GDK: i 56.2:i56.6:93i :(497. i2) Gospodarjenje z živalskim svetom The Managing with Wildlife Jože PAPEŽ* Izvleček Papež, J.: Gospodarjenje z živalskim svetom, Gozdarski vestnik, št. 211994. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 15. · Stara gozdarska in trenutno še veljavna lovska zakonodaja sta omogočali večtirnost pri načrtova­ nju gospodarjenja s prostorom v slovenski goz- dnati krajini. Odnose gozd-dovjad se je obravna- valo in načrtovalo v lovskogojitvenih območjih, lovskogospodarske načrte pa so izdelovali lovci. Gozdarji so k S-letnim lovskogospodarskim nač­ rtom dajali le mnenja, ki se jih je pri potrjevanju načrtov upoštevalo ali pa tudi ne. Posledice neusklajenih interesov se kažejo v ovirani in mestoma tudi onemogočen] naravni obnovi go~ zdov. Z novim Zakonom o gozdovih, Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst so dane dobre osnove za izdelavo območnih načrtov gospodarjenja z živalskim sve~ tom. Ključne besede: divje živali, odnosi gozd-di- vjad, habitat. i Uvod 1 Introduction Novi Zakon o gozdovih je prinesel veliko sprememb, med drugim tudi na področju načrtovanja gospodarjenja z gozdovi. V gozdarski zakonodaji je tako prvič doslej zapisano, da se z načrti za gospodarjenje z gozdovi, med katere spadajo tudi lovsko- gojitveni načrti območij, določi tudi pogoje za gospodarjenje z živalskim svetom. Za nosilca lovskogojitvenega načrtovanja je določen Zavod za gozdove Slovenije, pri izdelavi lovskogojitvenih načrtov paje pred- videno sodelovanje lovcev, kmetijcev, nara- vovarstvenikov in drugih, katerih dejavnost je povezana z divjadjo. * mag. J. P. dipl. inž. gozd., SGG, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, SLO Synopsis Papež, J. The Managing with Wildlife, Gozdar- ski vestnik, No. 2/1994. ln Slovene with a sum- mary in English, lit.quot. 15. The old forestry legislation and the hunting legislation which is stili in force have enabled multi track planning of the managing with the space within Slovenian forest landscape. The relations between the forest and the wild were defined in hunting-breeding districts and hunting management plans were worked out by hunters. Forestry experts presented their opinions as to 5-year hunting management plans, which were or were not, however, taken into consideration at the confirmation of the plans. The consequences of discordant interests have been reflected in inhibited natural regeneration of forests or even totally impossible at some places. The new Forestry Act, the Act on Environmental Protection and the Regulation on the Protection of Endangered Ani mal Species represent a sound basis for the elaboration of district plans concer- ning the management of wildlife. Key words: wildlife, forest-game relations, ha- bitat Za nekatere gozdarje je načrtovanje go- spodarjenja z živalskim svetom lahko nova dejavnost, vendar v splošnem temu ni tako. Kajti z vsakim posegom v gozd (sečnja, gojitvena dela, gradnja prometnic, itd.) vpli- vamo na živalsko komponento gozda. Do- zdaj smo živalske habitate spreminjali in oblikovali nehote, v prihodnje bomo morali pri izdelavi načrtov za gospodarjenje z gozdovi enakovredno upoštevati tudi prosto živeče živali. Zato si oglejmo, kakšne so bile in so zakonske osnove za načrtovanje gospodarjenja z živalskim svetom, kakšna je oblika in vsebina sedanjih lovskogospo- darskih načrtov in kakšna naj bi bila izho- dišča za izdelavo prihodnjih načrtov gospo- darjenja z živalskim svetom. GozdV 52, 1994 73 Gospodarjenje z živalskim svetom 2 Zakonske osnove za gospodarjenje z živalskim svetom 2 Legal bases for the managing with the ani mal life Gospodarjenje z živalskim svetom nare- kuje veljavna zakonodaja s področja go- zdarstva, lovstva in varstva okolja. Zato si oglejmo, kako se je to dejavnost obravna- valo v bližnji preteklosti, kakšno je trenutno stanje in kakšni so obeti za prihodnost. 2.1 Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divladi ter o upravljanju lovišč iz l. 1976 2.1 The Act on Protection, Breeding and Hunting of the Wild as well as on the Managing of Hunting Places from 1976 Glavne značilnosti trenutno še veljav- nega zakona o. varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, 25/76) so naslednje: 1. Lovskim organizacijam je omogočeno, da popolnoma samostojno upravljajo z lo- višči, ki so jim dodeljena v upravljanje brez odškodnine in za nedoločen čas (23. člen). 2. Zaradi skladnejšega razvoja gospodar- jenja z divjadjo in zagotovitve družbenega vpliva na gospodarjenje z divjadjo so se ustanovila lovskogojitvena območja. Pri nji- hovem oblikovanju se je upoštevalo življenj- ski prostor glavnih vrst divjadi, ki je potre- ben za nemoten razvoj populacij teh vrst divjadi (31. člen). 3. Zaradi usklajevanja različnili interesov v zvezi z divjadjo, je v okviru lovskogojitve- nih območij predvideno sklepanje družbe- nih dogovorov med lovskimi, gozdarskimi in kmetijskimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, drugimi zainteresiranimi sa- moupravnimi organizacijami in občino (34. člen). 4. Z družbenimi dogovori naj bi se uredilo medsebojne pravice, obveznosti in odgo- vornosti vseh udeležencev dogovora, za preprečevanje škod po divjadi in na divjadi pa je predvideno sklepanje samoupravnih sporazumov, ki jih sklepajo lovske, kmetij- ske in gozdarske organizacije ter krajevne skupnosti (69. člen). 5. Vsaka lovska organizacija mora za svoje lovišče izdelovati in sprejemati 5 letne 74 Gozd V 52, 1994 lovskogospodarske načrte, na podlagi kate- rih se sestavlja letne načrte gospodarjenja z divjadjo. Določbe lovskogospodarskega načrta in letnih načrtov gospodarjenja z divjadjo so obvezne za lovsko organizacijo, ki upravlja lovišče (38. člen). 6. Lovskogospodarski načrti, gozdnogo- spodarski načrti in načrti o razvoju kmetij- stva v občini morajo biti glede števila in strukture posameznih vrst divjadi medse- bojno usklajeni in ne smejo biti v nasprotju z določbami družbenega dogovora (40. člen). 7. Lovskogospodarske načrte lovskih or- ganizacij potrjuje ustrezni organ občinske skupščine, na območju katere je lovišče, oziroma njegov pretežni del (41 . člen). 8. Ker za neizpolnjevanje družbenih do- govorov in samoupravnih sporazumov o preprečevanju škod niso predvidene kazen- ske sankcije, lovskogojitvena območja v glavnem niso zaživela tako, kot bi morala. 2.2 Zakon o gozdovih iz l. 1985 2.2 Forestry Act from 1985 Zakon o gozdovih (Ur. list SRS, 18/85) je lovstvo, divjad in škode obravnaval v desetih členih. SlS za gozdarstvo in njihove naloge je obravnavalo 6 členov (9., 16., 17., 19., 22. in 23. člen) , povzetek njihove vsebine pa je naslednji: - V SlS za gozdarstvo so se združevale tudi zainteresirane samoupravne organiza- cije s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja. - V SlS za gozdarstvo naj bi se usklaje- vala interese pri sočasni rabi gozdov za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma in rekreacije. - V SlS za gozdarstvo naj bi se sprem- ljalo medsebojno usklajenost gozdnogo- spodarskih in lovskogospodarskih načrtov in dajalo mnenja k lovskogospodarskim načrtom . - Samoupravni sporazumi o temeljih plana območnih SlS za gozdarstvo naj bi določali: · obseg združevanja sredstev za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma, rekreacije in varstva okolja; Gospodarjenje z živalskim svetom · obseg in vrsto ukrepov za zagotavljanje biološkega ravnotežja v gozdovih; · kriterije in merila za ugotavljanje uskla- jenosti gozdnega in lovnega gospodarjenja. Varstvo gozdov sta obravnavala 58. in 62. ,člen. Prvi odstavek 58. člena je določal, da mora gozdnogospodarska organizacija storiti vse potrebno za varovanje gozdov pred požari, rastlinskimi boleznimi in škod- ljivci ter drugimi škodami. Za neupoštevanje določb tega člena, ki so v povezavi z 62. členom, so bile predvidene kazenske san- kcije. Vsebina 62. člena je še vedno aktualna, zato ga navajam v celoti: 1. Vrste prosto živeče divjadi in njihova številčnost v gozdovih morajo biti usklajene s stanjem gozdov in njihovim razvojem, v ravnovesju z rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih ter ne smejo ovirati pravilnega gospodarjenja z gozdno biogeo- cenozo. 2. Vrste in številčnost divjadi iz prejšnjega odstavka se uskladijo v gozdnogospodar- skih načrtih območij in gozdnogospodarskih načrtih enot ter v lovskogospodarskih nač­ rtih na podlagi dolgoročnih dogovorov, s katerimi se ureja celovitost razvoja gozdnih biogeocenoz. 3. Zaradi vzdrževanja biološkega ravno- vesja med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdovih ter usmerjanjem razvoja tega ravnovesja morajo biti gozdnogospodarski in lovskogospodarski načrti med seboj us- klajeni. Organ, pristojen za potrditev lovsko- gospodarskega načrta, potrdi načrt po predhodnem mnenju območne skupnosti o tem, ali je predloženi lovskogospodarski načrt usklajen z veljavnimi gozdnogospo- darskimi načrti za te gozdove. 2.3 Uredba o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih iz leta 1986 2.3 Regulation on Certain Relations Based on the Forestry Act from 1986 Uredba o urejanju posameznih razmerij iz Zakona o gozdovih (Ur. list SRS, 31/86) je v 4. členu obravnavala tudi: · način potrjevanja lovskogospodarskih načrtov; način ugotavljanja usklajenosti prosto živeče divjadi s stanjem gozdov; · poseben režim gospodarjenja z go- zdom in divjadjo v gozdovih, v katerih žive redke živalske vrste in v katerih so zimova- lišča divjadi; · prepoved postavljanja krmišč in solnic za jelenjad in neavtohtono divjad zunaj rajoniziranega območja. Kazenske sankcije so bile predvidene le za organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki ne bi v roku spremenile ali dopolnile lovskogospodarskega načrta. 2.4 Pravilnik o gozdnem redu iz leta 1986 2.4 Statute on Forest Regulations from 1986 Pravilnik o gozdnem redu (Ur. list SRS, 31/86), ki še velja, obravnava živalski svet v 19. členu, ki ga navajam v celoti. Gozdnogospodarska organizacija mora zaradi krepitve biološke stabilnosti gozda skrbeti zlasti za ohranjanje naravnega živ- ljenjskega okolja živalskih vrst, ki krepijo biološko ravnotežje in pri tem ščititi zlasti ptice, mravlje in netopirje. Dobronamernost tega člena je izničena z drugim odstavkom 21. člena, ki določa, da je treba takoj posekati in izdelati drevje, ki so ga napadli podlubniki ali okužile ne- varne zajedalske glive, bakterije ali virusi. S tem se namreč močno omeji življenjski prostor primarnih in sekundarnih duplarjev. 2.5 Pravilnik o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja iz leta 1987 2.5 Statute on the Contents and Method of the Elaboration of Forest Management Plans and the Taking Records of their Implementation from 1987 Pravilnik o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja (Ur. list SRS, 33/87), ki še velja, obravnava odnose med rastlin- skim in živalskim svetom v treh členih (18., 20. in 28. člen). V poglavju o izdelavi gozdnogospodar- skega načrta območja je v 18. členu, ki govori o trajnosti splošnokoristnih funkcij, GozdV 52, 1994 75 Gospodarjenje z živalskim svetom med drugim določeno, da se trajnost go- zdov in njihovih funkcij preveri tudi tako, da se presodi: - biološko stabilnost gozdov in občutlji­ vost gozdnega prostora in - usklajenost odnosov med rastlinskim in živalskim svetom. V 20. členu, ki obravnava oblikovanje ciljev, smernic in programov ukrepov za posamezne dejavnosti gospodarjenja z go- zdovi, je predvideno prihodnje urejanje od- nosov gozd - divjad, in to z opredelitvijo strokovnih osnov za uskladitev odnosov (opredelitev vrst, gostote in strukture posa- mezne vrste divjadi; upoštevanje njene ra- jonizacije; določitev ukrepov za omejitev ali varovanje posamezne vrste divjadi ter dolo- čitev za preprečevanje in sanacijo škod). V opisnem delu gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote pa so v 28. členu pri opredelitvi ciljev, usmeritev in ukrepov predvideni tudi ukrepi in smernice za vzpostavitev in vzdrževanje ravnovesja med gozdom in divjadjo. 2.6 Zakon o gozdovih iz leta 1993 2.6 Forestry Act from 1993 Novi Zakon o gozdovih (Ur. list Republike Slovenije, 30/93) v 19 členih neposredno omenja gospodarjenje z živalmi ali divjadjo ter lovstvo in lovskogojitveno načrtovanje . Členov, ki posredno obravnavajo to proble- matiko, je skoraj ravno toliko. Bistvene novosti, ki bodo vplivale tudi na oblikovanje nove lovske zakonodaje, so naslednje : · S programom razvoja gozdov Slovenije se določi tudi program ohranitve in gospo- darjenja z živalskim svetom v gozdnem prostoru (7. člen). · Z načrti za gospodarjenje z gozdovi se določi pogoje za usklajeno rabo gozdov in tudi pogoje za gospodarjenje z živalskim svetom (8. člen). · V splošnem delu gozdnogospodar- skega načrta območja se na podlagi biolo- ških kazalcev določi usmeritve za ohranja- nje oziroma vzpostavitev naravne avtoh- tone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim oko- ljem, kar je podlaga za izdelavo lovskogo- 76 GozdV 52, 1994 jitvenih načrtov območij (10. člen) . · V prostorskem delu gozdnogospodar- skega načrta enote se med drugim določi tudi območja, ki so pomembna za ohranitev prosto živečih živali (11. člen). · V lovskogojitvenem načrtu območja se na podlagi ugotovljenih bioloških kazalcev usklajenosti divjadi z njenim okoljem določi cilje, usmeritve in ukrepe za ohranitev ogro- ženih populacij divjadi in za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in oko- ljem ( 1. odstavek 12. člena). · Nosilec lovskogojitvenega načrtovanja je Zavod za gozdove Slovenije, pri izdelavi lovskogojitvenih načrtov pa sodelujejo lovci, kmetijci, naravovarstveniki in drugi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo (2. odsta- vek 12. člena). · V gozdovih se v skladu s splošnimi deli gozdnogospodarskih načrtov ohranjajo ozi- roma ponovno vzpostavljajo habitati avtoh- tonih rastlinskih in živalskih vrst (1 . odsta- vek 36. člena). · Za gozdne ceste v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih nač­ rtov določeni kot pomembna območja za ohranitev prosto živečih živali, lahko Zavod določi poseben režim prometa (4. odstavek 39. člena) . · V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del ter za vzdrževa- nje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih (2. odstavek 48. čle­ na). · Zavod za gozdove Slovenije izdeluje gozdnogospodarske načrte, lovskogoji- tvene načrte območij ter druge strokovne podlage za gospodarjenje z divjadjo v skladu z zakonom (1. odstavek 56. člena) . · Svet Zavoda določi osnutek in predlog lovskogoj itvenega načrta območja (2. od- stavek 60. člena). · Tretjino članov sveta območne enote sestavljajo predstavniki lovstva, kmetijstva, varstva narave in varstva naravne in kul- turne dediščine (2. odstavek 64. člena). · Strokovni svet območne enote obrav- nava strokovna vprašanja, povezana z go- zdarstvom in lovstvom v območju in pred- laga rešitve in priporočila (66. člen). Gospodarjenje z živalskim svetom · Temeljna uporabna in razvojno-razi- skovalna dejavnost v gozdarstvu in lovstvu se opravlja v okviru nacionalnega razisko- valnega programa in v skladu z njim (2. odstavek 72. člena). · Gozdarski inštitut Slovenije opravlja ra- ziskovalno dejavnost na področju gozdov, gozdarstva, divjadi in lovstva (1. odstavek 73. člena). 2. 7 Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 2.7 Act on Environmental Protection from 1993 Zakon o varstvu okolja (Ur. list Republike Slovenije, 32/93) obravnava živalski svet v poglavju o varstvu naravnih dobrin in ga obravnava kot naravne vire in kot naravne vrednote. Členi zakona, ki bodo bistveno vplivali na oblikovanje nove lovske zakono- daje, so naslednji: 1. V 3. členu je med temeljnimi cilji varstva okolja navedeno tudi: · Trajno ohranjanje narave, biološke raz- novrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih habitatov ter ekološkega ravnote- žja. · Ohranjanje raznovrstnosti in kakovosti naravnih dobrin, naravnega genskega sklada ter ohranjanje rodovitnosti zemljišč. 2. Naravne vire obravnava 17. člen, bi- stvene določbe tega člena pa so naslednje: · Prosto živeče divje živali so lastnina republike Slovenije. · Pridobivanje in uživanje lastnine na zemljiščih in gozdovih ne sme ogrožati njihove ekološke funkcije. · Vrste naravnih virov in varstvo ter po- goji njihovega gospodarskega izkoriščanja se določijo z zakonom. 3. V 18. členu je opredeljeno, da se z zakonom določi, kaj so naravne vrednote in način njihovega varstva. 4. V 21. členu sta določena predmet in plačilo koncesije, za gospodarjenje z žival- skim svetom pa so pomembne naslednje določbe: · Država ali lokalna skupnost (konce- dent) lahko proti plačilu podeli koncesijo na naravni dobrini, ki je v njeni lasti, pravni ali fizični osebi (koncesionar), če je ta uspo- sobljena za njeno upravljanje, rabo ali izko- riščanje. · Plačilo za podeljeno koncesijo na na- ravni dobrini, ki je v lasti države, pripada državi in občini in to v razmerju, ki ga predpiše Vlada. · Koncesijo na naravni dobrini se lahko podeli samo na podlagi javnega razpisa, razen če javen razpis ni smiselen zaradi lokacijske pogojenosti koncesije. · Predmet koncesije na naravnem viru je pravica do njegovega gospodarskega izko- riščanja, kadar je izkoriščanje dejavnost ali kadar je naravni vir prevladujoča sestavina za dejavnost koncesionarja. · Pri pridobitvi koncesije na podlagi jav- nega razpisa se lahko uveljavlja prednostna pravica. Prednostno pravico pridobitve kon- cesije ima lastnik prostora, na katerem je naravna dobrina, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena. · Merila in način uveljavljanja prednostne pravice predpiše Vlada, pri čemer upošteva zlasti potrebe lokalnega prebivalstva, de- mografsko ogroženost območja in pretekle ter obstoječe pravice koncesijskega znača­ ja. 2.8 Program trajnostnega razvoja gozdov v Sloveniji 2.8 A Program of Slovenian Forest Development Respecting Permanence S programom trajnostnega razvoja go- zdov v Sloveniji (Ljubljana, december 1993), ki ga je pripravilo MKG, so določeni dolgoročni cilji gospodarjenja z gozdovi. Opredelitve, ki so pomembne za prihodnje gospodarjenje z živalskim svetom, so na- slednje: 1. Kot poseben cilj je predvidena ohrani- tev vseh vrst avtohtonih prosto živečih živa- li. Pestrost živalskega sveta se bo zagoto- vilo z ohranitvijo naravnih biotopov za živali in z ustreznimi ukrepi v njihovih populacijah. 2. Pri strategiji usklajevanja rabe gozdov z drugimi porabniki je predvideno: · Primerno oblikovati in vzdrževati je treba vse gozdne robove in vse negozdne površine v gozdnem prostoru, ki so lahko namenjene za prehrano divjadi ali za re- kreacijo. · Gozdne površine pod daljnovodi je treba urediti za namene kmetijstva, izbolj- GozdV 52, 1994 77 Gospodarjenje z živalskim svetom šanje biotopov za divje živali in za pridelavo okrasnih drevesc. 3. Pri strategiji gojenja gozdov je predvi- deno: · Sonaravne gospodarjenje, ki temelji predvsem na naravni obnovi gozdov. · Pri melioracijah gozdov bo potrebno upoštevati ohranjanje življenjskega pro- stora prosto živečih divjih živali. 4. Strategija varstva gozdov predvideva spremljanje stopnje poškodovanosti sesto- jev zaradi parkljaste divjadi (na raziskoval- nih ploskvah) in usklajevanje odnosa med rastlinskim svetom in divjadjo. 5. Za gospodarjenje z živalskim svetom in usklajevanje odnosov med gozdom in divjadjo je predvidena posebna strategija, katere bistvene značilnosti so: · Prosto živeče divje živali so javna do- brina in last države. · Gospodarjenja z divjadjo, ki je del žival- skega sveta, ni mogoče prepustiti izključno lovstvu ali kaki drugi interesno ožji skupini. · Živalski svet in njegov življenjski pro- stor sta soodvisna, stanje njunih medseboj- nih odnosov pa se kaže v merljivih kazalcih na živalih in v njihovem okolju. · Z zagotovitvijo biokoridorjev je treba zagotoviti povezavo populacij divjih živali. · Ohranitev prosto živečih divjih živali je povezana z ohranitvijo njihovega narav- nega življenjskega okolja. · Posebno pozornost je treba nameniti negi plodonosnih vrst ter ohranitvi ustre- znega števila sušic in drevesnih dupel. · Lov naj bo predvsem naravovarstvena dejavnost, dohodki pridobljeni z lovom pa namenjeni izključno za ohranitev divjadi in njenega okolja. · Ohranitev vseh prosto živečih divjih živalskih vrst in njihovega naravnega živ- ljenskega okolja je uresničljiva samo s ka- kovostnim lovskogospodarskim načrtova­ njem, ki je vključeno v sistem prostorskega in gozdnogospodarskega načrtovanja. · Temeljni cilj usmerjanja razvoja prosto živečih divjih živali je torej ohranitev vseh avtohtonih populacij in hkrati tudi ohranitev njihovega naravnega življenjskega okolja. 6. Organizacija inšpekcijske službe se mora prilagoditi sonaravnemu in večna- 78 Gozd V 52, 1994 menskemu konceptu gospodarjenja z go- zdovi, zato naj se inšpekcijsko službo obli- kuje celovito, za nadzor vsega naravnega prostora (skupna gozdarska, lovska, ribiška in naravovarstvena inšpekcija). 7. Pri pridobivanju gozdnih proizvodov in odpiranju gozdov z gozdnimi prometnicami bo v prihodnje potrebno upoštevati ekolo- ško občutljivost gozdnih ekosistemov in pomen gozda kot življenjskega prostora prosto živečih divjih živali. 8. Diplomante visokošolskega študija go- zdarstva bo potrebno usposobiti za celos- tno (ekološko in ekonomsko usklajeno) go- spodarjenje z gozdom in drugimi obnovlji- vimi viri. 9. Pri raziskovalni dejavnosti bo treba posvetiti posebno pozornost naravi gozdnih ekosistemov, kar vključuje usklajevanje rastlinske in živalske komponente. 1 O. Država bo sofinancirala dela pri vzdrževanju življenjskega okolja· prosto ži- večih divjih živali in varstvo pred rastlino- jedo divjadjo. 11. Eden izmed temeljnih ~krepov za trajnostni razvoj gozdov bo tako gospodar- jenje z živalskim svetom, ki bo: · zagotovilo kakovostno dolgoročno ob- močno lovskogojitveno načrtovanje, ki bo usmerjalo razvoj prosto živečih divjih živali in ohranjalo njihovo življenjsko okolje, · v vseh slovenskih gozdovih vpeljale spremljavo bioindikatorjev usklajenosti med rastlinskim in živalskim svetom, · pospešeno reševalo neusklajenost med rastlinojedo divjadjo in njenim življenj- skim okoljem. 2.9 Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993 2.9 A Regulation on the Protection of Endangered Animal Species from 1993 Z uredbo o zavarovanju ogroženih žival- skih vrst (Ur. list Republike Slol(enije, 57/ 93) se je zavarovalo kopensko ih sladko- vodno favno, katere obstoj je ogrožen za- radi redkosti , sprememb v okolju, narav- nega zmanjševanja njihovih populacij ali zaradi vpliva človeka. Med drugim se je zavarovalo tudi precej vrst, ki so bile doslej lovna divjad. Pobuda je sicer dobra, vendar ,, ! Gospodarjenje z živalskim svetom je uredba pomanjkljiva, saj niso zaščiteni tudi habitati ogroženih živalskih vrst. Ker je zaščitenih precej živalskih vrst, ki so navad- nim zemljanom neznane ali pa mu ogrožajo pridelke na vrtu, sta nadzor nad izvajanjem uredbe in sankcioniranje prekrškov zelo vprašljiva. Vendar je možna parcialna zaš- čita habitatov ogroženih vrst, saj je v 4. členu predvideno, da lahko minister za kulturo, po poprejšnjem mnenju ministra za okolje, začasno prepove ali omeji poseg ali dejavnost, ki neposredno ogroža življenjski· prostor zavarovane vrste, pri čemer upo- števa redkost življenjskega prostora in ogroženost vrste. 2.1 o Enotne gojitvene smernice v Sloveniji 2.10 Uniform Silvicultural Guide lines in Slovenia Lovske družine so prek območnih zvez lovskih družin združene v Lovski zvezi Slo- venije, ki med drugim skrbi tudi za stro- kovno izpopolnjevanje svojega članstva. Da bi se zagotovilo dolgoročno in strokovno gospodarjenje z divjadjo, se vsakih 5 let izdela in sprejme Enotne gojitvene smer- nice v Sloveniji, katerih izvajanje je obvezno za vse lovske organizacije in lovce. Sred- njeročni lovskogospodarski načrti in letni načrti gospodarjenja z divjadjo morajo biti usklajeni z določili teh smernic, zoper krši- telje pa se uvede sankcije, skladno z dogo- vorom v lovskogojitvenem območju. Zadnje Enotne gojitvene smernice v Sloveniji ve- ljajo od 1.1.1991 dalje. 3. Vsebina sedanjih načrtov gospodarjenja z živalskim svetom 3. The contents of the present plans of the managing with the animal life Glede na trenutno veljavno zakonodajo, ki se nanaša na gospodarjenje z živalskim svetom, naj bi veljali naslednji načrti gospo- darjenja z divjadjo: Družbeni dogovori · Samoupravni sporazumi · Lovskogospodarski načrti lovišč za ob- dobje 1991-1995 · Letni načrti gospodarjenja z divjadjo · Območni gozdnogospodarski načrti za obdobje 1991-2000 3.1 Družbeni dogovori· 3.1 Social agreements Na podlagi 33., 34. in 35. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o uprav- ljanju lovišč (Ur. list SRS, 25176) se je v lovskogojitvenih območjih moralo sklepati Družbene dogovore o skupnih enotnih ukrepih za ohranitev in gojitev divjadi ter ohranitvi njenega naravnega življenjskega prostora. Družbene dogovore so sklepale: la, Lovske organizacije, SlS za gozdarstvo, Gozdnogospodarske organizacije, Kmetijske zemljiške skupnosti, Kmetijske organizacije združenega de- Krajevne skupnosti, Vodne skupnosti, Ribiške organizacije, Skupščine občin. Okvirna vsebina družbenih dogovorov je bila naslednja: . Navedlo se je vse vrste sesalcev in ptic, ki žive v območju. · Lovske organizacije so se obvezale, da bodo uravnavale številčnost, starostno in spolno strukturo ter zastopanost posa- meznih vrst divjadi in to na podlagi stopnje škod od divjadi, stopnje izkoriščenosti ras- tlinstva s pašo in objedanjem in merljivih kazalcev stanja populacij divjadi. · Gozdnogospodarske organizacije so se obvezale, da bodo pri načrtovanju ter izvajanju del upoštevale tudi potrebe divja- di. · Kmetijske delovne organizacije in kme- tijske zemljiške skupnosti so se obvezale, da bodo pri izvajanju svoje dejavnosti upo- števale tudi potrebe divjadi. · Skupščine občin so se obvezale, da bodo v procesu prostorskega načrtovanja upoštevale tudi interese divjadi in potrjevale le medsebojno usklajene lovsko gospodar- ske načrte. · Krajevne skupnosti so se obvezale, da bodo v okviru svojih dejavnosti sodelovale pri varstvu okolja in s tem pri ohranitvi pogojev za divjad. · Za nadzor nad izvajanjem družbenega dogovora se je iz vrst udeležencev dogo- vora izvolilo koordinacijski odbor, ki naj bi Gozd V 52, 1994 79 Gospodarjenje z živalskim svetom skrbel za njegovo izvajanje in za izvajanje ter letno dopolnjevanje srednjeročnih in letnih samoupravnih sporazumov o medse- bojnih pravicah in obveznostih pri prepreče­ vanju škod od divjadi in na divjadi. Zadnje družbene dogovore se je sklenilo za obdobje 1986-1990, z nastopom družbe- nih sprememb pa je njihovo sklepanje po- stalo nemogoče in nepotrebno, saj se jih ni nihče držal. 3.2 Samoupravni sporazumi 3.2 Self management agreements Na podlagi 69. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, 25/76) in na podlagi družbenih dogovorov se je sklepala različne oblike samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah in obveznostih pri preprečevanju škod od divjadi in na divjadi ter pri uporab- ljanju zaščitnih sredstev. V nekaterih lov- skogojitvenih območjih so samoupravne sporazume sklepali za srednjeročno obdo- bje, drugje so se dogovorili za letne samou- pravne sporazume. Nekje so samoupravne sporazume sklepali na nivoju lovskogospo- darskih območij, drugje na nivoju zvez lov- skih družin, sklepali pa so jih tudi na nivoju lovskih družin. Ne glede na nivo sklepanja, je bilo za vse samoupravne sporazume značilno, da so načelne zadeve povzeli iz družbenih dogovorov, konkretne zadeve pa so se nanašale na: · izdelavo srednjeročnih in letnih lovsko- gospodarskih načrtov, · rajonizacijo divjadi in lokacijo krmišč, · ukrepe za ohranjevanje in vzdrževanje prednostnih površin za divjad, · površine, kjer naj bo težišče odstrela rastlinojede divjadi, · sredstva in metode za zaščito mladja in nasadov, · plan odstrela posameznih vrst divjadi, · čas in način usklajevanja spornih vpra- šanj, · oceno in povračilo škode po divjadi. Z nastopom družbenih sprememb je usahnilo tudi sklepanje samoupravnih spo- razumov, zadnji pa so se sklenili za obdobje 1986-1990. 80 Gozd V 52, 1994 3.3 Srednjeročni lovskogospodarski načrti 3.3 Medium-term hunting management plans Na podlagi 38. in 39. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravlja- nju lovišč (Ur. list SRS, 25/76) in na podlagi družbenih dogovorov mora ·vsaka lovska organizacija za svoje lovišče izdelati in sprejeti srednjeročni lovskogospodarski načrt. Od LZS predpisana enotna vsebina srednjeročnih načrtov je naslednja: 1. Podatki o organizaciji, ki upravlja lo- višče 2. Podatki o zemljišču na katerem je lovišče : Katastrske občine Občine, krajevne skupnosti Kmetijske zemljiške skupnosti Kmetijske organizacije Gozdnogospodarske organizacije Opis meja lovišča Površina lovišča (lovna, nelovna) Površina lovišča po kulturah Klimatske razmere Geografski, geološki in pedološki opis lovišča · Vodne razmere · Drugi, za življenjske razmere divjadi pomembni vplivi · Opis najznačilnejših gozdnih združb 3. Podatki o lovišču · Podatki o vrstah divjadi, ki stalno al i občasno naseljujejo območje · Glavne značilnosti temeljnih vrst divjadi · Podatki o števi lčnosti , odstrelu in izgu- bah divjadi v preteklem srednjeročnem ob- dobju 4. Načrt gojitve divjadi v obdobju ... · Opredelitev odnosa do vseh lovnih vrst · Program vlaganja v življenjske razmere divjadi · Program preprečevalnih ukrepov za omejevanje škod zaradi divjadi · Druga vprašanja sodelovanja z uporab- niki naravnega prostora · Stanje in program vzdrževanja ter pro- gram investicij v lovsko-tehnične objekte Program lovskega turizma Gojitveno-čuvajska služba Lovska kinologija Izobraževanje lovcev ij L ' Gospodarjenje z živalskim svetom · Finančno-ekonomski načrt upravljanja z loviščem Zadnji srednjeročni lovskogospodarski načrti so bili narejeni za obdobje 1991- 1995 .. Po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, 25/'76) je njihova izdelava upravičena. Za- radi družbenih sprememb po 1. 1990, ko so prenehale delovati tudi SlS za gozdarstvo, se postavlja vprašanje, če so si vse lovsko- gospodarske organizacije od SlS ali GG pridobile mnenje o srednjeročnih lovskogo- · spodarskih načrtih za obdobje 1991-1995 in če so potrjeni, odnosno, če je njihova potrditev legitimna. 3.4 Letni lovskogospodarski načrti 3.4 Annual hunting management plans Letne lovskogospodarske načrte se na- redi na podlagi srednjeročnih načrtov in jih sestavljajo plan odstrela divjadi (število in starostna ter spolna struktura), plan biome- liorativnih in drugih del v lovišču in finančni načrt. Letne lovskogospodarske načrte se sprejema na rednih letnih občnih zborih LD, usklajevanje in potrjevanje pa bi moralo potekati tudi v okviru lovskogojitvenih ob- močij. 3.5 Obravnava gospodarjenja z živalskim svetom v območnih gozdnogospodarskih načrtih 3.5 The dealing of the management with the animal life in district forest management plans Ker je Pravilnik o vsebini in načinu izde- lave gozdnogospodarskih načrtov in o evi- denci njihovega izvrševanja (Ur. list SRS, 33/87), kar se tiče obravnavanja gospodar- jenja z živalskim svetom precej skop, je Biotehniška fakulteta to problematiko bolj podrobno prikazala v raziskovalni nalogi z naslovom "Izpopolnjevanje sistema goz- dnogospodarskega načrtovanja v Sloveni- ji". Vsebino te naloge, v kateri so obdelane strokovne podlage za obnovo območnih gozdnogospodarskih načrtov, se je obrav- navalo l. 1989 tudi na seminarju v Topolšici. Izhodišče naloge in seminarja je bilo, da je v gozdnogospodarskih načrtih območij pri obravnavi gospodarjenja z živalskim sve- tom potrebno obravnavati naslednje pro- blemske sklope: · Funkcija varstva in gojitve divjadi · Organiziranost lovstva v gozdnogospo- darskem območju · Scena prehranskih in drugih življenjskih pogojev za divjad in usklajenost populacij divjadi z okoljem · Analiza uspešnosti pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja med rastlinsko in živalsko komponento gozda · Uravnovešenost med rastlinsko in ži- valsko komponento gozda · Oblikovanje temeljnih strategij za us- klajevanje odnosov gozd-divjad · Oblikovanje strokovnih podlag za vzpo- stavitev in vzdrževanje odnosov gozd- di- vjad Gospodarjenje z živalskim svetom naj se ne bi obravnavalo na enem mestu, ampak naj bi se ga prikazalo ločeno v naslednjih poglavjih: · Analiza proizvodnih in drugih dejavni- kov · Analiza preteklega gospodarjenja z go- zdovi · Preverjanje sedanjega stanja gozdov in gospodarjenja z vidika trajnosti · Načrt za prihodnje gospodarjenje z go- zdovi Pregled potrjenih gozdnogospodarskih načrtov območij je pokazal naslednje upo- števanje predlaganih navodil: · V celoti so jih upoštevala tri gozdna gospodarstva · Z manjšimi odstopanji in prilagoditvami jih je upoštevalo pet gozdnih gospodarstev · V enem ali dveh poglavjih je gospodar- jenje z živalskim svetom prikazalo šest gozdnih gospodarstev. Ker so razlike med posameznimi goz- dnimi gospodarstvi velike, si bolj podrobno oglejmo, kako so posamezna Gozdna go- spodarstva obravnavala gospodarjenje z živalskim svetom. 3.5.1 Funkcija varstva in gojitve divjadi 3.5.1 The function of protection and breeding of the wild Vsa gozdna gospodarstva so na karti prostorsko prikazala večino zimovališč in Gozd V 52, 1994 81 Gospodarjenje z živalskim svetom mirnih con za divjad, pisna obrazložitev te funkcije pa je v večini primerov bolj skopa. 3.5.2 Organiziranost lovstva v gozdnogospodarskem območju 3.5.2 The organization of huntsmanship in a forest managing district Samo število lovskogojitvenih območij, lovskih družin in gojitvenih lovišč je navedlo pet gozdnih gospodarstev. Osem gozdnih gospodarstev je tabelarno prikazalo število lovskih družin in površino lovišč, nekatera pa tudi število lovcev, lovskih čuvajev in lovskih tehnikov ter velikost lovne površine na enega člana LO. Eno gozdno gospodar- stvo organizacije lovstva ni obravnavalo. Ker se lovskogojitvena območja ujemajo z gozdnogospodarskimi območji le v dveh primerih, v drugih območjih jih je 2-7, se vsa gozdna gospodarstva pritožujejo, da je sodelovanje z lovci zapleteno. Ker obstaja v Sloveniji poleg lovskih družin še 9 gojitve- nih lovišč, katerih meje se v večini primerov ravno tako ne ujemajo z mejami gozdnogo- spodarskih območij, je sporazumevanje med gozdarji in lovci še dodatno otežkoče­ no. 3.5.3 Ocena prehranskih in drugih življenjskih pogojev za divjad in usklajenost populacij divjadi z okoljem 3.5.3 The assessment of nutritional and other vital conditions of the wild and the ba/ance between the populations with the environment Za oceno prehranskih možnosti in drugih življenjskih pogojev za divjad so gozdna gospodarstva uporabila: · oceno prehranskih možnosti posame- znih gozdnih združb, · razmerje razvojnih faz in dinamiko ob- nov, · zastopanost posameznih drevesnih vrst, delež kmetijskih površin, odprtost gozdov, nadmorsko višino in nebesno lego, rezultate popisov vpliva divjadi na gozdno vegetacijo, · splošen opis na podlagi opazovanj. Izbira metod je bila različna, posamezna 82 GozdV 52, 1994 gozdna gospodarstva pa lahko razvrstimo v naslednje skupine: · Kompleksno oceno prehranskih mož- nosti in drugih življenjskih pogojev za glavne vrste divjadi sta naredili dve gozdni gospodarstvi. · Grobo razčlenitev gozdnih združb na prehransko revne do bogate so uporabila tri gozdna gospodarstva. · Kot glavno merilo prehranskih možnosti je rezultate popisov vpliva divjadi na goz- dno vegetacijo uporabilo pet gozdnih go- spodarstev. · Splošen opis na podlagi opazovanj, nekatera tudi na podlagi raziskav, so upo- rabila štiri gozdna gospodarstva. 3.5.4 Analiza uspešnosti pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja med rastlinsko in živalsko komponento gozda 3.5.4 An analysis of successful establishing and maintaining of the ba/ance between the plant and animal forest component Za uspešno analizo ravnovesja med ras- tlinsko in živalsko komponento gozda bi bilo potrebno proučiti : · dosedanji odstrel glavnih vrst divjadi, · rezultate popisov vpliva divjadi na goz- dno vegetacijo, · izvršene ukrepe za izboljšanje prehran- skih pogojev divjadi, · gospodarjenje z gozdom in izvajanje gojitvenih ukrepov, · negativne vplive okolja. Gozdna gospodarstva so analizo uspe- šnosti vzpostavljanja in vzdrževanja ravno- vesja med rastlinsko in živalsko kompo- nento gozda opravila na naslednji način : · Kompleksno analizo z upoštevanjem vseh prej navedenih elementov sta naredili dve gozdni gospodarstvi. · Temeljito analizo odstrela in vpliva di- vjadi na gozdno vegetacijo so naredila tri gozdna gospodarstva. · Samo podrobno proučitev odstrela div- jadi je naredilo pet gozdnih gospodarstev. · Verbalni opis odstrela divjadi (brez ta- bel) sta naredil i dve gozdni gospodarstvi. · Analizo uspešnosti nista naredili dve gozdni gospodarstvi, ki pa omenjata, da odnosi niso usklajeni. Gospodarjenje z živalskim svetom 3.5.5 Uravnovešenost med rastlinsko in živalsko komponento gozda 3.5.5 The ba/ance between the plant and animal forest component Uravnovešenost med rastlinsko in žival- skq komponento gozda naj bi se ocenilo predvsem na podlagi popisov vpliva divjadi na gozdno vegetacijo, na podlagi ocene raznih škod in s spremljanjem razvoja posa- meznih populacij divjadi v območju. Vsa gozdna gospodarstva so problem . uravnovešenosti med rastlinsko in živalsko komponento gozda obdelala že v prejšnjem poglavju. Nekatera so to problematiko sku- šala prikazati posebej, vendar je povsod prišlo do ponavljanja že prej navedenih dejstev. 3.5.6 Oblikovanje temeljnih strategij za usklajevanje odnosov gozd-divjad 3.5.6 The defining of basic strategies as to bringing the forest-wild relations into line Večina gozdnih gospodarstev je v tem poglavju prikazala načelne predloge in us- meritve za prihodnje gospodarjenje z go- zdom in divjadjo. Usmeritve so v glavnem prikazane ločeno za gozdarje in lovce, razlike med posameznimi gozdnimi gospo- darstvi pa so naslednje: · Načelne usmeritve za prihodnje gospo- darjenje z gozdom in divjadjo je prikazalo osem gozdnih gospodarstev, od tega jih je sedem obravnavalo tudi višino in strukturo odstrela divjadi. · Konkretne smernice za gospodarjenje z gozdom in živalskim svetom so temeljito pripravila tri gozdna gospodarstva. · Okvirne smernice samo za gozdarje je naredilo eno gozdno gospodarstvo. · Brez strategije in usmeritev sta dve gozdni gospodarstvi. 3.5. 7 Oblikovanje strokovnih podlag za vzpostavitev in vzdrževanje odnosov gozd-divjad 3.5.7 The defining of professional bases for the establishing and maintaining of the forest- wild relations Vsebino tega poglavja so si gozdna go- spodarstva razlagala zelo različno in večina je smernice prikazala že v prejšnjem pogla- vju, konkretnih zadolžitev pa niso precizira- la. Pet gozdnih gospodarstev je storilo tudi to, in sicer: · Seznam zimovališč, brlogov in rastišč divjega petelina je pripravilo eno gozdno gospodarstvo. · Seznam prednostnih površin za divjad so pripravila tri gozdna gospodarstva. · Seznam ogroženih živalskih vrst v ob- močju je izdelalo eno gozdno gospodar- stvo. 3.5.8 Ocena pristopa posameznih gozdnih gospodarstev k obravnavi gospodarjenja z živalskim svetom 3.5.8 Assessment of the approach of individual forest enter prices towards the managing with the animallife Izbira metod in intenzivnost obravnave gospodarjenja z živalskim svetom je po posameznih gozdnih gospodarstvih zelo različna. Kako so se v posameznih območ­ jih lotili obravnave tega problema, je bilo odvisno od: · uravnoteženosti odnosov med rastlin- sko in živalsko komponento gozda v ob- močju, · dosedanjih raziskav na tem področju, · usposobljenosti gozdarskih strokovnja- kov in · zainteresiranosti vodilnih kadrov za to problematiko. Zato ne preseneča, da so pri grobi razčle­ nitvi gozdnih združb na prehransko revne do bogate na nekem gozdnem gospodar- stvu razglasili obrečne gozdove za prehran- sko manj primerne, na drugih dveh pa so jih postavili na prvo mesto, kamor tudi spadajo. V glavnem lahko gozdna gospodarstva razdelimo na tri skupine: · Izstopajo GG Kočevje, GG Nazarje in GG Postojna, kjer so bolj ali manj temeljito proučili celotno gospodarjenje z živalskim svetom in izdelali tudi konkretne smernice za prihodnje gospodarjenje. · V drugi skupini je pet gozdnih gospo- darstev, ki so bolj temeljito obdelala pre- hranske pogoje za divjad in samo gospo- darjenje z divjadjo. GozdV 52, 1994 83 Gospodarjenje z živalskim svetom · V tretjo skupino so uvrscena druga gozdna gospodarstva, ki gospodarjenju z živalskim svetom niso posvetila kakšne po- sebne pozornosti. Navodila, ki so okvirno predlagala obseg in način obravnave gospodarjenja z žival- skim svetom v območnem gozdnogospo- darskem načrtu, so bila potrebna. Ker je v njih bil (tako kot v pravilniku o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov) poudarek na odnosih gozd-divjad, se je v večini območ­ nih načrtov obravnavalo predvsem ta pro- blem. Celosten pristop do živalskega sveta pa je bolj prišel do izraza v tistih gozdnogo- spodarskih območjih, v katerih se niso togo držali predpisanih navodil. 4 Izhodišča za izdelavo območnih načrtov gospodarjenja z živalskim svetom 4 The concepts for the elaboration of district wildlife management plans Iz pregleda nekdanje gozdarske in še vedno veljavne lovske zakonodaje je raz- vidno, da je bila v slovenski gozdnati krajini pri načrtovanju gospodarjenja s prostorom uzakonjena dvotirnost, odnosno trotirnost. Gozdarjem, kmetijcem in lovcem je bilo skupno le načrtovanje čim večjih donosov lesa, kmetijskih pridelkov in dohodkov od izvajanja lova. ln to kljub deklaracijam o sonaravnem gospodarjenju ter varstvu in gojitvi divjadi. Gozdarjem je bila možnost vplivanja na izdelavo lovskogospodarskih načrtov sicer dana, vendar le na način samoupravnega sporazumevanja in dogo- varjanja ter dajanja mnenj k lovskogospo- darskim načrtom, ki se jih je pri potrjevanju načrtov upoštevalo ali pa tudi ne. Ker za kršitve družbenih dogovorov in samouprav- nih sporazumov niso bile predvidene no- bene kazenske sankcije, je lovsko načrto­ vanje krenilo po svojih poteh in je interese gozdarstva čedalje manj upoštevalo. Zaradi neusklajenosti interesov je kmalu prišlo do konfliktov, ki se kažejo predvsem v ovirani in mestoma tudi onemogočeni naravni ob- novi gozdov. Druga značilnost je, da se lovsko goji- tveni načrti ukvarjajo le s prosto živečimi živalmi, ki so bile, ki so ali ki lahko postanejo 84 GozdV 52, 1994 predmet lovstva (3. člen zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, Ur.list SRS, 25/76). Vseh drugih divjih živali ni obravnavala ne gozdarska, ne lovska zakonodaja. Gle- de na to, da še ni ustreznih podzakon- skih aktov k novemu Zakonu o gozdovih in ker še nekaj časa ne bo novega zakona o lovu, se bo sedanje stanje verjetno podalj- šalo še za nekaj časa. Vendar velja potrpeti, saj so z novim Zakonom o gozdovih, Zako- nom o varstvu okolja, Uredbo o zavarova- nju ogroženih živalskih vrst in Programom trajnostnega razvoja gozdov v Sloveniji dane dobre osnove za izdelavo pravilnika o izdelavi območnih načrtov gospodarjenja z živalskim svetom in novega zakona o lovu. Oglejmo si, kakšne so zakonske osnove za izdelavo območnih načrtov gospodarje- nja z živalskim svetom: 1. Zakon o gozdovih (Ur. list Republike Slovenije, 30/93) · Z 12. členom je predvidena izdelava lovskogojitven ih načrtov območij, za nosilca načrtovanja pa je določen Zavod za go- zdove Slovenije. · S 16. členom je določeno, da minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z mini- strom, pristojnim za okolje in prostor, in ministrom, pristojnim za varstvo naravne oziroma kulturne dediščine, predpiše vse- bino načrtov za gospodarjenje z gozdovi. · V 101. členu je določeno, da minister, pristojen za gozdarstvo, izda predpise iz prejšnjega člena najpozneje v enem letu po uveljavitvi zakona. 2. Zakon o varstvu okolja (Ur. list Republike Slovenije, 32/93) · V 3. členu je med temeljnimi cilji varstva okolja navedeno tudi trajno ohranjanje na- rave, biološke raznovrstnosti in avtohtono- sti biotskih vrst, njihovih habitatov ter eko- loškega ravnotežja. · S 17. členom je določeno, da so prosto živeče divje živali lastnina države, ki za vse vrste naravnih virov določi pogoje njihovega varstva in gospodarskega izkoriščanja. · V 21. členu sta določena predmet in plačilo koncesije na naravnih dobrinah, med katere spadajo tudi prosto živeče divje živali. Gospodarjenje z živalskim svetom 3. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. list Republike Sloveni- je, 57/93) · · S 1. členom je za naravno znamenitost razglašeno precej vrst, ki so bile doslej lovna divjad. : V 4. členu je določeno, da minister, pristojen za kulturo, po poprejšnjem mnenju ministra, pristojnega za okolje, lahko zača· sna prepove ali omeji poseg ali dejavnost, ki neposredno ogroža življenjski prostor zavarovane vrste, pri čemer upošteva red- kost življenjskega prostora in ogroženost vrste. Zakonske osnove za izdelavo lovskogoji- tvenih načrtov območij so dane, vendar to ne zadostuje. Menim, da moramo preseči staro miselnost, ko smo se gozdarji ukvar- jali le s problemom preštevilčne rastlinojede parkljaste divjadi, in z načrti začeti obravna- vati vse prosto živeče divje živali v gozdnati krajini. Zato predlagam, da začnemo z izdelavo območnih načrtov gospodarjenja z živalskim svetom, pri njihovi izdelavi pa bi morali upoštevati naslednja strokovna izhodišča: 1, Osnovne predpostavke: · Največji vpliv na živalski svet imajo spremembe v rabi krajine (zaraščanje, agrokemija, itd.). · Izvajanje sečnje, gozdnogojitvenih del in gradnja gozdnih cest spreminjajo žival· ske habitate bolj kot katerakoli druga aktiv- nost v gozdu. · Pri sedanjem načinu gospodarjenja so živalski habitati v večini gospodarskih go· zdov le vzporedni produkt proizvodnje lesa. · Splošno kritiziranje gozdarjev in dose- danje aktivnosti naravovarstvenikov in lov- cev so bolj malo pomagale pri zaščiti žival- skih habitatov. · Dolgoročno lahko gozdar z eno sečnjo bolj vpliva na živalski svet, kot pa se to da doseči z aktivnostjo lovcev in naravovar- stvenikov v desetletjih. · Rezultat naraščajoče naravovarstvene osveščenosti javnosti je, da se ne govori več samo o divjadi ampak tudi o nelovnih vrstah, predvsem ogroženih. · Naraščajoče potrebe javnosti po splo- šno koristnih funkcijah (rekreacija, nabiral- ništvo) že nakazujejo konflikte z lovci in gozdarji. · Spremembam v okolju, v katerem de· luje gozdarstvo, se bomo morali prilagoditi tudi gozdarji. 2. Gospodarjenje za lesnoproizvodno funkcijo · Dozdaj uveljavljeni načini gospodarje· nja z gozdom različno vplivajo na pestrost in stabilnost gozdnih ekosistemov. · Za prebiralni gozd je, poleg trajnosti donosov na majhni površini, značilna pred- vsem kontinuirana proizvodnja debelega drevja, ki se jo doseže z vertikalno pestros- tjo in horizontalno enomernostjo. Tak način gospodarjenja koristi živalskim vrstam, ki so prilagojene pogojem zrelih starih go- zdov. · Pri enodobnem načinu gospodarjenja se oblikuje izrazite razvojne stadije, kar zagotavlja horizontalno pestrost in verli· kalno enoličnost sestojev. če površine po· sameznih razvojnih stadijev niso prevelike in so ustrez11o razporejene, je pri tem na- činu gospodarjenja z gozdom zagotovljena pestrost habitatov za različne živalske vrste. · Skupinsko postopno gospodarjenje in sproščena tehnika gozdov zagotavljata ve· liko stopnjo horizontalne pestrosti, kajti raz- lični razvojni stadiji in različne oblike sesto· jev so mozaične raztreseni po celem gozdu. Taka mešanost sestojnih oblik in razvojnih stadijev zagotavlja veliko pestrost habitatov in živalskega sveta. · Noben posamezen sistem gospodarje- nja z gozdom ne more biti vsestransko uporaben za gospodarjenje z živalskim sve- tom. 3. Gospodarjenje z gozdom za živalski svet · Živalski habitat je razvrstitev hrane, kritja in vode, ki zadovoljuje biološke po· trebe enega ali več osebkov iste vrste. · Vsaka živalska vrsta je prilagojena ha- bitatski niši ali specifični razvrstitvi in količini hrane, kritja in vode. · Vsaka kombinacija rastlinskih združb in njihovih razvojnih stadijev ima enkratno kombinacijo habitatskih niš. Razvrstitev rastlinskih združb, razvoj- GozdV 52, 1994 85 Gospodarjenje z Živalskim svetom nih stadijev in stanja sestojev se odraža v gozdnem robu . Čim bolj je rob izrazit, večja je pestrost živalskega sveta. · Gozd z veliko stopnjo pestrosti gozdnih združb in njihovih razvojnih stadijev ter dolgim gozdnim robom zagotavlja habitate za zelo raznovrsten živalski svet. · Gozdni ekosistem je dinamična tvorba in vsaka sprememba strukture in zgradba gozda je naklonjena določenim živalskim vrstam in neugodno vpliva na druge. · Gospodarjenje z živalskim svetom je umetnost gospodarjenja s habitatom in po- pulacijo in ima dva proizvodna cilja: gospo- darjenje za bogastvo živalskih vrst in go- spodarjenje za izbrane živalske vrste. · Pri gospodarjenju za bogastvo živalskih vrst se z vegetacijo upravlja tako, da so v vegetacijskem mozaiku vseh rastlinskih združb navzoči različni stadiji. · Pri gospodarjenju za izbrane živalske vrste (divjad ali ogrožene vrste) se z vege- tacijo upravlja tako, da se omejujoče fak- torje naredi manj omejujoče. · Oba sistema gospodarjenja se lahko uporablja skupaj, da se zagotovi pestrost vrst, ko se pospešuje izbrano vrsto na specifični lokaciji in v specifične namene. 4. Skupna proizvodnja lesa in živalskih habitatov · Gospodarjenje za lesnoproizvodno fun- kcijo vpliva velikopovršinsko, dramatično spreminja živalske habitate, ima velik vpliv na živalski svet in ima na razpolago dovolj finančnih sredstev. · Gospodarjenje za živalske habitate de- luje na majhni površini, počasi spreminja živalske habitate, ima majhen trenuten vpliv na živalski svet in ima na razpolago ome- jena finančna sredstva. · Nekoč so živalske habitate oblikovali naravni dejavniki, zdaj jih z izbiro gozdno- gojitvenih tehnik oblikuje gozdar. · Istočasno doseganje skupnih ciljev (splošno koristne funkcije, les in živalski habitati) temelji na upravljanju naslednjih spremenljivk: uporabi gozdnogojitvenih tehnik, razporeditev razvojnih stadijev in tipov sestojev v prostoru in času, zdravstve- nemu stanju sestojev, velikosti obravna- 86 GozdV 52, 1994 vane površine in tipu gozdnate krajine. · Oblikovanje in izbiro gozdnogojitvenih ukrepov, ki vplivajo na habitate določenih živalskih vrst, se predpiše za vsak krajinski tip posebej. · Vsaka gozdnogojitvena tehnika, ki po- spešuje razvoj živalskih habitatov in odlaga sečnjo pri kulminaciji poprečnega letnega prirastka, ima za posledico zmanjšanje proizvodnje lesa. · Dolžina proizvodne dobe je ključ za zagotavljanje primerne zastopanosti mlaj- ših razvojnih stadijev gozda. · Gozdar-gojitelj mora znati oceniti stro- ške zagotavljanja živalskih habitatov, in to v mejah dopustnega zmanjšanja proizvod- nje lesa. · Pri izvajanju gozdnogojitvenih ukrepov, ki zagotavljajo proizvodnjo kvalitetnega le- sa, se hkrati lahko zagotavlja tudi živalske habitate. · Tisti, ki so zaskrbljeni za razvoj žival- skega sveta v gospodarskih gozdovih, se morajo zavedati, da se vse prilagoditve gospodarjenja, ki koristijo živalskemu sve- tu, odražajo tudi na proizvodnji lesa. · Prilagoditve gozdnogospodarskih načr­ tov, ki trenutno optimizirajo proizvodnjo le- sa, potrebam zagotavljanja pestrosti žival- skih habitatov, bi povzročile zmanjšanje donosov in dohodka od lesa. · V javnih gozdovih bi to morala postati zakonska obveza, v zasebnih gozdovih pa bi poleg omejitev in prepovedi morali zago- toviti tudi stimulativen sistem spodbud. 5 Osnutek smernic za izdelavo območnega načrta gospodarjenja z živalskim svetom 5 An outline of guidelines for the elaboratjon of a district wildlife management plan Priprava smernic za izdelavo območnih načrtov gospodarjenja z živals~im svetom je stvar teamskega dela vseh lliporabnikov gozdnate krajine (gozdarji, kmetijci in lovci), biologov, naravovarstvenikov in še koga drugega. Na tem mestu želim navreči le nekaj idej o vsebini območnega načrta gospodarjenja z živalskim svetom in kako naj bi tak načrt najbolje naredili. Gospodarjenje z živalskim svetom 5.1 Gozdnogospodarsko območje 5.1 Forest management region Prostorski okvir načrtovanja gospodarje- nja z živalskim svetom naj bo gozdnogo- spodarsko območje. Glede na to, da se gospodarjenje z divjadjo še vedno planira po loviščih in lovskogojitvenih območjih, bi bilo potrebno preveriti oblikovanje lovišč, smiselnost lovskogojitvenih območij in ne nazadnje tudi gozdnogospodarskih obmo- čij. Saj vemo, da so bila oblikovana za · zadovoljevanje potreb lesne industrije v območju, in ni nujno, da so njihove meje vedno tudi naravne. Pri oblikovanju prostor- skih okvirov načrtovanja bi morali upošte- vati naslednje: · V idealnem primeru se načrt gospodar- jenja z živalskim svetom naredi za gozdno- gospodarsko območje, drugače pa največ za 2-3 lovskogojitveni območji, ki ne smeta presegati mej gozdnogospodarskega ob- močja. · V okviru gozdnogospodarskih območij se po potrebi oblikuje lovskogojitvena ob- močja, ki predstavljajo zaključeno ekološko celoto, ki bo zagotavljala smotrno gospo- darjenje s populacijami prosto živečih divjih živali. Tabela 1: Gozdne združbe in njihovi razvojni stadiji so lahko skupna osnova za načrtovanje proizvodnje lesa in živalskega sveta . Table 1: Forest Associations and Their Developmentaf Stages Can Represent a Common Bas1s for the Planning of Timber Production and Wild/ite Gozdnogospodarsko načrtovanje in gospoda~enje obsega: Forest management planning and management compdse Gospodarjenje z gozdom the managing wHh forest ki uporablja wMch makes use of ,---J Gospodarjenje z živalskim svetom the managing with wildlife ki uporablja which makes use of Gospodarske razrede in stanje sestoj ev economic classes and the condition of stands Gozdne združbe in razvojne stadije forest associations and developmental stages ki producirajo -~---' - wMch produce ki vzdržujejo wMch maintain ki so lahko which can represent Skupna osnova za načrtovanje proizvodnje lesa in živalskega sveta a common basis for the planning of timber production and wildlife Gozd V 52, 1994 87 Gospodarjenje z živalskim svetom · Izvajanje načrtov gospodarjenja z žival- skim svetom naj bi se zagotavljalo v okviru lovišč, katerih meje ne bi smele segati prek mej gozdnogospodarskega območja in mej lovskogojitvenega območja. · Idealna organiziranost izvajanja nač­ rtov bi bila taka, da bi se meje lovišč pokrivale z mejami ene ali več gozdnogo- spodarskih enot, v katerih bi načrtovali tudi ukrepe za izboljšanje ali vzdrževanje živ- ljenjskih pogojev prosto živečih divjih živali. 5.2 lnventarizacija živalskih habitatov 5.2 A survey of animal habitats Gospodarske aktivnosti odločilno vplivajo na živalske habitate in s tem na živalski svet. Če hočemo preveriti vpliv gozdnogo- jitvenih tehnik in ukrepov na živalske habi- tate, je najbolj primerno, da gozdne združbe in njihove razvojne stadije izenačimo z živalskimi habitati. S povezavo živalskih vrst (posamezno ali skupinsko) z gospodar- skimi razredi (g.g. enot ali območja) in njihovimi razvojnimi fazami, lahko preve- demo standardne podatke gozdnogospo- darskih načrtov v informacijo o živalskih habitatih. Ker se živalski svet ponavadi bolj odziva na zgradbo sestojev (drevesne vrste in razvojne faze) kot na zastopanost ostalih rastlinskih vrst, je uporaba gospodarskih razredov smiselna, saj so le-ti kombinacija sorodnih gozdnih združb in prevladujočih drevesnih vrst. Povezava med načrtovanjem proizvod- nje lesa in gospodarjenjem z živalskim svetom je prikazana v tabeli 1, povezava razvojnih stadijev gozda z življenjskimi po- goji okolja pa v tabeli 2. Oba prikaza sta povzeta in prirejena po knjigi Wildlife Habi- tats in Managed Forests (U.S. Department of Agriculture, Forest Service September 1979, Agriculture Handbook No. 553). Vsebina obeh tabel nam lepo prikaže, da je načrtovanje gospodarjenja z gozdom in živalskim svetom nedeljiva celota in da v gozdu nobena druga aktivnost ne spreminja živalskih habitatov tako, kot izvajanje se- čenj in gozdnogojitvenih del. Glede na po- datke, ki so na razpolago v naših gozdno- gospodar.skih načrtih, lahko ugotovimo, da Tabela 2 : Razvojni stadiji gozda in s tem povezani pogoji okolja Table 2 : Developmental Forest Stages and Environmental Conditions Connected Therewith Spremenljivke okolja Environmental variab/es Pestrost rastlinstva Vegetation diversity Višina vegetacije Vegetation height Višina les.zaloge Timber-growing stock amount Zastornost S he/ter Pestrost sest. zgradbe Stand structure diversity Proizv. krme za pašo Fodder production for pasture Proizv. hrane za objedanje Fodder production Pestrost živalskega sveta Wild/ite diversity 88 Gozd V 52, 1994 Trave in zelišča Grasses andherbs Razvojni stadiji, ki se pojavljajo v gozdu Deve/opmental stages occurring in forest Mladje in gošča Letvenjak Drogovnjak Debeljak Pomlajenec Youngwoodand Po/e stand thicket 0·10 let 11-391et Timber st and 40-79 1et Large Regenerated timber timber B0-1591et 11 9 in več let Gospodarjenje z živalskim svetom imamo inventarizacijo živalskih habitatov v bistvu že narejeno in v večini primerov s sestojnimi kartami tudi prostorsko prikaza- no. Edina neznanka je, da trenutno še ne vemo, katere živalske vrste so stalni ali občasni prebivalci posameznih gospodar- skih razredov in njihovih razvojnih stadijev. Podatke gozdnogospodarskih načrtov je potrebno dopolniti še z informacijami o posebnih habitatih, kot so reke, jezera, močvirja, barja, rušje, obrečni gozdovi, ska- lovja, votline, brlogi, kmetijske površine (oaze gozda, omejki, protivetrni pasovi, itd.). 5.3 lnventarizacija živalskih vrst 5.3 Wildlife survey Za inventarizacijo živalskih vrst gozdarji trenutno nismo najbolj pripravljeni, saj je naše znanje na določenih področjih po- manjkljivo. Vendar se da s sodelovanjem z biologi (predvsem ornitologi) in lovskimi strokovnjaki marsikaj dopolniti, na razpo- lago pa je tudi domača in tuja literatura. Ker je vsak začetek težek, bi se sprva omejili le na najbolj razširjene sesalce in ptice, kajti seznam živalskih vrst in njihovih povezav z okoljem lahko poljubno dopolnju- jemo. Za vsako evidentirana živalsko vrsto bi morali ugotoviti naslednje podatke: 1. Area! razprostranjenosti - z navedbo širših ali ožjih krajevnih ali ledinskih imen, ki označujejo teritorialno navzočnost obrav- navane živalske vrste. 2. Habitat - se določi z: · gozdnimi združbami in razvojnimi sta- diji ali posebnimi habitati; · zahtevami za prehranjevanje (na tleh, v grmovju, na drevju, v zraku); · zahtevami po razmnoževanju (na tleh, v grmovju, na drevju iglavcev ali listavcev, v primarnih ali sekundarnih duplih, v brlo- gih); · s posebnimi zahtevami (sušice, podrto drevje, skalovja, rušje, grmišča, itd.); · z negozdnimi površinami (vode, kmetij- ske površine, remize, protivetrni pasovi, itd.); · s sezonskimi habitati, če vrsta migrira v prostoru. 3.Aii je živalska vrsta stalno navzoča ali je se livka? 4.Aii je živalska vrsta ogrožena ali ne? 5.Velikost teritorijev in habitatov. s. čas poleganja in gnezdenja (pri pticah) Nadaljna primerjava živalskih vrst in nji- hovih habitatov ter posebnih zahtev bo pokazala: · katere gozdne združbe in razvojni sta- diji zagotavljajo habitate za več živalskih vrst, · vlogo posameznih gozdnih združb kot habitatov izbranih živalskih vrst (ogrožene vrste ali divjad), · koliko gozdnih združb in razvojnih sta- dijev lahko določena živalska vrsta uporab- lja za razmnoževanje in prehranjevanje. Ker vsaka živalska vrsta kaže različno stopnjo prilagodljivosti različnim gozdnim združbam in razvojnim stadijem, kaže na ta način tudi svojo ranljivost v okolju. Zato živalske vrste, ki so bolj mnogostranske (ki se pojavljajo v več gozdnih združbah in razvojnih stadijih), manj občutijo posledice sečenj in gozdnogojitvenih ukrepov kot ti- ste, ki so bolj specializirane. Te in še vrsto drugih informacij je potrebno upoštevati pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, če hočemo, da bomo poleg trajnih donosov lesa zagotovili tudi raznolikost in trajnost živalskega sveta. 5.4 Odnosi med živalskim svetom in habitati 5.4 The relations between the wildlife and habitats Pestrost gozdnih združb in razvojnih sta- dijev in njihova mozaična prepletenost za- gotavlja tudi pestrost živalskih vrst. Zato je potrebno, na podlagi inventarizacije habita- tov in živalskih vrst, oceniti dosedanje go- spodarjenje gozdarjev in lovcev in skušati odgovoriti na naslednja vprašanja: · Ali je število navzočih živalskih in rast- linskih vrst optimalno? · Katere živalske in rastlinske vrste je dosedanji način gospodarjenja favoriziral? Gozd V 52, 1994 89 Gospodarjenje z živalskim svelom · katere živalske in rastlinske vrste so zaradi dosedanjega načina gospodarjenja ogrožene ali so celo izginile? · Ali je številčnost populacij vseh žival- skih vrst usklajena z okoljem ? · Ali se je umetno vnašaJo nove živalske in rastlinske vrste in kakšne so posledice? · Kakšen je vpliv rekreacije in nabiralni- štva na živalski in rastlinski svet? · Ali je sedanja odprtost gozdov s pro- metnicami že moteč dejavnik za živalski svet? · Ali sta sedanje razmerje razvojnih faz gozda in njihova prostorska razporeditev optimalna? Odgovori na zgornja vprašanja so ključ do ukrepov, ki bodo zagotovili boljše gospo- darjenje tako z gozdom kot tudi z živalskim svetom. Kot primer naj navedem čiste bukove sestoje na rastišču gozdne združbe Abieti- Fagetum dinaricum, ki so nastali z zastor- nim načinom gospodarjenja. Če so naravne motnje (veter, žled, sneg, strela) minimalne, so posledice takega načina gospodarjenja naslednje: · razvojne faze prehajajo ena v drugo kontinuirano in velikopovršinsko; · jelka, kot sograditelj ica naravne zdru- žbe, se pojavlja le posamezno ali v šopih; · vertikalno pomanjkanje slojevitosti in horizontalna enoličnost sestojev osiroma- šita zastopanost živalskega sveta; · ponudba hrane za rastlinojede je zmanjšana na minimum, zato je ovirana ali onemogočeno naravno pomlajevanje. Kolikor pri zastornem načinu gospodarje- nja sodelujejo tudi naravne motnje, ki delu- jejo malopovršinsko in občasno tudi veliko- površinsko, je stanje popolnoma drugačno. Kljub gozdarjevi želji po uniformiranosti uveljavlja narava raznolikost sestojne zgradbe in s tem pestrost živalskega sveta. To pomeni, da moramo pri gospodarjenju z gozdovi določenega predela posnemati za ta predel običajne motnje (pogostost, velikost, obliko, intenziteto in vzorec), če hočemo ohraniti ali izboljšati bogastvo ži- valskega in rastlinskega sveta, kar pa ni v skladu s politiko maksimalne proizvodnje lesa. 90 Gozd V 52, 1994 5.5 Gospodarjenje z živalskim svetom 5.5 The managing with wildlife Gospodarjenje z živalskim svetom je umetnost upravljanja s habitati, da izbolj- šamo življenjske pogoje izbranim živalskim vrstam in z živalskimi populacijami, tako da se doseže druge željene cilje. Pri tem se nikakor ne sme onemogočiti prirodno ob- novo gozdov. Pri oblikovanju ciljev gospodarjenja z ži- valskim svetom sodelujejo : · država z zakonskimi predpisi s po- dročja gozdarstva, lovstva, varstva okolja in varstva naravne in kulturne dediščine; · lovci z željo po čim večji zastopanosti lovnih vrst ; · različne interesne skupine s področja turizma in rekreacije (smučanje, gorništvo, nabiralništvo, itd.} ; · lastniki, z željo po čim večjem dohodku od lesa. V javnih gozdovih (državni, občinski , agrarni) postavljanje ciljev gospodarjenja z živalskim svetom ne bi smelo biti problem, saj je javni interes zagotavljanje splošno koristnih funkcij in proizvodnja lesa kot tudi pestrost živalskega sveta, ki se pač zago- tavlja z manjšim dohodkom od lesa. Za zagotavljanje ci ljev gospodarjenja z žival- skim svetom v zasebnih gozdovih pa bi morali zagotoviti stimulativen sistem spod- bud, ki bi lastnikom povrni le izpad dohodka, ki bi nastal zaradi izvajanja aktivnosti, ki pospešujejo razvoj živalskega sveta (puš- čanje sušic, ohranjanje grmišč, itd.). V tabelah 3. in 4. , ki sta povzeti in prirejeni po knjigi Wildlife Habitats in Mana- ged Forests (U.S. Department of Agricultu- re, Forest Service September 1979, Agri- culture Handbook No. 553) so prikazani cilji gospodarjenja z živalskim svetom v vseh gozdovih in cilji gospodarjenja z živalskim svetom. če predpostavljamo, da je v vseh gozdo- vih ci lj gospodarjenja zagotoviti bogastvo živalskih vrst, v javnih gozdovih pa tudi gospodarjenje za izbrane vrste (ogrožene vrste, jelenjad, itd.), potem je delitev dela jasna: · Cilji gospodarjenja z živalskim svetom, ki se jih postavi v območju, so rezultat Gospodarjenje z živalskim svetom Tabela 3.: Umetnost in cilji gospodarjenja z živalskim svetom v vseh gozdovih Table 3: The Skif/ and Goals of the Management with the Wild/ite in All Forests Gopodarjenje z živalskim svetom v vseh gozdovih: The managing with the wild/ite in all forests: je umetnost isa skif/ gospodarjenja s populacijo how to manage with the population Način upravljanja gospodarjenja s habitatom how to manage with a habitat ima dva produkcijska cilja has two production aims Gospodarjenje za bogastvo živalskih vrst the managing in view of diverse animallife Vzdrževanje največje možne številčnosti stalno bivajočih vrst Gospodarjenje za izbrane živalske vrste the managing in view of selected animal species Zagotavljanje obstoja željenih vrst na izbrani lokaciji in v taki z živalskimi populaci- jami, da se doseže željene cilje the way of managing with animal popu- lations in order to achieve the wished foraims Način upravljanja s habitati, da se zagotavi obstoj živalskih vrst ali njihovo številčnost the way of managing with habitats in order to produce anima/ species or the ir numerousness v za preživetje dovolj velikem številu the maintaining of the highest possible numb. of permanently residing animalspecies, which stili enables survival številčnosti, da se doseže postavljene cilje the s ecu ring of the axis- tence of des ir ed speci es ina chosen location and such a number that the aims set can be achieved kar je prvenstveno which is of pri mary concern kar je prvenstveno which is of primary con cern Odgovornost lovskih organizacij responsibility of hunting organizations Odgovornost Zavoda za gozdove Slovenije responsibility of the Public forest service of Slovenia Tabela 4: Cilji gospodarjenja z živalskim svetom Table 4: The Goa/s of the Management of Animal Life Namen proizvodnje Production purpose Cilj Aim Postopek Procedure Gospodarjenje za bogastvo živalskih vrst Managing in view of Diversity of Animal Species Zagotoviti, da bodo stalno bivajoče vrste navzoče v za preživetje dovolj velikem številu. Vse vrste so pomembne. The securing that permanently residing species will be found ina number great enough to enable survival. Tak način ravnanja z vegetacijo, da se zagotovi mozaične zastopanost vseh gozdnih združb in vseh značilnih razvojnih stadijev. Such treatment of vegetation that a mosaic representation of all forest associations and all characteristic developmental stages is secured. ki se lahko uporablja which can be applied Ločeno separately Gospodarjenje za izbrane živalske vrste Istočasno simultaneous/y Managing in View of Selected Animal Species Zagotavljanje obstoja izbranih vrst v želje nem številu, in na izbranih lokacijah, kar je najbolj pomembno. Je glavnega pomena. The production of selected species in a desired number and in desired /ocations. The production of selected species is of utmost importance. All animaf species are important Tak način ravnanja z vegetacijo, da se omejujoče faktorje naredi manj omejujoče. Such treatment of vegetat;on that inhibiting factors are made less inhibiting. GozdV 52, 1994 91 Gospodarjenje z živalskim svetom dogovora med gozdarji, lovci, naravovar- stveniki, različnimi interesnimi skupinami, državo in lastniki. · Javna gozdarska služba gospodari z gozdovi tako, da se poleg splošno koristnih funkcij in proizvodnje lesa zagotavlja tudi pestrost živalskega sveta. · Država v javnih gozdovih zavestno pri- stane na zmanjšanje dohodka od lesa in na vlaganja, ki so povezana z gospodarje- njem za izbrane živalske vrste. · V zasebnih gozdovih se cilje gospodar- jenja z živalskim svetom zagotovi s stimu- lativnim sistemom spodbud, kar finansira država iz sredstev, ki jih pridobi iz podelje- vanja koncesij za gospodarjenje z živalskim svetom. · Interesne skupine upoštevajo prepo- vedi in omejitve, ki jih predpiše država. · Lovske organizacije izvajajo dogovor- jene ukrepe, ki so potrebni za doseganje postavljenih ciljev gospodarjenja z žival- skim svetom. · Naravovarstveniki in javno mnenje so slaba vest vseh tistih, ki so odgovorni za gospodarjenje z gozdnim ekosistemom. Postavlja se še vprašanje, kako predpi- sati način upravljanja z živalskimi populaci- jami? Odgovor je enostaven! Gozdni ekosistem je dinamična tvorba. Vsaka sprememba v gozdu prija določenim živalskim vrstam in neugodno vpliva na druge. Tako spremembe lahko vplivajo na številčnost že navzočih živalskih vrst in na njihovo koriščenje habitata ter na pojavlja- nje novih. Zato je najbolj primerno, da se v območ­ nem načrtu gospodarjenja z živalskim sve- tom predpiše izhodiščni odstrel za lovne vrste, ki se ga v primeru pomanjkanja podatkov - biokazalcev v začetku določi na podlagi dosedanjega odstrela in izkušenj, z vsakoletnim merjenjem bioloških kazalcev vpliva okolja na divjad in 2 do 3 letnim merjenjem bioloških kazalcev vpliva divjadi na okolje pa je dana osnova za letno povečevanje ali zniževanje odstrela rastli- nojede divjadi. Gibanje številčnosti popula- cij vseh drugih živalskih vrst pa se da zasledovati z registriranjem pojavljanja osebkov, sledov, oglašanja in iztrebkov. 92 GozdV 52, 1994 6 Zaključki 6 Conclusions Pogledi na rabo naravnih virov so se spremenili, kar se lepo kaže v zakonodaji s področja gozdarstva, varstva okolja in varstva naravne in kulturne dediščine. Le lovske zakonodaje se spremembe še niso dotaknile. Spremembam se bomo morali prilagoditi tako gozdarji kot tudi lovci. Če smo se gozdarji poleg proizvodnje lesa doslej ukvarjali pretežno le še z odnosi gozd-divjad in s škodami v gozdu, se bomo končno morali začeti ukvarjati z vsem žival- skim svetom. Ker je 80 % slovenske krajine gozdnate in se 90 % sesalcev in ptic pojavlja v gozdu in na gozdnem robu, je tako tudi prav. Menim, da je povprečno znanje gozdarjev o divjadi ustrezno, manj pa smo seznanjeni z življenjskimi navadami in potrebami drugih živalskih vrst, predvsem ptic. Zato bi za delavce, zaposlene pri Zavodu za gozdove Slovenije, bilo potrebno organizirati dodatno izobraževanje s področja celostnega gospo- darjenja z gozdovi, in če je potrebno, dopolniti visokošolski program študija. Neizbežne bodo tudi spremembe na po- dročju lovstva, saj je ves živalski svet postal last države, odreči pa se bo treba tudi večtirnosti pri načrtovanju gospodarjenja v istem prostoru. Pri tem ne smemo vsega rušiti, saj je sedanja organiziranost lovstva, če odmislimo določene popravke, ustrezna, in vseh idej, ki so vgrajene v lovskogospo- darske načrte in družbene dogovore ne bi bilo dobro v celoti zavreči. Pravilnik o izdelavi načrtov gospodarjenja z gozdovi je po zakonskih določil ih po- trebno izdelati do 25. junija tega leta. Me- nim, da je ta pravilnik tako pomemben, da ga je potrebno čimprej izdelati. Pri tem se moramo zavedati, da mora novi pravilnik omogočiti izdelavo načrtov gospodarjenja z živalskim svetom, ki bodo boljši od dose- danjih, ki se jih je volontersko izdelalo v lovskih družinah. Če določene zadeve še niso dorečene in jih bo potrebno uskladiti z novim zakonom o lovu, je boljša krajša zamuda, kot prehitevanje po desni strani. Gospodarjenje z živalskim svetom POVZETEK V novem zakonu o gozdovih je dqločeno, da se z načrti za gospodarjenje z gozdovi, med katere spadajo tudi lovskogojitveni načrti območij, določi tudi pogoje za gospodarjenje z živalskim svetom·. Zato je dobro vedeti, kakšne so bile in so zakonske osnove za načrtovanje gospodarje~ nja 'z živalskim svetom, kakšna sta oblika in vsebina sedanjih lovskogospodarskih načrtov in kakšna naj bi bila izhodišča za izdelavo prihodnjih načrtov gospodarjenja z živalskim svetom. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč iz leta 1976 omogo~a lovskim organizacijam, da popolnoma samostoJno uprav~ ljajo z lovišči, ki so jim dodeljena v upravljanje brez odškodnine in za nedoločen čas. V okviru lovskogojitvenih območij, ki so bila ustanovljena zaradi skladnejšega razvoja gospodarjenja z di~ vjadjo, je predvideno družbeno dogovarjanje med lovskimi, gozdarskimi in kmetijskimi organizaci~ jami ter drugimi udeleženci dogovora. Na ta način naj bi uredili medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh udeležencev dogovora. Vsaka lovska družina pa mora za svoje lovišče izdelati s~letne lovskogospodarske načrte, ki jih potrjuje ustrezni organ občine, na območju katere je lovišče. Zakon o gozdovih iz leta 1985 je v okviru SlS za gozdarstvo dal možnost vplivanja na izdelavo lovskogospodarskih načrtov. Vendar se je pri potrjevanju načrtov mnenje gozdarjeV upo· števalo ali pa tudi ne. Ker za kršitve družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov niso bile predvidene kazenske sankcije, je lovsko na~ črtovanje krenila po svojih poteh in je interese gozdarstva čedalje manj upoštevalo. Zaradi ne~ usklajenosti interesov je kmalu prišlo do konflik- tov, ki se kažejo predvsem v ovirani in mestoma tudi onemogočeni naravni obnovi gozdov. Glede na trenutno veljavno zakonodajo, ki se nanaša na gospodarjenje z živalskim svetom, naj bi veljali naslednji načrti gospodarjenja z divjadjo: družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, lov- skogospodarski načrti lovišč za obdobje 1991- 1995, letni načrti gospodarjenja z divjadjo in območni gozdnogospodarski načrti za obdobje 1991-2000. Od l2S predpisana enotna vsebina srednjeroč­ nih lovskogojitvenih načrtov je naslednja: podatki o organizaciji, ki upravlja lovišče; podatki o zem- ljišču, na katerem je lovišče; podatki o glavnih vrstah divjadi v lovišču; načrt gojitve divjadi. Ker je pravilnik o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njiho- vega izvrševanja iz leta 1987, kar se tiče obrav- navanja gospodarjenja z živalskim svetom precej skop, se je to problematiko bolj podrobno obrav- navalo leta 1989 na seminarju v Topolšici. Na podlagi seminarja izdelana navodila, ki so okvirno predlagala obseg in način obravnave gospodarje- nja z živalskim svetom v območnem gozdnogo- spodarskem načrtu, so bila potrebna. Ker je bil v navodilih poudarek na odnosih gozd~divjad, se je v večini območnih načrtov obravnavalo predvsem ta problem. Kako so v posameznih območjih začeli obravnavati gospodarjenje z živalskim sve- tom, je bilo odvisno predvsem od uravnoteženosti odnosov med rastlinsko in živalsko komponento gozda v območju, desedanjih razsikav na tem področju, usposobljenosti gozdarskih strokovnja- kov in zainteresiranosti vodilnih kadrov za to kov in zainteresiranost vodilnih kadrov za to problematiko. Celoten pristop do živalskega sveta pa je prišel bolj do izraza v tistih gozdnogospodar- skih območjih, v katerih se niso togo držali pred~ pisanih navodil. Z novim Zakonom o gozdovih, Zakonom o varstvu okolja in Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst so dane dobre osnove za izdelavo območnih načrtov gospodarjenja z živalskim sve- tom. V njih bi bilo potrebno preveriti oblikovanje gozdnogospodarskih in lovskogojitvenih območij, narediti inventarizacijo živalskih vrst in njihovih habitatov, oceniti odnose med živalskim svetom in habitati ter predvideti prihodnje usklajeno go- spodarjenje s slovensko gozdnato krajino. Pogledi na rabo naravnih virov so se spremenili, zato se bomo gozdarji končno morali začeti ukvar~ jati z vsem živalskim svetom. Ker je 80% sloven- ske krajine gozdnate in se 90% sesalcev in ptic pojavlja v gozdu in na gozdnem robu, je samo po sebi umevno, da bi gozdarji že dozdaj morali načrtno skrbeti za pestrost živalskega sveta in njihovih habitatov. Neizbežne bodo tudi spre~ membe na področju lovstva, saj je ves živalski svet postal last države, odreči pa se bo treba tudi večtirnosti pri načrtovanju gospodarjenja v istem prostoru. Pri tem ne smemo vsega rušiti, saj je sedanja organiziranost lovstva, če odmislimo do~ ločene nujne popravke, ustrezna, in vseh idej, ki so vgrajene v lovskogospodarske načrte in dru- žbene dogovore ne bi bilo dobro v celoti zavreči. THE MANAGING WITH WILDLIFE Summary The new Forestry Act provides that forest management plans, among which there are dis~ trict hunting management plans as well, also set the conditions as to wildfife management. The knowledge of the past legislation regarding wil- dlife managing, the form and contents of the present hunting management plans and the con- cepts for the elaboration of the future wildlife management plans is of great importance. The Act on Protection, Breeding and Hunting of the Wild as well as on the Management of Hunting Places from 1976 provides that hunting organizations are entirely free in the managing with the hunting places which have been assigned to them without any indemnity and for an indefinite period. Within the scope of hunting managing districts founded with the purpose of a more congruent development of wildlife management, social agreements between hunting, forestry and agricultural organizations and other participants Gozd V 52, 1994 93 Gospodarjenje z živalskim svetom have been foreseen. Thus, the rights, liabilities and responsibilities of all the participants in the agreement should be settled. Each hunting group is supposed to work out 5-year hunting manage- ment plans for its hunting place, which are to be confirmed by the competent communal office within the region of which the hunting place is situated. The Forestry Act from 1985 gave the possibility to influence the elaboration of hunting management plans. Yet in the process of their confirmation the opinion of forestry experts was often irrelevant. Due to the fact that there were no sanctions foreseen for the casas of violation of the regulations, the planning of hunting struck its own way, more and more ignoring forestry interests. The conflicts arising from disharmonic interests are the reason for inhibited or even impossible natural regeneration of forests. Regarding the legislation in force as to wildlife management, the following acts should be obser- ved : social agreements, self- management agree- ments, hunting management plans of hunting places for the period 1991-1995, annual wildlife management plans and district forest manage- ment plans for the period 1991-2000. The uniform contents of medium-term hunting management plans defined by the LZS (Hunting Association of Slovenia) is as follows : the data on the organization which manages with a hunting place ; the data on the land on which there is a hunting place; the data on the major wildlife species in a hunting place; the plan as to wildlife breeding. Because the statutes on the contents and the way of the elaboration of forest management plans and keeping records of their implementation from 1987 do not go into details as to the dealing with the wild life management, this !opic was dealt with in detail in a seminar in Topolšica in 1989. The regulations set there, roughly defining the scope and the way of the dealing with the wildlife management in a district forest management plan were quite a necessity. Due to the fact that the regulations put emphasis on the forest-wildlife relation, the majority of district plans dealt with this problem in the first place. The practice as to wildlife management in individual regions depen- ded on the balance degree between the plant and animal forest component in the district, the re- search achieved in this field, the qualification of forestry experts, active participation of authorities. An integral approach towards wildlife got its tull expression in those forest management regions where regulations prescribed were not blindly followed. The new Forestry Act, the Act on Environmental Protection and the regulation on the protection of endangered animal species have given good foundation for the elaboration of district wildlife management plans. There, the defined forest management and hunting management districts should be checked, animal species and their habitats should be surveyed, the relations bet- 94 Gozd V 52, 1994 ween the animal life and habitats should be assessed and a congruent management with Slovenian forest landscape should be foreseen. The views as to the use of natural resources have changed and forestry experts will also have to occupy themselves with the entire animal life. Due to the fact that 80% of Slovenian landscape are covered by forests and 90% of mammals and birds live in forests and at their margins it is high time the diversity of wildlife and their habitats became a systematic preoccupation of foresters. The changes in the field of hunting are going to be inevitable because the entire animal life has become state property. It will also be necessary to give up multi-track planning of the managing in the same space. The entire existing organiza- tion of hunting should not be destroyed because the presen! organization is corresponding, having only some exceptions which are to be corrected, neither are to be rejected all the ideas on which the hunting management plans and social agree- ments have been based. LITERATURA 1. Barbina A. :Ucelli con noi, Collana natu ra -3, Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia, Azienda della foresta, Udine 1985 2. Mc Comb C. William, Spies A. Thomas, Emmingham W.: Douglas-Fir Forests, Managing for Timber and Mature-Forest Habitat, Journal of Forestry, December 1993, Volume 91 3. Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodar- skega načrtovanja v Sloveniji (Strokovne podlage za obnovo območnih gozdnogospodarskih nač­ rtov) Raziskovalna naloga, Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljublja ni, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1988 4. Wildlife Habitats in Managed Forests, U.S. Department of Agriculture, Forest Service Sep- tember 1979, Agriculture Handbook No. 553 5. Enotne gojitvene smernice v Sloveniji, LZS, oktober 1990 6. Območni gozdnogospodarski načrti za obdo- bje 1991-2000 7. Pravilnik o gozdnem redu (Ur. list SRS, 31/86) 8. Pravilnik o vsebini in načinu izdelave gozdno- gospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja (Ur. list SRS, 33/87) 9. Program trajnostnega razvoja gozdov v Slo- veniji, Vlada Republike Slovenije, Ljubljana, de- cember 1993 1 O. Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Ur. list SRS, 31 /86) 11. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. list Republike Slovenije, 57/93) 12. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur.list SRS, 25/76) 13. Zakon o gozdovih (Ur. list SRS, 18/85) 14. Zakon o gozdovih (Ur. list Republike Slove- nije, 30/93) 15. Zakon o varstvu okolja (Ur. list Republike Slovenije, 32/93)