I a li as.; a dvakrat na mesec ter stane za vse »to 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inserati blagovolijo naj se poelati upravništvu ••Rodoljuba" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". SS a. »aaa.ajkJ.lau plačuje se od Stiri-stopne petit-vrste 16 vin. Če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se Hkrat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. 12. štev. V Ljubljani, dne 18. junija 1903. XIII. leto. Kraljevska tragedija v Srbiji. Zgodovina pozna obilo slučajev, da so bili vladarji zavratno umorjeni ali tacega slučaja, kakor se je dne 11. t. m. zgodil v Belemgradn, ni najti, Če se se toliko išče. Konec dinastije Obrenovieev je tako strašen, da v prvem hipu sploh ni hotel nihče verjeti v resničnost naših telegramov, ker si nihče ni mogel misliti kaj tako grozovitega. Obrenovići so začeli s krvjo svojo pot in končali so v krvi. Miloš Obrenović, kruti absolutist, ki ni znal ne prav čitati ne prav pisati, je dal umoriti Jurija Karagjorgjevića, in sedaj so pristaši unuka umorjenega Jurija Karagjorgjevića v krvi potopili zadnjega Obrenovića in najboljše njegove prijatelje. Milan in Aleksander. Umorjeni kralj Aleksander ni bil nikdar priljubljen narodu. Njegov oče, razupiti kralj Milan, je bil tiran, ki je svoj narod in svojo domovino izkoriščal in izdajal,' kakor mu je kazalo. Obilokrat je srbski narod poskusil ga odstraniti, a ni se mu posrečilo. Milan je imel armado na svoji strani. Ta mu je bila zvesta v vseh razmerah in v vseh slučajih. Ne, ker je Milana posebno čislala, ampak ker je bil Milan pri armadi priljubljen kot Človek in ker je bil armadi res naklonjen. Milan je imel nebroj slabih lastnosti, imel pa je tudi eno dobro lastnost: bil je hvaležen človek. Milan ni nikdar pozabil, če mu je kdo storil kako uslugo; kdor je bil njemu zvest, tega je obsipal s častmi in z denarjem, tega je držal pri sebi in ga branil v vseh slučajih. Zvestoba za zvestobo — to je bilo Milanovo geslo in ravnaje se po tem, je imel v svoji armadi tako zveste pretorijance, da je lahko kljuboval celemu narodu, da, smel je celo svojo Ženo, kraljico Natalijo, ki jo je nekdaj obožavalo vse vojaštvo, pregnati iz dežele, ne da bi se mu bil izneveril le en sam vojak. Proti njegovemu sinu pa seje dvignila armada, in napravila zaroto. Armada je naredila dinastiji Obrenovieev strašni konec. Kralj Aleksander. Mladenič s kraljevsko krono, kije sedaj storil tako žalostno smrt, ni bil rojen pod srečno zvezdo. Porodil se je ob času nesrečne vojne Srbije s Turčijo dne 14. avgusta 1876. Vzrasel je v nesrečnih razmerah. Mej očetom Milanom in materjo Natalijo je nastal prepir. Milan je bil lahkoživec, Natalija je eksaltirana ženska, strastna in trmoglava. Ta prepir je zadobil tako obliko, da sta se Milan in Natalija razšla. Natalija je s svojim sinom šla v inozemstvo in živela nekaj časa v Florenci in v Wiesbadenu. Tedaj je mladi Saša, kakor so ga imenovali, obujal najlepše fcade in njegov vzgojitelj, pošteni ro- doljub dr. Dokić se je trudil, da bi iz njega napravil vrlega moža. Toda nesrečna roka Milanova je posegla vmes. Milan je zahteval, da mu Natalija izroči sina, in Evropa je doživela škandal, da je nemška vlada iztirala kraljico Natalijo iz Wiesbadena. Razmere so se bile tedaj v Srbiji tako zasukale, da se je kralj Milan odpovedal kroni na korist svojemu sinu in imenoval posebno regentstvo, ki je vladalo v sinovem imenu. Ristić in Bclimarković, ki sta bila regenta tudi za časa Milanove mladoletnosti, sta prevzela tudi sedaj vodstvo države. Poleti 1889. 1. je bil mali Saša kronan srbskim kraljem. Bil je šele 13 let star. Sam in zapuščen je sedel med državnimi dostojanstveniki, sam in zapuščen je rasel. Na vsakem dvoru so koterije, ki bi rade dobile odločilni vpliv na vladarja, da bi bogatele, vživale moč in časti. Tudi v skromnem konakuv Belemgradn so nastale take koterije in so se trudile, da dobe kralja v svojo oblast. Da, našli so se ljudje, ki so kralja telesno in duševno sistematično ruinirali, dovajajoč mu vsakovrstnih žensk, ki so zapeljevale mladega kralja v vsakovrstne seksualne ekscese. Ti ekscesi so pokopali kraljevo zdravje, so ga duševno in telesno tako pohabili, da je popolnoma propadel. V tem se je bilo po smrti tretjega regenta generala Protiča začelo veliko gibanje proti regentstvu. Radikalna stranka je hotela regenta Ristića na vsak način odstraniti in je stopila celo v zvezo s Karagjorgjevići. V Parizu živeči Milan je prišel temu na sled in je sam stopil v zvezo z radikalci. Sad te zveze je bil državni prevrat, ki ga je pred poldrugim letom izvršil kralj Aleksander. Nekega večera je 17 letni kralj povabil regente in ministre k sebi in jim s suhimi besedami naznanil, da hoče sam prevzeti vlado in se proglasiti polnoletnim. Ristić in Belimarković še nista prav umela za kaj se gre, ko so se vrata odprla in so vstopili Milanu zvesti častniki ter aretovali oba regenta in ministre. Kralj je postal polnoleten, njegov vzgojitelj dr. Dokić pa je postal ministrski predsednik. Žal, da je Dokić kmalu umrl. Mir se pa v Srbijo vzlic temu ni vrnil, tem manj, ker se je kmalu pokazalo, da ima Aleksander pač vse slabe lastnosti svojega očeta, ne pa tudi njegovih dobrih lastnosti. Aleksander je bil svojevoljen in hudoben ter nehvaležen. Kmalu si je nakopal silnih sovražnikov. L. 1894. je sistiral ustavo, na kar se je Milan vrnil v domovino, da reši dinastijo. Milan je upeljal pravo straho-vlado. Hotel je pokončati vse nasprotnike dinastije Obrenović, ali tudi njemu se to ni posrečilo. Končno je Aleksander pregnal svojega lastnega očeta in prevzel sam vlado. In vladal je kruto in tiransko, tako da ga je ves narod sovražil. To sovraštvo se je še pomnožilo, ko se je poročil z udovo Drago Ma-šinovo, jako slaboglasno žensko, ki je bila prej metresa različnih visokih oficirjev, končno pa vje*la v svoje zanjke mladega kralja. Vsa prigovarjanja, naj si kralj izbije to nesrečno misel iz glave, so bila zaman. Dne 5. avgusta 1900 je bila poroka in slaboglasna Draga Mašinova, rojena Lunjevica, je postala zakonita kraljica. 42 let stara žena je zadnji vzrok, da je dinastija Obrenović morala storiti tako tragičen konec. Kraljica Draga, od nekdaj velika intrigantinja, je imela kralja popolnoma v oblasti. Kar je ona hotela, se je zgodilo. Kdor ni bil na njeni strani, tega je neusmiljeno preganjala. Na stotine poštenih ljudi je vrgla v ječo, samo da se ohrani na prestolu. Aleksander se je svoje žene kmalu naveličal. V kritičnem trenotku, ko se je Draga bala, da jo kralj od sebe pahne, je uprizorila veliko sleparijo. Trdila je, da je v drugem stanu. Upanje, da dobi Srbija prestolonaslednika, je kralja zopet sprijaznilo z Drago. Preden je prišla resnica na dan, je bila Draga že zopet kralja tako omrežila, da ji je tudi to sleparijo odpustil. Zdaj je Draga delala na to, da bi njen brat, poročnik Nikodem Lunjevica, razuzdan, neveden in ničvreden mladenič, postal prestolonaslednik. V ta namen je kralj meseca aprila zopet izvršil državni prevrat in razpustil skupščino. Te dni so se vršile volitve in so bili vsled strašnega vladnega terorizma izvoljeni sami pristaši kraljice Drage. Zarota vojaštva. B e 1 i g r a d 12. junija. Že vce mesecev sem so se delale priprave, da se odstrani dinastija Obrenović. Oficirji so bili najbolj vneti za to in so v vseh krajih ustanovili tajne odbore, ki so pripravljali revolucijo. Višji oficirji v Belemgradu so bili prvi prouzro čitelj i tega gibanja. Že pred štirimi meseci so se odločili za to. Ko je namreč kraljica Draga poklicala k sebi tri višje oficirje in jih vprašala, če hočejo podpirati njeno prizadevanje, da postane Nikodem Lunjevica prestolonaslednik, so imeli višji oficirji tajen sestanek in so sklenili, da se odstrani dinastija Obrenović'. Oficirji so potem stopili v zvezo z različnimi vplivnimi politiki. V osrednjem odboru, ki je vodil celo akcijo, so bili: kralj ev adjutant NanmoviČin sedanja ministra Ljubomir Živković* in dr. Vojislav Veljkovic*. Beligrajski župan zasledi zaroto. Beli g rad 12. junija. Pred nekaj tedni je beligrajski župan MarziČan po svojih vohunih doznal sled, da se nekaj pripravlja proti kralju. Sled je kazal, da so tudi zunaj Srbije živeči Srbi v zvezi s to zadevo. Poslal je torej agente provokaterje na Reko, da bi dognal, kaj se godi. Resnice ni mogel spraviti na dan, ker je novosadska „Zastava" vse njegove poskuse razkrila. Posledica tega je bila, da so Nikola Pasi d, stari nasprotnik Obrenovieev, in nekateri radikalci hitro zapustili Srbijo, vodje zarote pa so sklenili, da se brez odlašanja izvrši revolucija. Večer pred umorom. B e 1 i g r a d 12. junija. Revolu-cijonarni odbor je bil sklenil, da kralja najprej prisili, da se prostovoljno odpove kroni in takoj zapusti Srbijo. Za ta slučaj je bilo dogovorjeno, da dobi kralj primerno penzijo. Dogovorjeno pa je tudi bilo, da se kralja ustreli, Če se kroni ne odpove. V sredo zvečer je bil sklican oficirski zbor. Podpolkovnik Naumo-vid je imel ogovor, v katerem je naslikal, kaka nesreča so Obreno-vidi za srbski narod in za Srbijo, ter dokazoval, da ima narod pravico, kakega vladarja odstraniti. Aleksander — je rekel Naumovid — ima naslov „po milosti božji in volji naroda kralj Srbije", a po volji naroda že dolgo ni več kralj in narod ima pravico, da ga odstavi. Oficirji so navdušeno pritrdili in prisegli, da mora biti konec vladanja Obrenovidev. Ta večer se je tudi sklenilo, da prevzame pešpolk št. 6. izvršitev dele akcije. Oficirji tega polka so vsi pristaši Karagjorgjevidev in moštvo je iz okraja, koder žive sami ljuti nasprotniki Obrenovidev. Naskok na konak. B e 1 i g r a d 12. junija. Po polnoči je zapustil pešpolk št. 6 vojašnico in šel na Terakije, kjer se nahaja palača. Oficirji drugih oddelkov so z malimi četicami pešpolka št. 7 zasedli nekatere važne ulic e, se postavili pred razna ministrstva in na Kalimeg-dan, znano sprehajališče tik stare trdnjave. Avtentičnega pojasnila, kako se je izvršila tragedija v konaku, še ni in ga bržčas nikdar ne bo. Iz oficirskih krogov se je izvedelo naslednje: Vojaštvo je ob stopilo konak in vdrlo najprej na dvorišče v stari konak, kjer je soba za straže. Tu se je vnel prvi boj. Zapovednik straže kapitan Pera Panajotovid se namreč ni hotel udati in straža je potegnila ž njim. Ko se jih je poskusilo šiloma razorožiti, se je Panajotovid branil in bil vsi cd tega ustreljen. Ob enem je bilo nstreljenih tudi 12 straž. Med tem so Častniki, na čelu jim podpolkovnika Naumovid in M i h i d, šli — vsi oboroženi z revolverji — v novi konak nad kralja. Kralj je bil slišal streljanje na dvorišču in je pri oknu klical n a pomoč, a konak je bil krog in krog obdan z vojaštvom. Poleg infanteristov so prišli tudi topničarji in so postavili pred konak topove. O f i c i r j i, d o s p e v š i p r e d kr a-Ijcvo spalnico, so potrkali na zaklenjena vrata, a k r a 1 j ni odprl. Na to je podpolkovnik Naumovid pri zaprtih vratih p r e Č i t a 1 kralju listino, s katero sc odpoveduje kroni in je vprašal kralja, Če se uda in Če je pripravljen podpisati to odpoved. Kralj jc odgovoril, da se ne uda in dejal, da ima revolverje pri sebi in da se bo branil. Oficirji so na to začeli s sekiro razbijati vrata, a ker so vrata trdna, so jih razstrelili z dinamitu o patron 6. Tisti častnik, ki je dina-mitno patrono užgal, je to plačal s svojim življenjem; eksplozija ga je ubila in grozno razme-sarila. V tem hipu je p rili i tel kraljev generalni adjutant Lazar Petrovič z revolverjem v roki. Ustrelil je med oficirje in zadel stotnika Dragutina Dimitrije-vida, ki je obležal mrtev. Potem je planil na nadporočnika Ristida, ta pa ga jc prehitel in je ustrelil Petroviča z revolverjem, ki ga j c bil pred nekaj meseci od kralja d o b i 1 v dar. Kralj ni mogel nikamor zbežati. Oficirji so — ko so bila vrata odprta — streljali kar zaporedoma na kralja. Kralj je bil od več krogelj zadet, a ni bil takoj mrtev, nego je živel še do 4. ure zjutraj. Čegave kroglje so ga zadele, se Še ne ve, tudi se ne ve, kdo je ustrelil kraljico Drago. Kraljica jc bila, čuvši streljanje, v sami srajci bežala iz svoje spalnice pod streho, a oficirji ki so bili vlomili vrata v njeno sobo, so ji sledili in jo na stopnicah ustrelili. Voj aki so odnesli mrtvega kralja in mrtvo kraljico v stari konak, kjer so bila sedaj samo stanovanja dvornih uradnikov in uslužbencev. Smrt bratov Lunjevica. Beligrad 12. junija. Kraljica Draga je imela dva brata, Niko-dema in Nikolaja Lunjevica. Oba sta imela stanovanje v vojašnici. Ob istem Času, kakor seje zgodil napad na kralja in na kraljico, je prišel oddelek vojaštva, da aretira oba brata Lunjevica. Ko so vojaki šiloma odprli vrata, sta začela brata Lunjevica streljati, na kar so jih oficirji na mestu ustrelili. i Umor ministrov. Beligrad 12. junija. Ministri so bili zasačeui v svojih stanovanjih. Ustreljeni so bili v svojih stanovanjih ministrski p r e d s e d n i k g e n e r a 1 Cincar-M ar k o vi d, minister notranjih del Velja Todorovid, vojni minister general Milovan Pavlo vid in topniČarski stotnik Jovan Milkovid, svak ministrskega predsednika. Hči ministra Todorovida se jc vrgla med oficirje in svojega očeta, a ni bila ustreljena, pač pa ranjena. Vojaštvo med sabo. Beligrad 12. junija. Obre-novidi so imeli zadnji čas le malo zaslombe v armadi. Zapovednik podunavske divizije polkovnik Ni-kolid je prihitel s svojim vojaštvom v mesto, da reši kralja. Nikolic je bil nekdaj adjutant Milanov in Obrenovidcm z vso dušo vdan. Polkovnik Aleksander Mašin in general Lazar Lazare-vid, ki sta vodila to noč vojaške operacije, sta poslala en bataljon vojakov proti Nikolidevi diviziji. Tik vojašnice pred mestom sta ta dva oddelka trčila. Nikoli d je ustrelil nadporočnika Kat o vida, ko ga je ta pozval, naj se uda, pa tudi Nikolid je bil tako j ustreljen, na kar se je njegov oddelek takoj pridružil u s ta še in. „Živio kralj Karagjorgjević". Beligrad 12. junija. Ob 2. uri ponoči je pridrdral po „knjaz-Mihajlovski ulici" zaprt voz. Vojaki so ga ustavili. Iz voza je stopil vodja radikalne stranke Ljuba ŽivkoviČ, ki so ga Obre-noviČi neusmiljeno preganjali. Vojaštvo ga je pozdravilo s klicem „Živio kralj Karagjorgjevid". Oficirji in Ljuba Živkovid^ so se poljubili, na kar se je Živkovid odpeljal v ministrstvo notranjih del. Nova vlada. Beligrad 12. junija. Odbor, ki je vodil revolucijo, je bil že v sredo vse pripravil za slučaj, da se revolucija posreči. Novo ministrstvo je bilo že v sredo sestavljeno in tudi proklamacija na narod jc bila natisnjena. V novem ministrstvu so zastopane vse stranke: ministrski predsednik Avakunovid je vodja liberalne stranke, minister zunanjih del, Ljuba Kraljevič je naprednjak, minister notranjih del Stojan P roti d je radikalec, trgovinski minister G e n-Čid je liberalec in je bil dolgo časa jako zvest pristaš Obrenovidev, pravosodni minister je odvetnik Ljuba Živkovid, vodja ra-dikalcev, finančni minister bivši kraljev tajnik dr. Voj o Veljko-vid, je liberalec, naučni minister Ljubomir Stojanovid je radikalec, minister zgradb polkovnik Aleksander Mašin, svak kraljice Drage, eden prvih voditeljev zarote in vojni minister, general Atanackovid ne pripadata nobeni stranki in sta zastopnika armade v minister stvu. Mir. Beligrad 12. junija. Strašni konec Obrenovidev ni naroda čisto nič vznemiril. V celi državi vlada mir in nihče ne pomiluje umorjenih žrtev. Beligrajsko prebivalstvo je vzelo dogodke popolnoma ravnodušno na znanje. V celem Belemgradu je bila raz obes ena s a ni o ena črna zastava, po- leg nje pa je bilo razobešenih vse polno narodnih zastav. Glasovi listov. Beligrad 12. junija. Vse Časopisje pozdravlja z radostjo, dase j eposreČilood-straniti Obrenovide. „Male Novine" prijavijo, da je bil kralj Aleksander tepec, kraljica Draga pa v 1 a Č u g a kiv nista zaslužila druge usode. „Štampa" pa končuje svoje poročilo z besedami: „1 z takne naj se tisto oko, ki bi prelilo le eno solzo po kralju in po kraljici." Pogreb. V petek zjutraj ob dveh so bili kralj, kraljica in vse druge žrtve kar na tihem pokopani na občnem pokopališču. Volitev kralja. Srbija ima zopet svojega kralja; izvoljen je Peter Karagjorgjević. Sicer še ni dospel v Belgrad, saj pa bi tudi ne mogel še bivati v kraljevem dvorcu, ker tam še niso zbrisani sledovi — krvi umorjenega kralja in kraljice, a izvoljen je — enoglasno. Kakšna je bila ta enoglasnost, pove najbolje to, da se je že v nedeljo vršilo glasovanje za poskušnjo, ki je trajalo celih šest ur med zelo burno debato. Še bolj značilno pa je. da sta v nedeljo in včeraj imela v Bal gradu ves dan službo oba tista polka, ki sta posredno sodelovala pri kraljevem umoru. Zelo veliko inteligentnih krogov ni bilo zavzetih z* kraljestvo. Calo dva ministra sta se upirala. Šele po dolgem posvetovanju in po sklenjenih kompromisih se je doseglo »eno-glasje« za kralja. Zbudila se je misel po republiki, ki najbrža več ne zaspi, temuč se bo razvijala in širila. Z>» s*?daj se je ta misel še zatrla s kompromisi in — s silo. Mnogo oseb, ki bo se izrekle za republiko, je pod ključem, mnogo častnikov je v teh dveh dneh kar — iginilo. »Enoglasna« izvolitev kralja se je morala odkupiti za precejšnjo oeno, na račun kraijeve moči in suverenitete. Novi kralj naj ne bo vrhovni poveljnik armade, vojaštvo in uradniki se ne zaprisežejo kralju, temuč ustavi, in sicer ne sedanji ustavi, temuč oni iz leta 1888, ki jo žele imeti obnovljeno radikalci. Vpeljati se mora splošna volilna pravica. To so bile zahteve radikalcev, da volijo enoglasno Petra Karagjorgjevića srbskim kraljem. Ali so se te zahteve spre jele, še ni znano, ker se poroča prav lakonifino, da je novi kralj »brez debate enoglasno izvoljen«. A že to, da se je večina inteligence izrekla za pogoje, kaže, da bo novi kralj vsestransko odvisen, brez trdne opore na vojaštvo in uradništvo, tedaj brez tistih slojev, ki v prvi vrsti odločujejo usodo v vsaki državi. Sorodnice kraljice Drage. Umorjena kraljica ima številno sorodništvo, med drugimi dve sestri in več netjakinj. Tem se ni ničesar zgodilo. Vojaštvo je samo zasedlo njih stanovanja. Vlada je sedaj vse sorodnice kraljice Drage iztirala iz Srbije in so se vse odpeljale v Pančevo. Peter Karagjorgiević. Sedanji srbski kralj je sedaj 57 let star, srednje velikosti, in simpatične zunanjosti. Na prvi pogled se spozna, da je Srb. Obnašanja je jako finega, pri tem je pa vedno zelo ljubezniv. Ko je bil leta 1885. v pravoslavni cerkvi na Dunaju parastos za njegovega očeta, je po končanem cerkvenem opravilu vsakemu izmed navzočih slovanskih visokošolcev z veliko ljubeznivostjo podal roko in se mu zahvalil, da je rodbini Karagjorgjević izkazal čast ter se udeležil parastosa. Peter Karagjorgjević živi navadno v Genevi v Švici, prihaja pa vsako leto na svoje posestvo blizu Temešvara na Ogrskem. V Genevi občuje skoro samo z Rusi, sicer pa živi le svoji rodbini. Peter Karagjorgjević ima troje otrok, 161etnega Jurija in 151etnega Aleksandra ter eno hčer, 191etno Heleno. Brat Petra Karagjorgjevića, Arsen, stanuje v Parizu. Listi trde, daje, dobivši brzojavno obvestilo o dogodkih v Srbiji, objel svojo služkinjo in vzkliknil: To je najlepši dan mojega življenja. Spletke. Nasprotniki srbske neodvisnosti in samostojnosti so že na delu in bi radi z vsakovrstnimi spletkami prouzročili v Srbiji zmešnjave, da bi inozemstvo vmes poseglo. Pred vsem delajo na to avstrijski nemški listi in madjarski listi, našli so pa tudi drugod pomočnikov. Čedalje jasneje se izraža želja, da bi Avstrija okupirala Srbijo. Izvor tem spletkam je strah, da se Srbija v prihodnje ne bo več tako brezpogojno klanjala poveljem z Dunaja, kakor za Časa Obrenovićev ki so od Slivnice sem bili prav za prav vladarji Srbije, samo ker jih je držal Dunaj. Seveda bi vsak poskus okupacije srbskega kraljestva provzročil najnevarnejše komplikacije. Upati je pa, da do tega ne pride, da bo slovanska Rusija varovala in čuvala neodvisnost Srbije in ne bo pustila, da bi nemški „Drang nach Osten" prekoračil Savo. Pred vsem delajo omenjeni spletkarji na to, da bi glede volitve novega kralja ustvarili komplikacije. Eni že ropočejo proti Petru Karagjorgjeviću, češ, daje sokriv belograjskih umorov, in da za to ne more biti kralj; drugi kandidirajo črnogorskega princa Mirka, v ogrskem parlamentu pa so se včeraj čuli glasovi, ki kažejo, da tudi tam niso veseli Karagjorgjevića in da bi radi nekaj mešali, če bi se ne bali Rusije. Iz Londona se tudi poroča, da se oglašajo listi proti Karagjorgjeviću. Angleži bi radi zapletli Rusijo v kak konflikt z evropskimi državami, da bi potem mogli v Aziji kaj pograbiti. Dosedanji srbski vladarji. Zgodovina kraljevine Srbije kaže, da njenim vladarjem usoda ni bila mila. To priča njih usoda. 1. Jurij Petrovič (Karagjorgjević) je bil 1. 1817., ko se je vrnil v Srbijo, po naročilu kneza Miloša Obrenovića — umorjen. 2. Miloš Obrenović, proklamiran 6. novembra 1817 za kneza, je bil 13. junija 1839 s silo primoran, se odpovedati in Srbijo zapustiti. 3. Milan Obrenović, Milošev sin, je vladal samo 25 dni in je potem vsled neke bolezni umrl. 4. Mihael Obrenović; brat Milanov in mlajši sin Milošev, je vladal od 8. julija 1839 do 7. septembra 1842, potem pa je bil po nastali revoluciji prisiljen pobegniti. 5. Aleksander K a r a g j o r g j e-vić, njegov naslednik, je vladal od 14. septembra 1842 do 22. decembra 1858, potem pa bil odstavljen in pregnan. 6. Miloš Obrenović, ki je v starosti 80 let bil poklican na vlado, je • umrl 26. septembra 1860. 7. Mihael Obrenović, Milošev mlajši sin, je bil drugič poklican na vlado in je vladal od 26. septembra 1860 do 10. junija 1868. Bilje umorjen, in sicer na dan natančno 35 let pred smrtjo Aleksandra Obrenovića. 8. Milan Obrenović je vladal od 1. 1868 do 1899 in se moral odpovedati kroni. 9. Aleksander Obrenović je vladal od 1899 do 1903 in bil amor-j en 10. junija t. 1. Nemiri na Hrvatskem. Iz Zagreba pišejo: Izstop nekaterih zastopnikov iz madjaronske stranke, je napravil na bana grozen vtis. Ban hoče z vso silo nemir udušiti; ali tega nemore z vsem svojim vojaŠ' tvom doseči. Najzanimivejše je pa to> /0 Poljakov, l-8°/0 Fincev in 1% Židov; ostale narodnosti sestavili so vse vkup po ljudskem štetju iz leta 1890 3-2°/0 mestnega prebivalstva. Prešlo je 200 let odkar je veliki preobrazevatelj Rusije P eter Veliki iztesal okna v Evropo; v njega navalilo je mnogo tujcev inostran-cev; še sedaj po preteku dveh vekov, živi v severni stolici 22-336 oseb inostranih podložnikov; med njimi je 11.210 Nemcev, 2400 Francozov, 2094 Angležev itd. Najmanje živi v severni stolici Portugalcev, to je le 9 oseb, Japoncev 28 oseb, Kitajcev 37 oseb, Perzijancev 56 oseb in končno Ispancev 70 oseb. 8.576 oseb izmed inostrancev je celo rojenih v Peterburgu. Kuga v Indiji se, kakor iz-previdimo iz neke statistike vedno bolj razširja. L. 1897 je umrlo za to boleznijo 56.000 ljudi v celi Indiji, leta 1900 pa že 93.000. V naslednjih dveh letih je Število mrtvih grozno poskočilo; 1. 1901 jih umrlo namreč 274.000, 1. 1902 pa 557.000. V tekočem letu bo število mrtvih najbrž še večje, kajti že v prvih treh mesecih jih je umrlo 334.000. V pokrajini Pundschab (peto-rečje) umre vsak teden povprečno 18.500 ljudi. V Bombayu, Kalkutti in Bengaliji se je v tem oziru obrnilo na boljše, dočim v ostalih večjih mestih ta bolezen vedno huje razsaja. IiOterijs8ic srečke. 3rno, 10. junija. 47, 23, 61, 10, 44. OiaaJI, 6. junija 1, 34, 64, 36, 86. Trat, 13, junija. 39, 84, 54, 6, 87. ttradeo, 6. junija. 55, 40, 57, 88! 48 Pragra, 3 junija. 21, 89, 31, 36, 68. kino, 13. junija._54, 31, 80, 33, 81. Tržne cene v Ljubljani. Gov. meso I. kg n n H' „ n n HI- ,, Tele«je„----J Prašičje m. sv. „ Koštrun.meso „ Maslo....." Surovo maslo" Mast prašičja „ Slanina sveža „ _ .n Prek. „ Salo.....„ Jajce...... Mleko, liter . . Smetana si. lit. „ kisla „ Med.....kg Piščanec..... Golob...... Raca....... Zajec....... K. h 1 32 1 12, 1 4 150 1150 i 269 2j40 llflO 1170 180 140 — 6 —1X8 — 80 — 80 1 50 1,40 -50 a pšenic. 100 kg 15 koruzna „ „ £3 ajdova „ n Fižol, liter . . . Grah, „ ... Leča, „ ... Kaša, „ ... Ričet, „ ... Pšenica 100 kg B-2- . . . „ „ Ječmen. „ „ Oves . . „ „ Ajda . . „ B Proso, bel. „ „ „ nav. „ „ Koruza. „ n Krompir „ „ Drva, trda m8 „ meh. „ Seno . . 100 kg Slama . „ n Stelja. . „ _ K h 27 70 21 — 36 — _ 20 — 40 — 30 — 20 18 _ 14 50 16 — 15 — trt — 17 — 16 — 15 50 5 80 7 80 650 760 7 L_ _ __ Dva dečka ki bi imela veselje do vrtnarstva se sprejmeta takoj pod jako ugodnimi pogoji pri J. WIDER, vrtnarju v Ljubljani. mr Šunka s kožo 1 glđ., brea kože 95 kr., brea kosti s kožo 1 gld. 10 kr., pleCeta brez kosti 90 kr,, suho meso 78 kr., slanina 82 kr., preBičji jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr., dunajska salame 80 kr, prave boljše 1 gld., iz Sunkna 1 gld. 20 kr., ogrske za mesec junij 1 gld 80 kr., vsaki mesec 15 kr. dražji kilo, velika klobasa ena 20 kr. — PoSilja le dobro pošteno blago od 5 klg. naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. L Povsod po Slovenskem in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše I v prid družbe sv. Cirila in Metoda iz L jugoslov. tovarne za kavine surogate v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! Pariz I900s GRAND PRIX. Singer šivalni stroji za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije. Brezplačni poToJs: v vseh tehnikah modernega vezenja* Singer Co. šivalni stroji del. dr. tjubljana, Sv. petra cesta št. 6. (1380_3> Gradec, Sporgasse 36, Radetzkvgasse IO. — Celovec, Burggasse 19. — Celje, Kolodvorske ulice 8. — Maribor, Gosposke ulice 24. — Leoben, Sauraugasse 79. z===============^ Hartberg, Rathaus. — Wolfsberg, Klostergasse 30. ======^^ Znno kso kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Bnsinaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št 10. lf-*T Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. ""ŽfcJJ Red Star £ine. Iz Anfwerpena Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana; — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. (2073—42) -v " - Pojasnila dajejo: ■———— Bed Star Line, 20, Wiedener Gurtel. na Dunaji, ali KaFol Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32. ♦ Zobozdravnik <§> med. dr. (1278-3) v Ljubljani se je stalno preselil na vogalu Špitalskih ulic zraven Frančiškanskega mostu. Uhod za vodo. "SJi Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel) i zidarsko opeko Cement roman in portland glinaste peči in štedilnike I plošče za tlak samotne in cemetne \ i " kakor tudi (854—12) i vse drugo sfavbinsko blago m ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množinah 1 F. P. Vidic & Gomp., Ljubljana. Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih par-nikov, ki vozijo v Ameriko. Hamburg-New York le G dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena Hamburg-Ameriške linije Ljubljana Dunajska cesta št. 31 od južnega kolodvora takoj na desno. Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: 17 milijonov kron. nad 400.000 kron. Mestna hranilnicaljubljanska| na Mestnem trgu zraven rotovža W sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopolu-! dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice, Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na 'eto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to . odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves j£ dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati Sdolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (89-6) S Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in IS sicer po 4V«°/o do 5°/0- u Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani. 8A WJ