UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (liskama I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne iu od 5. do 0. popoldne vsak dam razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : '■ ••	sprejemajo	• ’•
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avsfro-Ogrsko in Rosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna K 5’40. mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za > ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .• .•	ob	pol 11. dopoldne.	\	\ .
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbursovi ulici štev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. —	mejeina	upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma sc ne sprejemajo.
1	Reklamacije	lista so poštnine proste...........——.........
Štev. 888.
V Ljubljani, v petek dne 20. septembra 1912.
Leto II.
Deželnozborski volilci v Ljubljani.
V torek 24. t. ra. je volitev dveh poslancev iz volilnega razreda mest in trgov v Ljubljani. Ker velja za vse volitve na Kranjskem
volilna obveznost,
ste dolžni, da se tudi te volitve udeležite. Vse nasprotniškc stranke so že imenovalejsvoje kandidate in se pripravljajo na vso moč, da bi zanje dobile čim več clasov.
Naša kandidata sta sodruga
Fran Bartl,
upravitelj v Ljubljani
in
Etbin Kristan,
pisatelj v Ljubljani.
. 1	, „ |
Vabimo Vas, da vsi složno glasujete za naVedena kandidata. Pokazati je treba nasprotnikom, da Vas tudi v tem razredu ne smejo podcenjevati in da se morajo
Vaši glasovi vpoštevat*.
Položaj je tak, da ravno Vaši glasovi lahko odločujejo. Veljavo pa bodo imeli le tedaj, če jih pri prvi volitvi vse do zadnjega zberete za naša kandidata. Ako bodo Vaši pasovi kompaktni, bodo nasprotne stranke videle, da je treba z njimi računati. Bodoča poslanca bosta vedela, da Vas ne smeta prezirati iri se bosta morala v dež. zboru bolj ozirati na Vaše zahteve, kakor pa bi se, če bi se Vasi glasovi pri volitvah sploh ne pokazali.
Storite torej
dne 24. septembra
svojo dolžnost kot zavedni pristaši socialne demokracije. Ne dajte se od nikogar premotiti in oddajte pri volitvi glasovnico, na katero zapišite imeni naših kandidatov.
Izpolnite svojo dolžnost tudi s tem, da sami agitirate za naša kandidata pri svojih tovariših volilcih. Poskrbite, da se ne izgubi noben glas, ki sodi soc. dein. stranki. Opozarjamo Vas obenem, da po volitvi dobro shranite svoje
legitimacije,
ki jih boste potrebovali, če bo ožja volitev, pri kateri Vaši glasovi odločujejo. Ako storite svojo dolžnost s tem, da složno glasujete za naša kandidata, tedaj z vsakim glasom, ki bo oddan zanju, lahko koristite svoji stranki in delavstvu. Pokažite torej dne 24. septembra svojo strankarsko zavednost in politično zrelost, pa volite socialno demokratično!
Volilni odbor jugoslov. soc. dem. stranke.
Budimpeštanska strahovlada.
KRVAVI BOJI ZA VOLILNO PRAVICO.
jrrofa^,\;et1ai^0t,no Parlamentarno nasilstvo envnriir« o ^.budhnpeštansko delavstvo od-svoin	0	demonstracijo, da vzame v
nnn,; ?	od Policijskih beričev preganjane
JCS« ?na-ne pos'ance in da pokaže grofov-ii. i L mpu. neomahljivo vztrajnost v boju za ljudsko pravico.
ki je na Ogrskem ustanovila ne-vS? strall°vlado. je mobilizirala policijo m d mn£\no ln oborožena sila je podila po bu-uimpestanskih cestah delavske demonstrante KaKor divjačino. O uspehu te divje gonje smo ze včeraj poročali: petindvajset jc ranjenih, od el1 šest na smrt.
Zakaj mori zanikrna dvojica Lukacs-Tis-za, zakaj kolje, zakaj mesari? Sirova oligarhija, j*1 gospodari na Ogrskem, se boji volilne reforme do nezavesti. Dobro ve, da je konec njene oblasti tisti hip, ko doseže ljudstvo svojo pravico. Zategadelj se divje brani volilne reforme:
z zvijačo in s sleparstvom, z ustavolomstvom in s prelivanjem krvi. Čuti, da ji leze iz rok oblast. ki jo je neprestano zlorabljala, pa se ne plaši nobenega sredstva, da podaljša za nekaj dni svoje sramotno gospodstvo, da zavleče za nekaj časa splošno volilno pravico, na kateri je zastavljena kraljevska beseda.
V svojem blaznem odporu zoper ljudsko pravico, je razrušila parlament privilegijev, svoje domovanje je izpremenila v policijski kvartir, in zdaj, ko ji gori streha nad glavo, bi rada v potokih krvi zadušila mogočno gibanje za volilno reformo.
Brezupno početje! Že leta 1905. so misleči državniki na Ogrskem označili parlament mad-jarske oligarhije za gnezdo večnih homatij, leta 1905. je minister Kristoffy predložil načrt splošne in enake volilne pravice in leta 1905. je ogrski kralj obljubil ljudstvu volilno pravico.
Med tem si je avstrijsko delavstvo priborilo splošno in enako volilno pravico. Italijanski proletarijat jo je dosegel; ogrsko ljudstvo pa je še vedno brezpravno kakor pred sedmimi leti in ogrski parlament je še vedno enak klubu ari-
A. K. PREEN:
Sosedov dom.
(Dalje.)
lo se je zgodilo, in ko jih je gospod Cala-han pregledal, je vprašal korner, če so iz njegove trgovine? Mož je zanikal.
Čevlji so bili izročeni porotnikom, da si jih ogledajo, in korner jih je opozoril na to, da •zgledajo sicer še precej novi, vendar pa so že nekoliko ponošeni. O ostali obleki to ni veljalo. Ko je bilo to ugotovljeno, je korner nadaljeval zasliševanje.
— Kdo je odnesel obleko na označeni naslov?
— Naš uslužbenec Clapp.
,,	— Ali je prinesel denar v poravnavo ra-
čuna?
v, — Da! Le pet dolarjev za čevlje je bilo odštetih.
— Koliko je znašal račun?
.	— Tu v blagajniški knjigi vidite zapisano,
«a znaša od gospe James Kope, hotel D., dne *7- septembra plačani znesek petinsedemdeset dolarjev in petinosemdeset centov!
... — Bodite tako prijazni in izročite porotnikom blagajniško knjigo in naročilni list na vPogled.
Oboje je bilo izročeno porotnikom. Gori;0!^6 so se zelo zanimali za listini in so ju na-ncn° pregledovali. Šepetali so med seboj in 0 P°niembno spogedovali. Slednjič je eden ^Pregovoril:
P Pisava naročila je prav čudna! Ali je enska ali moška pisava?
‘Vor't*~ Na t0 se ^am ne upam določno odgo-‘čitliiv ~~ ie odvrnil Pfiča- — Pisava je lahko Ya> za drugo se ne menim.
stokratov, le da je v svojih temeljili omajan in razdejan.
Madjarska oligarhija, ki je pred sedmimi leti rebelirala proti kroni in ki se je med tem pobotala s krono. Zajema iz tega novo vero. Če je sedem let goljufala ljudstvo, upa, da podaljša svoje zločinsko življenje v neskončnost. Ampak to je račun brez krčmarja. Kakor si je delavstvo po vseh drugih državah, zlepa ali zgrda, vzelo svojo elementarno pravico, prav tako poruši strahovlado oligarhije tudi ogrski proletarijat, k je ob mnogih prilikah pokazal svojo zrelost in svojo revolucionarno moč.
Pred glavno skupščino Ciril Metodove družbe.
(Konec.)
Trst, 19. septembra.
Vpliv zboljšanih razmer delavstva, ki so se izvršile pod vodstvom socialne demokracije in njenih raznoličnih organizacij, je bil na razvoj slovenskega naroda, zlasti v gotovih krajih, tako brezpriinerno močan, da je brez njega narodni razvoj nepojmljiv. Vsi uspehi tržaških Slovencev so sadovi tega vpliva, so posledice bojev, ki jih je vodila socialna demokracija za gospodarski, socialni in kulturni napredek delavstva. Odporno silo, ki jo posedujejo tržaški Slovenci v boju za svoj obstanek, so sprejeli od tržaškega slovenskega delavstva, ki si je priborilo to dragoceno moč v mnogih bojih; ti boji so mu donesli resnične koristi in ga dvignili vsled zboljšanja gmotnih razmer na vse višji sdcialni in kulturni nivo.
Toda kljub dejstvu, da se je morala pečati naša stranka v prvi vrsti z najbolj perečim vprašanjem delavstva, z njegovim življenjem, kljub dejstvu, da je bilo prepuščeno delavstvo samemu sebi, da ni takozvana slovenska inteligenca prav nič ukvarjala s tem velikim socialnim gibanjem, si jc znalo ustvariti slovensko delavstvo samo razna svoja^ kulturna ognjišča. Ustvarilo si je močne knjižnice, iz katerih se ižposojujejo'knjige najširšim slojem delavstva. Tržaški »Ljudski oder« si je pridobil neprecenljive zasluge s svojimi predavanji in }e segel njegov vpliv daleč naokrog preko meja tržaškega mesta in okolice. Bil je »Ljudski oder« tudi ustvarjen zato, da vrši v stranki nalogo, ki je ni mogla vršiti politična organizacija in je niso. mogle vršiti srokovne organzacije vsled prevažnega drugega opravka. Poleg vsega se je pa začel tržaški oddelek jugoslovanske so-cialno-demokratične stranke baviti temeljiteje tudi s šolskim vprašanjem takoj, ko je vedel, da bo rodil njegov nastop dragocene sadove tudi na tem polju, takoj, ko je vedel, da ima v rokah moč, ki jo lahko uporabi za rešitev tega vprašanja. In s tem našim vplivom so bili doseženi uspehi, ki bi jih nikoli ne bilo brez nas. Plačilo, ki smo je dobili od slovenskih narodnjakov, je bila psovka in predrzno obrekovanje. Boj so začel; proti nam s podvojeno vehemenco v inicnu Cii il-Metodove družbe. In ta boj je segcil prav daleč, ne da bi čutila družba potrebo nastopiti proti dr. Rybafu, ki je izlil na lanski skupščini te družbe toliko neresnic na socialno demokracijo, da so zmajevali z glavami celo nesocialisti. Družba je molčala in sprejela Rybarev govor brez očitka — celo z odobravanjem. Ko smo bili odklonjeni od skupnega dela za resnično skupne interese in ko so nas povrhu še obrekovali in ometavali z lažmi zaradi tega, ker smo si upali misliti, da je za skupno stvar
skupno delo tudi res mogoče, smo si dejali, da bo sedaj morda ostudne komedije konec. Pa ni bilo tako! Slovenske šole in Ciril-Metodova družba so še vedno predmet, ki ga uporabljajo in izrabljajo proti socialni demokraciji. Naj bi se dala izrabljati Ciril-Metodova družba proti narodnjaštvu in liberalizmu, kakor se je dala proti nam, pa bi se tema strankama kaj kmalu ohladila ljubezen do družbe. Naj bi se poizkusilo škodovati trgovcem in obrtnikom, kakor se škoduje delavstvu z bojem proti njegovim organizacijam, pa bi to trgovstvo in obrtništvo takoj odreklo svojo podporo ne samo Ciril-Metodovi družbi, marveč vsaki drugi instituciji, ki pospušuje narodni razvoj. Poglejmo klerikalce. Dokler so gospodarili pri Čiril-Meto-dovi družbi in so imeli prložnost jo izrabljati v svoje politične in strankarske namene, je bila ta družba nedotakljiva last vsega naroda in je bla tudi za klerikalce predmet neokusne protisocialistične agitacije. Ko so izgubili tam premoč, so ji obrnili hrbet in še potrudili se niso, da bi si zopet priborili izgubljeni vpliv. Enako družbo proti nam liberalci in narodnjaki. To kar se uganja sedaj s pomočjo te družbo proti nam liberalci sedaj s pomočjo te , družbe proti delavskim organizacijam, je ne-i izmerno, neokusno demagoštvo. Ciril-Metodova družba je postala navadni rešilni čolnič liberalcev in narodnjakov vsikdar, kadar nimajo boljših argumentov, s katerimi bi se dalo vkup držati razhajajoče se pristaše. Da postane neodvisna. da postane last vsega naroda, da se osvobodi od liberalno narodnjaške kuratele. da neha biti liberalno narodnjaško strankina organizacija. To bi morala biti nujna skrb Ciril-Metodove družbe. In letos ima ta inštitucija dovolj povoda razmišljati o tem svojem neprijetnem položaju. Zakaj povedano bodi enkrat za vselej, da bo mogoče skupno sodelovanje pri tej šolski instituciji le tedaj, kadar bo družba resnično narodna organizacija. In ako ima družba že letos dovolj povoda razmišljati o svojem neprijetnem položaju, ga bo imela še več prihodnje leto in vsako leto bolj.
Mi pojdemo svojo pot naprej. Skrb za izobrazbo delavstva ostane tudi zanaprei naša važna naloga. Ustvarjati pogoje delavstvu, ki mu bodo dovoljevali dobro vzgojo in zdravje otrok, je stvar, ki jo moramo nadaljevati z vsemi silami. Število naših izobraževalnih organizacij se mora pomnožti. Predavanja se bodo morala vršiti pogosteje v mestu in v okolici. Naše časopisje mora postati glasilo vseh delavcev. ln treba bo še novega časopisja in sicer takoj, ko utrdimo to, kar imamo. Treba pa bo tudi misliti za razširjenje socialistične literature. Treba bo, da sklenejo naša izobraževalna društva na skupni konferenci še letos ustanovitev družbe, ki bo po metodi Slovenske Matice za malo odškodnino razdeljevala med svoje ude vsako leto primerno število knjig. Naše na-ziratije o možnosti skupnega medstrankarskega dela za skupne stvari je nasprotnikom znano. Pojasnili smo ga dovolj, vsiljevali smo se preveč. Kdor ni sprejel lojalne ponudbe, nima pravice sklicevati se na narodne koristi, katere je sam oškodoval z ekskluzivnostjo svojih načel. Z lastnimi močmi in trdimi boji si smo odprli pot v bodočnost in ta bodočnost pokaže tole: Kdor je izročil svoje zaupanje socialno demokratični stranki, ga je naložil na velike obresti !	i. r.
Naročajte se na Zarjo!
Vsi porotniki so postali nemirni in gledali kornerja. Čemu je čakal? Njegovo postopanje jim je bilo očividno prepočasno. Po krajšem odmoru jih je korner vprašal:	—	Ali	želite
pričo še kaj vprašati?
Razburjenje porotnikov je raslo, toda nihče ni sledil kornerjevemu pozivu. Kako nerodni so vendar ti porotniki! sem si mislila. Ce lo vrsto vprašanj bi bila še zastavila. Mis-lila sem, da pride sedaj na vrsto uslužbenec Clapp. toda zmotila sem se. Poklicali so ime flenshaw. Poklicana priča je bil velik gospod skonjene hoje, s kodravimi črnimi lasmi. Bil je uslužbenec hotela D.
Njegova izjava je bila sledeča: — V hotelski knjigi je bilo zapisano ime Pope. Neki gospod in neka dama sta prišla 17. septembra proti poludne v hotel. Dama je imenovala ime svojega soproga. Odločena jima je bila soba v drugem nadstropju z razgledom na Broadway.
— Ali ste videli moža? Je ta pisava v Vaših knjigah njegova?
— Ne. Prišel je sicer v pisarno, a ni stopil k pisalni mizi. Dama je zapisala ime in ona se je brgala za vse. Čudno se mi je to zdelo, toda mislil sem, da je mož bolan, ker je imel sklonjeno glavo; držal se je kot človek, ki se nahaja v neprijetnem položaju ali ki ga more skrbi.
— Ali ste ga dobro videli? Ali bi ga spoznali?
— Ne, tega bi ne mogel. Vsak dan vidim sto sličnih oseb. Bil je srednje velik, rjavih las in brk; prav nič posebnega — izvzemši njegovo potrtost in očividno željo, da ga nihče ne opazi.
— Ampak pozneje ste ga še videli?
— Ne! Odšel je v svojo sobo in je ni zapustil yeč, dokler se nista oba odpeljala. Nihče ga
ni videl. Gospa je plačala račun, njega pa ni bilo več v pisarno.
— Gospo ste pač natančno videli? Ali bi njo spoznali?
— Morda; toda najbrž ne. Gost pajčolan je imela, tako, da nisem mogel natanko videti njenega obraza. Pač pa se natanko spominjam njenega glasu.
— Ali nam morete opisati njeno obleko?
— Ta je bila zelo priprosta. Imela je poleten svršnik. ki je pokrival vso njeno postavo do nog. Klobuk pa je bil pokrit z modrim pajčolanom.
— Ali ste videli, kakšno obleko je imela pod svršnikom?
— Ne!	---------------------
— In kakšen je bil klobuk?
— Bil je velik in širok.
— Ali ste pogledali njene roke?
— Ne, vsaj spominjati se tega ne morem.
— Ali je imela rokavice?
— Tudi tega ne morem povedati. Tako natanko si je nisem ogledoval.
— To je škoda. Toda njenega glasu se dobro spominjate?
— Da, prav dobro.
— Ali je bil glas dame? Ali je bil glas oli-kanke?
— Da.
— Kdaj sta zapustila hotel? ,
— Odšla sta še tisti večer, mislim, da okolo
ednajstih.
— Ali sta odšla peš. ali sta si vzela voz?
— Odpeljala sta se. Pred hotelom stoji vedno več voz.
— Ali sta imela kaj prtljage?
— Tudi pri odhodu ne?
— Ko sta odhajala, je imela gospa zavitek ,v. roki.
— Kakšen je bil zavitek?
— Čisto navaden, iz rjavega papirja. Bile so gotovo obleke v njem.
— In mož?
— Njega nisem videl.
— Ali je bila gospa pri odhodu prav tako oblečena kot tedaj, ko je prišla?
— Kolikor sem videl, ravno tako. Pač pa je imela drug klobuk. Ta je bil mnogo manjši.
— Imela je torej na sebi poleten svršnik?
— Da.
— In pajčolan?
— Tudi pajčolan.
— Kaj ste si mislili zastran premenjanega klobuka in zastran zavitka?
— Ničesar si nisem mislil pri tem in tudi sedaj, če to stvar natančneje premišljam, ne najdem nič posebnega na tem. Gospa je sprejela že v hotelu nekaj zavojev.
— Ali se spominjate tudi okoliščin, v katerih je sprejela gospa zavoje?
— Da. Mož, ki jih je prinesel, je rekel, da še niso plačani. Zato sem ga pustil, da je zavoje sam nesel v sobe gospe Pope. Ko je hotel zopet zapustil, je imel samo majhen zavoj v roki.
— Ali je to vse, kar nam veste o čudni dvojici povedati? Ali nista nobenkrat obedovala v hotelu?
— Ne. Gospod, ali pravzaprav gospa, zakaj njen glas je bil — je naročila dva tucata ostrig in steklenico ale. To se ji je zaneslo v sobo. V jedilnico nista prišla.
— Ali je natakar, ki je nesel zakoncema ostrige, navzoč?
— Da, tukaj je!
— In hišna, ki jima je stregla?
— Je tudi tukaj.
(Dalje.)
Zarota na Portugalskem.
Klerikalci in monarhistične laži.
V dunajskih listih so izhajali zadnje čase zelo strupeni članki proti portugalski republiki, ki po trditvah teh listov s političnimi obsojenci izredno kruto postopa. »Neue Freie Presse« je svojemu tozadevnemu poročilu izrecno pripomnila, da »izhaja od visoke osebe, ki je z monarhističnim protigibanjem v zvezi.« Seveda se samo po sebi razume, da v tem koncertu tudi naš »Slovenec« ni smel manjkati. Saj vendar z največjo slastjo seže po vsaki najmanjši priliki, da manifestira svoje strogo monarhistično prepričanje in vsaj nekoliko brcne proti portugalski republiki, ki ji »Slovenčev« monarhizem pač ni nevaren. — V sedanjem slučaju gre za oficirja Don Joao d’ Almeida, ki je služil v avstrijski armadi in je bil sedaj zaradi udeležbe na monarhističnem uporu obsojen na šest let ječe. Seveda bi ne ušel vislicam, če bi bil d’ Almeida, recimo republikanski upornik in bi kot tak prišel v roko kaki klerikalni - monarhistični vladi.
Sovražniki portugalske republike pa bi radi izrabili ravno ta slučaj, da bi mlado republiko pred svetom čim bolj oblatili. Tako pripovedujejo pred vsem klerikalni listi — »Slovenec« je to že parkrat premlel— da z d’ Almeido v ječi na barbaričen način ravnajo, da so ga vklenili v verige, da so mu ostrigli lase in obrili brado, oblekli mu jetniško obleko ter mu »potegnili sramotno kapuco čez glavo«. Te vesti se opirajo pred vsem na neko dopisnico, ki jo je zaprti oficir baje poslal v Avstrijo in jo je objavilo klerikalno časopisje. Da ja ta dopisnica prav grda falzifikacija, je na prvi pogled jasno. Kajti kako naj pa jetnik, ki ga imajo po trditvah klerikalnega časopisja samega pod najstrožjim nadzorstvom in ki z njim baje tako barbarično ravnajo, kako naj bi tak jetnik sploh mogel pisati tako dopisnico? Očividno je klerikalno gospodo sovražna strast do portugalske republike že tako zelo prevzela, da sploh ne vedo več, kdaj zabredejo v protislovja in sami sebe tepejo po zobeh. Sedaj pa prinaša »Vossische Zeitung« 'dopis iz Lizbone, ki označuje omenjene obdol-žitve za direktno laž in obrekovanje. Imenovani list piše:
»Po enem delu inozemskega časopisja kroži ravnokar neko namišljeno pismo Dom Joao d’ Almeide, vjetega in obsojenega vodje monarhistov, da se z obsojencem posebno kruto ravna. Pismo pravi med drugim, da se je jetniku vžgala številka na prsi in na hrbet in da so ga tudi drugače težko trpinčili. Po razgovoru s tukajšnjim avstrijskim generalnim konzulom, Vas Vaš korespondent lahko zagotavlja, da kaže vsa verodostojnost na to, da tega pisma ni pisal Almeida, da je temveč falzificirano. Avstrijski generalni konzul je z Almeidoni (ki je bi! prej avstrijski oficir) govoril med štirimi očmi in ta je na direktno vprašanje konzulovo odgovoril, da so povsod, tako v Chavesu kakor na krovu transportnega parnika in seclaj v ječi lepo ravnali z njim. V nasprotju z onim pismom, v katerem se sam označuje za »strtega«, izjavlja y nekem pismu na generalnega konzula, da se razmeroma dobro počuti in si čas preganja s čitanjem, pisanjem in z molitvijo.«
Namen falzifikacije jc jasen. Nahujskati bi imela Evropo proti republiki, ki svoj obstoj energično brani. Že prej so slično poskušali z opisovanjem namišljenih grozodejstev v lizbonski centralni jetnišnici. Ne sme se oporekati, da pač eden ali drugi slučaj v gotovi meri odgovarja resnici, veildar republike ne gre delati odgovorno za pregreške posameznih uradnikov, tem manj, ker se je v nekem dokazanem slučaju predsednik republike takoj poslužil pomilostilne pravice in je dotičnega oškodovanca pomilostil.
Gotovi elementi, ki so začeli uvidevati. da poltična propaganda proti republiki ne vodi do
MAKSIM GORKI J:
Na stepi.
Zelo slabe volje smo se odpravili na pot; bili smo lačni in preklinjali smo ves svet. Vso noč smo se zaman trudili, da si priskrbimo kruha z delom ali s tatvino; slednjič smo sklenili, da gremo naprej. Kam, sami nismo vedeli. Kratkomalo, sklenili smo, da gremo naprej.
Ta sklep smo storili soglasno in ga glasno izrekli. Drug sklep, da nadaljujemo dosedanje življenje, je bil vsakdo storil, ne da bi ga bil povedal, in tega je izdajal sijaj naših oči, iz katerih se je dala razbrati lakota našega želodca.
Bili smo trije; pred kratkim smo se bili seznanili v Kerzonu in sicer v beznici na obrežju Dnjepra. Eden je bil nekdaj vojak železniškega bataljona, pozneje železniški mojster na železnicah ob Visli; bil je rdečelas, krepke rasti in je imel sive, hladno zroče oči. Govoril je tudi nemško in je poznal iz lastne skušnje življenje v ječah.
Nas eden ne govori rad mnogo o svoji preteklosti, ker imamo za to svoje razloge. Zaupali smo drug drugemu, vsaj na zunaj; na znotraj je imel drug do drugega tako malo zaupanja kakor do samega sebe.
Če nam je naš drugi tovariš, majhen, zanikrn človek s stisnjenimi ustnicami in skeptičnim izrazom v obrazu pripovedal, da je bivši študent moskovske univerze, sva mu druga dva v®r|ela-. Sicer pa nam je bilo popolnoma vseeno, ali je bil kdaj študent ali lopov ali tat. Ko smo se seznanili, smo stali vsi trije na isti družabni stopnji. Bni smo stradajoči ljudje, bili smo pod policijskim nadzorstvom in kmetje v vaseh, skozi katere smo potovali, so z nami nezaupno ravnali. Sovražili smo policijo in kmete, kakor lačne roparske živali smo sovražili vse in smo nameravali veliko maščevanje nad njimi. In zato se nam je bi! pridružil dozdevni študent.
Nesreča najhitreje privede ljudi skupaj, celo popolnoma različnih narav, in da smo bili v nesreči, nam ne more nihče ugovarjati.
Tretji sem bil Jaz. Ker sem že od otroških let skromen, nočem ničesar pripovedovati o
nobenega cilja, skušajo sedaj razvnemati čuv-stva kulturnega sveta. Od monarhistične strani ne grozi danes republiki nobena nevarnost več. Če pa republika monarhiste, ki so z orožjem v roki vdrli v deželo vtakne v ječe, sledi samo nagonu samoohranitve. V drugih deželah bi re-bele vojna sodišča kratkomalo obsodili na smrt in jih prekem sodu ustrelili.«
Zadnja pripomba je brez dvoma resnična; prav radi bi na primer videli, kako bi se godilo tistemu, ki bi si pri nas v Avstrji dovolili oboroženo vstajo proti monarhiji. Različni veleizdaj-* niški procesi iz najnovejših časov nas le preživo spominjajo, da kultura in civilizacija dvajsetega stoletja nista okrutne in nizkotno-mašče-valne naravi mogotcev prav nič izpremenili. Tam, kjer je šiloma ne zadržuje mogočen jez razvite politične zavesti ljudstva in kjer se lahko nekaznovano znaša nad ubogim, vsled večnega izsesavanja nemočnim narodom, tam se pokaže tudi danes še okrutnost mogotcev v vsej njeni grdi nagoti. Ali niso na Hrvaškem najokrutnejše trpinčili nedolžne, idealne može, ki niso ničesar zakrivili nego to, da se njihova plemenita vest ni mogla strinjati z neko gotovo politično smerjo? Resnično, avstrijskemu klerikalno-patriotičnemu časopisju prav slabo pristoja, da se zgraža nad namišljeno okrutnostjo svobodne republike. Sicer pa pomislimo še to. Na Portugalskem dobi človek, ki bi moral v očeh vesoljnega patriotizma, ako bi ta patriotizem sploh kaj logike imel, brezdvomno veljati ža »zločinskega veleizdajalca«, celih šest let ječe, pri nas pa so na zadnjem kongresu nemških juristov celo nasprotniki smrtne kazni zahtevali, da se smrtna kazen za slučaje veleizdaje še ohrani, pristašem smrtne kazni pa je bil eden najvažnejših argumentov ta, da so za veleizdajalce vislice neobhodno potrebne. Zaprti vodja portugalskih monarhistov pač ne bi mogel navesti niti tega olajševalnega vzroka, da se je boril za stvar, v kateri je videl svojo domovino. Kajti če je človek živel in služil celo četrtletje daleč proč od domovine, potem mu pač ni bilo več mnogo do nje. V resnici je pač eden tistih, ki so se dali najeti in izrabiti od onih visoko-rodnih gospodov, ki igrajo na Dunaju izgnance, se osebni nevarnosti najskrbnejše izogibajo, ki bi pa radi z denarjem na Portugalskem povzročili državljansko vojno. Seveda bi tudi to ne opravičevalo grdega in krutega ravnanja z njim in bila bi za republiko največja sramota, če bi v tem oziru sledila zgledu monarhij.
Sodrugi zaupnik?, pozor!
V zmislu sklepa nedeljske konference »pri Levu« se vrše prihodnje dni agitacijski sestanki v sledečih okrajih:
Za Vič-Glince in Rožno dolino v petek 20. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Amerika«.
Za Spodnjo Šiško naznanjeni sestanek se vsled nepričakovanih ovir ne vrši v soboto, temveč prihodnji teden; dan se naznani pravočasno.
Na vseh teh sestankih poročata sodr. A. Kristan in Bartl.
Sodrugi in odborniki vseh organizacij omenjenih krajev se pozivajo, da se teh sestankov zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Nihče naj ne manjka!
Za Krakovo in Trnovo. Št. Jakobski okraj, Kolodvorski in Šolski okraj se določijo sestanki pozneje. Sodrugi zaupniki teh okrajev naj se čimprej oglasijo v našem upravništvu, da se potrebno ukrene.
Kapitalistični provokaterji.
I eženje po neizmernem bogastvu zamori v kapitalistih vsak boljši človeški čut. Kadar gre za pomnožitev premoženja, se kapitalisti ne strašijo nobenega hudodelstva. Z najpodlejšimi
sebi. Ne bom se ne hvalil, ne izdajal svojih napak, da se Vam ne zazdim naiven človek. Da pa boste imeli vsaj pojem o meni, hočem le opomniti, da sem se vedno smatral za boljšega človeka od vseh drugih in se smatram tudi še sedaj.
Zapustili smo torej Perekoj in popotovali dalje. Izbrali smo si dan, o katerem smo upali, da bomo med potoma lahko naberačili kruha.
Jaz,sem šel ob strani vojaka; študent je sledU zadaj. Z njegove rame je visela nekakšna jopica. Njegovo oglato, gladko ostriženo glavo je krasil ostanek širokokrajnega klobuka; sive, neštetokrat pokrpane hlače so tesno oklepale njegove tenke noge; njegovo obuvalo je obstojalo iz golenice, ki je bila pritrjena na noge z ozkimi jermeni podloge starega suknjiča. To je imenoval svoje sandale. Z nogami srebajoč je dvigal goste oblake prahu. Njegove vodene, majhne sive oči so gledale v daljavo. — Vojak je bil oblečen v rdečo srajco, ki jo je bil ukradel v Kerzonu. Nad srajco je nosil še podložen telovnik; vojaška čepica mu je poševno sedela na glavi. Okolo nog so mahedrale široke hlače. Obuvala ni imel. — Tudi jaz sem šel bos.
Okolo nas se je razprostirala silna stepa, nad nami modro nebo, enako veliki kupoli. Siva prašna deželna cesta je tvorila široko progo na stepi, iz katere je izžarevala neznanska vročina. 1 upatam smo naleteli na strnišča, ki so močno spominjala na neobrita vojakova lica.
Vojak je pel jutranjo molitev . . .
V svoji vojaški službi je opravljal v cerkvi svojega bataljona mesto popovega asistenta in je znal neštete molitve. Brž ko je prišel iz razgovora, je pričel moliti.
Daleč na obzorju smo videli visoke skupine gorovja.
»To je pač krimsko pogorje«, je študent pripomnil suho.
»Pogorje? Tako daleč še nismo prišli. To so navadni oblaki. Izgledajo kakor paradižar-Jeva juha z mlekom.« Na to sem pripomnil, da bi bilo zelo prijetno, če bi bili oblaki v resnici paradižarjeva juha. Ta opomba je povečala našo lakoto.-------------------------------------------------------------
A>'V-
sredstvi skušajo izpodriniti delavce s postavnega pota, da bi delavskemu gibanju napravili konec v morju krvi. Danes se pa delavci ne dajo ujeti z lepa, zato kapitalisti naročijo ali pa zvr-šijo hudodelstva, katera potem podtaknejo delavcem, da bi jih spravili v ječe ali pa na vislice. Vsakdanji dogodki potrdijo to resnico. —
V Ameriki, deželi najbrezobzirnejšega kapitalističnega izkoriščanja, se je dogodil naslednji dogodljaj, ki z žarko lučjo vnovič osvetljuje resničnost zgorajšnjih besed.
V Lawrence, Mass., so stavkali tekstilni delavci, ker niso mogli živeti s 4 ali 5 dolarji tedenskega zaslužka. Bili so delavci raznih narodov iz vzhodne in južne Evrope in Male Azije, ki so prišli do zaključka, da s tako plačo, ki je v navadi za kitajske kulije, ne morejo živeti v Ameriki. Gospodje kapitalisti niso bili pripravljeni na tak odpor s strani delavcev, ker so svoje delavce vsled strašnega izkoriščanja smatrali za najpohlevnejše v Ameriki. Stavka je izbruhnila nepričakovano in je iznenadila tekstilne barone, ki imajo vedno eno roko pripravljeno, da darujejo sirotišnicam in drugim dobrodelnim zavodom, z drugo roko pa delavcem trikrat toliko ukradejo, kot so dali v te namene. To iznenadenje je trajalo le prvi trenotek. Posredovalcem za delo, bolje rečeno trgovcem z delavci, so takoj naročili, da naj jim priskrbijo stavkokazev, ko jih je zapustila hipna osuplost, da bi kaznovali in pregnali stavkujoče delavce. Da bi se ukrotitev delavcev popolnoma posrečila, so pa zaklicali: Samuel pomagaj! Komaj je ta klic prišel v javnost, so že drvili od vseh strani vlaki, naloženi z miličarji, puškami re-petirkami in topovi na lice stavke. V kratki dobi je bilo zbranih edenindvajset stotnij mi-ličarjev, ljudi, ki se učijo moritve na drobno in debelo, da udarijo po neoboroženih stavkujočih: moških, ženah in otrocih in jih podučijo s krog-Ijanii, da so delavci zato na svetu, da trpijo in delajo za kapitaliste. Milica v zvezi s policijo je izvršila tako sirova dejanja, da se je zgražal ves svet. Posebno zadnja se je odlikovala v tem, da je udrihala s količi po ženah in otrocih.
Vse te nesramne provokacije pa niso prinesle zaželjenega uspeha. Delavci so ostali mirni in se niso hoteli meriti v poulični bitki z oboroženimi morilci, v kateri bi bili gotovo podlegli. To dejstvo je vplivalo na kapitaliste kot mrzel curek vode. Streznili so se in spoznali, da delavci niso tako neumni, da bi šli pred brzostrelne topove, puške in bajonete. To strez-nenje je pa v črnih dušah kapitalistov rodilo tak zločinski naklep, da si bolj črnega ne more izmisliti niti hudič.
Tovarnarji, ki tvorijo zvezo tekstilnih baronov, so nakupili večjo množino dinamita, katerega so raznesli privatni provokaterji v službi delodajalske zveze v hiše delavcev, ki so imeli pri svojih tovariših zaupanje, da bi na ta način spravili voditelje stavke v ječo ali pa na električni stol. Najbrž so imeli privatni ogleduhi nalog, da poženejo v zrak z dinamitom kakšno poslopje, ne glede na to, če kateri človek pri tem črnem dejanju izgubi življenje. Po dovršenem zločinu bi pa šli najeti ogleduhi iskat dinamit v one delavske hiše, v katere so ga vtihotapili brez vednosti delavcev. K sreči se pa ta hudičev naklep ni mogel izvršiti do pičice. Prijeli so nekega Breena. ki jc priznal, da je vtihotapil dinamit v delavske hiše. da bi mirne delavce očrnil kot krvižejne dinamitarje. Ker so za lopovom stali vplivni ljudje, mu je sodnik naložil 500 dolarjev denarne kazni. Že takrat so se culi posamezni glasovi, da je Breen le golo orodje tekstilnih baronov. Vendar se pa dokazati ni dalo nič, ker so vplivni gospodje hitro potlačili nadaljno preiskavo. Še le minuli teden se je do-znalo, da so kapitalisti dinamitarski načrt izdelali v Bostonu. V pijanosti je neki Pitnian, tekstilni baron in stavbinski podjetnik izblebetal zarotniški načrt in imenoval druge zarotnike. Ko je dobil povabilo, da naj pride pred velike
»Hudiča!« je zabavljal vojak. »Nobene žive duše ni videti. Najbrž bomo morali kakor medvedi sesati iz svojih lastnih prstov.«
»Saj sem rekel, da bi morali iti proti večjim krajem,« je poučevalno pripomnil študent.
»Zato si tudi učenjak, da govoriš. Kje hočeš tu najti velike kraje? Hudič vedi, kje so.«
Študent je stisnil ustnice in molčal. Medtem je solnce zašlo in oblaki so se svetili v raznovrstnih barvah. S stepe se je dvignil vonj po zemlji in soli in vnovič netil našo lakoto.
Naš želodec je neprenehoma krulil, naše telesne moči so pešale vedno bolj. Usta in grlo so bili izsušeni, čuti zmedeni, na očeh je ležalo kakor koprena. Zdajpazdaj so se pojavile pred njimi velike črne pege, ki so se nam časi zazdele kakor koščki mesa ali kruha. Misel na slastne grižljaje je vnovič dražila želodec in napravljala bolečine še neznosnejše.
Drug drugemu smo opisovali svoje občutke in se nadejali, da odkrijemo kje pastirja. Neprenehoma so blodile naše oči na vse strani. Naša ušesa so prisluškovala napeto, ali bi se ne zaslišalo v daljavi škripanje tartarske dvokol-nice.
Toda na zapuščeni stepi je ostalo vse tiho. Dan popreje smo bili jedli tri četrtine funta rženega kruha in pet lubenic.
Medtem smo bili prehodili 40 verst, gotovo nikaka malenkost. Ko smo se predramili na trgu v Perekopu, smo začutili lakoto.
Študent je prav svetoval, da izrabimo noč za tatvine . . . Ampak v dostojni družbi ne smeš glasno govoriti o kršenju lastnine in zato bom opustil pripovedovanje o tem predmetu. Pripovedovati hočem golo resnico. Vem, da ljudje v naši dobi civilizacije finejše čutijo in si še celo tedaj prizadevajo napraviti prijazen obraz, ko so svojega sočloveka oropali in uničili. Na lastnem telesu sem to občutil in imam zato vse spoštovanje pred oglajeno kulturo našega časa. Krasen dokaz za neprekinjeno napredovanje tega kulturnega procesa nudi letno naraščanje jetnišnic, beznic in bordelov.
Nadaljevali smo torej svojo pot na zapuščeni, tihi stepi, ko je zahajalo solnce, mučeni T	pričakova-
porotnike, se je zavedel, kaj je storil. Prijel je za samokres in se ustrelil. Zarote in dinamitar-stva je sedaj obtožen tudi William M. Wood, predsednik »American Woolen« družbe. Postavili so ga pod pet tisoč dolarjev varščine, katero je seveda milijonar lahko položil. 2 njim so aretirali tudi nekega Collinsa, ki se je v Cam-bridgu pečal s pasjerejo. Splošno pa sodijo, da so tudi drugi milijonarji zapleteni v zaroto.
Danes je dognano, da so privatni provokaterji tovarnarjev aranžirali streljanje, pri katerem je bila ustreljena Lobinova. Zaprli so Pa J. Ettorja in J. Giovanittija, dva delavska voditelja, kot duševna povzročitelja umora.
S kako drhaljo se mora boriti delavec danes za svoje pravice! Taki kapitalisti so drhal, ki je pripravljena vsak dan zvršiti najkrvoločnejše zločine nad delavci; drhal, ki se reži satansko, kadar delavci padajo pod svinčenkami na ulici, ali pa morajo za njena hudodelstva na vešala. Te vrste kapitalisti so človeški izvržek, ki vidi zase obstanek le v moritvi delavnega ljudstva' in da delavno ljudstvo živi v najnižjem hlapčevstvu in dela zanje.
Ljubljana in Kranjsko.
XX. september. Danes je četrta obletnica nesrečnega dne, ko je po ljubljanskem tlaku tekla človeška kri in ko sta se od vojaških krogel smrtno zadeti zgrudili dve žrtvi: Lunder in Adamič. Od tedaj so slovenski klerikalni in liberalni poslanci vsako leto obhajali spomin na sep-temberske žrtve s tem, da so glasovali za rekrute, ki se uče streljati, za svinec, ki z njim krmijo puške in ljudi. Letos so glasovali tudi za brambno reformo, v kateri je obseženo navodilo za vojaške strelne vaje po mestnih cestah in ulicah . . .
— Volitev dveh deželnih poslancev iz veleposestniške kurije. Dne 28. septembra bo dopolnilna volitev dveh deželnih poslancev iz veleposestniške kurije. Uradni list objavlja volilni imenik te imenitne gospode, ki voli vsega vkup skoro četrtino kranjskega deželnega zbora. Šestinsedemdeset jih je, ki volijo deset poslancev, med njimi dva kneza, enajst grofov, sedemnajst baronov, deset vitezov in pet farjev. Mnogo od njih je do grla zadolženih, nekaj jih je pod kuratelo vsled zapravljivosti, nekaj umo-bolnih in precej z degeneracijskimi znaki obremenjenih — ampak summa summarum so odlična družba, ki uživa več pravic kakor na tisoče in tisoče delavcev, na stotine kmetov in mešanov. — Ljuto so napadali klerikalci krivične in izzivajoče te privilegije, dokler so bili v manjšini; ko so se prerinili do vesla v deželnem zboru, so to vnebovpijočo krivico in predrzno provokacijo potrdili s svojo volilno »reformo«. Ali si človek more misliti bolj hinavsko demagogijo, podlejše politično sleparstvo? S takim priporočilom se vsiljujeta gg. Kregar in Pogačnik ljubljanskim volilcem.
— Klerikaliziranje kranjskega šolstva. Na-učno ministrstvo je zvišalo število ur verouka v sedmem razredu na kranjskih realkah na dve uri v tednu. Vsled te odredbe se bo odslej po-^ učeval verouk po dve uri na teden v vseli razredih kranjskih realk.
T .'T1.Šol.sko vPfašanje v Šiški. Enako kakor v Ljubljani, se boje tildi v Šiški šolskih otrok, ki prihajajo namreč iz sosednih šolskih okolišev. V Zgornji Šiški imajo trirazrednico, v Spodnji pa osemrazrednico. Uvedeno imajo tudi šolnino. Sedaj bi pa mi res radi vedeli, če je to prokleto ljudskošolsko vprašanje za_ Ljubljano in okolico važno ali ne. Enega mnenja smo — izobrazbe mladine se boje, zato delajo toliko ovir.
— Tamburaško društvo »Spodnja Šiška« priredi v soboto 24. septembra veliko vinsko trgatev v gostilni g. Reberšaka »pri Anžoku«. Na sporedu je tamburanje; ob 9. prihod župana, viničaric in viničarjev, ki otvorijo vinsko trgatev, po trgatvi ples in druge šaljive zabave do jutra.
nju na izboljšanje svojega brezupnega položaja.
Pred nami je barvala večerna zarja oblake, za nami se je razgrinjala tema in obrisi obzorja so vedno bolj izginjali.
»Otroci, nabirajte drva za ogenj!« je dejal vojak in pobral na zemlji kos lesa. »Prenočiti bomo morali pač na stepi. Nabirajte vse, kar opazite.«
Razšli smo se v različne smeri in nabirali gorivo. Kadarkoli smo se pripognili, da dvignemo vejico, smo čutili tudi izkušnjavo, da se vržemo na tla in žremo mastno zemljo, dokler ne omagamo. Radi bi bili pri tem tvegali svoje življenje, če bi le bili mogli utešiti svojo lakoto.
»Ce bi vsaj koreninice našli«, je vzdihoval vojak. »Saj drugače vendar rastejo užitne koreninice.«
Ampak na zemlji ni bilo opaziti koreninic. Naglo se je približala noč, na nebu so že blestele zvezde, okolo nas so se že razgrinjale globoke sence, ki so ožje in ožje omejevale obzorje.
»Otroci«, je lahno dejal študent, »tam zadaj vidim ležati človeka.«
»Človeka?« je dvomeče vprašal vojak. »Kaj naj počne sedaj tu na stepi človek.«
»Pojdi tje in vprašaj ga! Gotovo bo imel pri sebi kruh, če je sklenil, da prenoči na stepi,« je pojasnjeval študent.
Vojak je gledal v smeri, kjer je ležal človek in rekel odločno:
»Tje pojdemo!«
Samo ostro študentovo oko je moglo opaziti v daljavi petdesetih sežnjev človeka, ki se mi je zdel kakor temen kup. Pospešili smo korak in občutili, v nadi da dobimo jesti, še večjo lakoto.
»Morda pa to ni človek!« je opomnil vojak, dočim smo mi mislili enako.
Naši dvomi pa so se razkropili v tistem hipu, ko smo opazili, da se Je temni kup zganil in se polagoma povečal. Opazili smo živega človeka, ki je klečal in molH roke ptoH nam.
(Dalje:)
— Nova učna knjiga. Ministrstvo za uk in bogočastje je z odlokom z dne 13. t. m., številka 36.933, odobrilo novo učno knjigo: Latinska Vadnica za 111. razred gimnazij in realnih gimnazij, sestavil dr. Josip Pipenbacher. Cena 2 K.
— Umrli so v Ljubljani: Josip Marks, sin c. kr. orožniškega stražmojstra, poldrugo leto. — Ivan Otič, železniški zavirač, 28 let. — Karel Ahčan, rejenec, pet mesecev. — Iv. Petkovšek, bivša služkinja, 37 let.
— Konkurza. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani je. dovolila razglasitev konkurza o imovini Ivana Poženel, trgovca v Begunjah št. 94, kakor tudi razglasitev konkurza o imovini Jurija Mravlja, trgovca v Gornjem Logatcu.
— Nevaren človek. Matija Šiljak, akordant v Birčni vasi, se je sprl z Jožefo Pirc iz Vel. {'Odljubna radi tega, ker mu je ta očitala, da kaj da misli, ali jo bo vzel v zakon ali ne. 1 ako ]e Prišel 18. t. m. v Žagarjevo gostilno, kjer je
stregla. Ko jo je ugledal, jo je začel psovati 2 raznimi priimki in sumničenji in slednjič skočil za njo na cesto in ustrelil proti njej iz samokresa. Strel ji je ravno mimo glave letel in je te sreči pripisovati, da je ni zadel.
— Lehkomiselna mati. Posestnica Marija Bostičeva iz Sel pri Radečah na Dolenjskem je napravljala kosilo; zakurila je domačo, tako-zvano kmečko peč, in potem še v isto naložila več drv. meneč skuhati pozneje svinjsko klajo. Peč se je seveda znatno razgrela; bilo je tako vroče, da bi se je ne bilo smeti dotakniti. Okoli tretje ure popoldne je položila Bostičeva svojo Sedemmesečno hčerko na peč, ki se je bila do tega časa še bolj razgrela ter odšla po svojih opravkih. Otroka je Bostičeva položila na peč nepokritega; pač za na neko vrečico, v kateri so bile pleve. Ker je bil otrok razvit, se je vsled Pregibanja zvalil na golo peč in se na nji tako opekel, da je bil po desnem licu, trebuhu in obeh nogah popolnoma do kolen opečen. Otrok je vsled hudih bolečin čez par dni potem umrl.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 20. t. m.: Specialni večer. 1. Slike iz Kanade. (Potovalna slika.) 2. Lovski dan. (Ameriška humoreska.) 3. Signal z dimom. (Ame-
r,kanska drama.) 4. Kače in dvoživke. (Zanimiv naravni posnetek.) 5. Roman iz preteklih časov. Prama.) 6. Dolarska kraljica. (Sijajna veseloigra.) — 'Jutri »Velika cirkuška privlačnost«. [Najboljši film, ki se je dosedaj predvajal. Nordiskfilm Co. S Psylandrom v glavni vlogi.)
V torek »Bosonoga plesalka« (francoska 'drama) in »Trdovratna ljubezen« (komična učinkovitost z Maks Lindrom).
Trst.
— Društvo »Ljudski oder« v Trstu. V petek ob 8. in pol zvečer predava v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, prof. dr. Ivan Mer-nar o predmetu »Naša narodna kriza«. Vstopnina 20 vin.____________________________________
Vestnik organizacij.
Osrednji odbor „Vzajemnosti“ v Ljubljani ima v
®°boto 21. t. m. ob 8. zvečer v zvezini pisarni zelo važno '*redno sejo, na katero so vabljeni tudi nadzorniki.
Zastrupljenje s tobakom.
Iiate>nraMn°‘ ‘!e p’iete n'č> vendar zastrup-strrmliop i S kajenjem bolj kakor bi ga za-7m ' . 1 f kozarcem vina ali piva.« To je doka-j - ga mora abstinent alkoholnih pijač ' • k°kdaj slišati, če razpravlja z »zmernim« 'i-	0 ulkoholnem vprašanju in je sam iz
„ .^r. oli razlogov ali kakor se večinoma domini S-l,epega Posnemanja kadilec. Seveda je ie kalpi!-1 abstinencc do dna duše uvenen, da 's to.!? 16 mnog0 škodljivejše od zmernega pitja; noS? UPa rešiti zase kozarček piva. Seveda, ^POinoma gotovo je, da je nikotin prav tako grevaren strup kakor alkohol in kofein bobove jKave ali tein čajnega lista. Vendar je ostra raz-uka med nevarnostjo alkohola, kofeina in teina eni ter nikotina na drugi strani. Alkohol je Socialen strup, ni nevaren le posameznikom, jjunpak družbi kot celoti, ne škodi le pivcu, ampak tudi njegovemu potomstvu. Alkoholno vprašan je je socialen problem; z nikotinovo in ko-^inovo nevarnostjo za sedaj še ni tako daleč, ^ategadelj se ne sme metati uživanje alkohola z Uživanjem kave ali čaja ali s kajenjem v en lo-
£25*ka™rJ?k° radi store prijatelji alkoholno-Vesele družabnosti.
Kakor znano, ne diši niti prva cigareta niti prva smotka. Mladič samo posnema starejše »a bi se zdel mož, ko je še otrok. Posledice prvega poskusa s kajenjem so vedno skrajno ne-Prijetne. Vrtoglavost, omama, slabosti itd. se pojavijo. Dokaz, da je nikotin strup. Nikotin lup? ? na spolne celice. Psom, katerim so priti rfifi	" ‘lrano nikotina, izginja spolni nagon,
nifT	,im P°P.olnoma ne izgine. Podobne izkuš-
S*°	*lai}ravi]i Pri mornarjih, ki kade in žve-
jo tobak. Srčne bolečine, vnetje grla, težave ; elodcu in črevesih — da nikotin zelo vpliva
* želodec, ve sleherni kadilec iz lastne izkuš-.J« -- Pomanjkanje teka, diareja itd. so posledice
In Predvsem živčne bolezni najrazlič-Sni	vrst; napadi vrtoglavice, pomanjkanje
^dtica, trepetanje, migotanje z očmi, pešanje VSC t0 povzročuje zastrupljenje z niko-
Seveda je treba tudi tu razlikovati med t»ev 'n kroničnim zastrupljenjem. Zadnje je varnejše; tam, kjer se telo sistematično »na-Jfin na nikotin, se bodo seveda pojavljale omeli*!6 Posledice. Podobno alkoholnemu zastrupil* tudi tu niso tisti kadilci, ki kade v daljših l^arn T"'*1 sm°tko ali cigareto, izpostavljeni ne-i trajnega zastrupljenja, pač pa tisti, ki baki r Pokade večjo ali manjšo množino to-^lliv *UC*' *U moramo re^i; «Zmerni« so za-
t-lz vseh teh razmotrivanj sledi, da je tudi
• ^“Pljenje z nikotinom studenec degeneracije. *«»pak tudi gospodarska in estetična stran
vanju tega strupa. Tobačna rastlina uspeva le na najplodovitejših tleh in jih izkorišča v naj-višji meri; zahteva mnogo dela in skrbnosti. Tla za strupeno rastlino se gnoje z materijalom, ki ga odtegnejo poljem in njivam. Pomislimo na vse sadeže, ki bi jih lahko rodile te pokrajine. Pomislimo na mnogoštevilne delovne sile, na stotisoče delavcev in delavk, ki uničujejo svoje zdravje v tobačnih tovarnah.
Slednjič ne pozabimo estetične ali bolje ne-estetične strani tega vprašanja. Pomislimo na usmrajene obleke in stanovanja kadilcev. Pomislimo, kako okužijo kadilci zrak drugim ljudem. Predočimo si družinska stanovanja revnih ljudi, kjer oče kadi in mora vsa družina in celo dojenec vdihavati strupeni zrak. In pomislimo na javne lokale, kjer se oškoduje tudi nekadilčevo zdravje. Mnogo oseb se mora ogibati teh lokalov. Osebe, ki sojzdružene s skupnimi interesi, morajo narazen. Železniška uprava mora ločiti vse ljudi v dvoje razredov, v zastrupljene in proste strupa, ki se ne morejo trpeti skupaj v tesnem prostoru. In slednjič pomislimo na ostudno neprestano pljuvanje vsled kajenja. Ce pade komu v oddelku za kadilce kaj na tla, se skoro ne upamo pobrati. Če človek z dobrimi manirami zadrži pljuvanje, se zastrupi še huje. Če odpremo okno, nam zleti pepel smotke v oči. In slednjič: čemu vse to? Kaj je pravi vzrok ostudnega suženjstva v kajenju? Čisto navadno posnemanje.
Nikakor ne zadostuje, da se vodi boj le proti zlorabi tobaka in se priporoča zmerno uživanje. Zmerno uživanje je vir nezmernega uživanja. In dokler ne poneha zmerno uživanje, tudi nezmerno ne bo prenehalo s svojimi posledicami, z boleznijo in degeneracijo.
Zmerno kajenje je za večino kadilcev stalna muka, nezmerno pa je za mnoge vir dolgoletnih, mučnih bolezni in pospešuje degeneracijo in propad človeštva.
Komur je torej do blaginje prihodnje generacije in do ohrane zdravega človeškega plemena, ta naj od svoje strani prispeva, da se tobak popolnoma prežene iz naše družbe; dela pa naj predvsem z zgledom lastne zdržnosti. Kdor
se odvadi tobaku — in odvadilo se jih je že mnogo in strastnih kadilcev — se privadi drugim, zdravim veseljem. Povedati je tudi treba, da tobak otopi vse čute, zlasti okus in vonj.
Kadilci, ki tega nočejo uvideti, navadno pravijo: Rajši kratko in užitkov bogato življenje, kakor dolgo, asketsko življenje. Ampak skrajšano življenje navadno pomeni podaljšano bolezen. Podaljšana bolezen pa pomeni zmanjšano zmožnost do uživanja in torej tudi zmanjšani užitek.
Zadnje vesti.
KABINETNE ZADEVE.
Trgovinski in poljedelski portfeli.
Dunaj, 20. septembra. Imenovanje guvernerja poštne hranilnice dr. Schustra za trgovinskega ministra je gotova stvar. O poljedelskem portfelju krožijo vesti, da bo imenovan za ministra sekcijski šef v poljedelskem ministrstvu, Čeh dr. Lepar.
VIHARJI NA OGRSKEM.
37 aretiranih, 24 težko ranjenih.
Budimpešta, 20. septembra. Blizu ogrskega gledališča je prišlo do pravcate bitke med delavci in žandarmi. Žandarmi so naskočili delavce, ki so oddali proti napadalcem šest strelov. Pobitih je bilo mnogo pouličnih svetilk in šip. Ponekod je bila popolna tema. Ob 10. zvečer se je polagoma pomirilo. Po uradnih podatkih je bilo 37 demonstrantov aretiranih, mnogo je bilo ranjenih, med temi 24 težko.
Zatiranje socialističnega tiska.
Budimpešta, 20. septembra. Policija je kon-fiscirala včerajšnji številki socialističnih glasil »Nepszava« in »Volksstimme«.
Štiri miljone za volilna sleparstva.
Budimpešta, 20. septembra. Bivši državni tajnik v finančnem ministrstvu Zoltan Desy, podpredsednik Kossuthove stranke, piše v »A Napu«: 2e pred kratkim sem bil Lukacsa imenoval največjega panamista. Čas prizanašanja
Sodrug Etbin Kristan na Ellis Islandu.
Izjalovljena infamna denuncijacija. — Amerikanski sodrugi na delu, da izslede de-nuncianta. — Vse pošteno časopisje obsoja podlo dejanje.
»Proletarec«, glasilo jugoslovanske socialistične stranke v Ameriki, piše:
»Podla, črna, lopovska duša, pa naj bo Slovenec ali Hrvat, se je poslužila zavratnega, pismenega denunciantstva. Strahopetni lopov, kateri najbrž ni podpisal niti svojega pravega imena, se ni upal osebno pred oblasti, da bi tožil Kristana zaradi njegovih »zločinov« (!!!), ker je vedel, da laže. prav nesramno laže!
Sodrugi širom Amerike! Ta infamni čin newyorških propalic, ki so se že davno prodale kapitalističnim pijavkam najnižje vrste, Vas ne sme niti najmanj motiti. Sodrug Etbin Kristan, kateri je danes v naši sredi, ne potrebuje nobenega zagovora od strani zavednega delavstva tokraj ali onkraj oceana z ozirom na to podlo clenunciantstvo; njegovo delovanje in njegove zasluge za delavstvo na slovanskem jugu so sameobsebi najsijajnejši zagovor. Zato. ker je socialist — zato, ker je neustrašen zagovornik aeiavskih pravic s peresom in z besedo — zato ma nasprotnike — kakor jih imamo vsi — zato
P?ed njim!*310 Zato Se ga boie in trepečejo
iajg^kega vprašanja daje misliti: Pomislimo W$ne^t°nčne najplodovitejše pokrajine od tro-Sveta do žilne meje, ki služijo pridelo-
Sodrugu Etb. Kristanu, ki je dospel 31. avgusta na parniku »Franc Jožef I.« v new-yor-ško luko in k ga je vse američansko delavsko časopisje ob dohodu prav iskreno pozdravilo s simpatično pisanimi članki in z objavo njegove slike, je delala amerikanska naselniška oblast pri izstopu na suho ovire. Vsled anonimne ovadbe, da je anarhist in da je imel kot tak konflikte z evropsko policijo, je moral s parnika na Ellis Island, kjer posebna komisija preiskuje potnike, če vstrezajo vsem zakonitim predpisom. Kakor znano, je ameriška naselni-ška postava silno ozkosrčna in je anarhistom vstop v Zedinjene države prepovedan. Naselniška oblast izvršuje zakonite predpise z vso strogostjo in rigoroznostjo, vsled česar je Ellis Island znan pod imenom: Otok solza.
Na Ellis Islandu so sodr. Kristanu odkazali umazano in tesno kabno za bivališče; vse pohištvo je sestajalo iz dveh nesnažnih klopi, ki služita obenem za ležišče. Močno omrežje na oknih je bilo trdno poroštvo, da je varen pred nočnimi vlomilci.
Ko se je vest o pridržanju nestrpno pričakovanega sodr. Etb. Kristana raznesla, je zavladalo med new-yorškimi sodrugi nepopisno razburjenje in socialistična stranka se je pripravljala. da nastopi pri washingtonski vladi z vso odločnostjo zoper to nezaslišano mole-stiranje dragega in dobrodošlega gosta.
Intervencija socialistične stranke v Wa-shingtonu pa je postala med tem nepotrebna. Sodr. Etb. Kristan je bil naslednji dan zaslišan pred preiskovalno komisijo in ko se je razjasnilo lopovsko obrekovanje, mu je bil takoj dovoljen izstop na suho. Brzojavna agentura »Associated Press«, ki zalaga amerikansko časopisje z brzojavnimi vestmi, je razposlala 1. septembra o tem dogodku naslednjo brzojavko:
Avstrijskemu socialistu dovoljen vstop v Zje-dinjene države.
New-York, 1. septembra. Etbin Kristan, urednik in socialistični predavatelj iz Avstrije ki je dospel s parnikom Avstro-Americane »Kaiser Franz Joseph I.« v soboto iz Trsta in ki ie bil poslan na Ellis Island iz vzrokov, katere so njegovi prijatelji le s težavo doznali, je bil danes izpuščen. Dovoljeno mu je bilo na suho šele potem, ko ga je zaslišal o njegovem mišljenju in značaju naselniški preiskovalni komite. Zadržanje Kristana, ki se je pripeljal v drugem razredu, je povzročilo neko pismo, poslano, na naselniške oblasti, v katerem je bilo rečeno, da je Kristan kot anarhist prebil štiri leta v zaporu v Avstriji zaradi bojev s policijo. Poizvedeti se pa ne da, kdo je pisal tisto pismo.«
*
Naši sodrugi v Ameriki pa se z izidom niso zadovoljili. Četudi se je zlobna denuncijacija na vsej črti izjalovila, so takoj napeli vse strune. da izslede podlega lumpa, ki je skušal z ostudnim rokovnjaštvom preprečiti sodr. Etb. Kristanu agitacijo med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki. V interesu javne morale bi bilo, da se pojasni, ogkod izvira zavrženo dejanje. O uspehu tozadevnega prizadevanja ame-rikanskih sodrugov bomo poročali.
*
Podlo demuiciacijo obsoja vse.
Nizkotno obrekovanje je zbudilo med ame-rikanskimi Slovenci in med amerikanskim delavstvom splošno ogorčenje in ves pošteni svet se zgraža nad nezaslišano grdobijo neznanega denuncianta.
Naj navedemo le nekaj časniških glasov, ki dajejo duška splošnemu ogorčenju nad brez-primerno to svinjarijo!
pred njim
divanh mfši' 7^!fe r?klame za Kristanova pre-davanja nasi zagrizem sovražniki niso mogli narediti kakor so jo naredili s tem podlim činom Zavedni jugoslovanski proletarijat v Ameriki bo šele sedaj spoznal njih nečuveno propalost in lopvstvo. Z mržnjo m globokim preziranjem se bo obrnil od njih. Delujte torej, da bodo shodi sodr. Kristana tem večji in vspešnejši; podvojite vse svoje sile, da sodr. Etbin Kristan doseže na predavateljskem potovanju med našim narodom v Ameriki rekord nad vsemi pre-davatelji iz Evrope, kar jih je že kdaj obiskalo ameriški proletarijat.
7° ..nai bo vaš odgovor na nesramno de-nunciacijo v New-Yorku!«
»Glasilo«, organ Slovenske Narodne Podporne Jednote, piše:
^»Vsakega Slovenca, ki ljubi svoj narod, .naPredka, je iznenadila brzojavna vest, tro je razposlala »Associated Press« vsem ang eskjm časnikom v Ameriki, da se je našla podla duša (Slovenec ali Hrvat), ki je pisala na-seimski gosposki, da je Etbin Kristan nevaren anarhist, ki je prebil štiri leta v ječi zaradi bojev s policijo. Vsled tega lažnjivega ovaduštva je moral Etbin Kristan na Ellis Island, kjer so ga zaslišali pred posebno komisijo in mu po zas šbi .dovolili stopiti na suho. Lažnjivi ovadim je bil tako previden, da je prikril svoje ime.
Vspričo tega dogodka moramo vendar vprašati: Ali so res najpodlejši značaji med Jugoslovani? Do danes so prišli razni socialistični govorniki evropejskih narodov v Ameriko. Ven-dar se pa med njimi ni našel človek, ki bi izvršil enako podlost.
Podlo dejanje neznačajnega človeka ni po-vzrocilo nič druzega, kot da smo Jugoslovani izgubili na ugledu pri Američanih.
Brzojavka »Associated Press« je seznanila
Američane, da med nami živijo lažnjivi ovaduhi. Proti takim podlim značajem je treba, da nastopi vse jugoslovansko časopisje ne glede na strujo, katero zastopa. Noben pošten časnikar vendar ne more želeti, da bi nas smatrali za narod, v katerem se vzgajajo lažnjivi ovaduhi.
Kristanu ni lažnjiva ovadba Škodila nič. Lažnjivi ovaduh je pfOvzročil, da se danes za Kristana Zatiinia VSa atneriška inteligenca in da bodo Jugoslovani v ftaivfečjem številu šli poslušat njegova predavanja.«
je minil in v prihodnjih dneh bom z akti dokazal, da so se porabili ob zadnjih volitvah z vednostjo in voljo sedanjega ministrskega predsednika in tedanjega finančnega ministra Lukacsa štirie miljoni za strankarske namene vladne stranke.
Oblastvene odredbe.
Budimpešta, 20. septembra. Oblasti so odpoklicale z ulic vojaštvo in žandarme; službo oskrbuje ojačena policija.
Dvoboja.
Budimpešta, 20. septembra. Včeraj popoldne je bil dvoboj med vladnim poslancem Belo Rudnayem in Košutovcem Štefanom Zlinskym. Nasprotnika sta streljala s pištolami, a se nista zadela; ločila sta se nesprijaznjena. Potem je bil tudi dvoboj med vladnim poslancem Oezo Kubi-nyjem in Jurijem Smerecsanyjem, poslancem ljudske stranke. Dvoboj se je vršil s težkimi ka-valerijskimi sabljami; Kubiny je bil lahko ranjen na desnem sencu. Nasprotnika sta se razšla nesprijaznjena.
Srditi napadi na Lukacsa v magnatski zbornici.
Budimpešta, 19. septembra. Včeraj popoldne je bila seja magnatske zbornice. Od vlade sta bila prisotna ministrski predsednik Lukacs in ministra Szekely in Zichy. Pred prehodom na dnevni red je govoril grof Havlik in opozarjal na sramotne dogodke predvčerajšnje seje poslanske zbornice. Magnatska zbornica je bila svoj čas nasilnosti 4. junija nekako odobrila pod pogojem, da se zopet sklene parlamentarni mir. Ministrski predsednik je bil v tem oziru često delal obljube. Ampak pozneje se je izkazalo, da je Lukacs s tistimi obeti samo nameraval varati javnost. Ministrski predsednik je storil enako kakor tisti, ki so piskali in žvižgali; ministrski predsednik hoče z malenkostnimi spletkami ohraniti svojo moč. Z ozirom na volilno pravico predočuje ministrski predsednik stvar tako, kakor da bi opozicija hotela zabraniti volilno reformo. Ministrski predsednik kot mirovni apostel bi izkazal deželi največjo uslugo, če bi odstopil. — Na te hude očitke se je Lukacs pral s klavrnim govorom, ki ga ni opravičil niti pred njegovimi somišljeniki. Potem so bile volitve v delegacijo.
Policaj Poljak.
Budimpešta, 20. septembra. Policaj Štefan Poljak, ki je bil v poslanski zbornici od'^ ^ 't,| pokorščino, je zaprt v policijski ier 'soi' 'i-liaci Karolvi mu je že priskrbel službo na sve-jun posestvu.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
^^	Več	kakor 1000 mrtvih.
Rim, 20. septembra. General Briccola poroča iz Derne: Ob štirih zjutraj je naskočil sovražnik od različnih strani postavke, ki so jih Italijani /avzeli 14. t. m. Artiljerija je podpirala sovražnikov napad. Italijanom se je vzlic temu posrečilo, da so odbili sovražnika in so večkrat trdo naskočili sovražnika. Ob 8. zjutraj se je pričel sovražnik umikati na vseh straneh. Sovražnik ima več kot 1000 mrtvih in visoko število ranjencev. Italijani so ujeli 41 Turkov.
VOJNE PRIPRAVE V SRBIJI.
Belgrad, 20. septembra. Po mestu krožijo vesti, da bo Srbija v najkrajšem času pričela vojaško akcijo in da bo 23. septembra izvršena delna mobilizacija. Vlada preklicuje te vesti.
STRANKIN ZBOR SOCIALNE DEMOKRACIJE v NEMČIJI.
Chemnitz, 19. septembra. Včeraj je bilo posvetovanje o organizacijskem načrtu, po katerem naj bi se strankino načelstvo nadomestilo s strankinim odsekom, kateremu naj bi pripadali zastopniki posamičnih okrajev in deželnih načelstev. Predlog se je sprejel z dodatnim predlogom Ledebourja, da ima državnozborska frakcija sedež in glas v strankinem načelstvu. Scheidemann je poročal o državnozborskih volitvah.
Chemnitz, 20. septembra. Pri debati o varstvu rudarjev je dejal državni poslanec Hue, da je bil nemški cesar o grozni nezgodi v rovu »Lothringen« napačno poučen. Delavci so brez krivde. Vzrok nezgode so bile nezadostne varnostne priprave. Nato so delegatje soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva med drugim osemurni delavnik, zadostno število rešilnih aparatov, zdravstvene naprave in nastavljanje jamskih kontrolorjev, ki jih izvoli delavstvo, plačuje pa država. Na popoldanski seji so različni govorniki ostro grajali državnega poslanca Landsberga, ki je pri zaključni seji v državnem zboru ostal v dvorani ob slava klicih na cesarja. Zelo živahna debata je nastala tudi pri razpravi, ali so posameznim skupinam sodrugov dovoljene posebne konference, ali ne. Povod k debati je dala posebna konferenca radikalnejše struje državnih poslancev v Eisenachu. Bebel je bil mnenja, da teh konferenc ni treba prepovedati, pač pa pričakuje, da se v prihodnje ne bodo več vršile. Sklep o tej debati so nato odgodili.
Chemnitz, 20. septembra. Na koncu včerajšnje seje se je spominjal predsednik Haase bojev za volilno pravico in dogodkov na Ogrskem in izjavil, da sledi socialna demokracija v Nemčiji z gorko simpatijo boju ogrskih sodrugov, ki se obrača proti policijskemu terorizmu in ogrski privilegirani kasti. (Viharno pritrjevanje.) _______
Novice.
* Samomori v ruski armad). V avstrijski armadi se dogaja strahotno število samomorov, ampak tudi v sveti Rusiji v tem oziru ni boljše. V zadnjem letu si je končalo 90 častnikov in 349 podčastnikov in prostakov življenje, leta 1910 je bilo 72 častnikov in 268 podčastnikov in prostakov. V te številke niso všteti samomori, ki takoj ne privedejo do smrti, čeprav je potem nastopila smrt. Dočim so navedeni natančnejši podatki o sredstvih k samomorom, pri katerih močno prevladuje strelno orodje, o vzrokih seveda ni nič podatkov. Žalostno statistiko izpopolnjuje tudi število smrtnih slučajev, ki so ugrabili 32 oficirjem in 478 prostakom življenje. Tudi
tu se opaža močno naraščanje v primeri s prejšnjim letom. Od ponesrečencev jih je utonilo 171, dočim se jili je ponesrečilo 44 na železnicah in 47, med temi 5 častnikov, je bilo umorjenih.
Poklic in umrljivost. Francoski medicinec dr. Louis Jacquet priobčuje v »Presse Medicale« podatke o raziskovanju, ki ga je priredil, da do-žene zvezo med poklicom in umrljivostjo. Glavno pozornost je obrnil raziskovalec na stan, ki toči in prodaja alkohol, torej na gostilničarje. Raziskovanje je pokazalo, da je v vseli deželah umrljivost med gostilničarji in lastniki žganjaren mnogo večja od umrljivosti drugih ljudi. Dočim je na primer v Parizu umrljivost mož nad 30 in 49 leti 36,1 odstotka, doseže med gostilničarji nič manj kakor 46,9 odstotka. Podobne razmere so tudi v Švici, tu znaša umrljivost moških zgoraj omenjene starosti 25,8 od tisoč, gostilničarjev pa 42,59. Najbogatejše in najpopolnejše statistične podatke nudi Angleška, kjer so od leta 1860 natanko zapisovali vzroke smrti. Angleška statistika izračuna številko umrljivosti v drugačni obliki: kalkulira število mož med 25 in 65 leti. ki bi bilo potrebno, da bi dalo v enem letu 1000 smrtnih slučajev. Tu se pokaže, da je prišlo v dobi 1880 do 1882 na
64.000 odraslih mož 1000 smrtnih slučajev, dočim jc prišlo v enakem času na 64.000 gostilničarjev nič manj kakor 1521 smrtnih slučajev. Od 1890 do 1892 jc dalo 61.000 moških 1000 smrtnih slučajev, dočim je dalo 61.000 gostilničarjev 1624 smrtnih slučajev. In od 1900 do 1902 se število smrtnih slučajev še bolj pomika m neugodno stran za gostilničarje. Dočim je >rišlo na 71.000 angleških državljanov 1000 smrtnih slučajev, je imelo v enakem razdalju
71.000 angleških gostilničarjev 1669 smrtnih slučajev. Ti statistični podatki govore z zgovornostjo debelih knjig!
* Tretji avstrijski protialkoholni kongres. Od 21. do 23. septembra bo zboroval v Solno-gradu pod predsedstvom vseučiliškega profesorja dr. A. Weichselbauma tretji protialkoholni kongres. Na dnevnem redu so med drugim naslednja vprašanja:	1.	Vojaštvo in alkohol. 2.
Skrb za pivce. 3. Stanje alkoholnega vprašanja v posamičnih kronovinah. Članski prispevek, ki daje pravico do udeležbe in do prejema tiskanega poročila o kongresu, je štiri krone. Prijave sprejema centrala avstrijskih protialkoholnih društev, Dunaj, f., Spiegelgasse 19.
Preklic.
* Življenja trnjeva pot triletnega otroka.
V Berlinu sta se morala zagovarjati pred sodiščem mehanik Herman Stroh in njegova žena zaradi telesne poškodbe z nevarnim orožjem in zaradi ravnanja, ki je spravljajo v nevarnost življenje. Soobtožena žena jc mati pred zakonom rojene, zdaj triletne deklice. Otroka so kmalu po zakonu dali v rejo tujim ljudem blizu Darmstadta. Kmalu po poroki sta zakonca sklenila, da vzameta k sebi otroka, za katerega očeta se je bil mož priznal. Otrok se pa ni mogel privaditi svojih popolnoma tujih staršev in je takoj prvi dan žalostno klical po »mami«, kakor je bil imenoval svojo krušno mater. To naravno otrokovo nagnjenje do tistih, ki so ga bili vzgajali od prvega dne dalje, jc navdajalo telesne starše bržčas s sovraštvom proti mali Jerici, zlasti ker se jim je bil rodil drugi otrok. Če se ie deklica onesnažila, ker se zanjo nihče ni brigal, je bil to za moža vzrok, da jo je pretepal s korobačem. Pogosto so opažali tudi sosedje, da mora obžalovanja vredni otrok v mokri obleki kljub hudemu mrazu stati na balkonu. Na ovadbo hišnih stanovalcev, ki niso več mogli prenašati obupnega kričanja in stokanja uboge deklice, so peljali deklico k zdravniku, ki je dognal, da ima otrok na vsem telesu modre in zelene bunke in lise, ki morejo biti le posledica čezmernega pretepanja. Dokazovanje ni moglo dognati, ali je tudi žena pretepala svojega otroka. Državni pravdnik je predlagal proti Strohu z ozirom na to, da se sme zahvaliti le svojemu dosedanjemu dobremu glasu, če ne pride v zapor, globo 150 mark. Sodišče iz istega razloga Stroha ni obsodilo v zapor, ampak na denarno kazen 100 mark, oziroma na 20 dni ječe.
* Za osem kron — osem let težke ječe. Na
zadnjem zborovanju avstrijskih sodnikov so se gospodje juristi skoro pritoževali, da se justica mehkuži; naslednja razsodba naj bo sodnikom in gospodom juristom dokaz, da tudi današnji zakoni omogočujejo nečloveškim sodnikom izrekanje barbarskih kazni. V Solnogradu so namreč dvajsetletnega fanta zaradi »ropa« osmih kron obsodili na osem let ječe. Dejansko stanje 'e bilo po obtožnici naslednje: Dne 3. junija proti '■etrt na sedem zvečer je bila napadena na Gi-zelinem obrežju v Solnogradu soproga dunajskega lekarnarja. Na potu je opazila, da se ji biiža neznan moški na sumljiv način. Nenadno je začutila silen sunek na ročni torbici, ki jo je nosila v levici. Zgrudila se je in ropar je stopil k njej ter ji iztrgal torbico, nakar je pobegnil. Na begu je odprl torbico, vzel iz nje denarnico z osmimi kronami in potem vrgel torbico proč. Poizvedovanja so že drugi dan izsledila storilca v osebi brezposelnega mesarskega pomočnika Josipa Meierhoferja, pristojnega na Bavarsko. Na obravnavi sta izjavili dve priči, da nista ničesar opazila o sunku; tudi napadena žena je izpovedala, da ni dobila sunka. Porotniki so potrdili vprašanje o ropu z devetimi glasovi in sodni dvor je obsodil fanta na osemletno ječo! Krvavi juristi naj nikar ne bodo v skrbeh; izrekajo se dovolj nečloveške obsodbe. Solno-graška razsodba nam to potrjuje!
Izprehod po Mehiki.
Tujec, ki se sprehaja prvič po našem mestu, se čudi bogastvu in blagostanju, ki mora vladati v Mehiki, sodeč po razkošnih trgovskih izložbah, veličastnih poslopjih, vilah in gradičih, spomenikih, parkih, širokih ter asfalto-vanih cestah, polni razsvetljavi, ogromnih, bogatih avtomobilih, sijajnih nošah in drugem; čudno se mu zdi le, ko vidi večkrat med to pisano, bogato družbo, individuve bose, gologlave, na nogah samo raztrgane, zamazane
spodnje hlače, čez prsi capasto srajco ali pa samo mal, luknjast, rdeč kocek, in nikakor ne more spraviti v soglasje tc skrajne bede z onim brezmejnim bogastvom. Ali ko bi zavil v mraku v nasprotni del mesta, v indijanski okraj, tedaj bi videl, kako se tišče ob vratih nizkih, zakajenih, skrajno nesnažnih, iz blata narejenih hišic, v katerih bi ne hotel živeti na Kranjskem niti ne malo bolj razvajen pes — čuvaj, cele gruče Indijancev, otroci, starci, moški, ženske, zdravi, bolni, vsi v fantastični mešanici, drug poleg drugega, tedaj bi dobil o mehikanskem občem »blagostanju« kmalu drugačne pojme. V resnici, da presega to že vse meje človeških čuvstev! Po tri družine so primorane živeti skupaj v eni sami ozki in nizki sobici, ki služi obenem za prodajalno sadja, stanovanje, kuhinjo, klet in celo — za stranišče! In kdor more živeti v takem, je še srečen ker večina teh ljudij prebije dan — na cesti, prodajajoč časopise, sadje in loterijske srečke, in noč — zopet iia ccsti, tako da se zavije oblečen — ali pravzaprav nag — v svoj kocek, stisne v kot kakih vežnih vrat ter čaka pol v snu iu pol bdeč drugega jutra. In to ni morda pretiranost ali pa samo slučaj, ki zadene tega ali onega kot izjemo, to je istina, ki jo žive v Mehiki vse življenje tisoči iu tisoči, dan za dnevom, po leti in po zimi, brez upa na boljšo bodočnost. Tako se indijanski revež rodi, tako živi in tako umre.
Kako so oblečeni, to sem že dejal: na nogah nič, na glavi nič, na stegnih navadno od vrha od tal preparane hlače iz tankega, belega platna, na telesu zopet raztrgano platneno srajco, včasih še celo kako suknjo, če mu jo je ravno kdo podaril, vrhu vsega za noč še raztrgan koc. To je torej odelo indijanskega »kavalirja« iz ljudskih vrst.
Stanovanj v navadnem pomenu besede sploh nimajo; žive pa se: ob tortijah (nekako obžgano, pločasto testo iz koruzne moke, seveda brez vsake zabele ali kaj podobnega) kot glavno hrano, zraven tega morda še kako gnilo sadje in semtertja kako kost ali navadnejše pečen loj.
V tvornicah prav tako kot na farmah zaslužijo tako minimalno plačo, da sc jim že zaradi tega ne ljubi delati, če že odštejem to, da tudi od narave niso preveč obdarovani s to lastnostjo, namreč s pridnostjo. Zato se posvete raje vsi tem stanovom: da snažijo čevlje, da prodajajo, po ulicah tekajoč in kričeč, časopise, srečke in sadje, končno da v sili razmer goljufajo in kradejo, kjer morejo, kar ni pa nič čudnega in se da lahko,razložiti. S tem prislužijo na dan lahko, če so pridni, do en peso (enota tukajšnjega denarja, velja okrog K 2.50) in to je potem za hrano, obleko in — luksus. Od družine prodajajo vsi brez izjeme starosti ali spola od petega do sedemdesetega leta. oče, mati, sin, hči in kar je še malega pri hiši. Šolo kdor hoče obiskuje, če ne, ne; no — kaj od tega dvojega raje izvoli otrok, je pač jasno, zato je tu redek te vrste ljudi, ki bi znal brati in pisati vkljub temu. da so sinovi prestolnega mesta svoje republike.
Čemu pa nc zahtevajo povišanje plače -^t bi menil kdo — pa bi si počasi že kako k»j
prislužili! Za odgovor naj navedem raje en sam zgled, ki pa seveda ni edini in na katerega se mi ni bilo treba šele domišljati, ker se je dogodil komaj pred nekaj tedni. (Dalje prih.) *
Odgovorni urednik F r a n B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »UČitelMo Tiskarna« v Ljubljani.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
Vse
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
Narodna ■> kavarna
prične zopet prirejati -vsak: dan koncerte svetovnoznane in priljubljene elitne damske kapele
E3.H.3Dletricli._
Začetek ob 9. url. Vstop prost. Ob nedeljah In praznikih začetek ob 8.
Slavnemu občinstvu In rodoljubom z dežele se priporoča za obilen obisk z velespožtovanjcm
FRAN KRAPES, kavarna
Majnovejšc! Aajnovcjšol
Maksim Gorkij
Cena K 4-—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje" v Ljubljani, ki je ---	knjigo	založila in izdala.
Preklic
Podpisani tem potom preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril čez gospo Antonijo Pirk in gospoda Franceta Pagon v Idriji, ter se jima zahvaljujem, da sta od tožbe odstopila.
V Idriji, dne 17. septembra 1912.
'	Leopold Logar
rudar v Idriji.
St. 29881.
Razpis ustanove.
S koncem tekočega leta postaneta prosti obe mesti Katarine Warnussove ustanove za revne deklice, vsako mesto po 135 K na leto. Ustanovo se oddaja za 3 leta.
Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti dekleta iz sorodstva Katarine War-nussove, če pa teh 111, pobožne in revne hčerke ljubljanskih meščanov.
Prošnje je vlagati do vštetega 20. oktobra 1.1. pri mestnem magistratu in jih je opremiti z rojstnim in krstnim listom, oblastveno potrjenim rodovnikom, ki dokazuje sorodstvo z ustanoviteljico, oziroma z dokazilom, da je proslikin oče ljubljanski meščan in z nravstvenim spričevalom.
V prošnjah je tudi natanko navesti gmotne in rodbinske razmere ter navedbe po možnosti podpreti z dokazili.
3=cl© gastrat lj-u-Toloaaaslsi
J1-'-	dne 11. septembra 191*2.
Zupan:
dr. Ivan Tavčar 1. r
11
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima doslej deset prodajalen in sicer:
Ljubljana: Sodna ulica 4;	Vič-Glince: Tržaška cesta;
Krakovski nasip 10;	Jesenice: „pri Ferjanu“;
Vodmat, Bohoričeva	ulica;	Jesenice-Fužine: na Savi,	„pri Men-
Siška: Kolodvorska cesta (v lastni hiši)	cingerju";
Celovška cesta 1;	Koroška Bela: „pri Pristavcu“;
Tržič:	„Pot na Bistrico".
Lastna pekarna je v Šiški, Celovška cesta 1. — Osrednja pisarna: v Šiški, Kolodvorska cesta 56 (v lastni hiši), kjer je tudi glavno skladišče.
V Ljubljani je za	pisma: poštni predal 13	(na glavni	pošti) ter nabiralnik	v	prodajalni, Sodna ulica 4.	— Čekovni in klerinški	račun za	denarni promet: št.	75.383
c. kr. poštne hranilnice.
Clan društva lahko postane vsakdo, ki je svojepraven. Za pristop se je oglasiti bodisi v kaki prodajalni	bodisi v pisarni. Pristopnica znaša	1 K delež 30 K.
Dosedaj so člani	prejeli čistega dobička:
leta 1909. ... K 2035’— (prvo leto)
„	1910. .	.	.	„	11365-25
„	1911. .	.	.	„	16610-45
Skupaj	.	.	K	30010-70
riranilne vloge zadružnikov se obrestujejo po 5 odstotkov od dne vloge do dne dviga. — Hranilne vloge se sprejemajo v pisarni kakor tudi v prodajalnah proti potrdilu podpisanem po najmanj enem članu načelstva ter prodajalničnega poslovodje.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem
••
••
casu.
••
M