Zrak v Škednju je nekoliko čistejši Balkanski ritmi na Krasu spet vžgali Na Goriškem Krasu izredni odstrel divjih prašičev Primorski št. 1GS (2G.7BB) leto LXIX. Nove razmere v slovenski • v* manjšini SandorTence Deželne volitve so precej spremenile politična in volilna ravnovesja med Slovenci v Italiji. Iz deželnega političnega »zemljevida« je - tudi po »zaslugi« upravnih sodnikov - izginila komunistična levica, kar se bo najbrž poznalo pri dejavnosti in posebno v sestavi predstavništva slovenske manjšine. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je mnenja, da bo treba dosedanje manjšinsko predstavništvo nadgraditi na podlagi novih ravnovesij, še zlasti na levici. Kaj to pomeni, bomo videli v naslednjih tednih, ko se bo morala manjšina konkretno soočiti z novo deželno upravo in obenem z novo italijansko vlado predsednika Enrica Lette. Manjšinsko predstavništvo so v zadnji različici sestavljali predsednika SKGZ in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka, parlamentarka Demokratske stranke Tamara Blažina ter deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec, ki ga je večkrat nadomeščal deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Kocijančič ni več deželni poslanec, levica (obe komunistični stranki in stranka Levica, ekologija, svoboda -SEL) pa ima kljub vsemu še vedno precej pristašev v slovenski narodni skupnosti, precej slovenskih volivcev ima tudi Gibanje 5 zvezd Beppeja Grilla. To postavlja v ospredje zapletenost vprašanja manjšinskega predstavništva in njegove demokratične verodostojnosti. Skratka kar precej vprašanj in dilem, ki so jih pristojni v zadnjem času pometali pod preprogo in se zadovoljili s politiko »status quo«, oziroma za politiko najmanjšega odpora. Tudi zato, ker je vsak namig na nujnost sprememb ustvaril napetosti in razloge za krepitev medsebojnega nezaupanja. Boljše je ostati pri starem, kot iskati nove poti, o katerih ni dogovora, zato prevladuje t.i. najnižji skupni imenovalec. Takšna pot nima daljnoročnih perspektiv in služi le za reševanje sprotnih težav. Nova politično-volilna ravnotežja med Slovenci bodo najbrž znova spodbudila soočenje o vsemanjšinskih volitvah in o oblikovanju novega »bolj« demokratičnega manjšinskega predstavništva. Zahteva po volitvah bo tudi tokrat ostala le načelna zahteva, če ne bo jasnih pravil in predvsem skupne želje, da se nekaj naredi. Na potezi so politične stranke in krovni organizaciji. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 7. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , trst - Prvi sklepi nove deželne vlade Nižje plače politikom FJK gabrovec - 40-letnica spomenika Hvaležen spomin na padle ni breme, ampak dolžnost GABROVEC - Občina Zgonik in krajevne organizacije so se v nedeljo spomnile padlih za svobodo in štiridesete obletnice postavitve gabrov-škega spomenika. Slavnostni govornik je bil Štefan Cigoj, ki se je osredotočil na aktualna družbeno-politična vprašanja, v prvi vrsti na gospodarsko krizo, ki vse bolj krha medčloveške odnose. Kulturni spored so izoblikovali najmlajši občani in TPPZ Pinko Tomažič. Na 5. strani TRST - Deželni odbor predsednice Debore Serracchiani je na včerajšnji umestitveni pripravil osnove za zakonske predloge o znižanju t.i. stroškov politike, začenši s plačami predsednice ter deželnih odbornikov in svetnikov. Izhodišče za nove plače bodo po novem mesečni prejemki županov Trsta, Vidma, Pordenona in Gorice. Serracchianijeva je tudi napovedale znižanje stroškov za ves deželni aparat, vključno s službenimi vozili zanjo in za odbornike, zmanjšalo pa se bo tudi število članov upravnih svetov deželnih ustanov. Gre za ukrepe, ki bodo najbrž doživeli široko odobravanje deželnih svetnikov, čeprav opozicijska desna sredina očita predsednici preveč t.i. zunanjih odbornikov. Na 3. strani drugi krog Furio Honsell spet izvoljen za župana Vidma VIDEM - Demokrat Furio Honsell bo še nadaljnjih pet let vodil Občino Videm. V drugem krogu za županske volitve je gladko premagal svojega tekmeca iz vrst desne sredina Adriana Ioana. Hon-sell je prejel skoraj 55 odstotkov glasov, na volišča pa je šla manj kot polovica volilnih upravičencev. 55-letni Honsell, ki obvlada slovenščino, je bil do leta 2008 rektor videmske Univerze. Na 2. strani T italija Umrl je Giulio Andreotti RIM - Včeraj je na svojem domu v Rimu umrl Giulio Andreotti, eden izmed najvplivnejših italijanskih politikov v drugi polovici minulega stoletja, simbol demokrščanske oblasti. Star je bil 94 let in zdravje mu je že dalj časa pešalo. Pokopali ga bodo danes, pogreb v cerkvi sv. Janeza Florentincev pa bo zasebne narave. Nekdanjega senatorja Stojana Speti-ča smo prosili, naj nam posreduje nekaj osebnih spominov nanj. Na 22. strani V Trstu protest v zvezi s poletnimi centri Na 4. strani Babice za zaprtje goriške porodnišnice Na 17. strani Preko osemsto let pevmskega mostu Na 1B. strani Nova razstavna sezona v repenski kraški hiši Na 21. strani ODPRTO TUDI ČEZ POLETJE VSAK DAN OD 9:00 DO 22:00 (tudi sohoie in nedelje) „ WWwJttnes-p] a ncr.com Tel.: UMM W D590W) , O NAJOJPOVALN e CK > ttJ» Fi AKN] KA. SI J LNfcOVA i . stŽA % A o ►TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK ►POMLAJEVANJE KOŽE P^T -* ODSTrt AN J EVAN J E (© I O S) Info- 00386 41 973 550 ŽILNIH NEPRAVILNOST* * ODSTRANJEVANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI SaJon: Ul. Petra Kozlcrja 18. Sežana BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE 9771124666007 2 Torek, 7. maja 2013 MNENJA, RUBRIKE volitve - Gladka zmaga proti kandidatu desne sredine loanu Furio Honsell spet videmski župan VIDEM - Furio Honsell bo še nadaljnjih pet let županoval v Vidmu in to za krmilom široke levosredin-ske koalicije. V drugem volilnem krogu je zastopnik Demokratske stranke s 54,68 odst. glasov gladko premagal županskega kandidata desne sredine Adriana Ioana, ki je zbral nekaj nad 45 odst. glasov. Honsell je bil sicer vseskozi favorit za končno zmago, poraz njegovega tekmeca pa pomeni drugo zaporedno volilno klofuto za desnosredinsko zavezništvo. Volilna udeležba je bila razmeroma nizka, saj je komaj presegla 48 odstotkov, pred petimi leti pa je v drugem krogu (balotaži) šlo na volišča kar 77,3 odst. volivcev. Honsell je zmago pričakal v vi-demski dvorani Aiace, kjer ga je množica pristašev leve sredine pričakala s toplim aplavzom. »To ni moja osebna zmaga, temveč kolektivna zmaga celotne leve sredine ter potrdilo, da smo dobro upravljali Videm,« je takoj po objavi volilnih izidov dejal znova izvoljeni župan, ki govori tudi slovensko. Kot rektor videmske Univerze je večkrat obiskal Benečijo, kjer ima veliko prijateljev. Videmčanke in Videmčani so po Honsellovem mnenju nagradili delo občinskih upraviteljev, o nizki volilni udeležbi pa bi se morali temeljito zamisliti vsi, od javnih upraviteljev do politikov. Med prvimi je potrjenemu županu čestitala predsednica deželnega odbora Debora Serracc-hiani, s katero se bo Honsell srečal že v naslednjih dneh. Tema njunega razgovora bo predvsem t.i. pakt o finančni stabilnosti lokalnih uprav, ki po splošnem prepričanju duši vse italijanske občine in pokrajine. Honsell bo najbrž v novo večinsko upravo povabil vse levosredinske komponente. Kandidat desne sredine Ioan je že po prvem volilnem krogu priznal, da bo zelo težko nadoknadil razliko v glasovih z dosedanjim županom. Da bo njegova naloga zelo zahtevna priča rezultat deželnih volitev, na katerih je Serracchianijeva prevladala v vi-demski občini, na pokrajinski ravni pa je največ glasov zbral predsedniški kandidat desne sredine Renzo Tondo. 55-letni Honsell je bil rojen v Genovi (njegova starša živita na Opči-nah), diplomiral je iz matematike, ki jo je poučeval na raznih italijanskih univerzah, nazadnje v Vidmu, kjer je bil v obdobju 2001-2008 tudi rektor. Televizijska publika ga je spoznala v popularni oddaji Fabia Fazia Che tempo che fa, v kateri je bil svoj čas stalni gost. Predstavnik Demokratske stranke Furio Honsell bo še pet let županoval v Vidmu brdo pri kranju - Vladna večina pred zahtevnimi odločitvami Koalicija na usklajevanju načrta reform in programa stabilnosti BRDO PRI KRANJU - Pre-mierka Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer sta koaliciji predstavila ukrepe iz reformnega programa in programa stabilnosti, o katerih je vrh sinoči razpravljal. Med drugim je potekalo usklajevanje o zvišanju splošne stopnje DDV za dve odstotni točki ter znižane stopnje za odstotno točko, razpravljali so tudi o uvedbi kriznega davka že letos. Kot je razvidno iz delovnih različic osnutkov programa stabilnosti, bosta na strani prihodkov najpomembnejša dva trajna ukrepa: zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za dve odstotni točki (na 22 odstotkov) ter znižane stopnje za eno odstotno točko (na 9,5 odstotkov), za katero vlada skupni javnofinančni učinek na letni ravni ocenjuje na okoli 250 milijonov evrov, in spremembe sistema ob- Alenka Bratušek davčitve nepremičnin. Sprememba stopnje DDV bi v veljavo stopila z januarjem prihodnje leto, pri spremembah sistema davka na nepremičnine pa se po eni od de- ajdovščina - Državni sekretar Gašpar Mišič o Primorju Vlada bo pomagala obuditi ajdovsko gradbeno podjetje AJDOVŠČINA - Vlada si bo prizadevala za obuditev vsaj dela ajdovskega gradbenega podjetja Primorje, je na obisku v Ajdovščini povedal državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič. Potencial vidi predvsem v ohranitvi referenc ter inženirskega znanja, s katerim bi lahko konkurirali pri mednarodnih razpisih za velike gradbene pro-jekte.Mišič je razkril, da so se pogovarjali že s predsednikom upniškega odbora Primorja, Dušanom Mandičem iz NLB. »Dogovorjeni smo, da pripravijo vso dokumentacijo, ki je potrebna za pregled za morebitno ohranitev referenc in inženirskega znanja, ki je v Primorju. V vladi Alenke Bratušek ocenjujemo, da je škoda, da umrejo vsa podjetja. V Primorju bomo zato opravili temeljit pregled in ga ohranili vsaj v tistem delu, ki nam zagotavlja reference za naprej,« je povedal. Slovenska vlada meni, da je država v preteklosti izgubila preveč podjetij, od skorajda celotnega gradbenega in lesnopredelovalnega pa do tekstilnega sektorja. »Ustaviti moramo trende padanja gospodarstva, dejansko moramo iz defenzive preiti v ofenzivo, to pa lahko dosežemo le tako, da izkoristimo obstoječe znanje in gradimo na tradicionalnih vrednotah,« je dejal Mišič. Podjetja, kakršno je Primorje, ki kljub stečaju še ni »umrlo«, bodo zaradi vsega znanja nekdanjih zaposlenih po- Sedež podjetja v Ajdovščini skušali ponovno obuditi. Računajo namreč na to, da bo tako država ponovno pridobila gradbeno podjetje, ki bo lahko enakovredno nastopalo na mednarodnih razpisih in pridobilo velika gradbena dela. V Sloveniji jih bo v prihodnje dovolj, je bil jasen tudi gospodarski minister Stanko Stepišnik. »Ministrstvo lahko kar precej pomaga podjetjem, tudi tem v Ajdovščini, saj si je ta vlada kot poglavitno nalogo zadala predvsem ohranjanje delovnih mest. Zato bo pomagala tistim podjetjem, ki ustvarjajo nova delovna mesta. To je predvsem nekaj podjetij, ki so v insolvenčnem postopku ali stečaju, kjer se še lahko rešijo blagovna znamka, reference, tehnološko jedro in nekaj zaposlenih. Okrog teh bi se kasneje lahko začelo graditi malo podjetje,« je povedal Stepišnik. Na obisku pred slavnostno sejo ob občinskem prazniku v Ajdovščini sta si gosta ogledala eno uspešnejših ajdovskih podjetij, družbo Incom, ki naj bi še v letošnjem letu širila proizvodne kapacitete in ponudila nova delovna mesta. (STA) lovnih verzij uveljavitev načrtuje prav tako v tem obdobju, a druga verzija predvideva uveljavitev s 1. januarjem 2015. Vlada pripravlja tudi ukrep začasne narave, ki bi začel veljati že sredi letošnjega leta. Za obdobje enega leta in pol bi uvedli krizni davek na dohodke fizičnih oseb, ki naj bi bil oblikovan tako, da ne bo povečal skupne davčne obremenitve za delodajalce, ampak zmanjšal razpoložljivi dohodek posameznikov. Letni učinek tega davka vlada ocenjuje na 300 milijonov evrov. V osnutku je predvidena tudi zaustavitev lani sprejetega postopnega zniževanja davka od dohodka pravnih oseb. Sredi letošnjega leta se predvideva uveljavitev davka na prodajo loterijskih srečk ter davka na porabo brezalkoholnih sladkih pijač in povišanje sodnih taks. Terminski plan uvedbe novih davčnih obremenitev (spremembe DDV, uveljavitev novega davka na nepremičnine in uvedba protikriz-nega davka na dohodke fizičnih oseb) bi vlada določila po posvetovanju s socialnimi partnerji. Pri tem vlada zasleduje cilj, da se ukrepi sprejmejo čim prej, uvajajo pa se postopno, tako da bo pobiranje novih dajatev lahko učinkovito in da bodo nove obremenitve imele čim manjši možni negativni vpliv na ponoven zagon gospodarske rasti. Terminski plan uvedbe teh obremenitev je odvisen tudi od učinkovitosti ukrepanja na strani javno-finančnih izdatkov, piše v osnutku. Program predvideva tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 na način, kot je določen v prvotnem osnutku izvedbenega zakona za ustavno fiskalno pravilo, po izračunih vlade zahteva, da bi se moral primanjkljaj sektorja države že letos znižati na 561 milijonov evrov (1,6 odstotka BDP), do leta 2015 bi se moral primanjkljaj znižati na 251 milijonov evrov (0,75 BDP), v letu 2017 bi že morali doseči presežek v bilanci sektorja države v višini 105 milijonov evrov (0,3 odstotka BDP). To bi po oceni vlade pomenilo nerealno hude posege v ključne segmente izdatkov države oz. nerealno dodatno povečanje davkov in drugih dajatev. Začetek uporabe fiskalnega pravila v letu 2017 zahteva povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov, a vlada ocenjuje, da je z vsemi ostalimi predvidenimi ukrepi ta cilj realno mogoče doseči. (STA) Četverica za zapahi zaradi mamil SEŽANA - Prejšnji teden so koprski kriminalisti 23-letnemu Sežančanu zasegli manjšo količino heroina in konoplje. V nadaljevanju preiskave pa je policija prišla na sled tudi njegovim dobaviteljem in tako odvzela prostost še 21-letniku iz Sežane, 25-letnemu Hrpeljčanu in 30-letniku iz okolice Divače. Zoper vse štiri bo policija podala kazenske ovadbe.Kri-minalista Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper sta tako prejšnji teden 23-letnemu Se-žančanu zasegla manjšo količino prepovedanih drog in mu zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog tudi odvzela prostost, so danes sporočili s koprske policijske uprave. Mladeniča so nato prevzeli policisti Policijske postaje Sežana, ki so v postopku zbiranja obvestil pridobili informacije o njegovih dobaviteljih droge. 30. aprila so policisti nato odvzeli prostost že omenjeni trojici, pri katerih so na podlagi odredbe sodišča opravili hišne preiskave. Med hišnimi preiskavami so policisti našli in zasegli še 23 gramov heroina in 200 gramov konoplje ter razne pripomočke, ki se uporabljajo pri preprodaji droge. Zoper vse štiri osumljene bodo policisti na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazenske ovadbe, so še sporočili s policije. Smrt raftarja na Soči KOBARID - Okrog 14.30 se je po trku v skalo v bližini Trnovega ob Soči prevrnil raft, v katerem so bili trije ljudje. Dva raftar-ja, sicer nemška državljana, sta izplavala na obrežje, 33-letnega vodnika čolna, ki je plovilo poskušal rešiti iz vode, pa so kasneje našli mrtvega v strugi reke Soče med Trnovim in Kobaridom.Kot je za STA povedal vodja službe za odnose z javnostjo Policijske uprave (PU) Nova Gorica Dean Božnik, je bil čoln najden približno 300 metrov nižje od kraja dogodka. Vodnika sta najprej iskala potnika v raftu, ker ga nista našla, pa sta kasneje poklicala reševalce. Na kraj nesreče so odšli člani Gorske reševalne službe iz Tolmina ter policisti. Vodnika so našli mrtvega nižje v strugi reke Soče. Pristojni policisti dogodek še preiskujejo, zato bo več informacij znanih v prihodnjih dneh. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, l. maja 2013 3 TRST - Umestitvena seja novega deželnega odbora Vsem deželnim upraviteljem se napovedujejo nižje plače TRST - Včeraj se je na umestit-veni seji sestala nova deželna vlade, ki ji predseduje Debora Serracchiani. Do odobritve novega zakona o deželni vladi bodo odborniki in odbornice odgovarjali za začasne zadolžitve, ko bo stopila v veljavo nova zakonodaja pa bodo zadolžitve v deželni vladi naslednje: Debora Serracchiani: predsednica, mednarodni odnosi, gorata območja in strateški posegi; Sergio Bolzonello: podpredsednik, produktivne dejavnosti, kmetijstvo, zadružništvo in trgovina; Loredana Panariti: delo, šolstvo, enake možnosti, poklicno usposabljanje in mladinska vprašanja; Paolo Panontin: javne upave in avtonomije, reforme in civilna zaščita; Francesco Peroni: finance, načrtovanje, raziskovanje in evropska politika; Maria Grazia Santoro: infrastrukture, mobilnost, prostorsko načrtovanje, javna dela in univerze; Maria Sandra Telesca: zdravstvo, družine in sociala; Sara Vito:okolje, energetika in gozdarstvo; Gianni Torrenti:kultura, šport in odnosi z društvi in organizacijami. Odbor je pripravil osnove za zakonske predloge o znižanju t.i. stroškov politike, začenši s plačami predsednice ter deželnih odbornikov in svetnikov. Izhodišče za nove plače bodo po novem mesečni prejemki županov Trsta, Vidma, Pordenona in Gorice. Serracchianijeva je tudi napovedala znižanje stroškov za ves deželni aparat, vključno s službenimi vozili zanjo in za odbornike, zmanjšalo pa se bo tudi število članov upravnih svetov deželnih ustanov. Gre za ukrepe, ki bodo najbrž doživeli široko odobravanje deželnih svetnikov, čeprav opozicijska desna sredina očita predsednici preveč t.i. zunanjih odbornikov. Prihodki Cosolinija, Kocijančiča in Gabrovca Župan Trsta Roberto Co-solini dobiva mesečno bruto plačo 6.315 evrov, bruto honorar podžupanje Fabiana Martini pa znaša 2.730 evrov. V tem primeru ne gre za plačo, temveč za honorar, ker Martinijeva še naprej opravlja novinarski poklic, Cosolini pa je uradno na t.i. čakanju (it. aspettativa), zato dobiva redno plačo. Deželni svetnik Igor Kocijančič je pet let dobival neto mesečno plačo okoli 3 tisoč evrov, ostalo kar mu bi pripadalo je namenjal svoji svetniški skupini in Stranki komunistične prenove. Igor Gabrovec je vsak mesec neto prejemal okrog 4 tisoč evrov, preostali del plače je namenjal svetniški skupini Demokratske stranke in Slovenski skupnosti. Kdo bo vodil deželni svet? Predsedstvo deželnega sveta bo pripadalo Demokratski stranki, kjer še ni padla odločitev o imenu. Gotovo je le, da bo Furlan. Do včeraj je imel največ možnosti Franco Iacop, nekdanji pristaš Marjetice, ki je bil deželni odbornik v času Illyjeve uprave, govori se tudi o kandidaturi Vittorina Boema, nekdanjega župana v Codroipu. Eden od dveh podpredsednikov deželnega parlamenta bo pripadal desni sredini, drugi podpredsednik pa bo iz vrst večinskega zavezništva. To vsekakor najbrž ne bo zastopnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Liga za priziv, previdnost Ljudstva svobode Pooblaščenci poražene koalicije bodo v prihodnjih dneh proučili zapisnike vseh volišč, da preverijo veljavnost vseh glasov. Gre za običajno prakso ob tako tesnem volilnem rezultatu. Medtem ko Severna liga že napoveduje pritožbo na Deželno upravno sodišče (rok za priziv zapade 24. maja), so v Ljudstvu svobode precej bolj previdni in čakajo na izsledke ponovnega štetja glasovnic. »Gasilska« fotografija nove deželne vlade Furlanije-Julijske krajine PRIMORSKI DNEVNIK - Poslanka Tamara Blažina posegla pri podsekretarju Legniniju Zadovoljstvo za pozitiven izid preverjanja, a nujno je sprostiti zaostala finančna sredstva Tamara Blažina kroma RIM - Poslanka Tamara Blažina izraža posebno zadovoljstvo nad pozitivnim izidom formalnega preverjanja s strani Agcom glede financiranja Primorskega dnevnika oz. povezave s tednikom Novi Matajur. S tem se zaključuje predolgo trajajoč postopek, ki je postavil pod vprašaj sam obstoj dnevnika, saj so bila vse do danes zamrznjena sredstva iz preteklih let, poudarja Blažinova. Če k temu dodamo postopno zmanjšanje specifične državne dotacije, je jasno v kako hudem stanju se je znašel edini slovenski dnevnik, kar so na pristojnih organih v Rimu končno tudi razumeli. V teh dolgih mesecih je bivša se- natorka, sedanja poslanka Tamara Bla-žina stalno posegala na vseh nivojih, od vladnega podsekretarja Peluffa vse do vladne komisarke FJK. V sodelovanju z drugimi manjšinskimi akterji ter uradnimi predstavniki Slovenije si je prizadevala za rešitev kritičnega položaja, predvsem na ravni oddelka za založništvo pri predsedstvu vlade, ki dobro pozna našo problematiko, a si ni upalo prevzeti nase odgovornosti za redno dodelitev sredstev. Seveda pa problemi niso dokončno rešeni. Takoj je treba poskrbeti, da bodo zamrznjena sredstva sprostili, istočasno pa ukrepati za bližnjo pri- hodnost, saj je zaenkrat financiranje vseh založniških dejavnosti ukinjeno. V ta namen je poslanka Blažinova že stopila v stik z novim podtajnikom pri Predsedstvu vlade, ki je zadolžen za založništvo, to je poslanec Giovanni Legnini, kateremu je Blažinova predstavila probleme slovenskega tiska in izrazila pričakovanje, da se bo našla primerno rešitev. Vsekakor bo v kratkem prišlo tudi do uradnega sestanka za poglobljeno analizo problema in določitev postopka, s katerim bi izoblikovali dokončni zakonski osnutek, ki mora seveda naknadno pridobiti naklonjenost vlade in obeh vej parlamenta. ŠTANJEL - Predstavili niz prireditev, ki si bodo sledile do konca leta Štanjel se prebuja ŠTANJEL- S koncertom etno skupine Šukar, ki bo nastopila to soboto, 11. maja, na grajskem dvorišču v prečudovitem srednjeveškem mestecu Štanjelu, se začenja niz prireditev pod skupnim imenom »Štanjel se prebuja«. Vse do konca leta si bodo sledile številne prireditve, gledališke predstave, kulinarični dogodki in še marsikaj zanimivega, ki jih prireja neformalna skupina, ki se v Štanjelu trudi oživeti edinstveni kraj na vrhu griča. Na tiskovni konferenci na gradu v Štanjelu, ki jo je sklical komenski župan Danijel Božič, so svoja videnja o prenovi in prebujanju Štanjela s pestrim programom in aktivnostmi v letošnjem letu ob županu Božiču predstavili še: direktor Agencije Jota Franjo Polanc, skrbnik Spacalove galerije Štefan Švagelj, predsednik Odbora za kmetijstvo in turizem komenske občine Damjan Grmek in predsednik odbora za gospodarstvo in predsednik Vaške skupnosti Štanjel Ivo Kobal, Helena Kosmina iz TlCa Štanjel ter Kristina Markovic in Polona Mako-vec iz Okrepčevalnice Victoria. Po dveh neuspešnih razpisih za oddajo celotnega kompeksa Štanjel s po- nudbo enemu oskrbniku, so našli začasno rešitev v tem, da so restavracijo dali v najem Kristini Markovic in Poloni Makovec, ki sta z okrepčevalnico pričeli pred tremi tedni in za vsak žep ponujata od pijač, do prigrizkov, sladic, sladoleda, pa tudi jote in drugih kraških dobrot za posameznike in organizirane skupine (po perdhodnem naročilu). »Avgusta nam zapade gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev Štanjela, kjer je za ureditev kanalizacijskega omrežja in povezave s čistilno napravo namenjenih 500 tisoč evrov. Žal nam je padel tudi projekt, s katerim smo z Občino Zgonik kandidirali za komunalno opremo. Čeprav je bil v Sloveniji izbran med tremi najboljšimi od 57 ponudnikov, je bil zavrjen s strani dežele Furlanije Julijske Krajine. Za komunalno opremo Štanjela (tako gospodarski kot stanovanjski del) bi potrebovali dva milijona evrov oz. še več, če pride do arheoloških odkritij,« pravi Božič. »Skušamo vdahniti življenje tem zidovom v Štanjelu podobno kot v zgodbi o Šmartnem v Goriških Brdih pred sedmimi leti.Zato smo pripravili sklop prireditev pod skupnim začasnim ime- Pogled na Štanjel ok nom Štanjel se prebuja. V letošnjem letu naj bi sledili koncerti, gledališke predstave in kulinarični dogodki. Pričenjamo že 11. maja s skupino Šukar, sledijo večeri etno in jazz glasbe, naj omenim še Perpetuum Jazzile (29.6.), gledališko predstavo Slehernik (23.6.), Vasko Ata-nosovski trio (13.7.). Torej vsako soboto bo jazz koncert. Vinsko kulinarični dogodek bo od 14. do 16. junija En Kras-1000 okusov, ki ga skušamo ponovno obuditi. Pripravljamo tudi srednjeveške igre, plese, tržnico (31.8.), Noč čarovnic, martinovanje in zaključimo z živimi jaslicami, razstavo jaslic, pridihom Božička, dedka Mraza idr.,« pravi direktor Agencije Jota iz Gorških Brd. Štefan Švagelj še dodaja, da se tudi v Spacalovi galeriji ob 25-letnici njenega odprtja obeta nekaj novosti. Že junija bodo odprli začasno razstavo Vla-dimirja Makuca. Domačini, ki v Štanjelu zadnjih nekaj let vidijo le propad, pa naj bi ponovno stopili skupaj in pripomogli k turističnemu prepoznavanju kraja. Po Kobalovih besedah je zaživelo Društvo Biser Krasa, ki se zadnji dve leti na amaterski ravni trudi privabiti gledališke skupine in nadaljevati Grajske večere. Prvi bo že 15. junija z nastopom Pihalnega orkestra Komen. Helena Ko-smina, pristojna za turizem komenske občine, napoveduje, da že v maju organizirajo delavnico za domačine in ko-menske občane o priložnostih prodaje kmetijskih izdelkov in pridelkov. Pobudo za razvoj turizma pa pozdravlja tudi Grmek, ki zglede išče v italijanskem mestu San Daniele del Friuli. Olga Knez 4 Torek, 7. maja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŠKEDENJ - Spodbudni podatki o emisijah onesnažujočih plinov iz železarne Zrak je čistejši Občinski ultimat je zalegel: družba Lucchini zmanjšala strupene emisije Potem ko so lani spomladi beležili rekordne količine škodljivih snovi - dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida, benzopirena in lebdečih prašnih delcev, ki so uhajale iz škedenjske železarne oz. njene koksarne, kaže, da so se razmere v zadnjih mesecih bistveno izboljšale. Z dokaj spodbudnimi novicami je časnikarje včeraj seznanil tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, ki je s tehniki deželne agencije za okolje Arpa preveril spoštovanje oktobrskega občinskega odloka, ko so lastnikom postavili ultimat za zmanjšanje okolju in zdravju škodljivih emisij iz ške-denjskega industrijskega obrata. Potem ko smo bili pred nekaj tedni priča novim težavam v koksarni (eksplozija in požar), je odbornik Laureni obljubil, da bo takoj preveril, ali lastniki obrata skrbijo za zdravje občanov in okolja. Z agencijo Arpa so občinski tehniki analizirali količine škodljivih emisij na območju, ki zajema ves Škedenj in deloma rajon Valmaura oziroma skupno kakih tisoč prebivalcev, hkrati pa preverjali, kako družba Lucchini ukrepa, da bi zmanjšala uhajanje strupenih plinov. Nekateri ukrepi so bili kot kaže sprejeti, sta poudarila tehnično-znanstveni ravnatelj agencije Arpa Fulvio Daris in odbornik Laureni. Slednji je ocenil, da je obrat precej zastarel, finančna sredstva, s katerimi razpolaga, pa skromna, zato zaskrbljenost nikakor ni odvečna. Ravno tako zaskrbljeni ostajajo tudi prebivalci Škednja, ki jim sosednji obrat dan za dnem ogroža zdravje. V prihodnjih dneh naj bi občinski uradi predstavili načrt za okoljsko sanacijo območja. Že v petek pa naj bi v Trst prispel minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato, ki bo med drugim skušal ugotoviti zakaj škedenj-ske železarne ni na seznamu t.i. kriznih industrijskih območij, ki bodo deležna državne podpore za sanacijo oz. obnovo. Kovinarji grupe Lucchini bodo danes stavkali. Delegacija delavcev škedenjske železarne se bo udeležila demonstracije v Rimu, ki so jo sklicali sindikati kovinarjev Fim, Fiom in Uilm. Po napovedih, naj bi se tudi srečali s predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini. Kaže, da Škedenjci zadnje čase vdihavajo manj strupenih snovi kroma ŠOLSTVO - Protest na Velikem trgu Sindikate in zadruge zelo skrbi negotova usoda poletnih centrov TURIZEM - Včeraj priplula ladja Grand Celebration Začela se je sezona križarjenj, Trst pričakuje porast obiskov Potniška ladja družbe Costa Crociere Grand Celebration je včeraj s kratkim postankom v Trstu začela sezono križarjenj. Potniki so postanek izkoristili za obisk Postojnske jame oz. Trsta in okolice. Ladja je odplula že popoldne. Sezona križarjenj se bo čez teden dni nadaljevala z ladjo Costa Classica, ki bo obiskovala Trst vsak teden do novembra. kroma m ? v. -. m iR I - ■ Tržaška mestna uprava bo šele konec meseca predstavila svoje načrte glede poletnih centrov, kar zelo skrbi sindikate in zadruge, ki so doslej vodile te hvalevredne pobude. V igri so finančna sredstva (pristojna odbornica Antonella Grimm sicer zagotavlja, da denar je), kamen spora je tudi zamisel, da bi namesto uslužbencev zadrug poletne centre vodilo učno osebje osnovnih šol in občinskih vrtcev. Zaradi vseh teh nedorečenosti in nejasnosti so sindikati in člani zadrug včeraj pod večer uprizorili protest na Velikem trgu in to sočasno s sejo občinskega sveta, ki o tem problemu ni zavzel nobenega stališča. Sindikalisti ocenjujejo, da je pod vprašajem okoli sto delovnih mest v raznih zadrugah, ki bi brez poletnih centrov dejansko propadle. Ne gre samo za nevarnost izgube vira dohodkov, temveč tudi za izkušnje, ki so si jih zadruge pridobile ter nabrale pri vodenju otroških poletnih centrov, kar so jim priznali tudi nekateri starši, ki so se udeležili včerajšnjega protesta. Na trgu so bili predvsem sindikalisti šolskega učnega osebja. Prepričani so, da so učitelji in učiteljice ter vzgojiteljice v vrtcih usposobljeni za poučevanje na šolah ter ne za delo v poletnih centrih, ki zahteva posebne prijeme. Nekatere učiteljice so na protestu zagrozile, da bodo raztrgale učiteljsko diplomo. Odbornica za šolstvo je, kot rečeno, pomirjevalno izjavila, da poletni centri bodo redno delovali, ni pa točno pojasnila, če je v občinskih blagajnah dovolj denarja za zadruge. Blagajne Občine Trst, kot vseh ostalih občin v Italiji, se postopoma praznijo, obeti pa so vse prej kot dobri, še posebno, ker je nova vlada En-rica Lette dejansko že zamrznila izplačilo prvega roka davka na nepremičnine IMU. Bulizem in doping V policijski šoli Vincenzo Raiola pri Sv. Ivanu bo danes ob 10. uri srečanje o bulizmu - nasilju med mladimi in dopingu z naslovom Spoštovanje je življenje, ki ga prirejajo združenje Coni, Občina in Pokrajina Trst ter sindikat policistov. Srečanje bo vodila novinarka Rai Paola Ferrari, posegli bodo policisti, psihoterapevti, športniki in več dijakov nižjih srednjih šol. Srečanje s Pallaorom V dvorani G v pritličnih prostorih oddelka za jezike in leposlovje (An-drona Campo Marzio 10) bo danes ob 13. uri srečanje z argentinskim pesnikom Josejem Mario Pallao-rom, ki bo predstavil zbirko Sono due quelli che danzano. Slednja je bila prevedena tudi v slovenščino. Prisoten bo pesnik Marko Kravos. Voda - javna dobrina V multicultura centru v Ul. Valdi-rivo 30 bo drevi ob 19. uri srečanje o vodi kot javni dobrini. Po referendumu iz leta 2011 je vprašanje privatizacije vode nekoliko v ozadju a še vedno aktualno. Na srečanju bodo zagovorniki javnega upravljanja z vodo predstavili svoje poglede. O prehrani v Minervi V knjigarni Minerva (Ul. San Ni-colo'20) bo danes ob 18. uri beseda tekla o prehrani - predvsem tisti zdravi, ki jo zaznamujejo zelenjava in divje rastline. Gaia Viola bo namreč predstavila svojo knjigo Ali-mentazione spontanea, ki jo je ilustrirala Flavia Laurenti. Italo Svevo v Rossettiju V dvorani Bartoli gledališča Rossetti bo na odru drevi in v četrtek 9. maja ob 21. uri zaživela predstava Chia-matemi Italo, Italo Svevo, v režiji Lina Marrazza, v kateri nastopata Sara Alzetta in Lorenzo Acquaviva. Predavanji o univerzi in podjetništvu Danes in jutri bodo na tržaški univerzi ponudili novi srečanji iz niza Univerza in podjetništvo. Ekonomska fakulteta in socialno podjetje Ternova vabita danes ob 17. uri v dvorano Bruno De Finetti v prvem nadstropju glavnega poslopja univerze na predavanji Federice Man-tovani, ki vodi podjetje iz kovinarskega sektorja, ter svetovalca na področju zaposlovanja Franca Purini-ja. Jutri pa bo ob 17. uri ravno tam svojo življenjsko izkušnjo predstavil Michele Sponza, izvedenec v grafičnem oblikovanju in marketingu. Dopolnilo k članku V članku Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku, ki je bil objavljen v soboto, 4. maja, je žal izpadel podatek o izdajateljih publikacije, ki sta Pedagoška fakulteta Koper in Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI). Naj pri tem še dodamo, da je tudi sama raziskava nastala v sklopu projekta, ki ga je dr. Maja Mezgec izvajala na SLORI-ju. Prav tako bo tudi predstavitev publikacije v četrtek, 9. maja, potekala v organizaciji SLORI-ja v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Koper in Univerzitetno založbo Annales. / TRST Nedelja, 5. maja 2013 5 gabrovec - 40. obletnica postavitve spomenika padlim v NOB Pred smrtjo smo vsi enaki, pred zgodovino pa ne ... »Spomenik, ki so ga postavili prizadevni krajani pred 40 leti, deluje, kljub svoji naravni preproščini, kot velika simbolna kamnita pest, grozljiv opomnik vsem, ki bi si upali ponovno ustrahovati, podjarmiti in moriti tukajšnje ljudstvo.« Tako je na nedeljski proslavi med drugim dejal Štefan Cigoj, član predsedstva Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije in nekdanjih generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu. Cigoj je v vlogi slavnostnega govornika nastopil na dogodku, ki so ga Občina Zgonik in vaške organizacije priredile v Gabrovcu, da bi obeležile štirideseto obletnico postavitve spomenika. Proslava je privabila veliko ljudi, na katere je začel dež k sreči rositi le med zadnjimi takti partizanskih melodij. Cigoj se je v svojem nagovoru osredotočil predvsem na sodobno družbenopolitično dogajanje, saj navidezno miren čas, v katerem živimo, vzbuja čedalje več skrbi. »To je kriza sistema, ki vztrajno in arogantno zanika sveto načelo, da materialno bogastvo, pa tudi kapital, ustvarja lahko le delo! To je kriza, ki izvira iz zmotnega prepričanja, da je razvoj in globalizacija novega sveta odvisna od upniško-dolžniških razmerji, ne pa od vsestransko ustvarjalnega dela človeštva.« Cigoja skrbi zlasti dejstvo, da je kriza zastrupila odnose med ljudmi in razvrednotila moralno-etične norme, ki so temelj naše civilizacije. V Sloveniji ni enotnega odgovora na vprašanje, kaj se je zgodilo z državo, da je v nekaj letih zdrsnila s položaja gospodarsko uspešne in finančno zdrave, v položaj ene najbolj problematičnih članic Evropske unije. Odgovori prejšnje vlade so bili po njegovi oceni smešni in hkrati nevarni, saj so imeli močen ideolo-ško-političen predznak; ustavno sodišče jih je proglasilo za neustavne, na ulice pa so se začele zgrinjati množice, »ki so in še zahtevajo zamenjavo kompromitiranih ljudi na oblasti in kaznovanje tistih, ki so v splošni zmedi upravljanja z državo pokradli ogromno denarja«. Po Cigojevem mnenju bi morala biti EU »manj računovodsko stroga in bolj povezovalno in solidarnostno aktivna. Strašiti »kritične države« s »prihodi trojk« ne vzbuja samo strahu, temveč tudi resne dvome v deklarirano vlogo, ki naj bi jo EU imela v tako dramatičnem trenutku, kot ga doživlja večina njenih članic danes. EU vidno Utrinki z nedeljske proslave: Štefan Cigoj nagovarja navzoče, spomenik s častno stražo skavtov, tabornikov in članov športnega društva Kras; spodaj nastop domačih otrok kroma izgublja svoj renome. Kot gospodarski in pravni projekt postaja vse manj vabljiva.« Govornik je tudi napovedal, da se bodo predsedniki »sosednjih in bratskih borčevskih združenj« iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije junija sestali v Gorici, kjer naj bi sprejeli dokument, »s katerim bi opozorili evropske demokratične institucije na de-viantne in nevarne pojave, ki jih sproža dolgotrajna gospodarska in moralna kriza«. Prisotne, med katerimi sta bila tudi senatorka Tamara Blažina in podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, sta nagovorila tudi zgoniški župan Mirko Sardoč in predsednik odbora, ki skrbi za gabrov-ški spomenik, Eligij Kante. Zahvalila sta se Gabrovčanom, ki so sončnega 27. maja 1973 po dolgotrajnem udarniškem delu postavili spomenik (delo arhitekta Daria Jagodica), in opozorila, da je ohranjanje spomina na žrtvovanje domačinov naša dolžnost in ne breme. Župan je citiral pisate- zgonik - Občinska uprava in socio-zdravstveni okraj 1.1 Za podjetnike Izvedeli so za glavne storitve podjetja Aries, za prispevke in olajšave ter za birokratski iter V Zgoniku so se včeraj številni slovenski in italijanski podjetniki oz. tisti, ki to nameravajo postati, udeležili srečanja »Ustvariti in razviti podjetje v tržaški pokrajini.« Po pozdravu Nadje Debenjak in Romane Maiano sta udeležence nagovorila Francesco Auletta in Paolo Marchese. lja Itala Calvina: pred smrtjo smo vsi enaki, pred zgodovino pa ne. Zgodovina je že povedala, kdo je stal na pravi strani: ponosni smo na borce in našo preteklost, a živimo v sedanjost in se trudimo, da bo bodočnost prijaznejša. Spored, ki ga je povezovala Valentina Battigelli, je zaobjemal še prisrčen nastop otrok iz gabrovškega vrtca in zgoniške osnovne šole ki so med drugim recitirali Zdra-vljico v slovenščini in italijanščini. Udarni- črna kronika Zublji in dim včeraj v trgovini družbe Fastweb Včeraj je nekaj pred 6. uro zjutraj telefonski klic opozoril tržaške gasilce, da iz trgovine telefonskih operaterjev Fastweb v Drevoredu XX.septembra 23 uhaja dim. Dve ekipi gasilcev (skupno deset mož) sta se odpeljali v mestno središče, kjer so ob vhodu v trgovino takoj ugotovili, da se je požar vnel v zadnjih prostorih, kjer so upravitelji hranili predvsem papirnati material. Gorele so tudi police in gosti, črni dim je popolnoma nasičil prostore. Z vodo in ventilatorji je gasilcem v štirih urah dela uspelo požar pogasiti in prostore prezračiti. Ranjen ni bil nihče, pa tudi struktura lokala ni bila poškodovana. Trgovina bo vsekakor nekaj časa zaprta. Opozoriti velja, da gasilcem ni bilo treba vdirati v prostore, saj so bila vhodna vrata dejansko že odprta, kar daje preiskovalcem slutiti, da je bil ogenj podtaknjen; kratke stike in podobno so preiskovalci namreč že izključili. ško noto je proslavi dal Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom Pije Cah, prijetno druženje pa se je nato nadaljevalo v bližnji društveni gostilni, do koder je krenil sprevod, na čelu katerega je igrala proseška godba na pihala. Tu so imeli obiskovalci na voljo tudi nov DVD, posvečen Gabrovcu in njegovim padlim za svobodo, notranjost pa so krasile risbice domačih otrok. Ob spomeniku so, v spomin na padle za svobodo, ostali številni venci. (pd) kronika Nečedno početje v zelenici Osebje mestne policije se je moralo pošteno namučiti, da je pomirilo vinjenega možakarja, ki si je pri belem dnevu izbral drevo sredi zelenice na Trgu Liberta, da bi se ... olajšal. Pri nečednem početju na prometnem trgu so ga zasačili policisti, ki sicer redno nadzorujejo to območje. Njihov poseg pa ni prijal 39-letnemu R.A., ki sprva ni hotel posredovati svojih osebnih podatkov, nato pa je dal lažne. Ker je bil možakar dokaj postaven, so se policisti zbali morebitne nasilne reakcije in poklicali na pomoč še nekaj kolegov. Zadeva se je zaključila s težkimi besedami, ki so protagonistu nakopale ovadbo zaradi upiranja in groženj javnim funkcionarjem, poleg slane globe zaradi nečednega početja v mestni zelenici. 6 Nedelja, 5. maja 2013 TRST / briščiki - Balkanska nedelja za pokušnjo poletne Guče na Krasu Balkanski ritmi ponovno priklicali številne privržence Kljub slabemu vremenu je bilo pod šotorom »vroče« - Obiskovalcem v dar cd poletnih gostov Razigrano, navdušujoče balkansko doživetje, ki ga vsako leto ponuja poletni festival Guča na Krasu, je že v mislih in željah mnogih zvestih obiskovalcev tega referenčnega dogodka, ki so v nedeljo sprejeli vabilo društva Druga Muzika na prvo izvedbo Balkanske nedelje. S posebnim nedeljskim dogodkom so organizatorji želeli na izviren način promovirati vsebine poletnega festivalskega programa. Obiskovalci so prejeli v dar cd z izborom skladb nekaterih skupin, ki bodo od 5. do 14. julija sooblikovale glasbeni program v priljubljeni areni bivšega letališča v Briščikih. Nedeljski popoldan pa so popestrile tri skupine iz Srbije, Slovenije in Italije: Radio Zastava, ki ima že široko zaledje privržencev, večkratni gost spremnega programa festivala, srbski trobilni orkester Elvisa Bajramovica, in slovenska skupina Trubači Pivo in če-vapi, ki je tokrat prvič gostovala v tem okviru. Pod šotorom je glasba zaživela na odru, a tudi med publiko, kar je običajno za tovrstne prireditve. Obvezna kulisa glasbenih doživetij so seveda gastronomski kioski, ki so tudi tokrat ponujali »balkanske« specialitete. promet - Varnost Poostrili nadzor nad vozniki Mestna policija je v zadnjih tednih poostrila nadzor nad prometom z namenom, da bi prispevali k večji varnosti. Osredotočili so se na meritve hitrosti in stopnje alkohola v krvi voznikov ter na nadzor nad turističnimi avtobusi. Hitrost so merili na cestnih odsekih, kjer vozniki najraje pritiskajo na plin in so zaradi tega tudi najnevarnejši. Samo v zadnjem tednu aprila so prehitrim voznikom izstavili 25 glob. Trindvajset jih je zaradi preseganja do 40 km/h dovoljene hitrosti izgubilo 3 točke na vozniškem dovoljenju in po 168 evrov iz denarnice, za dva voznika pa so bile posledice še težje, saj sta plačala 527 evrov, izgubila po šest točk, povrhu pa so jim začasno odvzeli vozniško. Spodbudnejši so podatki glede uživanja alkohola, saj so v aprilu na 11 kontrolnih točkah izvedli alko-test na 162 voznikih. Pri tem sta samo dva imela v krvi več kot 0,8 gramov alkohola na liter, kar pa ju bo drago stalo: globa znaša od 800 do 3200 evrov, predviden je odvzem 10 točk in odvzem vozniške za 6 do 12 mesecev, možna pa je tudi obsodba na zaporno kazen do 6 mesecev. Kar zadeva avtobuse so pri sedmih pregledih v dveh primerih ugotovili prekrške glede spoštovanja časa vožnje in počitka, v enem primeru pa so prevoznika ovadili inšpektoratu za delo, ker je šofer bil uradno na dopustu, dejansko pa za volanom. Policija proti vandalom Policisti openskega komisariata so zaradi večkratnih pojavov vandaliz-ma na mestnih avtobusih na območju Lonjerja in Katinare izvedli vrsto kontrol zoper prodajo alkohola mladoletnim v barih na tem območju, občasne kontrole pa izvajajo tudi na avtobusih, da bi preprečili povzročanje škode. Desno nastop skupine Radio Zastava, spodaj publika v prostornem prireditvenem šotoru kroma Dejstvo, da je balkanski žur v Bri-ščikih zelo priljubljen, je potrdila množična prisotnost kljub deževnemu in hladnemu vremenu. Obiskovalci so prihajali iz naše dežele, a tudi iz Veneta, da bi se točno dva meseca pred začetkom festivala vživeli v njegovo vzdušje, ki ga je skupaj z omenjenimi nasto- pi v živo pričaral tudi dj Stoner tržaškega Balkan beata. Publika je izkoristila prijetno priložnost tudi za zbiranje informacij o koncertih in o prodaji vstopnic, saj velja tudi letos veliko pričakovanje za poletne dogodke, v katere bo uvedel kralj te zvrsti Goran Bregovic z Orkestrom za poroke in pogrebe. Na področju »klasične« balkanske glasbene ponudbe bodo nastopile tudi druge vodilne zasedbe kot sta orkester Bobana in Marka Markovica in makedonski Kočani orkestar. Guča na Krasu pa je tudi kraj za odkrivanje in spoznavanje glasbenih kontaminacij, ki izhajajo iz slovanske in splošno iz ljudske tradicije. V ta sklop spadajo Magnifico, vzhajajoča, socialno angažirana bosanska skupina Dubioza kolektiv in priznana kombat folk skupina Modena city ramblers. Nekateri koncerti bodo s prostim vstopom, za ostale pa so vstopnice že v predprodaji pri Azalea, Vivaticket in Eventim. Na kavo ...z razstavo Tokratna sredina kava v Tržaški knjigarni ne bo posvečena literarni, ampak likovni ustvarjalnosti. Ob 10. uri bodo namreč odprli razstavo Pravljice o drevesih - najnovejši cikel računalniške grafike Matjaža Hme-ljaka. S tržaškim ustvarjalcem se bo pogovarjal njegov kolega Franko Vecchiet. Kavo pa bo ponudilo tržaško podjetje Pri-moaroma. Lincoln v Mieli V gledališču Miela se V okviru filmskega niza Film Outlet, ki ga prirejata zadruga Bonawentura in združenje La Cappella Underground, bo drevi ob 19. in ob 21.45 na platnu gledališča Miela zaživel film Lincoln Stevena Spielberga. Film ponuja vpogled v zaključni del življenja in dela enega največjih ameriških predsednikov, Abrahama Lincolna. Film bo v originalnem jeziku z italijanskimi podnapisi. Maurensig v Lovatu V knjigarni Lovat v Devoredu XX.septembra 20 bo gost današnjega srečanja ob 18. uri goriški pisatelj Paolo Maurensig, ki bo predstavil svoj roman L'ar-cangelo degli scacchi. Vita segreta di Paul Morphy. Pravo vabilo na partijo šaha med genialnostjo in norostjo. V četrtek bo ob 18. uri gostja novinarka Ivana Suhadolc, ki se bo s pisateljem Alessandrom Marzom Magnom pogovarjala o svoji publikaciji o delovanju barkovljanskega pomorskega kluba Sirena. Aliceina restavracija Kulturno združenje Tina Mo-dotti vabi drevi v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponziana 14) na ogled komedije Alice's restaurant Arthurja Penna. Kot istoimenska 18-minutna pesem, tudi film spremlja Arla Guthriea (igra ga sam) od trenutka, ko ga vržejo iz šole in potuje proti zahodu, da bi obiskal stara prijatelja Alice in Raya Brock. milje - Skupaj z gostujočimi skupinami ponudili lep pomladanski koncert Mali kitaristi prinesli pomlad Mladinski krožek Dolina je skupaj z Malimi kitaristi iz Brega priredil v toplem aprilskem popoldnevu koncert posvečen pomladi z naslovom Vrača se pomlad. Ta je bil za Male kitariste iz Brega zares enkraten koncert, saj so se prvič predstavili pred miljsko publiko in sicer v rekreacijskem centru Ferruc-cio Penso v Miljah. Koncert je uvedel duo Buono's brothers, ki je s pesmijo Light my fire takoj ogrel občinstvo. Mali kitaristi iz Brega so pod taktirko prof. Lorenza Buona zaigrali niz klasičnih skladb in tako dokazali uspehe, ki so pridobili z rednimi tedenskimi vajami. Za tak praznični koncert, je Mladinski krožek povabil tudi druge mlade poustvarjalce, ki so s svojim talentom pridobili že precej uspešnih izkušenj pred publiko. Prvi gost koncerta je bil duo, ki ga sestavljata Andrea Bensi in Davide Spagnuolo. Skupaj z drugimi najstniki so oktobra leta 2011 ustanovili skupino The Screwdrivers in nastopajo v Miljah na raznih prireditvah. Iz »daljnega krasa« sta na miljski oder stopili tudi skupini Open-ska Mularija in Rock na Bndimi, ki sta pod mentorstvom prof. Aljoše Sakside Pomladanski koncert v Miljah je ponudil občinstvu nastope raznolikih skupinskih sestavov zaigrali nekaj slovenskih in mednarodnih uspešnic. Ob koncu je nastopila še Giorgia Riaviz, mlada talentirana pevka iz Milj, ki je ob glasbeni spremljavi kitarista Lorenza Buona zapela nekaj izmed evergreenov rock glasbe. Zahvala za prijeten koncert gre seveda vsem nastopajočim, profesorjema Lorenzu Buonu in Aljoši Saksidi, posebna zahvala pa gre tudi sponzorjem: Zadružni kraški banki, pekarni Il pane quotidiano iz Milj ter trgovini Tecno- music. Aprilski koncert je bil tudi zaključni koncert pestre sezone Malih kitaristov iz Brega, ki so v letošnji sezoni nastopili ob raznih prireditvah in vedno proželi lep uspeh. ckoc / ŠPORT Torek, 7. maja 2013 7 1 dolina - Dijaki III. r NSŠ po domovih Cankarja, Prešerna in Trubarja Ekskurzija k izvirom slovenske književnosti, krajine in zgodovine Učenci III. razreda NSŠ Simona Gregorčiča Večstopenjske šole Dolina so izkoristili čas med volitvami in praznikom osvoboditve in se podali na poučno ekskurzijo po Sloveniji. V spremstvu profesorjev Borisa Pangerca in Ester Brezovec so si v torek, 23. in sredo, 24. aprila ogledali vrsto zanimivosti in podoživeli čas Cankarja, Prešerna in Trubarja v spremstvu odličnih vodičev, ki so jim na živ in slikovit način pripovedovali o največjih predstavnikih naše kulture in literature in o obdobjih, v katerih so živeli in ustvarjali. Prva postaja je bila v torek zjutraj na Vrhniki z ogledom rojstne hiše Ivana Cankarja, sledil je ogled Ljubljanskega barja, ki je bilo ne samo za dijake, temveč tudi za oba spremljajoča profesorja pravo odkritje. Območje 150 kvadratnih kilometrov obsežne tektonske udorine, ki leži na stičišču Južnih Alp in Dinaridov, ki se je v barje začelo oblikovati pred dvema milijonoma let, je ponudilo neverjeten splet naravnih in krajinskih zanimivosti, bogastva kulturne dediščine in pester vpogled v najstarejša zgodovinska in prazgodovinska obdobja tja do kolišč iz povesti »Bobri« Janeza Jalna. Prvi dan ekskurzije nas je popeljal še v Vrbo na obisk k Ribičevemu Francetu, kakor je Prešerna »ogovarjal« ži- Na obzidju ljubljanskega grada s čudovitim pogledom na mesto vahni vodič Janez, zaključil pa se je v Doslovčah, v preprosti rojstni hiši velikega in ponosnega pripovednika Frana Saleškega Finžgarja, ki ga sodobni se-stavljavci šolskih beril po krivici izganjajo iz šolskih čitank. Večer smo preživeli ob okusni piz-zi v središču Ljubljane, kjer smo tudi prespali v na novo urejenem, udobnem hostelu. Čudovito sončno jutro naslednjega dne pa nas je pospremilo v Ra-ščico na Dolenjskem, kjer je tekla zi- Sodobni »koliščarji« na Ljubljanskem barju opčine - V soboto v dekanijski cerkvi Verniki počastili relikvije sv. Janeza Bosca Mašo je v openski cerkvi vodil vikar za Slovence na Tržaškem Anton Bedenčič ob somaševanju sobratov in salezijanskega predstojnika kroma Včeraj danes Danes, TOREK, 7. maja 2013 STANKO Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.36 - Luna vzide ob 3.17 in zatone ob 16.57 Jutri, SREDA, 8. maja 2013 VIKTOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,1 stopinje C, zračni tlak 1024,9 mb raste, vlaga 71-odstotna, veter 8 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C. [I] Lekarne belka Primožu Trubarju. Ogled njegove domačije in oris obdobja v katerem je živel in delal - z vsemi težavami preganjanja, saj je v pregnanstvu tudi umrl - je bilo tudi posebno doživetje. Zabavno in poučno je bilo tudi na gradu Turjak, kjer smo v razkošni poročni dvorani »spravili skupaj« Jano in Manuela z vsemi pričami in uradnimi zastavami. Po kosilu na OŠ P: Voranca v Ljubljani, kjer smo bili gostje ravnatelja Marjana Gorupa, smo se v spremstvu razigrane vodičke Mojce podali na ogled starega emonskega obzidja (rimska Ljubljana) in Cankarjevega doma (kjer smo žal naleteli na zasedeno Gallusovo dvorano, tako da je šla mimo nas glavna atrakcija najpomembnejšega slovenskega gledališča). Razvedrili smo se seveda s sprehodom po starem ljubljanskem mestnem jedru, ki je ves rezerviran za pešce, in z vzpenjačo na ljubljanski grad. Tam smo si privoščili krasen razgled nad slovensko prestolnico in pa seveda toliko pričakovani sladoled. Ekskurzija je bila naporna, vendar je obračun nadvse pozitiven, saj so si dijaki pod strokovnim vodstvom in z organiziranimi obiski ogledali najžlaht-nejše kraje najpomembnejših Slovencev, tistih, katerih zasluga je, da smo danes narod, ki dejavno in enakovredno sestavlja pisani mozaik Evropske skupnosti. Do sobote,11. maja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Prispevki V spomin na sestrično Ernesto in bratranca Etota in Sergiota Kocjana darujeta Dino Lovriha in Roža Kocjan 50,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik. Ob 30. obletnici smrti dragega očeta Marina Milkoviča darujeta hči Marina in sin Marko 100,00 evrov za gospodarsko zadrugo Skala v Gropadi. V spomin na Majo Pertot por. Koko-rovec daruje družina Piccini 25,00 evrov za Š.D. Polet. Namesto cvetja na grob Mariota Po-sarja daruje Renata 30,00 evrov za Me.P.Z. Lipa. Namesto cvetja na grob drage Zvonke Pobreznik por. Švab darujejo Viktor, Paolo in Sara Košuta z družinami 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. ^ Z vedrino v srcu je odšel naš dragi Vitko Smotlak Za njim žalujejo žena Valeria, sin Stelio, sestra Salvina, brat Giordano, svakinja Vera in svak Luciano, nečaki, sorodniki ter prijatelji Pogreb bo jutri ob 10.40 na pokopališču pri Sv. Ani. t Zapustil nas je naš dragi Edvard Kralj (Edko) Žalostno vest sporočajo brat Marčelo z Danico, Sonja z Borisom ter ostalo sorodstvo. Od njega se bomo poslovili v četrtek, 9. maja, od 8. do 10. ure v ulici Costa-lunga. Žarni pogreb bo v sredo, 22. maja, ob 14.30 v trebenski cerkvi. Sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Trebče, 7. maja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao stric Alen in Erik Ob smrti Edvarda izrekamo Marčelu in družini občuteno sožalje Godbeno društvo Nabrežina Ob izgubi našega zvestega Edija Kralja izrekajo svojcem iskreno sožalje nogometaši in odborniki ŠD Primorec t Zapustil nas je naš dragi oče in nono Silvio Martini Žalostno vest sporočajo žena Norma, sin Marino z ženo Charo, vnuk Andrea, brat Franco z ženo Sabino ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v čertek, 9. maja, ob 9.30 iz ulice Costalunga v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 7. maja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega brata MARIOTA izreka svojemu odborniku Walterju iskreno sožalje AŠD Zarja Ob nenadni izgubi dragega brata izrekamo Walterju in nečakom iskreno sožalje. Družine Berzan, Spetič M., Spetič S., Starc, Žerjul, Žerjal in Tamara 8 Torek, 7. maja 2013 TRST / Mamice ICatie Čestitke U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 20.10 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.20, 22.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Treno di notte per Lisbona«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Il mundial dimenticato«. CINECITY - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Hitchcock«; 16.30, 18.20 »I love One Direction«; 16.30, 19.10, 21.50 »Iron Man 3«; 16.10, 18.50, 21.30 »Iron Man 3 - 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«; 19.55, 22.10 »Snitch -L'infiltrato«; 20.00, 22.10 »Effetti col-laterali«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il cecchino«; 16.40 »I Croods«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.45 »Kiki con-segne a domicilio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Oblivion«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Miele«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 18.00, 20.40 »Dvigni«; 17.00, 20.50 »Film, da te kap 5«; 15.40, 18.10 »G.I. Joe 2«; 16.00, 18.35, 21.05 »Iron Man 3«; 17.55 »Iron Man 3 - 3D«; 17.50 »Jurski park - 3D«; 20.25 »Pozaba«; 18.50, 20.30 »Velika poroka«; 15.30 »Zam-bezija«; 16.05 »Zambezija - 3D«; 20.20 »Zavetje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; Dvorana 3: 16.45 »I Croods«; 18.20, 20.15, 22.15 »Snitch - L'infiltrato«; Dvorana 4: 16.30, 18.50, 21.10 »Iron Man 3 - 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 16.40, 20.00 »Hansel & Gretel -Cacciatori di streghe«; 18.15, 21.45 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«; Dvorana 3: 18.00, 21.15 »Iron Man 3 - 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Effetti collaterali«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.00 »Come pie-tra paziente«. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Se-sljanu za š.l. 2013/14. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabre-žina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Podrobnejše informacije na tel. št. 0402017375 (Urad za šolstvo). Katji in Marjanu se je pridružil mali sonček Tadej Staršema iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo polno sreče v življenju nona Jolanda, sestrična Petra, bratranec Daniel, tete in strici. Mamici Katji in tatku Marjanu se je pridružil novorojenček TADEJ. Z njimi se veselimo in vso srečo jim želimo! Teta Nada, Jadrana in Majda z družinama. Dobrodošel bratranček TADEJ! Mamici Katji in tatku Marjanu vrhan koš čestitk. Daša, Jaroš ter Zu-lejka s Hasanom. Mali Maddaleni se je pridružila Agnese Srečnima staršema Stefanu in Marianni iskreno čestitamo novorojenki pa želimo obilo sreče in zdravlja Deželna kmečka zveza Na Opčinah obhaja okroglo osebno obletnico Berta Vremec Svoji podpredsednici voščimo trdnega zdravja in da bi še dolgo tako skrbno in učinkovito delovala v dobrobit Zveze cerkvenih pevskih zborov -Trst Danes praznuje okrogel življenjski jubilej Berta Vremec Iskreno ji čestitamo in voščimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let CPZ Sveti Jernej, Opčine M Izleti SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, avtobusni izlet »Zeleni Zagreb« -ogled parkov in botaničnega vrta ter obisk razstave Pabla Picassa. Prijave do 15. maja od 12. do 14. ure na tel. št. 333-3616411 (Sonja). SEKCIJE ANPI - VZPI Boljunec, Dolina, Mačkolje, Prebeneg v sodelovanju z Zvezo Borcev iz Sežane organizirajo 19. maja, enodnevni izlet na otok Rab in ogled spominskega parka Koncentracijsko taborišče Kampor. Odhod avtobusa ob 3. uri zjutraj iz Bo-ljunca, vrnitev približno opolnoči. Zainteresirane vabimo, da se čim prej oglasijo na tel. št. 040-228896 ali na 333-6843573. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repen-tabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663. V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123 (s. Angelina). LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 040226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka). ZÜ] Obvestila SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo tokrat izjemoma danes, 7. maja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani na Ul. Sv. Frančiška 20, kot priprava na filatelistično razstavo ob 60-obletnici kluba. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka »Rože za mamico in Veje se razcvetajo«, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.0012.00. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 7. maja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah seja odbora. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 8. maja, ob 10. uri na Kavo z razstavo slik Matjaža Hmeljaka z naslovom »Pravljice o drevesih«. Sodeloval bo Franko Vecchiet. SLORI v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Koper in Univerzitetno založbo Annales vabi na predstavitev monografije »Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku« dr. Maje Mezgec in razpravo na temo »Ali smo funkcionalno pismeni v slovenščini?« V četrtek, 9. maja, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Sodelujejo izr. prof. dr. Majda Kaučič - Baša (Pedagoška fakulteta Koper), prof. dr. Ana Krajnc (Filozofska fakulteta Ljubljana) in doc. dr. Maja Mezgec (Slori in Pedagoška fakulteta Koper). V ČETRTEK, 9. MAJA, OB 18. URI bo v knjigarni Lovat prestavitev knjige Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu Ivane Suhadolc (ZTT). Z avtorico se bo pogovarjal časnikar in pisatelj Alessandro Maržo Magno. CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 10. maja, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-mon-rupino.regione.fvg.it. BREŽANI LETNIK '68 POZOR! V soboto, 18. maja, večerja z glasbo. Vabljeni tudi vsi letniki '68. Informacije in prijave najkasneje do 13. maja na tel. 347-7423305 (Manuela), 3401653533 (Valentina). DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - ZADRUGA vljudno vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah od 10. do 14. junija. Vpisovanje: osebno v sredo, 15. ali v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure v sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3, III. nadstropje); telefonsko (tel. št. 040-370846) pa samo v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure. Število mest je omejeno. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor v petek, 17. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Člani so vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI- NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, telefon 040-2017370. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsi-rena.it. PRIMORCI BEREMO 2013 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. 0 Prireditve V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. SKD VIGRED vabi v sredo, 8. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na večer »Diatonična harmonika, moje veselje!«, s koncertom harmonikarja Manuela Šavrona in violinista Roka Kleva Ivančiča. Večer bo tudi uvod in predstavitev z možnostjo vpisovanja delavnice igranja na dia-tonično harmoniko, ki jo bo vodil Rok Tavčar. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Duhovna podpora ob času slovesa« v četrtek, 9. maja, ob 18. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2, Opči-ne. Zagotovljen parkirni prostor ZKB. Predaval bo p. Mirko Pelicon. SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 10. maja, ob 20.30 na predavanje v italijanskem jeziku: »Masaža shiatzu, tradicionalno kitajsko zdravilo, drugačna interpretacija človeka«. Predavatelj bo Cristiano Pedersini. Toplo vabljeni! SKD TABOR-PROSVETNI DOM-OP-ČINE in krajevna sekcija VZPI-AN-PI obveščata, da bo fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo« odprta do petka, 10. maja, od 16. do 19. ure. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bo v soboto, 11. maja, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu). Nastopa PO Postojna, PO Komen in Godbeno društvo Nabrežina. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled razstave »Spomin na Lorenza Furlanija«, ki je v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo odprta do nedelje, 19. maja, s sledečim urnikom: v ponedeljek in sredo 9.00 - 13.30 in 15.00 - 17.30; v torek in četrtek 11.30 - 14.00; v petek 9.00 -12.00; v soboto in nedeljo 16.30 -18.30. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do nedelje, 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0013.00 in 16.00-19.00. Info: 3317403604 ali info@skerkcenter.it. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, ki jo vodi Alessan-dro Svab, vabi v Dvorano Tripcovich v Trstu na Rossinijevo operno predstavo »Šiviljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«), ki bo v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30. Toplo vabljeni! (V ponedeljek 20. in torek 21. maja, bodo v jutranjih urah predstave za otroke). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v sredo, 23. maja, ob 20. uri na zaključni nastop solistov Glasbene Kambrce. Klavirska spremljava Beatrice Zonta. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. 0 Mali oglasi 37 LETNI IZKUŠENI ZIDAR, tesar, ki polaga ploščice in železno ogrodje, nujno išče katero koli delo. Tel. št.: 342-5823250. DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb odlično ohranjeno prodam. Tel. št.: 389-9651104. OPREMLJENO STANOVANJE, 55 kv.m., v zasebni hiši nad Dolino, v bližini državne meje, dajemo v najem. Tel. št.: 333-4467226. PODARIM MUCKE, tri simpatične samčke. Tel. št.: 334-1384216. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682. PRODAM megane scenic rxt 1600, 16v, letnik 2000, bencin, v dobrem stanju. Tel. št.: 347-9637896. SKUTER malaguti f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog za vse humanistične predmete, vključno z latinščino in grščino za bie-nij. Tel. št.: 346-0905266. V DOLINI prodam hišico, v Prebenegu pa zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 3356322701. VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure). Id Osmice COLJA CVETKO IN ZMAGA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. Moj 1. maj Dviganje mlajev, postavljanje zastav, povorke, proslave, kresovi: 1. maj ostaja v naših krajih zelo priljubljen praznik. Kako ga doživljate vi? Kako boste preživeli mednarodni dan dela? Pošljite nam svoje posnetke na tiskarna@primorski.eu! Jadran Franco: po nevihti posije sonce 4) POGLED Z VEJE • Marij Čuk Ko padeš na golo rit STRAN 11 Veliki360° -TX Matevž Peterlin r Uspešna sezona in perspektive, naš pogovor s trenerjem Sloge Tabor Televita Battistijem Slovenske kotalkarice med protagonisti deželnega prvenstva i | 2 | 3 | 41s* fotografije Športni vikend TRENERJEVIH 11 /M6 MNOGO JIM DOLGUJEMO Giani Furianič /16 3 /M5 VPRAŠANJA Massimo Raseni /10 TA JE PA DOBRA /M0 1 G Torek, l. maja 2G13 ŠPORT / ISKRE MED LORENZOM IN MARQUEZOM JEREZ - Na dirki motociklističnega svetovnega prvenstva v Španiji so domači dirkači v elitnem razredu motoGP dosegli trojno zmago. Slavil je Dani Pedrosa (Honda) pred moštvenim sotekmovalcem Marcom Marquezom, slednji je v zadnjem zavoju prehitel svetovnega prvaka Jorgeja Lorenza (Yamaha) in s tem celo prevzel vodstvo po treh dirkah SP. Takoj po prihodu v bokse je Lorenzo odrinil Marqueza, ko je ta želel pojasniti prehitevalni manever, med katerim sta dirkača tudi trčila. EUROBASKET: 2536 PROSOTOVOLJCEV LJUBLJANA - Iztekel se je rok za prijavo med prostovoljce za največji športni dogodek v zgodovini Slovenije, septembrsko evropsko prvenstvo v košarki. V dobrih dveh mesecih in pol se je za pomoč na EuroBasketu 2013 prijavilo več kot 2500 košarkarskih navdušencev. Na razpis se je prijavilo točno 2536 prostovoljcev iz 41 držav, največ iz Slovenije (približno 1900), nato pa Litve, Italije, Turčije, Poljske in ostalih držav (skupaj 600). Najstarejši prijavljeni prostovoljec bo letos star 77 let. POTREBNA PETA TEKMA, TRENTO BREZ PODAJALCA PIACENZA - Za določitev odbojkarskega prvaka v Italiji bo v finalu končnice potrebno odigrati peto tekmo. Piacenza je namreč v nedeljo premagala Trento z gladkim 3:0 in stanje izenačila na 2:2, odločilna tekma pa bo šele prihodnjo nedeljo (12.5.) ob 17. uri vTren-tu. Razplet končnice za Piacenzo (na sliki je Alessandro Fei) že pomeni uspeh, saj je Trento nesporni favorit za naslov, čeprav se je med tekmo v Piacenzi zlomil prst podajalec Raphael, za katerega se je sezona že končala, ključno tekmo pa bo namesto njega odigral rezerva Santini. nogomet - Juventus je naslov osvojil že tri kroge pred koncem Koliko je vreden? V taboru Juventusa so se v nedeljo veselili drugega zaporednega naslova. Šlo je le še za vprašanje časa kdaj bodo Con-tejevi varovanci ponovili lanski uspeh, saj je bila premoč črnobelih med celim prvenstvom jasna. Čeprav so lani prvenstvo končali nepremagani, medtem ko so v tej sezoni (in do konca manjkajo še tri tekme) štirikrat odšli z igrišča praznih rok, je bila razlika med Juventusom in ostalimi tekmeci letos še večja. Ko bi Vi-dalu in soigralcem na zadnjih treh tekmah uspelo osvojiti vsaj sedem točk, bi celo dosegli rekordno mejo 90 točk. Glavni akter nove zmage črnobelih, ki po uradnih statistikah paznujejo 29. naslov - čeprav navijači stare dame in tudi društvo se (ne)uradno veselijo 31. nasova - je znova trener Antonio Conte. Trener je le še utrdil delo, ki ga je opravil v prvi sezoni na klopi najtrofejnejše-ga italijanskega kluba. Med igralci gre podčrtati nastope Artura Vidala, čilskega veznega igralca, za katera se zanimajo številni evropski klubi, in obambne dvojice Barzagli-Bonucci. Naslov je tudi zasluga neprepustne obrambe, ki je v 35 tekmah prejela le 20 zadetkov. Vendar je vprašanje, koliko ta naslov resnično velja. Po zadnjih lestvicah evropske nogometne zveze Uefa italijanski nogomet vse bolj strmo pada. Razlika med Italijo in tremi najmočnejšimi prvenstvi po rankingu Uefa (Španija, Anglija in Nemčija po vrsti) je iz leta v leto večja, ob koncu naslednje sezone pa bo morda Italijo prehitela tudi Portugalska. Italija zadnja leta drago plačuje neuspeh v manj pomembni ligi Evropa, kjer imajo italijanska društva stransko vlogo (letos je največ dosegel Lazio, ki se je dokopal do četrtfinala, medtem ko finalist Benfica prinaša portugalskemu nogometu tiste točke, ki bi lahko pomenile četrto mesto Portugalcev na klubski razpredelnici), vendar je taka analiza omejujoča. Težav je več. V zadnjih letih se tudi pri nogometu odraža huda ekonomska kriza, ki pesti Italijo. Zlasti proračuna Milana in Interja sta KOLESARSKI DIRKA PO ITALIJI Paolini oblekel rožnato majico NEAPELJ - Italijan Luca Paolini je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Italiji, po njej pa je oblekel tudi rožnato majico vodilnega v skupni razvrstitvi. Zdaj ima 17 sekund prednosti pred Britancem Bradleyjem Wigginsom in Kolumbijcem Rigo-bertom Uranom, Šestintridesetletni tekmovalec ruske Katjuše se je sedem kilometrov pred ciljem odločil za napad, tega pa je izpeljal naravnost brezhibno in v cilj prišel s 16 sekundami prednosti pred slovitim Cadelom Evansom. Zmagovalec najbolj prestižne večetapne kolesarske preizkušnje na svetu iz leta 2011 - dirke po Franciji, je v ciljnem sprintu manjše skupine ugnal Hesjedala, sicer lanskega skupnega zmagovalca dirke po Italiji. «To je neverjetno. Nisem le dobil današnje etape, oblekel sem tudi rožnato majico,» je takoj po zmagi dejal Paolini, ki je najbolj zaslovel na svetovnem prvenstvu v Veroni leta 2004, ko je na cestni preizkušnji osvojil bronasto odličje. Pred njim sta tedaj bila le Španec Oscar Freire in Nemec Erik Zabel. Paolini je dosegel jubilejno 20. zmago v poklicni karieri. Slovenski kolesarji na lestvici že precej zaostajajo. 40. je Bole (+2:27), 114. Vrečer (+9:48) in 165. Mezgec (+15:31). Danes bo na sporedu 4. etapa med krajema Policastro Bussentino in Serra Bruno v dolžini 246 km. HOKEJ NA LEDU - Slovenska hokejska reprezentanca bo danes ob 16.15 igrala proti Danski svojo tretjo tekmo na svetovnem prvenstvu elitne skupine na Švedskem. Po dveh tesnih porazih v uvodnih krogih z Norveško in Belorusijo bo ta dvoboj bržkone že odločilen za obstanek med najboljšimi na svetu. Izkupiček obeh tekmecev je po dveh tekmah enak: tako Slovenci kot Danci so izgubili obe tekmi na začetku tekmovanja. Slovenci najprej z Norvežani z 1:3, v nedeljo z Belorusi s 3:4. Danci pa so se solidno upirali Kanadčanom (1:3) in po napeti končnici v nedeljski večerni tekmi morali priznati premoč skandinavskim tekmecem Norvežanom z 2:3. Na klubskem avtobusu po ulicah Turina ansa se precej znižala, a nekaj ne gre niti pri načinu dela. Morda tudi v tem Italija počasi zaostaja za nekaterimi drugimi državami. V Italiji stalno ponavljajo, da je italijansko prenstvo izčrpajoče. Je res tako, ali se morda marsikje premalo dela? Komaj italijanske ekipe nastopajo v Evropi, jih naspotniki premagajo zlasti zato, ker so na igrišču bolj dinamični. V Italiji je med tekmo preveč prekinitev, ritmi so počasnejši. In v Evropi zaradi tega plačaš slan dolg. Trener Juventusa Conte je že v teh dneh postavil jasne pogoje za podaljšanje pogodbe in nadaljevanje treniranja v Turinu. Poraz v ligi prvakov proti Bayer-nu je pokazal vse vrzeli ekipe, ki v Italiji nima prave konkurence, a je v Evropi daleč od najboljših klubov. Juventus potrebuje vsaj tri do štiri vrhunske igralce. Po dveh tako osvojenih naslovih je namreč Italija za vodstvo kluba, za trenerja, za igralce in nenazadnje tudi za navijače postala pretesna. (I.F.) Klose po 27 letih RIM - Sedemindvakset let po Robertu Pruzzu (Roma) je en igralec na eni sami tekmi A-lige spet dosegel pet golov. To je proti Bologni (6:0) uspelo nemšeku napadalcu Lazia Miroslavu Kloseju Nedeljski izidi: Catania -Siena 3:0, Genoa - Pescara 4:1, Juventus - Palermo 1:0, Lazio - Bologna 6:0, Milan - Torino 1:0, Parma - Atalanta 2:0, Udinese -Sampdoria 3:1, Napoli - Inter 3:1 Vrstni red: Juventus 83, Napoli 72, Milan 65, Fiorentina 61, Roma 58, Udinese 57, Lazio 55, Inter 53, Catania 51, Parma 43, Bologna in Chievo 40, Atalanta (1) 39, Sampdoria (-1) 38, Torino (-1) 36, Genoa 35, Palermo 32, Siena (-6) 30, Pescara 22. »V nogometu ste kot v politiki: ne znate se dati skupaj in stopiti po isti poti.« (Oliver Bierhoff italijanskemu novinarju, Corriere della Sera 3. 5.) »Če odgovarjam na vprašanja Dnevnika, bo novinar Dela na ista vprašanja dobil identične odgovore. Kaj drugega.« (Hokejskega selektorja Matjaža Kopitarja dolgočasijo intervjuji, Dnevnik, 3. 5.) »Tudi mi imamo pravico do slabše igre.« (Krkin trener Gašper Potočnik. po prvem prvenstvenem porazu, Delo, 3. 5.) »Hiša v Monaku je po mojem šov in znak nadutosti. Meni je všeč kidati živalski drek na domači kmetiji.« (Kolesar Bradley Wiggins raje živi v Angliji, Sportweek, 4. 5.) »Videli smo takšne, ki jim je bil edini cilj, da so dobili velik klubski avto, največja skrb pa, da so dopoldne odšli iz Tivolija na malico v bližnjo menzo in se vrnili z zobotrebcem v ustih, potem pa čakali do 14. ure, da so šli nabirat gobe.« (Peter Vilfan o direktorjih KK Olimpija, Delo, 6. 5.) KOŠARKA Tržačani končali na 13. mestu IZID IN STRELCI - Fileni Jesi - AcegasAps 84:73 (Carra in Diviach 17, Tonut 15, Gandini in Meščerjakov 10, Ruzzier in Filloy 2, Ondo Mengue in Mastrangelo 0, Fatigati n.v.). POTEK TEKME - Tržaški AcegasAps je v zadnji tekmi sezone izgubil v Jesiju. Tržačani so držali korak z nasprotnikom prvi dve četrtini, nato pa popustili. Usoden je bil slab dan Ariela Filloya, ki ni ponovil zadnjih izvrstnih predstav in v enaintridesetih minutah igre dosegel en sam koš. Poudariti pa gre zelo prepričljiv nastop mladega Tonuta. Dalmassonova ekipa je tako nazadnje pristala na 13.mestu. KONČNA LESTVICA - Sigma Brcellona in Giorgio Tesi Group Pistoia 38, No-vipiu Casale 36, Centrale del Latte Brescia 34, Le Gamberi Forli 32, Tezenis Verona 30, Givova Scafati, Bitumcalor Trento in Biancoblu Bologna 29, FMC Ferentino in Upea Capo d'Orlando 24, Fileni Jesi in AcegasAps Trst 22, Prima Veroli In Aget Imola 16. PARI KONČNICE - Barcellona -Trento; Brescia - Forli; Pistoia - Scafati; Casale - Verona. BOLOGNI 30.000 EVROV, TRSTU NIČ - Vodstvo Legadue je dodelilo 30.000 evrov Bologni, ker je na koncu prvega dela prvenstva zabeležila največ minut uporabe domačih igralcev. Druga je bila Imola (20.000), tretja pa Pistoia (15.000). Trst bi jih na koncu verjetno prehitel, a zaradi izključitve Neaplja so odločili, da se drugega dela prvenstva ne upošteva. Škoda, ko bi vedeli, da ne bo denarja, bi se lahko pri tržaškem društvu že od začetka odpovedali kakemu tujcu in unovčili nagrado, obenem pa prihranili na honorarjih. Prihodnje leto bo menda nagrada veliko višja, torej, če ni denarja, je treba že od samega začetka razmišljarti drugače. (Marko Oblak) A1-LIGA - Pari četrtfinala končnice (9.5): Varese (1) - Venezia (8), Milano (4) -Siena (5), Sassari (2) - Cantu' (7), Roma (3) - Reggio Emilia (6). vprašanja e s a s s a V italijanski košarkarski A1-li-gi se je v nedeljo zaključil redni del, od jutri pa bodo na sporedu prve če-trtfinalne tekme končnice za naslov. Velik poznavalec razmer v najkakovostnejšem italijanskem prvenstvu je menedžer Massimo Raseni, ki ima kar nekaj svojih atletov v raznih italijanskih ekipah. Kako ocenjuješ razvoj dogodkov v rednem delu? Bilo je posebno leto. Gre za čudno prvenstvo, v katerem favoriti niso izstopali, tudi po zaslugi dobre sezone manj kakovostnih ekip oziroma ekip, ki niso veljale za favorite. V končnici pričakujem zato velika presenečenja, saj ni ekipe, ki bi lahko na-digrala ostale, kot Siena v prejšnjih letih. Včeraj sem gledal Milano, ki naj bi bila daleč najboljša ekipa, a večkrat jim ne uspeva pokazati vsega svojega znanja in potenciala. Košarkarski nivo v Italiji pa je nasplošno dramatično padel. Igra se zelo slabo košarko. V sivino je padla tudi Siena, ki plača hud davek zaradi težav Montepaschija. Tudi v prihodnji sezoni bo isto, tako da je v četrtfinalu v dvoboju Milan - Siena brez dvoma favorit Milan. Najvidnejšo vlogo sta v v rednem delu imela Varese in Sassari. Bo to finale? Dvomim. Želel bi si, da se Varese prebije v finale, ker imam tam dva igralca, a mislim, da bo prevladal Milano. Tudi za dobrobit italijanske košarke. Če odide še gospod, zadnje veliko ime, Armani, bo to huda izguba. Mislim, da bo na koncu Milan le prevladal. Tudi v košarkarski zvezi in zvezi klubov potihem upajo na zmago Milana. Najboljšo košarko so igrali Varese, Sassari in Rim, seveda govorimo za italijanko povprečje, a Milan ima na razpolago 13 kakovostnih igralcev, Varese 7-8 in Sassari še manj. Težko je napovedati finale, verjetno Milan proti Sassariju. Rim me ne prepriča, ker nimajo jasnih programov. Letos so sestavili boljšo oziroma bolj smotrno ekipo kot lani, čeprav so imeli na razpolago 1/6 lanskega budžeta, a kljub temu v ekipi ni pravega vzdušja, kakršno je na primer v Sassariju. Pogled v Evropo in čez lužo: kdo bo osvojil NBA prstan in kdo Evroligo? Odkar se je poškodoval Galli-nari manj sledim ameriški profesionalni ligi. Ugaja mi način igre Oklahoma City Thundersov, a dvomim, da bodo šli do konca. Bolj zaupam Mia-miju na vzhodu. Odkritosrčno raje gledam Evroligo, zadnje prvenstvo, kjer igrajo »našo« košarko. Odšel bom tudi na finale v London. Najlepšo igro predvaja Barcelona, če pa bi moral staviti 10 evrov, bi jih stavil na Messino oziroma na Csko iz Moskve. Izkušenost igralcev in Kirilen-ko, ki je dodana vrednost, me usmerjata k tej izbiri. (I.F.) / ŠPORT Torek, 7. maja 2013 1 1 ŠPORTNI PORTRET Košarka ji je vcepila pomen skupinske igre Eva Battistel (letnik 1996) je prva tri leta višje srednje šole obiskovala na znanstvenem liceju Gregorčič v Gorici, decembra lani se je prepisala in obiskuje zdaj 3. razred tehničnega zavoda Vega. »Odločila sem se za menjavo, ker me bolj zanimajo tehnični predmeti, najraje imam matematiko in informatiko. Rada hodim v šolo, ker se imam lepo in se naučim veliko lepega.« O bodočnosti še razmišlja. Ve, da bo obiskovala slovensko univerzo, ne ve še katero smer. Eva Battistel Dekle iz Gradišča v prostem času obiskuje pouk angleščine in igra košarko. S košarko se je začela baviti nakljjučno pri 6 letih. »S časom mi je bil ta šport vedno bolj všeč. Ugotovila sem, daje zelo lep skupinski šport in da lahko prideš do zmage le s skupinsko igro.« Eva, playmaker ali branilka, \ , igra pri društvu AIBI ' --^J Fogliano v prvenstvih under 17, under 19 in v C-ligi. Njen letošnji cilj je se s svojo ekipo under 17 prebiti na deželno raven. »Moje največje sanje so v bodočnosti igrati v A-ligi.« (and) ft. © £ (P HE ... da je junija pred desetimi leti (2003) Mladinina rolkarica Mateja Bogatec (letnik 1982) osvojila v Frosinoneju na italijanskem prvenstvu zlato kolajno med članicami, kar je tudi prvo zlato odličje v članski konkurenci v zgodovini kriškega društva. Mateja, naša najboljša rolkarica vseh časov, se je začela ukvarjati s tem športom pri šestih letih in pri desetih letih začela osvajati naslove tako na deželni kot na državni ravni. Krstni nastop v italijanski mladinski reprezentanci je opravila leta 1997 na svetovnem mladinskem pokalu v Flenu (Švedska), v članski izbrani vrsti pa leta 2004 na svetovnem pokalu v Zagrebu. Osvojila je kar tri kristalne globuse. (lako) BAVISELA 2013 - Nastopilo skoraj 12.000 ljudi Vedno pestro NAŠA BAVISELA Zamejski »top runner« in kriški »zajček« Tudi letošnja Bavisela je privabila v mesto ob zalivu številne bolj ali manj trenirane ljubitelje teka. Vse več ljudi se preizkuša na polmaratonski razdalji (21,098). »Nekateri so nespretno startali prehitro in smo jih med potjo ujeli ter prehiteli,« je dejal kriški tekač Alessandro Zacchigna, ki je na nedeljskem polmaratonu igral vlogo »pacemakerja« ali po naše zajčka. Kaj to pomeni? »Enostavno sem s seboj nosil balonček z napisom 1.30. Kdor je tekel z menoj je vedel, da bomo na cilj dospeli v uri in pol. Držal sem ritem. Po pravici povedano, smo čez ciljno črto prišli malo po uri in 29 minut,« je še povedal Zacchigna. Zanj je bil to zgolj lažji trening, saj ima osebni rekord na 21 kilometrski progi krepko pod poldrugo uro. »Pred kakim letom sem končal pol-maraton s časom 1.16:50. V prvem delu letošnje sezone sem treninge prilagodil zgolj krajšim razdaljam, od 8 do 12 kilometrov. Mogoče bom kak polmaraton pretekel jeseni.« Zacchi-gna je sam predlagal organizatorjem, da bi na Baviseli nastopil kot »zajček«. »Ker poznam organizatorje in tečem za klub Bavisela, sem jim to predlagal in bili so navdušeni. Prvič sem se preizkusil v tej vlogi. Tekli smo približno 4:16, 4:20 na kilometer. Bila je lepa izkušnja. Veseli me, da sem lahko nastopil na tako lepem športnem prazniku, kot je Bavisela,« je še dodal Zacchigna. Najboljši zamejski tekač na pol-maratonski razdalji je bil tokrat 53-letni Goričan oziroma Štmavrec Tomaž Devetak, ki je 21 kilometrsko razdaljo pretekel v času 1.19:58 (absolutno 19., 2. v svoji kategoriji). »S časom sploh nisem zadovoljen. Tekel sem kljub poškodbi in tudi veter nas je precej oviral. Načrtoval sem, da bom tekel 3:35 na kilometer, toda sem se uštel. Bil sem za kakih deset in več sekund počasnejši,« je svoj, v resnici odličennastop analiziral Devetak, ki poučuje na osnovni šoli Josipa Abra-ma v Pevmi na Goriškem. »Svoj osebni rekord sem dosegel lani v Palma-novi. Na letošnjem goriškem polma-ratonupa sem tekel 1.17:05. Želel sem si teči malo boljše,« je še dodal De-vetak, ki trenira šestkrat tedensko. »Treningi so začrtani do potankosti in precej kvalitetni. Samo tako namreč lahko napreduješ in izboljšaš,« pravi Devetak, ki bi rad izboljšal osebni rekord na maratonski razdalji (zdajšnji je 2.52). Največ gneče je bilo na družinskem osemkilometrskem teku. V »zeleni družbi« so med drugimi tekli tudi Jadranov trener Andrea Mura (na sliki MEGABASKET.IT), nekdanji trener »plavih« Valter Vatovec in Borov košarkar Stefano Babich. Na krajšem teku je bilo vzdušje nadvse praznično, skorajda pustno, saj so nekateri od Miramara do Velikega trga pretekli ošemljeni oziroma na kak drugačen originalen način. (jng) več fotografij na www.primorski.eu Skoraj 12.000 ljudi iz cele Evrope se je v nedeljo v različnih kategorijah udeležilo letošnje Bavisele. Med elitnimi udeleženci maratona je zmaga, kot skoraj vedno, odšla v Afriko, točneje v Etiopijo, od koder prihajata Wedajo Daniel Abera (2.17:54) in njegova rojakinja Hussen Halima Kayo (2.45:41). Druga stopnička zmagovalnega odra je pripadla Sloveniji, točneje Mitji (2:21,18) in Mateji Kosovelj (2:48,37). Mitja je nekaj kilometrov pred ciljem strl odpor Furlana Stefana Scainija, »testimoniala« organizatorjev. Polovični maraton Afričani ne jemljejo v poštev. Med moškimi je prvo mesto pripadlo Ruggeru Pertileju (As-sindustria Sport Padova) v času 1.07:55, drugi pa je bil Slovenec Anton Kosmač (1.08.06). Med ženskami se je uveljavila Rosaria Console (G.A. Fiam-me Gialle), 1.17:42, pred Aleksandro Fortin (SD Nanos Mazda Podnanos), 1.22.47. Skratka, tekmovalci iz Slovenije so v vseh kategorijah stali na 2. mestu zmagovalnega odra. Ko se zjutraj zbudiš v bolečini in vidiš le smaragdno morje, je vse ostalo drugotnega pomena. Tudi nova Juventusova zmaga v italijanskem nogometnem prvenstvu ne more zablesteti v polnem sijaju. No, pa naj sije vsaj v sijajč-ku! Pohodo beločrnih je bil že malce dolgočasen, od začetka do konca prvenstva na prvem mestu in naslov prvaka je tu, enaintrideseti, ponavljam, enaintrideseti, čeprav mu jih priznavajo le devetindvajset, ker naj bi bili dve zmagi otroka podkupovanja. Ampak tu se ne gre šaliti, to ni kot klestenje let z osebne izkaznice ali seštevanje za upokojitev: če jih je 31 jih je 31! Res je. Navijaštvo megli objektivnost. Gre počasi. Ta dan je pisno-pisalna, lahko bi rekel da vsakršna kriza. V krizi je tudi zadnja leta najboljši slovenski kolesar Jani Brajkovič, ki ga letos ni na Giru. V slabi formi je, pa še bolan. Ampak Levo zmagovalec in drugo uvrščeni Kosovelj, desno utrinki s teka kroma Tehnična vrednost rezultatov je bila skromna tako zaradi vetrovnih razmer in vročine, kot tudi zaradi konkurence ki ni prvorazredna. Zato pa je bil prava paša za oči pogled na pisano množico drugih te- kačev in rekreativcev, ki so nastopili na družinskem netekmovalnem teku. Eni so se teka lotili resno, za druge je bil to spomladanski pust, nekateri pa so s svojim nastopom opozarjali na dobrodelne akcije. POGLED Z VEJE Ko padeš na golo rit Marij Čuk vemo, da se v kolesarstvu kaj rado zgodi zatekanje k pravim mojstrom čarovnije, ki ti dajo tabletko ali kaj drugega in letiš kot zmaj v vetru. Dokler te ne zasačijo. Potem stojiš. Sediš. Na goli riti. To ni dobro. Če obstaneš z golo ritjo na ledu, te zebe. Zato upam, da se bo slovenska hokejska reprezentanca čim prej pobrala, da ne ozebe. Hi-berniranih šampionov javnost ne potrebuje. Slovenski risi, kot pravijo izbrani vrsti, so na svetovnem prvenstvu na Švedskem že dvakrat naredili kot Eskimi luknjo v ledu, a iz vode niso potegnili rib, marveč dva poraza. Danes bo boj za obstanek z Danci zelo hud, a še zmeraj lažji kot bitka za biti naše manjšine, ali za golo eksistenco, ki je v tem času zelo ogrožena. Dobro. Bliža se poletje. Bliža se marsikaj. Jeseni tudi evropsko košarkarsko prvenstvo v Sloveniji. Doberdobec Lakovič zapušča Avel-lino, sedaj naj bi treniral v Beogradu. Slovenci se radi selimo. Tudi iz svojih duš. Iz svojih srečnih možnosti. Ko na to pomislim, mi je težko. Nepopisno težko. 12 Torek, 7. maja 2013 KOŠARKA / BERNETIČ ODŠEL V članski ekipi Jadrana že od konca marca ne trenira več Ivan Bernetič, goriški košarkar, ki je bil prvič vpoklican v člansko ekipo v sezoni 2008/09 v državni C-ligi. 22-let-nik (23 let bo dopolnil oktobra) je letos v državni diviziji C do marca stopil na igrišče 13-krat, igral povprečno 7 minut in skupno dosegel 22 točk (največ doslej v članski ekipi). Sredi sezone je košarkar Doma odločil, da bo zapustil ekipo, saj ni igral. Zdaj razmišlja, da bo svojo pot nadaljeval pri matičnem društvu Dom, ki bo naslednje leto tudi igral v promocijski ligi. OB ROBU IGRIŠČA Erik Moscati je ob robu igrišča na vseh domačih tekmah letošnje sezone zbiral statistične podatke in jih nato vnašal v računalniški program košarkarske zveze. Še ne 21-letni Moscati (rojstni dan praznuje septembra) je sodelovanje za računalniško mizo začel lani, ko je pomagal Janu Zaccarii, ki je bil dotlej odgovoren za statistike. Študent ekonomske fakultete v Trstu je bivši košarkar: košarko je spoznal pri Boru, vsa starejša mladinska prvenstva pa odigral v združenih ekipah Jadrana, eno sezono je nastopal tudi pri Sokolu v promocijski ligi. Nekaj let je igral tudi odbojko pri Slogi. AVTOBUS ODPOTUJE OB 16.45 Navijači Jadrana bodo z avtobusom odpotovali jutri ob 16.45 pred športnim centrom Ervatti pri Briščikih. Na avtobusu je še nekaj prostih mest, prijave zbirajo do jutri na številki 3343241205 (Peter Žer- jal). Druga četrtfi-nalna tekma bo izjemoma v veliki športni dvorani Pala Fabris (tam igrajo odbojkarji A2-lige) ob 20.30, kjer bo Padova igrala vse tekme končnice. državna divizija c - Jadran Franco izgubil prvo četrtfinalno tekmo Reakcija, potem pa mrk pogovor Vatovec: Stavim 50 € na zmago! Tekma proti Padovi ga je kar izčrpala, še bolj kot jutranji tek na tržaški Ba-viseli. Tako je povedal bivši trener Jadrana Walter Vatovec, ki je zjutraj na tržaškem nabrežju pretekel družinski 7-kilometrski tek. Kaj je zmanjkalo Jadranu za zmago proti Padovi? Ko so nasprotniki prišli v kombinirano consko obrambo, so jih spravili v težave in niso imeli protiorožja. Preveč je bilo vodenj, namesto prenosa žoge. To bo edini problem, ki ga bo strokovni štab moral rešiti. V tistem delu tekme je Jadran izgubil ritem in če ne igraš tekočega napada, imaš težave tudi v drugih elementih igre. Kdo bo pod večjim pritiskom na naslednji tekmi? Prav gotovo bodo domačini pod večjim pritiskom. Prepričan sem tudi, da bo Mura rešil problem napada proti coni in zato lahko mirno odidejo na tekmo in jo odigrajo. Ali ne bo pritisk tudi na Ja-dranovi strani? V končnicah je drugače, saj Jadran nima več kaj izgubiti. V Pa-dovo lahko odidejo sproščeno in odigrajo maksimalno, nasprotno pa domačini vedo, da morajo zmagati. Broetto Padova je vsekakor skupni imenovalec med vami in letošnjim Jadranom, saj je ekipa ravno pod vašim vodstvom izgubila četrtfinalno tekmo proti Padovi pred dvema sezonama. Ali ste se tiste tekme tudi tokrat spomnili? Da, spomnil sem se: današnja (nedeljska, op.a) tekma je spominjala na tretjo tekmo tiste končnice. Vendar najslabše je razmišljati o tem, kaj je bilo takrat. Zdaj morajo pri Jadranu premisliti, kje so storili napako in jo popraviti. Verjeti morajo, da jih bodo zmogli premagati. Je Padova sploh premagljiva? Seveda! Na tekmo morajo oditi z željo, da jih premagajo. Do kam se lahko prebije letošnji Jadran? Zdaj je na vrsti prva ovira, potem pa bodo šli postopoma naprej. Prepričati se morajo, da lahko zmagajo. Vem, da bo trener rešil težave, hkrati pa imajo tudi igralci že določene izkušnje. Sem optimist. Stavim 50 evrov na zmago. (V.S.) Jadran Franco je na prvi tekmi četrt-finala končnice izgubil, tako da bo zmaga jutri na drugi tekmi v Padovi imperativ, če želi nadaljevati pot v play-offu. Napovedi, da je Jadran naletel na sila neugodnega nasprotnika, ki je po mnenju večine igralcev in trenerja Mure najhujši tekmec končnice, so bile resnične: Padova, ki je po številnih poškodbah končno nastopila v popolni postavi, je pokazala, kaj velja in s svojo predstavo potrdila, da je bilo osmo mesto na lestvici po rednem delu prvenstva varljivo. Ja-dranovci se spoštovanja vrednemu nasprotniku seveda niso predali vnaprej. Po različnih poskusih prevzema vodstva v prvih dveh četrtinah so si glavni naskok priigrali v tretji četrtini. V prvih petih minutah so z zanesljivim Borutom Banom, trojko Daniela Baticha in agresivnejšo obrambo z delnim izidom 7:0 povedli na deset točk (49:39). Kazalo je, da so dobili pravo orožje in zmagoviti ritem, saj so z obrambi potiskali Pado-vo izven rakete in jo silili k (neuspešnim) metom iz razdalje, sami pa so s prodori in natančnejšimi meti samozavestneje metali na koš. Od 25. minute dalje pa so se razmerja moči na igrišču popolnoma spremenile: Pa-dova je s consko obrambo povsem zaprla pot do koša, jadranovci pa so zaman iskali rešitve iz razdalje. V napadu so popolnoma zastali: žoga se je vztrajno odbijala od koša, kar nekajkrat pa si Ban in ostali niso uspeli niti priigrati meta, saj je čas že potekel. Med 25. in 33. minuto je zadevala samo Padova, ki je z delnim izidom 0:14 povedla 0 (nič). Jadran ni nikoli izgubil prve tekme play-offa na domačem igrišču. V 37 letih je na prvi tekmi play-offa na domačem igrišču vedno zmagal. Prvo tekmo končnice je izgubil samo v gosteh, to pa petkrat v zgodovini ekipe. Boj pod košem na Opčinah 49:53, v 35. minuti pa prednost povečala na maksimanih 12 točk (51:63). Jadran je kanček upanja pridobil le v zadnjih minutah po trojkah Franca in Daniela Baticha (65:70), vendar je bilo za preobrat že prepozno. Želja, da se se Jadran v soboto vrne na Opčine in odigra tretjo tekmo, je bila zaznavna že po tekmi. Igralci so si včeraj že ogledali videoposnetek tekme, danes pa bodo trenirali. Zaupati moramo v svoje sposobnosti, je še dejal trener Mura, odigrati bolj agresivno v obrambi, v napadu pa prebiti consko obrambo.(V.S.) Jadran Franco - Broetto Padova 65:75 (21:24, 37:35, 49:47) Jadran: Ban 22 (10:12, 6:8, 0:5), D. Batich 15 (2:2, 2:3, 3:11), Franco 9 (-, 0:1, 3:6), Marusic 7 (3:3, 2:6, -), De Petris 5 (1:1, 2:4, -), Malalan 4 (-, 2:4, -), Spigaglia 3 (-, 0:5, 1:1), Slavec (-, 0:2, -), Ridolfi. Trener: Mura. kroma Top scorer: Zivic (B) 23, Gori (Br) in Ban (J) 22, M. Grimaldi (Br) 17. Državna divizija C: Ban 517, D. Batich 356, Malalan 206, Franco 191, Slavec 174, De Petris 167, Marusič 86, Spigaglia 75, M. Batich 65, Ridolfi 11, Žerjal 3. Deželna C-liga: Meden (B) 531, Kos (Br) 414, Cigliani (Br) 345, M. Grimaldi (Br) 300, Bole (B) 281, Gori (Br) 274, A. Grimaldi (Br) 214, Fumarola (B) 213, Zivic (B) 206, Crevatin (B) 181, Ferfoglia (Br) in Schillani (Br) 156, Mado-nia (B) 150, Contento (B) 141, Robba (Br) 135, Favretto (B) 118, Semec (Br) in Babich (B) 90, So-sič (B) 59, Devčič (B) 53, Pertot (B) 34, Gallocchio (B) 32, Crismani (Br) 25, Mattiasich (Br) 23, Ster-nad (Br) 10, Gelleni (Br) 8, Zobec (Br) 6, Gregori (Br), Nadlišek (Br) in Kocijančič (B) 2. TOP Prosti meti: Crevatin (B) 4:4, Zivic (B) 6:7 (85 %), Ban (j) 10:12 (83 %); 2 točki: BAn (J) 6:8 (75 %); 3 točke: Gori (Br) 6:8 (75 %). FLOP 2 točki: Spigaglia (J) 0:5, Madonia (B) 1:5 (20 %); 3 točke: Ban (J) 0:5, Kos (Br) 1:5 (20 %), ZI-vic (b) 1:4 (25 %). deželna c-liga - Play-off: četrtfinale Zmaga kolektiva Bor Radenska premagal favorita Roraigrande - Povratna tekma v soboto Bor Radenska je play-off začel na najboljši način: na gostovanju v Porde-nonu je premagal favorita Roraigrande, ki je kraljeval na vrhu lestvice celo sezono. S sijajno predstavo so borovci dosegli zmago v prvem krogu četrtfinala in jih torej od polfinala loči samo zmaga, ki jo bodo Meden in ostali lovili v soboto ob 19.30 na Stadionu 1. maja. »Po pričakovanjih je bilo zelo zahtevno. V napadu smo bili zelo razpoloženi, nisem pa mladinska košarka - Igralci Sokola U14 v Vajontu Uspeh, a prekratka klop Izgubili so tudi na drugi tekmi, izdala pa jih je predvsem trema - Druge ekipe imajo več enakovrednih igralcev Igralci Sokola U14 so v Vajontu pri Por-denonu na dodatnih kvalifikacijskih tekmah za nastop na deželnem finalu zaključili sezono. Po sobotnem porazu z ekipo Torre so v nedeljo izgubili tudi proti Gemoni. Do odmora je bil Sokol nasprotnikom enakovredni tekmec, od 3. četrtine daje pa je popustil. »V primerjavi z ostalima ekipama smo imeli mi krajšo klop, le šest ali sedem enakovrednih igralcev, ostali pa tudi po deset kakovostnih igralcev,« je dejal trener Lazarev-ski in dodal, da so nasploh bili igralci pod velikim pritiskom in zaradi prevelike treme nikakor niso igrali tako, kot znajo. »Mislim, da bi lahko bili nasprotnikom vsekakor vsaj enakovredni, vendar so se igralci enostavno ustrašili, saj je bila to zanje prvo večje tekmovanje.« Sokol je bil v tržaško-goriški skupini drugi in si zato priboril igranje v dodatnih tekmah za nastop na deželnem finalu. Visoka končna uvrstitev po rednem delu prvenstva ni presenetil trenerja Lazarevskega, saj so fante med sezono vestno in redno trenirali in vsi so tudi napredovali. »Edina šibka točka je bila prekratka klop, saj sem imel med sezono na razpolago samo deset igralcev. Lani smo bili v trinajstih, saj so z nami igrala tudi tri dekleta,« je še dejal trener, ki je ekipo v taki sestavi vodil dve sezoni. Igralci Sokola so trenirali trikrat tedensko, večina pa je trenirala dvakrat tedensko: zaradi prostorskih težav so enkrat tedensko trenirali z ekipo U13 Kontovela. Gemona - Sokol 62:35 (12:12, 25:22, 51:29) Sokol: Ferfoglia 9, G. Terčon 5, Gras-si 6, Santini, Fabi 6, Monet, Gherlani 2, Co-slovich, Zavadlal 7, I. Terčon, SON: 22. Pon: G. Terčon, Zavadlal. SPOMLADANSKI POKAL U17 Breg - Don Bosco 99:84 (25:13, 48:25, 73:47) Breg: Gelleni 21, Zobec 19, Tul 2, Cri-smani 38, Gregori 2, Fonda 8, Baldassi 8, Gia- comini 1. Trener Vatovec. Prvi krog pokala, na katerem nastopa pet ekip iz komaj končanega državnega prvenstva under 17, je bil za Breg uspešen, odločilno prednost so si priigrali že v prvem polčasu. naslednji nasprotnik bo Ardita, nastopa pa še Fogliano in Codroipo. DEŽELNO PERVENSTVO U15 Tolažilna skupina Jadran - Ronchi 49:68 JADRAN: G. Furlan, Del Fabbro, M. Furlan 18, Kafol, Ciuch 2, Stoka, Grgic, Mar-telossi 2, Jankovic 10, Rudes 2, Stekar, Zida-rich 15, trener Brumen. 3točke: M. Furlan 1. Jadranovi petnajstletniki so svoje nastope v tolažilni skupini zaključili s porazom. Začetek je bil zelo dober, usodna pa je bila druga četrtina. Tokrat je dobro igral Zida-rich, ki je zbral 15 točk in 14 skokov. Fantje so med sezono vsekakor pokazali napredek, med treningi so se veliko trudili in to dokazovali iz tekme v tekmo. (M.F.) bil zadovoljen z obrambno igro. Poudaril bi, da je to zmaga kolektiva, saj je čisto vsak posameznik prispeval svoje,« je pojasnil trener Boban Popovič. Vse do 35. minute sta si bili ekipi zelo enakovredni, s tem da je imel Rorai-grande glavno pobudo, povedel je največ za 5 točk. Odločilen naskok na zmago si je Bor priigral v zadnjih minutah, potem ko je dosegel tri zaporedne trojke, Ro-raigradne pa je v tistem trenutku zastal v napadu. Bor je razliko povečal še z izvajanjem prostih metov, medtem ko so bili nasprotniki manj točni. Z odličnim delnim izidom 21:33 si je zasluženo priigral končno razliko desetih točk. »Gre za izjemno ekipo, ki je sestavljena iz odličnih posameznikov. Še enkrat jih lahko zaustavimo le, če jim omejimo met za tri točke. To bo odločilno: naj povem, da ima Roraigrande najboljši napad v ligi,« je še povedal trener. Bor je na prvi tekmi prevladal, ker je vseskozi predvajal bolj raznolik napad, globinsko igro, »hkrati pa jih je bilo najlažje presenetiti ravno na prvi tekmi,« je še dodal trener, ki verjame, da bo v soboto čisto druga zgodba. Ob Roraigrandeju, ki je bil eden glavnih favoritov, je izgubil tudi Falcon-star (zmagal je UBC 74:92), Cervignano pa je na domačem igrišču prav tako klonil proti San Danieleju (56:82). Čisto vsi favoriti, ki so redni del zaključili na prvih štirih mestih, so ta vikend izgubili. (V.S.) Roraigrande - Bor Radenska 79:89 (20:15, 36:34, 58:56) BOR: Bole 5 (1:2, 2:3, 0:1), Mado-nia 13 (5:6, 1:5, 2:3), Favretto 5 (1:2, 2:4, -), Crevatin 12 (4:4, 1:1, 2:5), Meden 15 (5:8, 2:5, 2:6), Contento 1 (1:2, 0:1, -), Ba-bich 3 (-, -, 1:2), Sosič 9 (7:10, 1:3, 0:1), Zivic 21 (6:7, 6:11, 1:4), Fumarola 4 (2:4, 1:1, 0:1), Pertot n.v. Trener: Popovič. / ŠPORT Torek, 7. maja 2013 13 1 PET IZPADLIH EKIP (OD ŠESTIH) V ISTI SKUPINI V ženski D-ligi je bilo letos število izpadov še večje kot ponavadi, saj se v 1. žensko divizijo vrača kar šest ekip. Med temi sta na žalost tudi naša predstavnika Zalet D in Govolley. Zanimivo pa je, da je kar pet ekip, ki so na koncu izpadle (oziroma so se odpovedale drugemu delu prvenstva, kot Coselli), v prvi fazi bilo v isti kvalifikacijski skupini. Poleg že omenjenih treh ekip še Ri-gutti in Ronchi. Tako v kvalifikacijah kot v skupini za obstanek je bil med temi najbolj uspešen Govolley, ki bi se verjetno rešil, če bi lahko odigral vsaj dodatno tekmo za obstanek. ENAKO ŠTEVILO ZMAG KOT LANI, A BOLJŠA UVRSTITEV Zalet C je z uspehom na gostovanju v Čenti zaključil letošnje prvenstvo C-lige na 2. mestu v skupini za obstanek. V drugem delu prvenstva je zbral 30 točk, ki so sad desetih zmag in dveh porazov po tie-breaku. Zale-tovke so tako kljub pomlajeni postavi letos izboljšale lansko uvrstitev. V prejšnji sezoni so bile namreč v skupini za obstanek tretje, čeprav so prav tako slavile desetkrat, vendar so osvojile tri točke manj. Prvo mesto v tej skupini je tako lani kot letos pripadlo tržaški ekipi: lani je bil to Libertas, ki je bil letos tretji v skupini za napredovanje, letos pa novinec Virtus. MLAJŠI, A BOLJŠI Goriška Olympia je bila v moški C-ligi z zelo mlado ekipo tako lani kot letos na koncu četrta v skupini za napredovanje. Že uvrstitev med najboljše ekipe v najvišji deželni ligi bi za mlado postavo samo po sebi predstavljalo lep uspeh, Goričani, ki so v letošnji sezoni imeli še nižjo povprečno starost kot lani, pa so dobro opravili svojo nalogo tudi v drugem delu prvenstva. Letos so obakrat izgubili samo proti najboljšim dvem ekipam, Vivilu in Fincantieriju, skupno pa so zbrali dve točki in zmago več kot lani (letos 14 točk in 5 zmag). moška b2-liga - Trener Sloge Tabor Lucio Battisti po končnem 6. mestu »Še so tudi rezerve« Lucio Battisti je letos tretji vodil Slogo Tabor. Vsako leto so bili rezultati boljši kroma Trener Lucio Battisti je po končani B2-ligi o tem prepričan. Sloga Tabor je odigrala odlično sezono, ima pa še rezerve, vendar se bo treba tudi odločiti kako naprej: naskakovati višje cilje ali se zgolj učvrstiti v ligi? »Sezono smo začeli odlično. Po treh krogih smo bili celo prvi. Nekaj porazov nas je nato precej spravilo s tira, vendar smo se pobrali in spet mleli rezultate. Zelo sem zadovoljen. Biti šesti v tako kakovostnem prvenstvu je lep uspeh. Ekipe, ki so za nami, precej zaostajajo po točkah in kakovosti. Bolj sodimo torej k vrhu, vrh smo s svojimi rezultati pravzaprav tudi krojili, ko smo na primer doma premagali Trebase-leghe (premagali pa so tudi Trento in Montebelluno, op.ur.). Zato moram za požrtvovalnost pohvaliti vse svoje igralce. Izboljšali smo lansko uvrstitev, na splošno naredili še en korak navzgor, imamo pa še rezerve, saj je ekipa razmeroma mlada.« Play-off že prihodnje leto? »To je zelo odvisno tudi od nasprotnikov. Prata je imela letos na primer več igralcev, ki so v A2-ligi igrali ne pred davnimi leti, temveč še lani. Isto velja za nekatere druge ekipe. Hočem reči, da je vrh v tej ligi že skoraj profesionalen. Vse je zelo zahtevno, o uspešnosti pa odločajo detajli. Zato ničesar ne morem napovedati. Treba je še počakati, pogovoriti se z igralci. V bistvu sta le dve poti. Če se odločiš za neko bolj profesionalno pot, moraš imeti denar. Kakovost pač plačaš. Če pa se želiš le učvrstiti v tej ligi, kar za nas nikakor ni drugorazredni cilj, moraš skušati v ekipo postopno vključiti mlade igralcev. Nekaj jih imamo tudi pri Slogi.« Na primer? »Zelo je v drugi ekipi napredoval podajalec Natan Cettolo. Je tudi visok. Na centru se je izkazal Peter Sosič. So pa še drugi.« Tudi v Gorici jih je nekaj. Na primer Jernej Terpin. »Ja, seveda. Je pa vprašanje, ali bi bil pripravljen priti k nam in kaj o tem meni njegovo matično društvo.« Kateri igralci so najbolj napredovali? »Rekel bi vsi po vrsti. Ne bi posebej koga imenoval.« Lahko pa vsakega posebej... »Za Davida Cettola je bil sprejem prej kritična točka. Posebno v drugem delu je v tem elementu nedvomno napredoval, svojemu repertoarju v napadu, kjer je zelo dober, pa je dodal še nekaj variant. Sicer je sprejem slonel na ramenih Ambroža Peterlina in Nicholasa Privi-leggija. Oba sta bila boljša kot leto prej, Ambrož se je kot vedno izkazal tudi v obrambi, svojemu napadu pa dodal še nekaj udarcev.« Ko že govorimo o sprejemu... .».. moramo omeniti Matevža Peterlina. Pretežno je pomagal v drugi liniji, omogočil je drugim, da so napolnili baterije. To je težka naloga. Vedno moraš biti zbran. Opravil jo je dobro.« Filip Hlede! »Trideset let so za podajalca šele prava leta, ko igralec v tej vlogi razvije tudi osebnost. Dobro se je vključil v eki- : i k . po in se hitro prilagodil na višjo raven, njegove taktične izbire so bile iz kroga v krog boljše.« Korektorji. »Kristjan Stopar je imel precej predznanja, saj je več let igral na višji ravni. Njegov pristop je zelo profesionalen. Servis mora še stabilizirati, s tem elementom pa je na nekaterih tekmah delal razliko. Zelo dober je bil tudi v napadu s 1. linije. Za Vasilija Kanteta mi je žal, da zaradi dolge poškodbe letos ni mogel priti do izraza. Upam, da bo poleti dokončno odpravil vse težave, saj nanj trdno računamo.« Stefano Sirch je prvič igral z vami. »Poznali smo ga od prej, vseeno nas je prijetno presenetil. Kot človek in kot igralec tako v napadu kot v bloku.« Poglavje zase je Gregor Jerončič »Za profesionalca igrati na nižji ravni: to ni tako lahko kot se morda lahko zdi. V A-ligi so določene stvari samoumevne, v B-ligi pa ne. Letos je bil vsekakor še boljši kot lani. Po značaju in z nasveti in pogovori s soigralci je za ekipo izjemno dragocen. Tudi zame. Med nama ni manjkalo konfrontacije. Na koncu odločim jaz, ampak izmenjava mnenj je vedno koristna.« Z Danjelom Slavcem in Vanjo Veljakom se je zapletlo. »Kot trener sem prisiljen sprejemati odločitve, kar lahko ustvarja nezadovoljstva. Morda jima svojih po- gledov nisem znal dovolj dobro razložiti. Prepričala sta se, da ju želim odrezati od ekipe, kar ni bil moj namen. Nastal je spor, užalila sta se in se oddaljila od nas, užaljeni pa smo bili navsezadnje tudi mi. Bomo videli, ali je mogoče zdaj v pogovorih kaj razčistiti. Lahko povem še nekaj?« Prosim »Zahvaliti se želim vsem, ki so stali ekipi ob strani, spremljevalcem Damjanu Pertotu, Ivanu Peterlinu, Ingrid Kalan, fizioterapevtu Dušanu Blahuti, kondicijskemu trenerju Oliverju Bata-gelju in Luci Miloccu za pripravo tekem.« A. Koren Moška B2- LIGA Trebaseleghe 26 24 2 l4:20 l0 Prata 26 23 3 l2:14 l0 Montebelluna 26 20 6 6l:2l 59 Cordenons 26 20 6 62:29 59 Trentino 26 Il 9 61:36 52 Sloga Tabor 26 14 12 56:44 45 Argentario 26 14 12 50:49 40 Castelfranco 26 12 14 46:51 36 Valsugana 26 12 14 44:49 35 Treviso 26 12 14 41:50 33 Loreggia 26 6 20 29:65 21 Casalserugo 26 6 20 28:61 19 Gemona 26 2 24 10:l4 6 Ferroalluminio 26 0 26 l:l8 1 TOP SCORERJI J>ry Scorerji: Stopar 459, Cettolo 293, A. Peterlin 275, Sirch 172, Jerončič 157, Hlede 60, Kante 58, Slavec 34, Veljak 12, M. Peterlin 11, Privileggi 1. Moška C-liga za OBSTANEKVolley club - Soča Val ZBDS 3:0, Mortegliano - Club Rgione 3:0, Sloga Tabor - VBU 0:3 Mortegliano 10 1 3 25:12 22 Volley club 10 1 3 24:12 22 VBU 10 1 3 23:15 20 Soča ZBDS 10 4 6 15:22 11 Club regione 10 3 1 12:23 8 Sloga Tabor 10 2 s 10:25 7 TAKO ZDAJ Sloga Tabor igra dodatne tekme za obstanek ŽENSKA C-LIGA za OBSTANEK Latisana - Majanese 0:3, Rojalkennedy - Lauzacco 3:0, Tarcento - Zalet C 1:3, Virtus - Azzano 3:0 Virtus 14 12 2 38:9 36 Zalet C 14 10 4 35:20 30 Majanese 14 9 5 33:18 29 RojalKennedy 14 10 4 31:19 28 Tarcento 14 l l 28:28 21 Latisana 14 5 9 18:31 15 Lauzacco 14 1 13 10:39 5 Azzano 14 2 12 11:40 4 TAKO ZDAJ Latisana, Lauzacco in Azzano so izpadli v D-ligo ŽENSKA D-LIGA za OBSTANEK F Fincantieri - Volleybas 1:3, Porpetto - Pordenone 3:0, PAV Udine - Rigutti 3:0, Govolley - Buja 0:3 Buja 14 13 2 41:10 38 Porpetto 14 12 2 38:8 3l PAV Udine 14 9 5 32:22 2l Govolley 14 s 6 24:27 21 Volleybas 14 5 9 25:31 18 Fincantieri 14 5 9 20:32 13 Rigutti 14 4 10 18:35 11 Pordenone 14 0 14 9:42 3 TAKO ZDAJ Govolley, Volleybas in Rigutti so izpadli ŽENSKA D-LIGA za OBSTANEK G Mossa - Martignacco 3:0, Ronchi - Fontanafredda 1:3, Fiumicello - Zalet D 3:2 Lignano 12 11 1 33:6 32 Fontanafredda 12 10 2 31:9 30 Mossa 12 9 3 29:13 28 Fiumicello 12 5 l 11:26 13 Ronchi 12 3 9 13:29 10 Zalet D 12 1 11 15:31 s Martignacco 12 2 10 9:33 5 TAKO ZDAJ Ronchi in Zalet D sta izpadla pokrajinska prvenstva Under 14: Sloga Barich končal na 4. mestu V 1. diviziji med vrhom in bojem za obstanek 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Zalet rumene je prejšnji teden nepričakovano prepustil točko slabšemu S. Sergiu. Smotlakove varovanke so tekmo začele zelo slabo in jim kljub številnim menjavam in predvidljivi igri nasprotnic, ki so napadale samo s krila, ni uspelo ujeti pravega ritma. Boljše so igrale le od sredine tretjega seta dalje, ko so skoraj v celoti nadoknadile zaostanek 20:12 in nato v četrtem in petem nizu vzpostavile pravo razmerje sil. Končni rezultat je bil 3:2 (22:25, 25:23, 23:25, 25:16, 15:5). Brez točk so na pomembni tekmi za obstanek ostale odbojkarice Zaleta Kmečka banka, ki so 1:3 (22:25, 19:25, 25:15, 19:25) izgubile proti ekipi S. Andrea. Colonijeve varovanke so igrale preveč nihajoče, zgrešile so preveč servisov, na mreži pa so bile preveč predvidljive in posledično premalo učinkovite, da bi dosegle več. Poleg tega pa niso pokazale zadostne agresivnosti in borbenosti. Ker zaradi večjega števila izpadov tržaških ekip iz D-lige letos izpadejo iz 1. divizije kar štiri ekipe, morajo za-letovke zdaj na zadnjih dveh tekmah proti Killjoyju in Libertasu osvojiti šest točk, če si hočejo priboriti obstanek. Vrstni red: Triestina Volley 55, Zalet rumene 50, Poggi 48, Zalet Alta Informatica 37, Cus 34, Killjoy 30, S. Andrea 29, S. Sergio 24, Zalet Kmečka banka 21, Evs/Altura 17, Ricreatori 12, Libertas 9 (Zalet rumene, S. Andrea, S. Sergio in Libertas s tekmo več). Sloga Barich under 14 kroma 2. ŽENSKA DIVIZIJA V skupini za napredovanje je Zalet Dvigala Barich osvojil set proti prvouvrščenemu Virtusu. Tekma je bila na splošno lepa, zaletovke so zelo dobro servirale, slabše pa napadale. Končni rezultat je bil 1:3 (23:25, 25:23, 13:25, 18:25). V skupini za obstanek pa je Zalet plave 1:3 (11:25, 17:25, 25:23, 22:25) premagal skromni Preveni-re B. Potem ko so z lahkoto osvojile prva dva niza, v katerih so igrale zelo dobro, so zaletovke verjetno mislile, da imajo zmago že v žepu. V nadaljevanju jim je tako pošla zbranost in niso več igrale učinkovito kot prej, kar je Prevenire B izkoristil in jih v tretjem setu presenetil. Varovanke trenerja Petejana tudi v četrtem niso igrale dobro, a so vseeno pokazale dovolj, da so premagale skromne nasprotnice in tako osvojile vse tri točke. Vrstni red skupine za napredovanje: Virtus 23, Pre-venire A in Oma A 13, Olympia 8, Zalet Dvigala Barich in S. Andrea 3 (Virtus in S. Andrea s tekmo več, Olympia z dvema tekmama manj). Vrstni red skupine za obstanek: Roiano Gretta Barcola 15, Zalet plave 14, Oma B 9, Zalet oranžne 6, Prevenire B 1 (Zalet plave s tekmo manj, Prevenire B s tekmo več). UNDER14 ŽENSKE Sloga Dvigala Barich se je morala na nedeljskem pokrajinskem finalu po izenačeni in napeti tekmi zadovoljiti s končnim četrtim mestom, kar predstavlja za našo ekipo vsekakor lep uspeh, kot je povedal trener Nicholas Privileggi. Prvenstvo so namreč od začetka do konca odigrale v omejenem številu, saj jih je bilo samo sedem, s trudom in vestnim delom na treningih pa so med sezono napredovale in bi z nekaj več športne sreče mogoče celo osvojile tretje mesto. Na odločilni tekmi proti Olympii so namreč zmagale uvodni niz in nato drugega izgubile šele na razliko. V tretjem so nato prevladale nasprotnice. Končni rezultat je bil 2:1 (14:25, 27:25, 15:10), pohvalo za nastop pa zaslužijo vse odbojkarice. Naslov pokrajinskih prvakinj pa so si zagotovile štiri-najstletnice Cosellija, ki so 3:2 premagale vrstnice ekipe Evs/Altura. 1 4 Torek' 7- maj3 2013 NOGOMET ADRIANO TRAMPUS 150. ZA SOVODNJE Na nedeljski tekmi 1. AL Sovodnje - Azzura 1:3 je v vrstah sovodenjske enajsteri-ce odigral 150. prvenstveno tekmo Adriano Trampus (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). V Sovodnje je Trampus prišel v sezoni 2007/08 in takratni trener Claudio Sari ga je prvič poslal na igrišče v prvi tekmi sezone 23. 9. 2007 S. Giovanni - Sovodnje, ki se je končala 3:0 v korist Tržačanov. V tisti sezoni je igral 26 tekem in dal 5 golov, prvega 18. 11. 2007 Sovodnje - Turriaco (2:2). Dobil je rdeči karton na tekmi z Rudo. V naslednji sezoni ga je trener Sari poslal na igrišče 21-krat. V sezoni 2009/10 je v promocijski ligi igral 23 tekem in dal 4 gole, dvakrat je bil izključen, obakrat proti ekipi Villesse. V sezoni 2010/11 mu je trener Davor Vi-tulič v 1. AL zaupal 26-krat, edini gol je dosegel proti S. Giovanniju. V lanski sezoni je igral 27 tekem in dal 3 gole, izključen pa je bil na tekmi Sovodnje - Cormo-nese (1:1), tako da je z nedeljsko letošnjo 27 tekmo s 4 danimi goli skupno zbral 150 prvenstvenih nastopov (127 v 1. AL in 23 v promocijski ligi). / NA »IL GIULIA« BREG IN ZARJA V ponedeljek, 20. maja, se bo pri Svetem Ivanu v Trstu začel tradicionalni poprvenstveni turnir za članske ekipe iz tržaške pokrajine Il Giulia, na katerem bosta od ekip naših društev nastopali le Breg in Zarja. Breg bo v prvem krogu, 27. maja, igral proti ekipi Sant'Andrea, Zarja pa dan kasneje, 28. maja, proti Ponziani. Finale bo šele 28. junija. Prvi krog: 20. 5. San Luigi - Chiarbola, 21. 5. San Giovanni -Cgs, 22. 5. Domio - Montebello, 23. 5. Zaule - Roia-nese, 24. 5. Trieste Calcio - Aurisina, 27. 5. Breg - S. Andrea, 28. 5. Ponziana - Zarja, 29. 5. Muggia -Esperia ali Opicina. Vse tekme bodo pri Svetem Ivanu ob 20.30. D-LIGA - Končal se je redni del prvenstva Grenko slovo V prihodnjih tednih bodo v Krasovem taboru začrtali novo sezono - Sanvitese je ujel play-out Kras se je v nedeljo od D-lige poslovil s porazom v San Donaju. Domača ekipa, ki si je že izborila obstanek in ni imela več možnosti uvrstitve v play-off, je povedla že v 2. minuti po napaki Peric-ciolija v zvezni liniji. Kras je sicer igral dobro in požrtvovalno. Zupanovi fantje so poskusili premagati domačega vratarja, toda Pavan in Kneževič nista bila natančna pred nasprotnikovimi vrati. V drugem polčasu so gostitelji še drugič premagali Giorgiuttija in tekme je bilo konec. «Prvenstva je konec. Še smo razočarani, ker nismo uspeli doseči obstanek v D-li-gi. V prihodnjih tednih bomo sedli za mizo in odločili, kaj in kako naprej,« je dejal predsednik Krasa Goran Kocman. Srbski nogometaš Krasa Milan Grujic kroma Redni del prvenstva D-lige se je končal. V spodnjem delu je Sanvitese premagal Cereo in si izboril play-out. Nasprotnik bo prav Cerea, ki ima osem točk prednosti. Prva tekma bo 19. maja v San Vitu al Tagliamento. Povratna pa teden kasneje v Cerei. V play-outu bosta igrala še Giorgione in Montebel-luna. Kras in Quinto sta že izpadla. V play-off pa so se uvrstili Pordenone, Sambonifacese, Virtus Vecomp in Real Vicenza. ELITNA LIGA - Ufm iz Tržiča je z zmago proti Lignanu s 4:0 napredoval v D-ligo. Drugouvrščena Triestina (2:2 z Azzanesejem) pa bo morala igrati dodatne tekme za napredovanje. 1. AL Primorec rešen, v Sovodnjah so se prestrašili V 1. amaterski ligi Sovodenjci zgolj čakajo, da se bo sezona končala, saj nimajo več nikakršnih možnosti za play-off. Nedeljska tekma pa je bila pomembna za Primorec, ki si je z zmago proti že izpadli Si-stiani izboril obstanek. Pred začetkom tekme so se igralci obeh ekip z enominutnim molkom poklonili spominu na nekdanjega igralca, trenerja in odbornika Primorca Edija Kralja. Gostitelji so v prvem polčasu imeli premoč in v 10. minuti tudi povedli z Miguelom Castrillonom. V drugem polčasu so gostje imeli nekaj več priložnosti za gol, toda 10 minut pred koncem je Menichini iz enajstmetrovke zapečatil izid na 2:0. Nogometaši Sovodenj so se od svojega občinstva poslovili s porazom. Az-zurra, ki se bori za mesto v play-outu, je bila velika bolj motivirana. Tekmo je zaznamoval dogodek v 20. minuti, ko se je zelo hudo poškodoval gostujoči branilec Bigatton, ki so ga morali z rešilcem odpeljati v bolnišnico. Srečanje so prekinili za dobre pol ure. IN MEMORIAM Pogrešali bomo Edkovo ljubezen do športa V tržaški bolnišnici je v petek v starosti 76 let umrl Edi Kralj, dolgoletni igralec, trener in odbornik trebenskega Primorca. Zadnje čase smo ga vedno boj poredkoma videvali na tekmah ob robu trebenskega igrišča, ko se je opiral na zaščitno mrežo ter stalno, v svojem slogu, kritično komentiral dogajanja na igrišču. Zadnja dva meseca pa si je priskrbel stolico in sede s težavo spregovoril kako, seveda kritično pripombo na račun tega ali onega. »Z Edkotom nekaj ni v redu«, sem pomislil. Na zadnjih tekmah ga ni bilo več. Zvedel sem, da je v bolnišnici. V petek pa žalostna vest, da je Edi umrl. Po poklicu je bil krojač in je imel svoj »majhen botegin«, kot se je sam pošalil, v središču mesta. Ko pa je krojače prehitel čas, je opustil to dejavnost in se zaposlil pri podjetju Iret ter se nato upokojil. Že od mladih let pa je bila njegova velika, skoraj strastna ljubezen nogomet. Zato ni naključno, da so ga v na- ših nogometnih krogih vsi dobro poznali, tako da si je prislužil simpatični vzdevek »Edi balon«. Svojo dolgoletno kariero je kot igralec začel takoj po vojni v trebenskem moštvu daljnega leta 1952, ko je star le 15 let in je bil najmlajši v ekipi. Trebenska ekipa je igrala proti Primorju in izgubila z 1:3. V vlogi branilca je igral vse do leta 1972, ko je bil star 35 let. »Bil je vsekakor talent za nogomet, ni pa rad treniral, saj bi nasprotno lahko igral tudi v višjih kategorijah. Vedno je nekaj brundal, tudi med igro. Vsi pa smo vedeli, da ne misli slabo, saj je bil dobre duše,« menijo njegovi tedanji soigralci. Igral je tudi pri tržaški Ederi. Pri Primorcu je bil v poznejših letih tudi trener. Na trenerski klopi je debitiral v sezoni 1975/76 skupno z Bogdanom Čukom. Tre-nerstvo pa je opustil v sezoni 1987/88, medtem pa je vadil razne mladinske ekipe, predvsem pri proseškem Primorju. Rad je obiskoval tudi druge naše športne prireditve. Tako si ga srečal na Poletovi hokejski ali Jadranovi košarkarski tekmi, na kotal-karski prireditvi, na podelitvi nagrad našim športnikom. Na nedeljski tekmi Primorca v Trebčah je stol, na katerem je zadnje čase sedel Edko, otožno sameval. Igralci so se pred tekmo z enominutnim molkom spomnili svojega zvestega navijača in prijatelja.Tudi vsi mi, ki nam je šport pri srcu, ga bomo zelo pogrešali. (lako) Postave ekip naših društev SanDonaJesolo - Kras Repen 2:0 (1:0) Strelca: v 2. Baldrocco in v 80. min. Casagrande Kras: Giorgiutti, Simonin (od 46. Barbetti), Carli, Giordano, Melis, Božič, Pavan (od 82. Bovino), Capalbo, Kneževič, Grujic (od 82. Marocco), Periccioli. Trener: Zupan. Juventina - Muggia 2:1 (1:1) Strelca za Juventino: v 21. Trangoni iz 11-m, 85. Airoldi Juventina: Sorci, lansig (od 76. Giannotta), Beltrame, Zorzut, Sellan, Morsut, Previti, Stabile, Pantuso, Trangoni (od 46. Airoldi), Predan (od 80. Satti). Trener: Murra. Vesna - Ponziana 2:1 (2:0) Strelca: v 5. Pipan,15. Degrassi Vesna: Dedenaro, G. Kerpan, Degrassi, Pipan, Avdic, Rebula, Spinelli, A. Kerpan (Furlan), Martini (Cano), Carrese, Dragosavljevic (Pin), trener Zanuttig Primorec - Sistiana 2:0 (1:0) Strelca: v 10. M. Castrillon; 79. Menichini iz 11-m Primorec: Barbato, A. Di Gregorio, Zugan, M. Di Gregorio, Licciulli, Debernardi, Ruzzier, Meola, Ronci (Ravalico), Menichini (Lanza), M. Castrillon (Sau), trener Biloslavo. Sovodnje - Azzurra 1:3 (1:2) Strelec: v 38. Visintin Sovodnje: Jurij Devetak, Tomšič, Paravan, Stergulz, Visintin, Kogoj, Colella, Galliussi (Vanzo), Vinci, Maurencig (Barandolin), Trampus, trener Coceani. Breg - Roianese 3:1 (2:0) Strelci: 19. Labella, 32. Daris; 76. Nigris Breg: Zanolla, Lodi (Sovič), Degrassi (Legovich), Coppola, Bampi, Labella, Daris, Bertocchi, Brunetti, Nigris, Marturano (Lugnani), trener Cernuta. Primorje - Romana 0:1 (0:0) Primorje: Zuppin, Emili, Mihic (Zidarich), Ferro, Kovacic, Mescia, Jan Čok, Ferluga, Pellaschiar, Pauletic, Udina (Puzzer). Trener: Ravalico. Zarja - Aquileia 1:1 (0:1) Strelec -: 89' Colasuonno Zarja: Rossoni, Sambo, Franco (Ruggiero), Jevnikar, Santono, Yatchominou, Cappai, Aiello, Bernobi (Colasuonno), Kočič, Milič (Cermelj), trener Pocecco. PROMOCIJSKA L. Za play-off bo odločilen zadnji krog Juventina je na najboljši način praznovala 66 let obstoja (ustanovljena 5. 5. 1947) in osvojila tri dragocene točke. Igranje v play-offu pa še ni matematično zagotovljeno: odločilen bo zadnji krog, v katerem bo Juventina skušala ubraniti tretje mesto, ker je drugo že oddano Tricesimu zaradi boljšega izkupička v medsebojnih tekmah. Čeprav je Muggia že napredovala, se je borila do konca in se hotela posloviti od prvenstva s pozitivnim izidom. Pred tekmo je predsednik Kerpan nagradil Erica Iansiga s priznanjem za stoti nastopov v dresu Juven-tine. Juventina je v 21. minuti prišla v vodstvo z upravičeno enajstmetrovko, ki si jo je prislužil Stabile. Iz bele točke je bil natančen Trangoni. Minuto kasneje je Muggia prav tako izenačila z enajstmetrovko, ki pa je bila dvomljiva, saj je Sellan posredoval po žogi brez prekrška. V drugem polčasu je trener Murra opravil vse tri zamenjave in Airoldi je poskrbel za zmago svoje ekipe. Juventina bo v zadnjem krogu igrala proti Caporiaccu, ki zaseda mesta na sredini lestvice. Z zmago proti zadnjeu-vrščeni Ponziani je piko na i postavila Vesna. Ekipa kriškega društva je zmagala z 2:1. Tekma ni bila najlepša, čeprav je začetek obetal nasprotno. Gostitelji so že po petnajstih minutah vodili z 2:0. Nato so popustili in Ponziana se je opogumila. Zmanjšali so zaostanek, več pa jim ni uspelo. Vesna se je tako pred domačim občinstvom poslovila z zmago. »Glede na to, da smo bili tehnično boljši, bi lahko na drugačen način speljali do konca tekmo. Zgrešili smo številne priložnosti,« je dejal Vesnin športni vodja Paolo Soavi. 2. amaterska liga Zarja - Aquileia 1:1, Piedimonte - Turriaco 2:2, Opicina - Moraro 2:3, Villesse - Pro Staranzano 2:1, Breg - Roianese 3:1, Primorje - Romana 0:1, San Canzian - S. Andrea 0:1, Mossa - Torre 0:1 Breg 29 22 4 3 86:28 70 Fog. Turriaco 29 17 8 4 51:19 59 Aquiliea 29 14 11 4 57:27 55 S.Andrea S.Vito 29 14 9 6 38:31 51 Romana 29 14 8 7 37:22 50 Zarja 29 11 9 9 46:36 42 Torre 29 10 10 9 31:35 40 Roianese 29 10 9 10 49:45 39 Mossa 29 11 6 12 34:40 39 Piedimonte 29 9 11 9 35:37 38 San Canzian 29 9 6 14 34:47 33 Primorje 29 8 7 14 29:50 31 Moraro 29 7 8 14 25:37 29 Villesse 29 6 7 16 30:47 25 Opicina 29 4 8 17 25:68 20 Staranzano 29 2 7 20 24:62 13 PRIHODNJI KROG (12.5.) Moraro - Breg, Aquileia - Mossa, Romana - Opicina, Roianese - Piedimonte, S. Andrea - Primorje, Torre - San Canzian, Turriaco - Villesse, Staranzano - Zarja 25 porazov je zbral Kras v D-ligi. V 38 tekmah je repen-ska enaj-sterica zbrala le 29 točk, in sicer 15 na domačih tleh in 14 v gosteh. V Repnu je Kras dosegel 4 zmage, 3 neodločene rezultate in doživel 12 porazov. Od skupnih 29 so rdeče-beli dosegli kar 21 s trenerjem Brankom Zupanom. D-liga Belluno - Delta Tolle 4:2, Cerea - Sanvitese 0:2, Giorgione - Este 3:1, Pordenone - Legnago 1:1, San Paolo - Sacilese 2:1, Sambonifaciese - Clodiense 2:0, SandonaJesolo - Kras 2:0, Tamai - Virtus 0:0, Trissino -Montebelluna 3:0, Quinto - Real Vicenza 1:4 Delta Tolle 38 21 12 5 64:29 75 Pordenone 38 20 11 7 55:38 71 Sambonifacese 38 22 5 11 53:36 71 Virtus Vecomp 38 19 12 7 60:37 69 Real Vicenza 38 18 13 7 70:49 67 Clodiense 38 20 5 13 48:43 65 SanDonaJesolo 38 15 13 10 59:48 58 Sacilese 38 16 8 14 48:41 56 Trissino 38 14 12 12 58:49 54 Belluno 38 14 10 14 53:56 52 Legnago 38 14 9 15 54:47 51 Tamai 38 10 16 12 54:52 46 Este 38 12 10 16 45:50 46 San Paolo 38 12 10 16 43:49 46 Cerea 38 10 14 14 42:56 44 Montebelluna 38 12 7 19 40:62 43 Giorgione 38 10 9 19 40:52 39 Sanvitese 38 8 12 18 33:52 36 Kras Repen 38 8 5 25 34:73 29 Union Quinto 38 4 9 25 32:66 21 TAKO ZDAJ Delta Tolle je napredoval v 2. divizijo, pari končnice: Pordenone - Vicenza in Sambonifaciese -Virtus, Kras in Quinto sta izpadla, pari play-outa: Giorgione - Montebelluna in Sanvitese - Cerea Promocijska liga Valnatisone - Buttrio 2:0, Terzo - Caporiacco 1:0, Juventina - Muggia 2:1, Vesna - Ponziana 2:1, OL3 - Pro Romans 5:2, Isonzo - Tricesimo 0:0, Reanese - Trieste Calcio 1:1, Pro Fagagna Zaule Rabuiese 2:1 Muggia 29 21 4 4 58:18 67 Tricesimo 29 16 11 2 41:10 59 Juventina 29 17 5 7 51:37 56 OL3 29 16 7 6 47:19 55 Pro Fagagna 29 16 7 6 3925 55 Zaule Rabuiese 29 13 9 7 47:35 48 Caporiacco 29 11 7 11 42:43 40 Vesna 29 10 10 9 30:32 40 Valnatisone 29 11 7 11 29:31 40 Terzo 29 11 5 13 30:35 38 Trieste Calcio 29 9 7 13 34:46 34 Romans Medea 29 8 7 14 33:45 31 Isonzo 29 6 11 12 31:41 29 Reanese 29 8 4 17 31:41 28 Buttrio (-1) 29 3 5 21 23:55 13 Ponziana 29 3 0 26 20:72 9 PRIHODNJI KROG (12. 5.) Pro Romans - Isonzo, Caporiacco - Juventina, Trieste Calcio - OL3, Ponziana - Pro Fagagna, Zaule Rabuiese - Reanese, Tricesimo -Terzo, Muggia - Valnatisone, Buttrio - Vesna 1. amaterska liga Sovodnje - Azzurra 1:3, Begliano - Domio 1:1, Mariano - Esperia 1:1, Ronchi - Gradese 1:0, Costalunga - Isontina 0:2, San Giovanni - Pieris 2:0, Muglia - Pro Gorizia 1:2, Primorec - Sistiana 2:0 San Giovanni 29 23 3 3 77:26 72 Isontina 29 16 5 8 49:32 53 Ronchi 29 13 11 5 29:21 50 Gradese 29 13 7 9 53:40 46 Muglia 29 12 10 7 39:31 46 Pro Gorizia 29 13 7 9 39:32 46 Sovodnje 29 9 13 7 25:27 40 Primorec 29 10 8 11 34:40 38 Pieris 29 9 10 10 33:35 37 Domio 29 9 9 11 32:32 36 Costalunga 29 9 8 12 26:34 35 Begliano 29 6 14 9 39:44 32 Mariano 29 8 7 14 32:42 31 Azzurra 29 6 8 15 33:52 26 Esperia 29 3 11 15 27:50 20 Sistiana D. 29 3 9 17 24:53 18 PRIHODNJI KROG (12.5.) Esperia - Begliano, Sistiana - Costalunga, Isontina - Mariano, Gradese - Muglia, Pieris - Primorec, Azzurra - Ronchi, Pro Gorizia - San Giovanni, Domio - Sovodnje / ŠPORT Torek, 7. maja 2013 15 ŠPORTNI PORTRET Po poškodbi bi spet rad bil uspešen atlet Martin Novak (letnik 1995) trenira atletiko pri društvu Marathon TS. »Ko sem bil star 7 let, so me nekatere prijateljice prisilile, naj poskusim ta šport in sem ga s časom vzljubil.« Martin je pred dvema letom utrpel hujšo poškodbo, zaradi katere se težko spet uveljavlja. Prej se je ukvarjal s troskokom, tekom na 300 m in 300 m z ovirami ter s tekom na srednje razdalje (600 m - 1000 m). »Sedaj ne vem še, katerim panogam se bom posvetil. Mogoče troskok in tek na 400 m ali 400 m ovi- Martin Novak re.« Pred poškodbo je bil dokaj uspešen, predvsem v troskoku. Na italijanskem prvenstvu leta 2009 se je prebil v finale. »Presenetil sem sebe in trenerja, saj sem se izboljšal kar za 50 cm.« Posebnih športnih sanj nima, želel bi se vrniti na prejšnjo raven. Mladenič iz Sovodenj obiskuje 4. razred trgovskega zavoda Zois v Trstu. Izbral ga je, ker mu je najbolj ustrezal. »Kot skoraj vsak učenec se ne rad veliko učim, a ko je pač treba, je treba. Po dokončanem petem letniku, ne vem še kaj bom.« (and) ft. ® £ (P HE ... da bo junija letos dopolnil 60 let Livio Pertot (letnik 1953), ki je bil kar 20 let predsednik TPK Sirena. Našemu pomorskemu klubu je začel predsedovati leta 1991 in ga je na tem mestu leta 2011 nasledil Peter Sterni. Pertot pa je še naprej ostal v klubu kot podpredsednik. V mladih letih je bil dober in obetaven košarkar. Košarkarsko pot je začel pri 14 letih v Borovi naraščajniški ekipi (1967/68). V sezoni 1969/70 je igral s člansko ekipo v 1. diviziji, v sezoni 1972/73 je imel krstni nastop v D ligi (20 tekem, 43 točk). V sezoni 1976/77 je imel 9 nastopov v promocijski ligi z novoustanovljeno združeno ekipo Jadrana in sklenil agonistično kariero pri 24 letih v sezoni 1977/78 z Borom v promocijski ligi. (lako) UMETNOSTNO KOTALKANJE - Deželno prvenstvo v starejših kategorijah Uspešni nastopi in kolajne Slovenske kotalkarice so krojile vrh starejših kategorij na deželnem prvenstvu v kraju San Vito al Tagliamento. Največje zanimanje je vladalo za krstni nastop v kategoriji članic Martine Pecchiar (Pat), ene boljših mladink v Italiji in dobitnice kolajne na evropskem prvenstvu 2011. Martina, ki je bila po sobotnem kratkem programu šele druga, je v nedeljo prepričljivo pometla s konkurenco in zmagala s precejšnjo prednostjo, kljub temu, da se ji trojni toeloop ni posrečil, vendar je bil njen program toliko boljši, da zmaga (srednje ocene 8 do 8,1) ni bila pod vprašajem. «S svojim nastopom sem precej zadovoljna. Trojni toeloop sem letos nekoliko spremenila, da bi bil popolnejši, in ga očitno še nisem povsem usvojila, vendar je bil to šele prvi nastop,« je povedala Pecchiari-jeva, ki jo bomo lahko v živo spremljali tudi junija na Pokalu Sedmak ŠD Polet Z zmagovalnim odrom se lahko ponaša tudi openski Polet. V kategoriji jeunesse je bila Metka Kuk druga. Ko ne bi v dolgem programu zgrešila dvojnega axla, bi lahko celo obdržala prvo mesto s sobotnega shor-ta, tako pa jo je prehitela Gioia Giradi, sicer dobitnica kolajn na evropski ravni. Skratka, nadarjena Metka se je izkazala. Zelo dobro je tudi 4. mesto Katarine Jazbec. Tudi ona je zgrešila dvojni axel, vendar je potrdila, da ji samozavest zdaj konstantno narašča. Med mladinkami je bila Valentina Scamperle četrta. Pozna se ji, da letos zaradi mature premalo trenira. Izidi: Članice: 1. Martina Pecchiar (PAT) 185,80; 2. Gabriella Amato (Azzanese) 170,20; 3. Andrea Maria Terpin (Skating Gradišče) 161,10. Mladinke: 1. Veronica Colussi (Azzanese) 165,20; 4. Valentina Scamperle (Polet) 149,50. Jeunesse: 1. Gioia Girardi (Aquileiese) 170,20; 2. Metka Kuk (Polet) 167, 40; 3. Vanessa Dose (PAT) 167,80; 4. Katarina Jazbec (Polet) 157,10; 7. Katja Pahor (Skating Gradišče) 123,30 Od desne v smeri urinega kazalca Martina Pecchiar, Metka Kuk in Katarina Jazbec g. pecchiar MOŠKA TENIŠKA C-LIGA Gaja v polfinalu končnice z drugega mesta TC Natisone - Gaja 6:0 Bandini - Morossi 6:2, 6:1; Ferreghino - Gianolla 6:4, 6:1; Merati - Cigui 6:1, 6:4; Špacapan - Marin 6:1, 6:0; Iriti/Mocchiutti - Moros-si/Cigui 6:4, 6:4; Romanin/Ferreghino - Gianolla/Marin 6:3, 6:3. Teniški igralci Gaje so končali z nastopi v rednem delu deželne C-lige. V zadnjem krogu jih je premagal prvi favoriti za napredovanje TC Natisone, ki ima v svojih vrstah izkušene drugokategornike in No-vogoričana Špacapana. Društvo ne skriva želje, da bi se uvrstilo tudi na državno fazo in se celo prebile med drugoligaše. Gaja je odšla na gostovanje brez bratov Plesničar in kljub nekaterim dobrim nastopom ni osvojila niti točke. Kljub porazu se je ekipa Gaje uvrstila na končno drugo mesto in bo zaradi tega v nedeljo (ob 9. uri) nastopila v polfinalu končnice deželne faze. Njen nasprotnik bo v Gorici TC Zaccarelli, ki lahko računa na Slovenca Bavčarja (2,8) in druge zelo solidne domače igralce. Če bosta tam nastopila tudi brata Plesničar, bi Gaji lahko morda uspel preboj v finale, v katerem bi se po vsej verjetno spet srečala s (pre)močnim TC Natisone. JADRANJE Konstantno predvsem kadeti Optimisti Čupe in Sirene so konec tedna nastopili na Spomladanskem pokalu v Cervii, kjer se je zbralo približno 240 nastopajočih. Izstopali so predvsem kadeti, ki so se med 133 optimisti uvrstili med najboljše: Jan Per-narčič (Čupa) je bil 5., prvi med jadralci letnika 2003, Tinej Sterni (Sirena) je bil 7., Alessandro De Luisa (Čupa) 10., Elisa Manzin (Sirena) 13. V ostri konkurenci sta nastopili še Caterina Sedmak in Elena Locascio (obe Čupa), ki sta bili 24. in 30. Med junioresi pa sta se med 99 nastopajočimi v prvo tretjino uvrstili jadralki Giorgia Singoi (Čupa), ki je bila 17. in druga deklica, Sara Zuppin (Sirena) pa je bila 26. Najboljša jadralka je bila tržaška Slovenka Jana Germani, ki tekmuje za JK Izola. Nastopili so še: 44. Giulio Michelus (Čupa), 46. Petra Gre-gori (Sirena), 63. Nina Benedetti in 85. Luka Paljk (oba Čupa). Jadralci slovenskih klubov so v sredo nastopili tudi na enodnevni conski regati v Miljah, kjer so med junio-resi zbrali absolutno prvo mesto in 2. mesto med dekleti, visoke uvrstitve pa so dosegli tudi kadeti. Med 71 junioresi je zmagal Čupin jadralec Luca Carciotti, Petra Gregori (Sirena) pa je bila po dveh plovih 5., druga med dekleti, Sara Zuppin (Sirena) pa 7., tretja deklica. Med 49 kadeti pa se je v najboljšo deseterico uvrstilo kar pet jadralcev: Ca-terina Sedmak je bila 4., Jan Pernarčič 4., Alessandro De Luisa (vsi Čupa) 6., Elisa Manzin 8. in Tinej Sterni 9. (oba Sirena), članica devinskega jadralnega kluba Gaia Pela' pa je bila 7. Nastopili so še Marko Sancin, Jan Zuppin, Dan Fonda, Stephan Njemčevič, Pietro Osualdini, Leonardo Glavina (vsi Sirena), Elena Lo Cacscio, Giorgia Sinigoi, Sebastian Cettul, Luka Paljk, Giulio Michelus (vsi Čupa). NOGOMET - V 2. amaterski ligi Za Primorje bo zadnji krog zelo vroč V 2. amaterski ligi bo zadnji krog še kako pomemben zgolj za proseško Primorje, ki se bo v zadnjem krogu skušalo izogniti dodatnim tekmam za obstanek (play-ou-tu). Primorje, ki je v nedeljo na domačem igrišču nerodno izgubilo proti Romani, ima le dve točki prednosti pred Morarom, ki je v nedeljo zmagal na Opčinah. Primorje bo v prihodnjem zadnjem krogu gostovalo pri tržaški ekipi Sant'An-drea, ki potrebuje točke za play-off. Moraro pa bo gostil Breg. Tekmo na proseški Rouni je pogojevala močna burja, gostje pa so dosegli zmagoviti gol precej srečno, kajti, glede na prikazano igro obeh ekip, bi bil neodločen izid pravičnejši. Pri Bregu in Zarji so predzadnji krog odigrali neobremenjeni. Na zadnjem domačem nastopu so Bregovi nogometaši nagradili svoje navijače še z eno zmago. Tokrat je padel Roianese. Navijači in nogometaši so nato še naprej praznovali ob napredovanju v višjo ligo. Zarja - tudi »rdeči« so igrali še zadnjič letos pred domačimi navijači - je nastopila s precej spremenjeno in mlado postavo, in bi si la-ko zaslužila celo zmago, saj je v teku srečanja imela več priložnosti za gol od gostov. Ti pa so povedli že v 15. minuti prvega polčasa po »običajni« napaki domačega moštva. Še dobro, da je nato uspelo izenačiti Colasuonnu. MLADINSKI NOGOMET - Najmlajši na Tržaškem in Goriškem Tokrat sami porazi Združena ekipa Krasa je igrala preveč živčno - Dvojni poraz Sovodenj s 3:1 Kras - Montebello 0:1 Kras: Paoli, Nabergoj, Stefančič, Suppani, Feritoia, Procacci, Se-gulin, Ghersinich, Smotlak, Kocman, Caldarola, Gregori, Covarelli, Niro. Trener: Pahor. V zaostali tekmi pokrajinskega prvenstva najmlajših se je združena ekipa poslovila od letošnje sezone s porazom. Nogometaši Krasa so igrali preveč živčno. Ustvarili so kar nekaj lepih priložnosti za gol, toda žoga ni hotela v vrata. Nasprotno so enkrat premagali domačega vratarja nasprotniki, ki so se dobro in učinkovito branili. Pro Cervignano Muscoli - Sovodnje 3:1 (1:0) Strelec: 3:1 Tomšič Gregor Sovodnje: Pahor, D. Pavletič, J. Petejan, Piva, N. Pavletič, Vinci-guerra, Soban, Lakovič, Solinas (Tomšič), Čavdek, D. Petejan. Trener: Cijan. Domači so po podaji z leve strani v kazenski prostor povedli že v 4. minuti. A hladen tuš očitno ni zmedel gostov, ki so se prebudili ter brez konkretnosti pri zaključnih strelih, ogrožali vrata domačinov do konca prvega polčasa. V drugem delu je igra Sovodenj bila še boljša, saj so na krilih Janeza Petejana Sovodenjci bili veš čas na polovici domačih ter tudi poizkušali s streli iz različnih položajev. V 57. minuti pa je sledil šolski protinapad ekipe Cervignana in vodstvo z 2:0. V želji po dosegu zadetka so igralci Sovodenj puščali preveč prostora na svoji obrambni polovici in gostje so iz polprotinapada z lob udarcem dosegli še tretji zadetek. Sovodenjci so častni gol dosegli proti koncu tekme. Sovodnje - Romans Medea 1:3 (0:3) Strelec: 1:3 Čavdek Simon Sovodnje: J. Petejan, D. Pavletič, Persolja, Piva, N. Pavletič, Vin-ciguerra, Soban (Acconcia), Frandolič (Tomšič), Lakovič, Čavdek, Petejan. Trener: Cijan. Igralci Sovodenj so ob odsotnosti nekaterih igralcev bili za več kot leto v povprečju mlajši nasprotnik od vodilne ekipe prvenstva iz Romansa, a z veliko poguma v igri in borbenostjo vseeno navdušili zbrane gledalce. Fizično močnejši gostje so se morali prav pošteno potruditi, da so v 21. minuti prvega dela povedli. V 27. minuti pa iz protinapada podvojili vodstvo. Gostje so iz precej dvomljivega položaja tik pred odhodom na odmor dosegli še tretji zadetek. V drugem delu pa še bolj pogumna igra Sovodenjcev in plod slednje je bil v nadaljevanju zadetek Čavdka v 51. minuti za znižanje rezultata 1:3. 16 Torek, 7. maja 2013 ŠPORT VELIKI 360 STOPINJ - Matevž Peterlin Kraj in datum rojstva: Trst, 30. 12.1980 Kraj bivanja: Katinara Študij, služba: Pedagoški licej A. M. Slomšek, uradnik KDO SE/H Stan: zaseden i je Odbojkar je tudi odbornik pri Slogi Tabor, sicer pa zvest zbiratelj kovancev vseh držav sveta. Zbirko je začel že v otroških letih, potem ko mu j dedek - zbiratelj znamk - prinašal različne kovance, zdaj pa jih poveči ni dobi od prijateljev. Ker se sam rad ne opisuje, smo za krajši opis povprašali brata Ambroža. »Tako v življenju kot v športu je zelo delaven in zanesljiv, njegova edi hiba pa je ta, da je včasih preveč dober.« • Impulziven ali preudaren? Impulziven. • Strog ali popustljiv? Popustljiv. • Družaben ali sramežljiv? Družaben • Sanjač ali konkreten? Oboje. • Delaven ali len? Delaven. • Altruist ali egoist? Altruist. • Osvajaš ali se pustiš osvajati? Osvajam. Športna panoga: odbojka Vloga: krilo, libero Matično društvo: Sloga Sedanje društvo: Sloga Tabor Na igrišču/telovadnici sem 5-krat tedensko (vključeno tekma) a j s g j : n 2 rt O o o ° > o l a o a i p tí ^ -a tí > > m < (t rt 3 p iZ, *** w C N< g —.O i rt d- 1 5' SE. c Ä C 00 00 p rt d- d e > p & s" * -a ep 3 g E e c rt« t/i H es bß f= .2 s % *»t« & : £ E S>N.2 o ¿ a .Sj o • P S j " o ^š "" « a £ • +5 t=c fi >U S « a! aj g t? % ^ I 2 'É- 73 p S 5 ^ & n> i o r d- C 0 e 00 3 p o 00 — O o C 2 j o i tn p O P V O d- O o H rt t-1 " o v 1 O 3' ^ h- ft> ro rt g O v > > 3 n e P S P 3 o h ff n o dO 1 o s t N j v ^ V e g nr n N k o . g P 2p rt a S í . a ž P H g S « Í2 č »-o S E > U S —.p o a cr 1 d- ^ tt r o i o u ** O t o k o e > P N bb oo e vv m p b o č V e p o i :: n "O O : 3 £ P N Is > > -a d- O - p n a at i s • 2 0 a o : • t e or a atnle O j S 3 1 i> o P r0 e č t s ? a s e o 1 F b n o O s P i rt O o sh .c; «j Gleda lišče ali kino? Kino • Dnevniki, revije, TV-dnev-nik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, La Gazzetta dello sport, II Piccolo/ Sky Sport24 • Spletna stran: Slosport, Slomedia, Sportmediaset • Najljubša knji ga, pesem, film, predstava: Butalci, Innuendo (Queen), Poslednji samurai, Afrika ali na svoji zemlji • Dnevne informacije črpam od Primorski dnevnik, Il Piccolo, Sky TG24, Facebook » •JBÍJBAoSpO o; bu iq Bp 'Bqsso Bujsunjd urasiu Bp 'UIT|STUI IQSSZ BZ Sojpajj 0 '()>JI[0A TU (ajo; SBu Bp UT butsíubuj oius Bp 'o; bu 9p9|S '9}B}]nz9i sjqop o|9z oujBSssop—Bp 'mijsim mjods ma>js.íamBZ o • oatz a piuBjj a ijT;(9|od a ]B>[od tuao^sas jistipABU íjoq feu ai am oaiz a ijb ax oj 0 Suidop bjjods ubjjs numax 0 srnusAnj bz mBÍlABfJ 0 'UJ9A 9U O^BZ 'BÍUBSBjdA bSs} |TAB;(SOd T|0>[TU UJ9STU jiq puj iq 'Bjjods «SaíoAS jBjqzi iq au a^ 0 BABqBZ BÍuBp>[BSy\ ¿jjods niamod im íb>j Br O _ p S r i O rt O ^OdS Najljubša jed: polenta z golažem Najljubša pijača: Peterlinov domači cviček Druga država, v kateri bi rad živel: Slovenija (Vinji vrh) Priljubljeni kraj/ izlet: Santo Domingo Triglav? Ne še, letos je v načrtu. / TRENERJEVIH 11 ro Nekdanji vratar Nove Gorice v prvi ligi Mitja Pirih je od nedavnega tudi trener. Med drugim skrbi za vratarje moštva Pro Gorizia. Poklicali smo ga po naročilu Simona Rosiča. Zaradi katerega športnika ste najpogosteje prezrli nogomet? Kot »mulc« zaradi Dražena Petroviča. Čigav dres ste si želeli v otroštvu? Ne samo, da sem si ga želel, sem ga tudi dobil. Od Pagliuce. Čigave enajstmetrovke so neubranljive? Zadnje čase očitno od Balotelli- ja. Katerega pesnika ali pisatelja ste v šoli imeli najraje? Otona Župančiča. Kdo je vaš najljubši glasbenik? Gianna Nannini. Kdo je vaš najljubši kuhar? Mama. S katero svetovno lepotico bi šli na večerjo? Ha ha ... Tukaj moram paziti, da ne bo žena kaj rekla ... Belen Rodriguez. S katerim politikom ne bi šli niti na kavo? Politika me ne zanima. Kdo vam je nazadnje plačal pivo? Prijatelj. Čigavega dresa ne bi nikoli oblekli? Milanovega. Sem pač »interista«. Katerega trenerja naj pokličemo naslednjič? Svetoval bi očeta tekačev Kosovel. Sin Mitja je svetovni prvak v gorskem maratonu. (P. V.) POSTANI NAŠ SLEDILEC primorski_sport NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ATTA = rimski pesnik in komediograf (Titus Quintius) • ENARE = finsko jezero, tudi Inari • ILOR = italijanski davek Mnogo jim dolgujem(o) ... Giani Furlanič Ko si še pred kratkim v športnih in šolskih krogih, zlasti na Tržaškem, omenil ime Giani, smo vsi vedeli, da gre za Giani-ja Furlaniča (letnik 1938), našega dolgoletnega profesorja telesne vzgoje, publicista, dopisnika našega dnevnika in časopisov v Sloveniji, predvsem pa velikega odbojkarskega zanesenjaka. Da bi v nekaj vrsticah strnil njegovo dolgoletno športno pot, je skoraj nemogoče. Bil je dober atlet, saj je uspešno nastopil že na prvem slovenskem športnem dnevu leta 1958 in bil v šestdesetih letih član močne Borove atletske ekipe. Odlikoval se je predvsem na srednjih in daljših progah. Njegova velika, skoraj strastna lju-bežen pa je bila odbojka. Kot je lepo v nagovoru ob Gianijevem zadnjem slovesu (4.8.2011) povedal njegov veliki prijatelj Mario Šušteršič, je odbojko podoživljal kot «igro, ki povezuje in utrjuje socializacijo ne le med šesterko na polju pod mrežo, pač pa združuje vse: trenerje, spremljevalce in tudi navijače.» Bil je dober odbojkar, še boljši trener. Od svojih varovancev, varovank je zahteval maksimalno resnost, prizadevnost, marsikdaj odrekanje, kajti tudi sam je bil do sebe skoraj pretirano «strog». Strokovno se je stalno izpopolnjeval. Na lastne stroške je hodil na trenerske tečaje, ogledal si je številne manjše in vrhunske odbojkarske prireditve. Ne samo v deželi, temveč skoraj po vsej «odbojkarski» Italiji (in tudi preko meje) so ga poznali in cenili. Gianija sem poznal vse od leta 1962, ko sem redno zahajal na Stadion 1. maja. Še bolje sem ga spoznal, ko sva na počitnicah v Poreču z družinama preživela nekaj dni skupaj. Imela sva priložnost, da sva se pogovarjala ne le o športu, temveč tudi o marsičem drugim in predvsem (kritično) o stanju naše manjšine. Ko sem zgodaj zjutraj, še ves zaspan, pricapljal do kopalnice, je Giani že pretekel svojih 20 kilometrov. Občudoval sem in mu zavidal njegovo atletsko postavo večnega mladeniča. Ko pa ga je zadnji dve leti kruta bolezen prikovala na voziček, «svojemu» Pore-ču pa se ni odrekel, sva se le s težavo sporazumevala. Stiskalo me je pri srcu. Vedel sem, da bomo kmalu za vedno izgubili priljubljenega profesorja, neprecenljivega športnega delavca in iskrenega prijatelja. Kajti Gianija so (smo) vsi imeli radi. (lako) Torek, 7. maja 2013 1 J Na Goriškem so lovci v minulem letu odstrelili 900 divjih prašičev. Stalež šče-tinarjev, ki povzročajo vinogradnikom in kmetom kar nekaj preglavic, je najvišji v gričevnatem predelu goriške pokrajine, kjer vsako leto beležijo tudi največ odstrelov. V Brdih so lani odstrelili 619 živali, na Krasu je bilo odstrelov 265, v nižinskem predelu goriške pokrajine pa so odstrelili 16 primerkov. »V minulem letu se je število odstrelov ponovno povišalo. Leta 2011 je bilo v Brdih odstreljenih okrog 500 divjih prašičev, lani pa so lovci spet presegli prag 600 odstreljenih primerkov,« je povedala podpredsednica pokrajine in odbornica za kmetijstvo Mara Černic, po kateri imajo divji prašiči pri nas tako ugodne pogoje za razmnoževanje in življenje, da je njihov sta-lež od leta 2004 dalje naraščal za okrog 14 odstotkov letno. Položaj je v nekaterih predelih pokrajine - predvsem v Podgori in v Brdih - zelo kritičen, zato je konec lanskega leta goriška pokrajinska uprava zaprosila zavod ISPRA, naj izda dovoljenje za izvajanje izrednega odstrela. Ukrepu nasprotujejo oko-ljevarstveniki in ljubitelji živali, drugih možnosti pa ni bilo, saj električni pastirji in kemične vonjave ne zadoščajo več. »Za ta korak smo se odločili po srečanju s predstavniki vseh zainteresiranih ustanov, od kmetijskih združenj do lovcev, prefekture in gozdne straže. Zavod ISPRA nam je izdal dovoljenje za izredni odstrel na celotnem pokrajinskem teritoriju, odredimo pa ga samo v primerih, ko je res potreben. Odloki veljajo za omejen čas in predvidevajo odstrel točno določenega števila divjih živali,« je povedala Černičeva in pojasnila, da pokrajina izdaja odloke, potem ko jo na previsoko število divjih prašičev opozorijo kmečke organizacije, občine ali lovci. Za izredni odstrel so zadolženi lovci in pokrajinska policija. Prva dva odloka je pokrajina izdala v prejšnjih mesecih. Odredila je izredni odstrel v Pevmi ter na območju občin Medeja, Fara, Dolenje, Krmin, Števerjan, Moš, Šlo-vrenc, Koprivno in Gradišče. »Skupno so odstrelili 16 divjih prašičev,« je povedala odbornica. Konec aprila je pokrajina izdala še en odlok, ki omogoča izredni odstrel 20 divjih prašičev na goriškem Krasu, predvsem na Vrhu. Kaj se pa zgodi z odstrelje-nimi živalmi? »Lovci jih po opravljenih analizah razdelijo med kmeti,« je zaključila Černičeva. sovodnje »Zakaj ni bilo slovenščine?« Svetniško vprašanje Klemšeta Občinski svetnik liste Skupaj za So-vodnje Vlado Klemše je na županjo Alenko Florenin naslovil svetniško vprašanje, povezano z začasnimi prometnimi omejitvami, ki so veljale v Rupi med Praznikom frtalje. »Na začasno nameščenih prometnih znakih je bilo pritrjeno besedilo občinskega ukrepa, na dveh, ki sem si ju posebej ogledal, samo v italijanščini. Na območju sovodenjske občine je izvajanje dvojezičnosti nekaj povsem utečenega, zato me čudi, zakaj poleg akta v italijanščini ni bilo tudi prevoda v slovenščini,« poudarja Klemše, ki sprašuje, ali je bilo besedilo napisano tudi v slovenščini in če je bilo, zakaj ni bilo izpostavljeno.s V Brdih so lani odstrelili 619 divjih prašičev, na Krasu 265, v nižinskem predelu goriške pokrajine pa 16 kroma tržič - V petek odprtje razstave Evropski denar za razstavljanje in restavriranje sodobnih likovnih del Tržiška občina si je za prihodnje triletje zagotovila 130.000 evrov iz evropskega sklada za regijski razvoj Italija-Slovenija 20072013 za vzpostavitev sodelovanja na področju sodobne umetnosti s fundacijo Bevilacqua La Masa iz Benetk, univerzama v Padovi in Ljubljani ter tehnološkim polom Vega. V okviru projekta »Modern Art Conservation Center bodo priredili več skupnih srečanj in pobud s posebnim poudarkom na restavri-ranju sodobnih likovnih del, že v petek, 10. maja, ob 18. uri pa bodo v galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču, kjer bodo postavili na ogled platna, ki so jih naslikali Sergio Altieri, Guido Antoni, Enrico Baj, Giorgio Celiberti, Bruno Chersicla, Evaristo Cian, Pietro De Tommaso, Pierluigi De Lutti, Franco Dugo, Fabio Fonda, Marcello Mascherini, Vanja Mervič, Valerio Nicolai, Vittorio Parovel, Luca Petaccia, Federico Righi, Lojze Spacal, Kristian Sturi in Giuseppe Zigaina. Razstavljeni bo tudi več del Pina Furlana, Maria Pallija in Manuela Grossa, ki bo v petek, 17. maja, vodil ustvarjalno delavnico z učenci mestnih šol. Že v četrtek, 9. maja, bo v galeriji delavnica o re-stavriranju likovnih del, na kateri bo spregovoril tudi največji italijanski izvedenec s tega področja Antonio Rava. S projektom si prizadevajo, da bi ustanovili čezmejno koordinacijo restavratorjev, ki so specializirani v restavriranju sodobnih likovnih del in ki bi svoje znanje dali na razpolago tudi restavratorskim podjetjem. Za doseganje ciljev projekta se bodo posluževali laboratorija v Ljubljani, medtem ko bo podobno strukturo v Italiji postavil na noge inštitut Vega iz Veneta. £Primorski ~ dnevnik Nesreča pri Devetakih Na pokrajinski cesti št. 15 pri Devetakih se je včeraj zjutraj zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan 41-le-tni moški iz Ronk. G.D. se je s svojim avtomobilom znamke Renault clio peljal iz Doberdoba proti Devetakom, v še nepojasnjenih okoliščinah pa je izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal s ceste. Moškega so z rešilnim vozilom odpeljali v goriško bolnišnico, okoliščine nesreče preučuje goriška prometna policija. Prelomil si je čeljust V Mirnu se je v nedeljo ponesrečil 65-letni skuterist. Okrog 13. ure se je italijanski državljan peljal s križišča Cijan proti Mirnu. V rahlem ovinku je zapeljal desno na travnato bankino in nato v obcestni jarek. Voznika skuterja je nato vrglo iz jarka na cesto, kjer je obležal v nezavesti, motorno vozilo pa je ostalo v jarku. Hudo poškodovanega moškega so reševalci odpeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje zaradi preloma zgornje čeljusti. Popoldne so policisti obravnavali tudi manjšo nesrečo v Vrtojbi, v katero sta bili udeleženi dve vozili. Do nesreče je prišlo zaradi nepazljive vzvratne vožnje. Nesrečo je povzročil 52-letni italijanski državljan, ki so mu izdali plačilni nalog. Na krilih belega goloba V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo danes ob 20.30 glasbena in besedna predstavitev knjige »Na krilih belega goloba«, o kateri bo spregovoril Gianni Rijavec, slovenski glasbenik in ustanovitelj mednarodne mirovniške fundacije Beli golob. Koncert na Kostanjevici Danes se v prostorih Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico pričenja 19. sezona koncertov Glasba z vrtov sv. Frančiška. Na letošnjem nizu sedmih koncertov, vsi bodo na sporedu ob torkih, se bodo predstavili na-jobetavnejši mladi glasbeniki, profesorji različnih glasbenih šol in glasbeni ustvarjalci z obeh strani meje. Današnji koncert, ki se bo pričel ob 20. uri, bo potekal v samostanski cerkvi Gospodovega oznanjenja na Kostanjevici nad Novo Gorico. Gregor Klančič bo izvedel večer orgelskih skladb skladatelja, organista in zborovodje Paula J. Šiflerja, ameriškega Slovenca, ki ima družinske vezi tudi z Goriško. (km) CUP le do 16.30 Okenca CUP v goriški in tržiški bolnišnici bodo danes zaprli ob 16.30 zaradi tehničnega izpopolnjevanja v računalniškem sistemu. gorica - Prihodnost porodnišnice vse bolj negotova Babice za zaprtje V Tavagnaccu pri Vidmu se je v prejšnjih dneh sestalo medpokrajinsko združenje babic, ki ima 275 članic, razpršenih po vseh porodniških oddelkih Fur-lanije-Julijske krajine. Babice so pripravile spisek zahtev in priporočil, ki jih bodo odposlale novi predsednici dežele Debo-ri Serracchiani in s katerimi si prizadevajo za izboljšanje delovanja porodniških oddelkov. Na zasedanju so babice spregovorile tudi o porodnišnicah v Latisani in Gorici, ki ne dosegata praga 500 porodov letno. Zaradi tega so babice prepričane, da bi treba porodnišnici v Latisani in Gorici zapreti, kot je med drugim določeno v osnutku reforme zdravstvenega sistema, ki ga je pripravila prejšnja deželna vlada. Da visi nad goriško porodnišnico Damoklejev meč, dobro ve tudi vodstvo zdravstvenega podjetja, ki si zaradi tega prizadeva za pripravo projekta čez-mejne porodnišnice skupaj s splošno bolnišnico iz Šempetra. V prihodnjih tednih se bodo tako zvrstili štirje delovni obiski v goriški in šempetrski bolnišnici, ki naj bi predstavljali zarodek skupnega projekta. Njegovi cilji sicer še niso povsem določeni, predvsem se mora razjasniti goriško zdravstveno podjetje, saj je pod vprašajem ravno prihodnost goriške porodnišnice, kjer se v zadnjih letih rojeva okrog 350 otrok, medtem ko so v Šempetru s preko 800 porodi letno na varnem. Goriška bolnišnica bumbaca 1 8 Torek, 7. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / PEVMA - Pevmski most so zgradili leta 1210 V preko 800 letih so ga prekoračili ljudje in vojaki vseh narodnosti Današnjo podobo je dobil po drugi svetovni vojni - Še zlasti ograja je potrebna vzdrževanja POSVET V Bruslju o Gorici in njenih kulturah Malokdo ve, da ima pevmski most za sabo preko osemstoletno zgodovino. To izhaja iz knjige »Storia di Gorizia« iz leta 2010, v kateri je zapisano, da sega prva pisna omemba mostu v leto 1210. Zaradi svoje lege je bil most pomemben protagonist goriške zgodovine, saj so ga v stoletjih prečkali najrazličnejši ljudje in žal tudi vojaške enote vseh vrst in narodnosti. Most so prvič porušili že leta 1268 vojaki patriarha Gregorija iz Montelon-ga, ki se je s tem maščeval takratnim goriškim grofom za umor škofa iz Concor-die. Takoj zatem so ga ponovno zgradili in je leta 1348 brez hujših posledic prestal potres, ki je Gorico hudo prizadel. Pevmski most so leta 1508 prekoračile beneške čete, ki so nato osvojile goriški grad. V 17. stoletju je imel pevmski most še leseno konstrukcijo in je slonel na štirih kamnitih opornikih. Na desnem bregu Soče je stal obrambni stolp, ki so ga začeli graditi leta 1485, zraven njega so bili še utrdba, vojaška postojanka in stra-žarnica za izterjatev mostnine, saj je bilo treba za prehod mostu plačati davek. Od tod izhaja tudi italijansko poimenovanje mostu »Ponte del Torrione«. Utrdbo so porušili v prvi polovici 18. stoletja. Leta 1758 je bil sredi mosta postavljen kip sv. Janeza Nepomuka, zaščitnika voda in mostov, ki naj bi ga izdelal Giovanni Batti-sta Mazzoleni. Kip se je ohranil do današnjih dni in zdaj stoji na goriškem bregu reke. V začetku 19. stoletja so most prekoračili Napoleonovi francoski vojaki. Med prvo svetovno vojno je bil most večkrat porušen in znova postavljen. Porušen je bil tudi v zadnjih dneh druge svetovne vojne, ko so ga ob umiku iz Gorice razstrelili Nemci in četni-ki. Leta 1946 so za gradnjo novega mostu poskrbele zavezniške sile in državna ustanova za javna dela. Most je zgradilo podjetje Rizzani iz Vidma. Načrt, po katerem je zgrajen današnji most, je predvideval 54-metrski lok, z voznim pasom 7 metrov in pločnikoma na obeh straneh ceste. Na obnovo mostu pod zavezniško upravo nas še danes opozarjata plošči na desni in levi strani mostu, na katerih je zabeleženo: »Erected / under the auspice of / Allied Military Government / 13 Corps / during the British American / occupation / 1946«. Preko osemsto let stari pevmski most prav gotovo sodi med najstarejše na reki Soči; v italijanskem jeziku ji pravijo Isonzo, Rimljani so jo imenovali Aeson-tium ali Isontium, Furlani jo imenujejo Lusinc, Isuns ali Lisuns. V bezjaškem narečju je Soča Lisonz, v nemščini pa Son-tig. Staro ime za Sočo v zgornjem toku pa je bilo Šnita. Čeprav smo Goričani in še posebno Slovenci z vznožja goriških Brd tesno navezani na pevmski most, je v slovenskem kolektivnem spominu - še predvsem v osrednji Sloveniji - šel delno v po- Pevmski most (zgoraj); današnjo podobo je dobil pod angloameriško vojaško upravo leta 1946 (zgoraj desno); februarju leta 1929 je Soča poledenela, takrat je bil most lesen in je slonel na štirih opornikih (desno) bumbaca, vip zabo. Naša bistra Soča, dolga 137 kilometrov, ki 95 kilometrov teče po Sloveniji, 42 pa po italijanskem ozemlju, se takoj, ko po Solkanu prečka državno mejo, preimenuje v Isonzo ter se iz ženskega prelevi v moški spol. Po pomembnosti, ki mu ga je namenila zgodovina, bi lahko pevmski most delno zasenčil tudi »vele most«, to je bližnji Solkanski most, ki se med železniškimi mosti ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Ne glede na to, je več kot osemsto let stari pevmski očak prav gotovo tesno povezan z zgodovino goriških Slovencev. Spremlja nas iz časov naših pra-pra dedov do današnjih dni. Veliko zanimivega bi nam znal povedati, saj je most videl marsikaj bridkega vse od obdobja kmečkih puntov do prve svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja. Most je tudi priča lepih trenutkov iz preteklosti, pa tudi sedanjosti, ko se septembra vsakega leta na njem zbira truma ljudi ob prihodu Soške regate. Ne gre pozabiti niti na skoke z mosta, ki so v prejšnjem stoletju vzbujali med Go-ričani veliko zanimanja. Tudi zaradi njegove osemstoletne zgodovine bi si pevmski most zaslužil boljše vzdrževanje pločnikov, vodnih odtokov in še predvsem ograje. Stanje mosta je danes na robu varnosti in dostojnosti. Zadnjič, če nas spomin ne vara, je vzdrževalna dela železne ograje opravilo podjetje Tabaj iz Štandreža, a to je bilo že v prejšnjem stoletju. (ik) Alessio Stasi Goriški duhovnik Alessio Stasi je bil med udeleženci posveta »Borders and multiculturality« (Meje in večkul-turnost), ki je v minulih dneh potekal v priredbi Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji in ga je vodil Goričan Jan Bednarich. Stasi je predaval v Luksemburgu in v Bruslju, spregovoril pa je o Gorici kot vzorcu več-kulturnosti ter o vlogi krščanske civilizacije v evropski stvarnosti. Predaval je v angleščini, delno pa tudi v italijanščini, slovenščini, latinščini, furlanščini in nemščini. Ob poslušalcih je Stasi prepričal tudi žirijo, ki je obe predavanji ocenila kot »odlični«. »Zdelo se mi je, da se nahajam v nekakšnem evropskem Babilonu, saj je publika govorila v najrazličnejših jezikih. Presenetilo me je, da so mnogi poznali Gorico, mikrokozmos, ki sem se ga sprva bal predstaviti kot paradigmo večkulturnosti pred tako obsežnim številom poslušalcev,« pravi Stasi, ki pa je z izbrano temo zadel v črno. »Švedski politik, ki je pred leti obiskal naše kraje, me je vprašal, zakaj na goriškem gradu "kraljuje" lev sv. Marka, čeprav je bila Gorica pod beneško upravo manj kot leto dni. Anglež mi je podaril knjigo o našem teritoriju. Na Goriško se je pripeljal s kolesom iz Lubecka,« pojasnjuje Stasi, ki upa, da bo Gorica znala ovrednotiti svojo bogato identiteto, ki jo v tujini cenijo, a je mnogi Goričani ne poznajo. »Evropske institucije, ki sem jih spoznal s pomočjo prijatelja in tajnika na veleposlaništvu v Bruslju Ulricha von Liechtensteina, so zelo pozorne do središč, kot je Gorica,« pravi Stasi. GORICA - Malčki iz pevmskega vrtca v Katoliški knjigarni Ku - kuk v knjigo Upravitelji knjigarne so otrokom podarili kemične svinčnike z lučko, tako so se pikapolonice spremenile v kresničke Ku - kuk, pokukajmo v knjigo. Tako se imenuje projekt pevmskega otroškega vrtca Pikapolonica, v sklopu katerega so pred dnevi malčki obiskali Katoliško knjigarno v Gorici. V njej so si ogledali bogato izbiro knjig in se pogovorili o razliki med knjižnico, ki so jo že predhodno obiskali, in knjigarno. Ko so razvozlali to težko zanko, so se posedli okoli vzgojiteljice Katje, ki jih je popeljala v pravljični svet, v katerem so srečali majhnega pajka, ki pa je bil zelo žalosten, ker so se ga ljudje bali; on pa sploh ni razumel, zakaj ga ne marajo. Iskal je odgovor in vsak pajek mu je to malo drugače obrazložil. Ob koncu dneva pa je pajek našel modri nasvet pri svoji mami: ta mu je svetovala, naj začne kar pri sebi. Sam naj se najprej nauči imeti rad drugega in ga sprejemati za to, kar je. Otrokom je bila pravljica o pajku Ogabku zares všeč in z velikim veseljem so pod mentorstvom svoje vzgojiteljice izdelali veliko pajčevino, na katero je vsak zalepil svojega narisanega pajka. Nasmeha in začudenja na obrazih pa še ni bilo konca. Upravitelji knjigarne so otrokom podarili kemične svinčnike z lučko. Tako so se male pikapolonice spremenile v kresničke, ki so s svojimi lučkami osvetljevale pot nazaj v vrtec, (sg) Med obiskom Katoliške knjigarne / GORIŠKI PROSTOR Torek, 7. maja 2013 1 Q NOVA GORICA - Jeseni naj bi v Bevkovi knjižnici stekel Read program Psi za spodbujanje otrok pri branju V Ljubljani so zaradi velikega zanimanja termini za branje s terapevtskim psom zasedeni že za nekaj mesecev vnaprej Psi ne obsojajo, se ne smejejo neuspehu, ne karajo. Prav nasprotno: s svojo prisotnostjo lahko pozitivno in pomirjujoče vplivajo na ljudi. Prav zato so psi v zadnjem času vse bolj priljubljeni tudi kot terapevti. Ena od takšnih vlog se je zanje našla tudi v okviru Read programa, ki omogoča posebno spodbujanje branja pri otrocih, ki imajo s tem sicer težave. Med srečanjem namreč otrok bere psu, ta ga zvesto in predvsem brez obsojanja ali posmeha posluša. Read program je bil pred nekaj dnevi prvič na Goriškem predstavljen v novogoriški knjižnici. Direktorica Irena Škvarč pravi, da bi zadeva pri njih lahko stekla že v jeseni, če bo dovolj zanimanja. Po obisku prve predstavitve Read programa v omenjeni knjižnici bi lahko že sedaj napovedali, da se bo zadeva v Novi Gorici lepo prijela. Otroci so s psi namreč spontano našli stik, jih božali in jim prigovarjali, kot da se poznajo od nekdaj, pa čeprav predstavitveno srečanje še ni bilo namenjeno dejanskemu izvajanju branja psom. »Zakaj pa bi bral psu, saj me ne razume?« se je z otroško iskrenostjo vprašal sedemletni deček. Res je, pes ne razume, zato pa je poleg njega prisoten tudi vodnik, ki mora tako kot njegov pes, I Predstavitev projekta Tačke pomagačke v novogoriški knjižnici foto k. m. najprej opraviti enoletno usposabljanje v ta namen. Ko otrok torej bere psu, je na morebitne napake pri branju - pa naj si bo to zamenjava črk ali izpuščanje besed - pozoren vodnik psa, ki v takem primeru poseže vmes in prijazno pove, da kuža ni čisto vsega razumel, ob tem pa z določenim ukazom spodbudi psa, da se s tačko ali gobčkom dotakne strani v knjigi in tako nakaže, da je treba stavek ali besedo prebrati znova. Koristi od takšnega branja imajo tudi otroci, ki se pri glasnem branju pred občinstvom težko sprostijo. S kužkom, ki mirno posluša in se ob tem pusti gladiti po dlaki ali pa malemu bralcu zaupljivo in pomirjujoče položi glavo v naročje, pa gre veliko lažje. Read program je že uspešno zaživel v Ljubljani, kjer so termini za branje s psom zasedeni že za nekaj mesecev vnaprej. Otroci, ki so redno vključeni, na nova srečanja prihajajo navdušeni in se nemalokrat sami pohvalijo, da so branje vadili tudi doma - česar prej zaradi neuspehov niso radi počeli - , zato, da bodo svojemu pasjemu poslušalcu lahko naslednjič lepše prebrali zgodbico. Nemalokrat se zgodi tudi, da se med knjižne police po novo knjigo odpravijo kar v družbi svojih novih kosmatih poslušalcev in jo nato skupaj prineseta na bralno blazino. »Želimo si, da bi to postala ena izmed ponudb v naši knjižnici, da bi pomagali tudi tistim, ki jim branje ne teče tako kot bi moralo. Zato upamo, da bodo danes vsaj starši in nekateri otroci dobili prvi stik s temi kužki, ki so sicer terapevtski psi, izučeni prav za to nalogo. Upam, da bomo s srečanji lahko začeli že jeseni,« je na predstavitvi programa povedala direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka, Irena Škvarč. Program Read sicer poteka individualno: en otrok bere enemu psu. V Novi Gorici bo ta aktivnost potekala enkrat tedensko ali morda na štirinajst dni, odvisno od zanimanja, pravi direktorica. Res pa je tudi, da je usposobljenih parov - vodnikov in psov - za Read program na Goriškem zaenkrat še malo. Glede na to, da bo knjižnica program še posebej predstavila okoliškim šolam in jih pozvala k sodelovanju, pa gre pričakovati, da bo zanimanje za to obliko pomoči otrokom naraslo. (km) NOVA GORICA - Ministrstvo pripravlja konservatorski načrt Mestni občini se utegne vila Rafut izmuzniti iz rok Dotrajana notranjost vile Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravlja razpis za javno zasebno partnerstvo v primeru vile Ra-fut, s katerim bi obnovili vilo in del parka, ki je v državni lasti. Spodnja polovica parka je občinska. To pomeni, da se zna objekt novogoriški občini, kjer so se nadejali brezplačnega prenosa vile, izmuzniti iz rok. Razpis sicer še ni pripravljen, so v minulih dneh pojasnili na omenjenem ministrstvu. »Upoštevaje Zakon o javno zasebnem partnerstvu in ostale področne predpise Ministrstvo kot javni partner pripravlja investicijsko dokumentacijo in konservatorski načrt,« so odgovorili na naše vprašanje. »Naša želja o prenosu vile na občino še vedno ostaja,« se ne da novogori-ški župan Matej Arčon. »To želimo v kratkem, upam, predstaviti novemu ministru. V kolikor se bodo odločili drugače, da želijo vilo dati v najem ali narediti razpis, želimo vsaj pri slednjem sodelovati, saj smo lastniki polovice botaničnega vrta in ne želimo, da bi prišlo do neke solo ak- cije. Do tega poskusa je sicer že prišlo... Radi bi bili seznanjeni s pogoji, vsebinami, ki naj bi bile v vili. Jaz sem sicer naklonjen obema opcijama, glavno je, da pride do prenove te vile in celotnega botaničnega vrta. V svojem delu vrta je ministrstvo prejšnji teden tudi izvedlo nekaj sanacijskih del. Tudi občina bo sanirala del ograje na svojem delu,« pojasnjuje župan in dodaja, da so na ministrstvo ponovno poslali svoj predlog vsebin za vilo, avtorja sta publicist Ervin Hladnik -Milharčič in umetnostna zgodovinarka Katarina Brešan iz Goriškega muzeja. Laščakovo vilo bi po njuni zamisli zasnovali kot večnamenski prostor za dialog med kulturami vzhodnega in zahodnega Mediterana, zaradi lokacije pa je po njunem mnenju »izjemen kraj stika vzhodnih in zahodnih kultur, saj stoji na državni meji, ki označuje srečanje latinskega in slovanskega sveta. V sebi nosi interpretacijo avstrijskih in italijanskih arhitekturnih stilov neoislami-stičnih gradbenih trendov v Kairu in Istanbulu na prelomu z devetnajstega v dvajseto stoletje.« V vili bi tako uredili digitalni arhiv zgradb, ki jih je arhitekt Anton Laščak zgradil v Kairu, Aleksandriji, Istanbulu, na Dunaju in v Rimu, v njej bi prostor našel digitalni in dokumentacijski center za migracije z Goriške s poudarkom na sistematični selitvi ženske delovne sile z Goriške v Kairo in Aleksandrijo. V objekt bi umestili še dokumentacijski center mi-grantskih izkušenj med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. »Vila Rafut ponuja prostor za srečanje skupin, ki se z migranti ukvarjajo v Egiptu, Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem in sorodnih državah,« sta zapisala avtorja predloga vsebin, ki sta si v objektu zamislila tudi Goriški kulinarični inštitut. skratka, vila Rafut, ki po njunem mnenju stoji v najbolj zanimivem pasu Evrope, kjer se srečujejo slovanska, latinska in germanska tektonska jezikovna plošča, bi predstavljala organiziran prostor srečanja umetnosti, literature, pričevanj, političnega dialoga in drugih dejavnosti, ki meje razumejo kot priložnost medsebojne penetracije na jezikovni, arhitekturni, družbeni, kulinarični in študijski ravni. Laščakovo vilo si je lani ogledala tudi egiptovska veleposlanica, ki je bila nad vilo in botaničnim vrtom navdušena. »Tudi ideja o centru orientalskih kultur se ji je zdela zelo dobra, zato je ponudila svojo pomoč pri uresničitvi,« se lanskoletnega obiska spominja Arčon. Kaj se bo v resnici izcimilo iz vsega skupaj, je trenutno še uganka. Dejstvo pa je, da je vila potrebna temeljite prenove, kar so pred nekaj meseci na ogledu ugotavljali tudi študentje arhitekture s tržaške univerze. Upajmo, da se ne bodo dogovori okoli vile vlekli tako dolgo, da se bo vmes začela podirati. (km) GORICA - Delovno srečanje Društvo upokojencev potrebuje več mlajših moči Del udeležencev delovnega srečanja foto e.d. Z razliko od prejšnjih let je Društvo slovenskih upokojencev za Goriško letos priredilo skupno delovno srečanje ne samo odbornikov, ampak tudi vseh članov, ki opravljajo glavne društvene dejavnosti, med te člane spadajo pevke, članice rekreacijskega krožka in sodelavci. Srečanja se je udeležilo 35 oseb dne 25. aprila v Orehovljah pri Mirnu z namenom, da se kot vsako leto pogovorijo o delovanju, namenih, uspehih in morebitnih težavah pri izvajanju načrtovanih dejavnosti. Vsem se je društveni predsednik iskreno zahvalil za prostovoljno požrtvovalno delo. Da društvo uspešno deluje, sta potrebni medsebojno zbliževanje in iska- nje boljših skupnih poti. Predsednik je izpostavil predvsem potrebo po čim bolj živem kulturnem udejstvovanju, saj edino to prispeva k boljšemu ohranjanju vsega, kar imamo dobrega in koristnega. Od tega je tudi odvisen obstoj društva in brez društev bi bil slovenski živelj v Italiji zelo osiromašen. Tudi zdajšnjemu vodilnemu kadru leta prehitro tečejo. Zato Društvo goriških upokojencev nujno potrebuje več mlajših moči, ki bi nadaljevale delo zlasti pri vodenju razvejenih dolžnosti, zato toplo priporoča upokojenim Slovenkam in Slovencem ter prijateljem na Goriškem, da pristopijo k društvu v čim večjem številu. (ed) NOVA GORICA Azerbajdžanci snemali tudi v Šempasu MihajlovkipvŠempasu fotokm. Pred kratkim se je v Sloveniji mudila Azerbajdžanska televizija ATV-Azad Azerbaycan, kjer je snemala oddajo o slovenskih turističnih znamenitostih. Med kraji, ki so jih obiskali azerbajdžanski novinarji - te je na obisku gostila javna agencija Spirit, so bili Ljubljana, Bled, Lipica, Postonjska jama, obala, Rogaška Slatina in Goriška. Slednja je z Azerbajdžanom še posebej povezana, saj se je tam v okviru ruskega bataljona znotraj devetega korpusa boril in padel njihov narodni heroj Meh-di Huseynzada - Mihajlo. Mihajlo je padel leta 1944 v Vitovljah, pokopan je v Čepova-nu, pred dvema letoma pa so v njegov spomin v Šempasu odprli muzej, kjer je predstavljen kot borec in umetnik. Na Goriškem ima sedež tudi Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdža-na, ki si je za ključno nalogo zadalo prav krepitev gospodarskega in kulturnega sodelovanja med državama. Prvi pomemben korak v to smer je bil torej storjen junija 2011, ko je Goriško v okviru obiska v Sloveniji obiskal azerbajdžanski predsednik Il-ham Alijev v spremstvu šestdesetih predstavnikov tamkajšnjih podjetij in institucij. Skupaj s slovenskim predsednikom Danilom Turkom je v Šempasu odprl omenjeni muzej, gospodarstveniki pa so se v okviru obiska na Goriškem sestali s 35 predstavniki regijskih podjetij z namenom povezovanja in vzpostavljanja poslovnega sodelovanja. Lanskega oktobra je novo-goriško območno združenje borcev za vrednote NOB gostilo delegacijo veteranske organizacije Azerbajdžana, v začetku letošnjega aprila pa se je slovenski turizem prvič predstavil na sejmu v azerbajdžanskem glavnem mestu Bakuju. Azerbajdžansko gospodarstvo po oceni Spirita izkazuje visoko stopnjo rasti, ob tem pa tudi velik finančni kapital za investicije z interesom vlaganja v različne gospodarske panoge. Turisti iz Azerbajdžana se sicer zanimajo predvsem za ponudbo slovenskih naravnih zdravilišč, medicinskega turizma, luksuznega turizma in za t.i. eko turizem. Televizijska hiša ATV-Azad Azerbaycan, ki je v minulih dneh v Sloveniji snemala turistično oddajo, ima 8 milijonov gledalcev. (km) 20 Torek, 7. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR gorica - Festival Komigo Johanna Padana odkriva Ameriko v V/ V * —Ab ? Marina De Juli foto k.d. V Kulturnem domu v Gorici bo v četrtek, 9. maja, ob 20.30 tretja predstava letošnjega, že 10. trojezi-čnega Festivala komičnega gledališča Komigo »Johanna Padana a la des-coverta de le Americhe«, katere avtor je Nobelov nagrajenec Dario Fo; v glavni vlogi bo nastopila Marina De Juli iz Milana, sicer rojena v vasici ob meji s Švico v pokrajini Varese, Cuas- so al Monte. Lani je Marina De Juli s predstavo »Ho visto un re« uspešno odprla festival Komigo in je gledalce navdušila s svojo energijo. Na odru je bila pravi vulkan, zato pa so Komi-gojevi prireditelji prepričani, da tudi v predstavi »Johanna Padana« ne bo zatajila. Za podrobnejše informacije je na voljo urad Kulturnega doma (tel 0481-33288, info@kulturnidom.it). [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče V ČITALNICI BABEL kulturnega centra Mostovna v Solkanu bo v četrtek, 9. maja, ob 20.30 nastop gledališke skupine MAK z gledališko igro »Pojma nimam«; več na www.mostovna.com. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v sredo, 8. maja, ob 20. uri »Ljudožerski ples (Tommaso Santi); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 »Iron Man 3«; 21.00 »Dies irae«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 21.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »Miele«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 16.40 - 20.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.15 - 21.45 »Hansel & Gretel - Cacciato-ri di streghe« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 21.15 »Iron Man 3« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Effetti collaterali«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 -20.10 - 22.00 »Come pietra paziente«. n Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je v sodelovanju s fotografskih krožkom Circolo Fotografico Isonti-no na ogled fotografska razstava z naslovom »Vidiki vernosti v prvi svetovni vojni 1915-2013«; do 10. maja ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481531445, kcl.bratuz@libero.it). V VILI VICENTINI MINIUSSI na Trgu Unita 24 v Ronkah je na ogled fotografska razstava z naslovom »Testi-moni. Ritratti di resistenti di Ronchi« Luciana Maniaja; do 10. maja od ponedeljka do petka 9.00-12.30, ob ponedeljkih in sredah popoldne 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0012.30. V urnikih odprtja razstave bodo predvajali amaterski film »25 aprile 1967« in dokumentarec »Storie re-sistenti. Da Monfalcone a Salcano« Anne Di Gianantonio in Tommasa Montararija. FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na ogled fotografske razstave »Pogledi«. Razstavljajo Rebeka Bernetič, Ilenija Braj-nik, Deborah Brugnera, Shana Carrara in Stane Lokar; do 11. maja po domeni (tel. 0481-884226). V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Habi-tat med mikavnostjo in resničnostjo«; do 12. maja od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona) v Solkanu je na ogled razstava Eneja Gale z naslovom »Interlokulus: Ko zadošča peristaltika«; do 23. maja od ponedeljka do petka 9.00-17.00. RAZSTAVA »ODPRTA OBZORJA / ORIZZONTI APERTI« je na ogled na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein v Gorici. Razstavljena so dela iz umetniških zbirk delniške družbe KB1909 in banke Monte dei Paschi di Siena, med katerimi izstopajo slike uveljavljenih in mednarodno priznanih umetnikov kot so Veno Pilon, Ivan Čargo, Anton Zoran Mušič, Lojze Spacal, Avgust Černigoj in Tone Kralj; do 26. maja 10.00-17.00, zaprto ob ponedeljkih. V GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deveta-kih je na ogled razstava likovnih del Lojzeta Spacala. Grafike, slike in ena tapiserija bodo na ogled do 15. junija. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo do 30. junija, na ogled razstava z naslovom »Una novella patria dello spirito. Fi-renze e gli artisti delle Venezie nel primo Novecento. Opere dal gabinetto disegni e stampe degli Uffizi. 4 Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: otvoritveni koncert bo v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici danes, 7. maja, ob 20. uri. Večer orgelskih skladb Paula J. Šiflerja bo izvedel Gregor Klančič. SKRD JEZERO DOBERDOB vabi v četrtek, 9. maja, ob 20. uri v društvene prostore v Doberdobu na koncert. Nastopili bodo mladinci glasbene šole San Paolino iz Ogleja, zadonele bodo tudi harfe študentov glasbene šole Komel iz Gorice. SNOVANJA 2013: v petek, 17. maja, ob 20.30 na kmetiji Carlo di Pradis v Krminu nastopajo učenci moderne skupinske igre in baletnega oddelka SCGV Emil Komel. Na večeru z naslovom »Evergreen« bo gost Brkinska godba 2000. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, ki jo vodi Ales-sandro Svab, vabi v občinsko gledališče v Tržiču na Rossinijevo operno predstavo »Siviljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«) v soboto, 18. maja, ob 20. uri. V jutranjih urah bodo predstave za otroke. KONCERT »VOGLIAMO LA PACE -HOČEMO MIR« bo v četrtek, 23. maja, v kleti rubijskega gradu na Gornjem Vrhu 40. Gosta bosta goriška pevka Gabriella Gabrielli (Zuf de Žur) in priznani slovenski kantavtor Vlado Kreslin. Spremljal jih bo trio Diego Todesco (kitara), Maurizio Veraldi (klaviature) in Sašo Debelec (kontrabas). Koncert sodi v okvir pobud goriške pokrajine ob 100-letnici 1. svetovne vojne. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest organizatorji priporočajo zainteresiranim rezervacijo vstopnic, oz. vabil; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). H Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. H Čestitke Pred dnevi je v Apuliji Valeria povila Mateju Černicu prvorojenko MARTINO. Srečnima staršema, no-ni Klari in nonotu Igorju iskreno čestitajo Kulturni dom v Gorici, OK Val, ŠZ Dom ter skupina goriških prijateljev. Mali Martini pa srečno z odbojkarskim »trikratnim zdravo«. S Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. SPDG prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v soboto, 18. maja. Odhod iz Gorice ob 6.30, ogled z vodičem razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, mesta in Ptujske Gore. Ob 17. uri vrnitev s postankom v Trojanah; vpisovanje in informacije na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro ali po tel. 0481-390688 vsak dan med 19. in 20. uro (Saverij Rožič, ki bo vodil izlet). SPDG organizira v nedeljo, 12. maja, kolesarski izlet na Vodice in Banjšice. Predstavitev izleta bo v četrtek, 9. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Zbirališče ob 8.15 v nedeljo, 12. maja, na parkirišču mejnega prehoda v Rožni Dolini (na italijanski strani), start ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku SPDG GO 3D; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Zaželjena prijava udeležencev, obvezna čelada. KOLESARSKI IZLET V nedeljo, 12. maja, organizira SPDG kolesarski izlet na Vodice in Banjšice. Predstavitev izleta v četrtek, 9. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče ob 8.15 v nedeljo, 12. maja, na parkirišču mejnega prehoda v Rožni Dolini (na italijanski strani), start ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku SPDG GO 3D. Za informacije: Robert 328-8292397. Obvezna je čelada! Zaželjena prijava udeležencev. SPDG organizira v soboto, 11. maja, planinski izlet na Rovtarsko hribovje (nezahtevno, pribl. 6 ur hoje). Start na Medvedjem Brdu (785 m), vzpon na Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m), nadaljevanje do Rovt ter zaključek na kmetiji Šinkovec na Medvedjem Brdu. Zbirališče pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu. 3 Obvestila PRI ZVEZI DELOVNIH INVALIDOV ANMIL v Ulici Cantore v Gorici (tel. 0481-531953), ki je odprt ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih dopoldne, in v ulici Leopardi v Tržiču, ki je odprt ob torkih in sobotah dopoldne, je mogoče dobiti obrazce CUD 2012, INPS in INPDAP brezplačno. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. DRUŠTVO SABOTIN sklicuje občni zbor v ponedeljek, 13. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva na Znorišču 4 v Štmavru. H Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri laboratorij za otroke z naslovom »Ti voglio bene mamma!«; zaželjena je prijava. »VRNITEV V GORICO« je naslov novega niza Radia Trst A, ki poteka vsak torek ob 18. uri s ponovitvijo ob sredah ob 10.10. Pripravila ga je časni- -/ karka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini preprostega slovenskega človeka na Primorskem Dorica Makuc. KROŽEK ANTON GREGORČIČ, v sodelovanju s KC Lojze Bratuž, Skupnostjo družin Sončnica in Mladinskim domom vabi na glasbeno in besedno predstavitev knjige »Na krilih belega goloba«, ki jo je napisal glasbenik Gianni Rijavec. Predstavitev bo danes, 7. maja, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 9. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »Duh inkvizicije«. O knjigi in njeni polemični vsebini se bo z obiskovalci pogovarjal avtor Peter Kovačič Peršin V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 9. maja, ob 18. uri srečanje s predstavitvijo knjige z naslovom »Viaggio nell'Italia dei beni comuni« v organizaciji skupine solidarnega nakupovanja Il Ponte v sodelovanju z etično banko. ZDRUŽENJE PRIJATELJI ČASOPISA »ISONZO SOČA« GORICA in Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete, Svet slovenskih organizacij ter Slovenska kulturno gospodarska zveza vabijo na prireditev ob 300-letnici Tolminskega punta v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri na Travniku v Gorici. Na programu zborovska pesem, pozdrav prireditelja, pozdravi predstavnikov krajevnih uprav, recitacije, govorniška posega v slovenščini in italijanščini. KINOATELJE vabi ob izidu knjige »L'al-tra regola del gioco« pisatelja Hansa Kitzmeullerja na avdiovizualni dogodek, posvečen filmski in gledališki igralki goriškega rodu Nori Gregor. Potekal bo na Dvoru Darka Bratine v Hiši filma v Gorici v četrtek, 16. maja, ob 20.30. Knjigo bodo predstavili avtor Hans Kitzmueller, raziskovalec biografije Nore Gregor Igor Devetak in predsednik Kinoateljeja Aleš Dok-torič. Avdiovizualni dogodek bo re-žirala dramska avtorica, igralka in režiserka Neda R. Bric. UPOKOJENCI CISL iz Gorice, Štever-jana, Moša in Sovodenj organizirajo 25. maja Praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu. Prisotna bosta državni tajnik Mario Menditto in deželni tajnik Gianfranco Valenta; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od 9. do 11. ure od ponedeljka do petka do 20. maja, oz. do zasedbe mest. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 28. maja, ob 17.30 srečanje v sklopu niza »SOS cervello« z naslovom »Crisi di panico? Una "botta" di Vita...«; vstop prost, več na www.sos-cervello.it. 0 Mali oglasi SEM POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami. Iščem kakršnokoli delo v dopoldanskem času. Klicati po 18. uri tel. št. 00386-40272290. TRI DVOMESEČNE MUCKE iščejo dobre prijatelje; tel. 347-1243400. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.30, Ferdinando Polencic (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Tiziana Cal-ligaris, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 12.20, Giuseppe Travan iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Linda Meneguzzi vd. Stabile (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 11.00, Dorina Moretti vd. Buttignon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 14.00, Ennio Fumis (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 7. maja 2013 21 KRAŠKA HIŠA V REPNU - Fotografska razstava Branka Lenarta Istrski fotografski motivi uvajajo v novo bogato sezono Lenartovi posnetki vasi Krkavče med etnografijo in raziskovanjem grafičnih prvin Kraška hiša v Repnu uvaja novo razstavno sezono s fotografsko razstavo Branka Lenarta, mednarodno priznanega fotografa po rodu iz Ptuja. Do leta 2003 je bil dejaven kot predavatelj za fotografijo na Višji državni šoli za umetnost in oblikovanje in na Visoki strokovni šoli Joanneum v Gradcu. Od leta 1968 se je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, njegova dela se nahajajo tako v prestižnih javnih kot tudi v zasebnih zbirkah med drugim na Dunaju, v Parizu, New Yor-ku, Barceloni, Ljubljani, Grazu in Linzu. Številne monografije izpričujejo njegove dosežke na področju fotografije, nekatere si lahko na razstavi ogledamo. Živi in ustvarja razpet med Gradcem in Piranom. Na odprtju razstave je predsednik Zadruge Naš Kras, pobudnice razstave, Edi Kraus spomnil, da bo letošnja sezona bogata na dogodkih, saj bo tej razstavi sledila slikarska razstava Klavdija Palčiča ob sedemdesetlenici pesnika Marka Kravosa, sezona bo letos spet doživela svoj višek s praznovanjem kraške ohce-ti, ki bo 25. avgusta. Pozdravil je tudi Marko Pisani, župan Občine Repenta-bor, ki skupaj z Uradom vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu podpira pobudo. O razstavi je spregovoril Andrej Furlan ter razmišljal o fotografiji kot posrednici informacij in obenem pričevalki preteklosti. Spomini, ki nam jih posreduje so lahko večplastno berljivi in se preko stika z gledalcem prelijejo dejansko v sedanji čas. Naslov razstave: »Krkavče, Istria. Terra« se sklicuje na prelepo značilno istrsko vas na robu ša-vrinskega gričevja nad Dragonjo, ki jo je Branko Lenart odkril preko prijatelja Jožeta Kološa iz Prekmurja, s katerim sta se leta 1975 udeležila srečanja umetnikov v priredbi Obalnih galerij v Košta-boni. Prevzela ga je sprva lega tega edin- Branka Lenarda (desno) je predstavil Andrej Furlan; spodaj nekatere razstavljene fotografije kroma stvenega naselja na živi skali, ki se je takrat nahajalo še na območju bivše Jugoslavije in krajevni običaji kot je npr. značilna vstajenjska procesija. V tej vasi se je dalj časa zadržal in med leti 1981 in 1986 fotografsko dokumentiral posebne dogodke, kot so poroke, krsti in pogrebi. Prej se je bil šestnajst let ukvarjal pretežno z reportažno fotografijo, ki si je utrla pot v socialno dokumentativno fotografijo. Portretov se je želel posebej lotevati z dokumentacijo konkretne umestitve portreti-ranca v svoj prostor in jih podprl tudi s teksti. Čeprav uzremo na njegovih fotografijah več podrobnosti, zaradi katerih bi lahko uvrščali posnetke v zvrst etnografske fotografije, želijo slednji predvsem biti raziskovanje grafičnih prvin preko fotografskega medija. Prve fotografije so bile posnete z Leiko, najstarejšim fotoaparatom, z analognim sistemom in ostrim filmom ter daljšim časom izpostavitve. To dovoljuje večjo definicijo ostrine in globine polja. Uporaba flasha tudi med snemanjem ekster-jerjev je dodatno prispevala k izničenju senc in posebnosti Lenartovih fotogra- fij. Tiskal jih je sam na bromski papir. Fotografije imajo močno pripovedno moč, bogastvo nadrobnosti, ki jih pretirana ostrina dodatno poudarja ter vzpostavlja grafične vrednosti posameznih površin. Bogastvo tonskih vrednosti in harmonična skladnost kontrastov označuje celoten ciklus. V sedmih letih je nastalo več kot tisoč posnetkov. Po letu 1985 pa je nabavo vode iz domačega vodnjaka nadomestil vodovod, številni domačini so se izselili, drugih ni več. Očitna preobrazba naselja je leta 2011 privedla obenem do epiloga tematskega tematskega sklopa z barvnimi posnetki, ki jih je tokrat Lenart ujel v objektiv digitalne kamere ter tako že z izbiro tehničnega postopka nakazal spremembo časa. Novi izzivi na področju likovne umetnosti, ki se nenehno razvija po sledovih avantgarde, so pustili sled tudi v novem tematskem sklopu, ki je sledil ciklusu fotografij iz Krkavč in je še vedno aktualen: zasleduje konceptualno zasnovo v razlikovanju zasebnega od javnega. Branko Lenart razvija dolgoročne projekte, v novem posega z lastnimi rokami in nogami v fotografijo, kar uvaja problem simbioze med fotografijo in modelom. Razstavo v galeriji Kraške hiše si lahko ogledamo do 19. maja ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure. Jasna Merku SLOVENIJA Filmski teden Evrope S projekcijo filma Popolni čut škotskega režiserja Davida Mac-kenzija se je v ljubljanskem v Ki-nodvoru sinoči začel Filmski teden Evrope. Do 12. maja se bo v kinematografih 13 slovenskih mest zvrstilo 18 filmov, ki si jih bodo ljubitelji evropskega filma lahko ogledali brezplačno. Filmski teden Evrope bo tako kot lani potekal v Ljubljani, Mariboru, Celju, Velenju, Slovenj Gradcu, Radovljici, Sežani, Izoli in Novi Gorici, letos pa bo prvič obiskal še Ptuj, Trbovlje, Domžale in Krško. Prireditev, ki po vsej Evropi poteka v dneh okoli 9. maja, dneva Evrope, v Sloveniji pripravljajo že peto leto zapored. Med izbranimi filmi bodo prejemniki nagrade Evropskega parlamenta LUX, nagrajenci najvidnejših evropskih festivalov ter z oskarjem nagrajeni filmi. Šest filmov bo prikazanih premierno. Poleg otvoritvenega filma so med premiernimi projekcijami še britanska socialna drama Tiranozaver v režiji Paddyja Considinea, zgodovinska drama španske režiserke Iciar Bollain Tudi dež ter mešanica animiranega in igranega filma Smrt superjunaka v režiji Iana Fitzgibbona. Prikazan bo tudi film avstrijskega režiserja Ulricha Seidla Paradiž: Ljubezen, ki ga bo pospremila okrogla miza z naslovom Sugar Mamas - Postkolonializem "črne celine", na kateri bodo razmišljali o oblikah kolonializma. Večera na Ptuju in v Izoli bosta posvečena izboru najboljših kratkih irskih filmov. Filmski teden Evrope bo ponudil tudi številne spremljevalne dogodke, druženja ter pogovore s filmskimi ustvarjalci in ustvarjalne delavnice za najmlajše. Projekt skupaj pripravljajo Predstavništvo Evropske komisije, Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in Urad Vlade RS za komuniciranje v sodelovanju z Art kino mrežo Slovenija in MEDIA Deskom Slovenija. (STA) INTERVJU - Boris Pahor v Repubblici »Bližam se stoletnici in me je strah smrti« Boris Pahor v nedeljskem intervjuju v dnevniku La Repubblica izpod peresa Antona Gnolija govori o svojem dolgem in zelo pestrem življenju, grozodejstvih v nemških taboriščih in o svojem strahu pred smrtjo. »Mislim, da predstavlja večnost veliko praznino. Obstaja res tolažba katolicizma, ampak za to je treba biti veren,« pravi pisatelj, ki bo 26. avgusta dopolnil sto let. Od katoliške vere sta mu všeč ljubezen in odpuščanje, ampak ob Kristusu je na milijone Kristusov, ki trpijo. Če je Bog tako vsemogočen, zakaj se vse to dogaja, se sprašuje Pahor. Pravi, da živi samotarsko ži- Plsatelj Boris Pahor bo 26. avgusta dopolnil sto let kroma vljenje ter da mu ni všeč družabno življenje. Zbuja se ob pol sedmih, ob sedmih pa posluša slovenski tržaški radio. Ni velik ljubitelj hrane,vozi se z avtobusom, z ljudmi se najraje srečuje v baru Lukša na Proseku. Od prihodnosti si pisatelj ne pričakuj e veliko in ne ravno zaupa človeštvu. »Dovolj, da pogledamo kaj se je zgodilo v preteklem stoletju, potem pa si rečem: Boris ti si tukaj, pripoveduješ in nekateri te le poslušajo. To pomeni, da nisi sam in da nismo še povsem propadli,« poudarja Pahor v Repubblici (priložen intervju na spletni strani www.primorski.eu) LJUBLJANA - Na sobotnem koncertu v Stožicah Knopfler je razočaral Slabo ozvočenje in pomanjkanje velikih ekranov, pa tudi koncertni spored je bil dokaj skop Razočaranje. Za sobotni koncert Marka Knopflerja bi lahko tudi iskali le-potilne izraze, a nekako bi le skrivali občutke, ki so se prepletali v glavi in srcu več kot 6.000 glave množice, ki je obiskala ljubljansko športno palačo v Sto-žicah, da bi v živo poslušala enega izmed najbolj nadarjenih kitaristov, glasbenikov in tekstopiscev na svetu. Nekdanji lider skupine Dire Straits, ki se je razšla že pred dvema desetletjema, odkrito povedano ni navdušil. Uvodna pesem je sicer napovedovala drugačen razplet, čeprav je že nakazovala določene akustične in vizualne probleme, ki so jih nato tekom koncerta le delno rešili. Angleški pevec je stopil na oder le nekaj minut po 21. uri in poskušal vžgati prisotne s pesmijo What It Is, a dokaj slabo ozvočenje je bolj oddaljenim poslušalcem onemogočalo užitek ob poslušanju pesmi iz Knopflerje-vega albuma Sailing to Philapdelphia. Tudi njegov značilni glas je bil komaj razpoznaven. Šele z drugo pesmijo so se zadeve nekoliko izboljšale, a tudi pomanjkanje velikih ekranov ni ravno koristilo, saj je bilo tudi dogajanju na odru težko slediti. Po začetni »udarniški« pesmi se je Knopfler posvetil celi seriji skladb iz zadnjega albuma. Kar šest - na skupno skromnih šestnajst odigranih pesmi - jih je bilo, vključno s pesmijo Privateering, po kateri nosita naslov tako turneja kot zadnji album. Knopfler je veliko prostora na odru prepustil članom skupine, ki ga spremljajo na tej turneji. Gotovo hvalevredno, da pevec prepušča nekaj slave spremljevalcem, vendar preveč je bilo instrumentalnega dela koncerta, bolj malo petja. Navsezadnje je večina želela poslušati čudovit in topel Knopflerjev glas, ki pa je le redkokdaj, tudi zaradi že omenjenih težav, prišel na površje. V osrednjem delu programa, ki je štel 14 pesmi, je Knopfler šestim skladbam iz zadnjega albuma dodal še šest iz ostalih albumov iz časa solo kariere. Ljubitelji Dire Straitsov so se tako morali zadovoljiti z z vrhunsko Romeo And Juliet in nazadnje s pesmijo Telegraph Road. Nato je Knopfler odšel z odra. Sledil je seveda dodatek, ki pa je trajal izključno dve pesmi, Brother in Arms in So Far Away sta bili tudi priložnost, da so se številni najbolj vroči gledalci s tribun selili pod oder, kjer so stoje poslušali zaključek koncerta. Ko je Knopfler znova zapustil oder je občinstvo še nekaj minut stalo pod odrom v upanju, da se bo koncert nadaljeval, saj navsezadnje nista minili niti dve uri od prve zaigrane note, a prižgale so se luči športne dvorane in začelo se je pospravljanje odra, kar je naznanjalo, da se je (kratek) glasbeni večer zaključil. Kdor je na koncert odšel, da bi lahko tudi v živo poslušal najbolj znane uspešnice kot Money for Nothing ali Sultans of Swing se je domov vrnil, kot že rečeno, razočaran. Najbrž postane za kateregakoli pevca dolgočasno določene pesmi vsakič prepevati, a v Ljubljani Knopflerja ni bilo sedem let, tako da nekaj več »zgodovinskih adutov« bi iz svojega rokava le moral povleči. Ne glede na to, pa je Knopfler potrdil svojo velikost s prehajanjem iz swinga na rock preko bluesa, folka in keltske glasbe. (I.F.) 22 Torek, 7- maj3 2013 ITALIJA SMRT - Poslovil se je sedemkratni premier in minister v 33 vladah Umrl Andreotti, simbol demokrščanske oblasti RIM - Včeraj ob 12.25 je na svojem domu v Rimu umrl Giulio Andreotti, eden izmed najvplivnejših italijanskih politikov v drugi polovici minulega stoletja. Star je bil 94 let in zdravje mu je že dalj časa pešalo. Pokopali ga bodo danes, pogreb v cerkvi sv. Janeza Florentincev pa bo zasebne narave. Andreotti se je rodil v Rimu 14. januarja 1919. V politiko je stopil prek italijanske katoliške univerzitetne zveze (FUCI). Po 2. svetovni vojni je bil član ustavodajne skupščine, potem pa vseskozi član parlamenta, od leta 1948 do 1991 kot poslanec, potem pa kot dosmrtni senator. Bil je minister v 33 vladah in sedemkratni predsednik vlade. Pripadal je desnici Krščanske demokracije, usoda pa je hotela, da je vodil vlado državne enotnosti s podporo komunistov, pa tudi levosredinske vlade s socialisti. V 90. letih prejšnjega stoletja in v zadnjih desetih letih je veliko časa preživel na sodišču, kjer se je branil pred obtožbami, da je bil povezan s si-cilijansko mafijo. Vpleten je bil tudi v več korupcijskih škandalov, a so ga nazadnje vseh obtožb oprostili. Veliko kritik si je med drugim nakopal tudi z nepopustljivostjo ob ugrabitvi svojega političnega nasprotnika Alda Mora, ki so ga leta 1978 ugrabili pripadniki Rdečih brigad. Andreotti se kot premier ni želel pogajati, Mora pa so po dveh mesecih ujetništva našli mrtvega v prtljažniku avtomobila, parkiranega na neki stranski ulici v Rimu. V nadaljevanju objavljamo spomine na Andreottija nekdanjega senatorja Stojana Spetiča. Giulio Andreotti je eden redkih državnikov, po katerem so posneli film, sam pa je tudi nastopil v nekem filmu z Albertom Sor-dijem. Vse je prišlo prav, le daje pridobival glasove in z njimi oblast. V Rimu je zbiral tudi dvesto tisoč preferenc, kar niso mačje solze. Oblast mu je bila vse. Nanjo se je pripravljal med vojno v vatikanski knjižnici, kjer je pomagal De Gasperiju. V njegovi vladi je bil najmlajši med podtajniki in rad se je šalil, da mu nikoli ni bilo potrebno vozniško dovoljenje, saj je imel šoferja. Kaj ne bi, saj je bil sedemkrat premier, še večkrat pa obrambni ali zunanji minister. O Andreottiju in njegovi oblasti so krožile najrazličnejše anekdote. Še najbolj primerna se mi je zdela definicija razlike med njim in De Gasperijem. Slednji je hodil v cerkev, da se je pogovarjal z Bogom, medtem ko je Andreotti sklepal posle z župnikom. Za utrjevanje oblasti ni izbiral sredstev, niti ni moraliziral. Po Macchiavellijevih načelih je znal paktirati z mafijo in sklepati vladno zavezništvo s komunisti. Craxi je o njem govoril, da bo stari lisjak končal v trgovini s krznenimi plašči, a je sam končal v tunizij-skem Hammamethu. Še zelo mlad se je ukvarjal z obrambo vzhodnih meja pred slavokomuniz-mom, usmerjal gladiatorje in tajne organizacije, ne da bi ga brigalo spoštovanje zakonov. Naše kraje je zelo dobro poznal. Nihče mu ni mogel izbiti iz glave prepričanja, da bi Italija morala seči do Postojne in Istre. Zdrznil se je, ko sem mu nekoč povedal, da je Kobarid v Sloveniji. Za kraj italijanskega poraza ni hotel vedeti. Imel je izreden spomin in še bogatejšo zbirko dokumentov, ki so zasedali celo nadstropje palače pri Tiberi. Slovenske člane parlamenta je poznal. Ko sva se prvič srečala v senatni komisiji za zunanjo politiko, je takoj omenil Albina Šker-ka in Jelko Grbec. Ko je nekoč sprejel delegacijo naše manjšine, je v svojem dnevniku napisal, da so prišli komunisti in beneški duhovnik. O Benečiji je bil prepričan, da je nekaj posebnega, kakor so mu pač natvezili njegovi gladiatorji. Gladio je Andreotti žrtvoval in imena nekaterih članov vrgel v žrela javnih občil, da bi le zaščitil najbolj tajno med tajnimi službami, znano kot "prstan" O njegovem spominu priča tudi tale dogodek. Srkala sva kavo med pavzo seje, ko sem mu izročil dokumentacijo, s katero je tržaška pravoslavna cerkev želela spet pod Beograd. Iznenada me je vprašal, ali je še živ ugrabitelj nekdanjega predsednika skupnosti Vurdelje. Vedel je, da je bil direktor nekega hotela na Krku ... Pa je minilo več kot trideset let od poskusa ugrabitve, ki naj bi ga naklepala Udba. Zadevo s pravoslavci je predal svojim uradom in jo rešil, v zameno pa sem mu moral prinesti servis za turško kavo, ki jo je imel posebno v čislih. Priskrbel mi jo je prijatelj Vuk Babič, režiser in mož Mirjam Koren. Andreottiju sem moral pokazati, kako se rabita mlinček in džezva. Bil je prepričan, da je napočil čas za zaščito Slovencev, a je vse skupaj zamrznil, ko je začela razpadati Jugoslavija. Prepričan je bil, da se bo dalo na ta račun še kaj iztržiti. Tako je obvisel Maccanicov poskus, ki je bil sicer vsebinsko reven, a vseeno obetajoč, posebno še, če bi vlada pristala na njegovo temeljito predelavo. Andreotti je bil znan po svoji zajedljivosti in sarkazmu, nikoli mu ni zmanjkalo besed in v vsakem sporu je rad imel zadnjo besedo. O njegovem življenjskem stilu govori tudi primer, ko smo urejali financiranje Primorskega dnevnika. Prosil sem ga za delovni sestanek in on me je napotil k svoji tajnici Eleni. Ta mi je določila srečanje v njegovem uradu naslednji dan ob 6. uri. Že sem se poslavljal po telefonu, ko me je tajnica opozorila, da bo sestanek ob 6. uri zjutraj. Moral sem nastaviti budilko. Andreottija sem našel pri delu, saj je vstajal že pred 5. uro, šel k jutranji maši in se pred delovnim dnem predal masaži dveh Korejk proti glavobolu, za katerega je kronično trpel. Ko je zapustil oblast, se je posvetil pisanju spominov, medtem ko je v mladosti rad pisal kriminalke o dogajanju za vatikanskimi zidovi. Precej časa je prebil v Mi-trohinovi komisiji, ki je raziskovala ozadja dejavnosti tujih obveščevalnih služb v Italiji in, med drugim, zagonetni atentat na papeža Wojtylo. V komisiji sem bil sodelavec in raziskovalec in sem se včasih kar zabaval, ko sta se na sejah medsebojno obdelovala Andreotti in Cossiga. Nekoč so zasliševali sodnika Ilaria Martello, ki je vodil prvi del preiskave proti turškemu atentatorju Aliju Agči, znano kot 'bolgarska naveza'. Funkcionarji bolgarske družbe Balkanair Ajvazov, Antonov in Vasilijev so bili oproščeni, toda ameriška novinarka Claire Sterling ni odnehala z obtožbami. Martella je v svojem poročilu dejal, da ga je o krivdi Bolgarov prepričal Ag-ča, ki je podrobno opisal stanovanje bolgarskega funkcionarja, čeprav vsi detajli vendar niso bili verodostojni. Andreottiju je zaigral ironičen nasmeh na ustih. Vprašal je, ali med zgrešenimi detajli ni morda rjava zavesa in prekat med dnevno sobo in sobico za glasbo. Zaprepadenemu Martelli je Andreotti povedal, da je očitno šlo za podobno stanovanje v istem bloku, last monsinjorja Morillona, ki je v Vatikanu vohunil za ameriško CIA. Andreottijev spomin ni opešal niti v visoki starosti. Zadnjič sem ga srečal v baru senata, ko je visok in grbast kot vedno srkal kavico. Bil je 14. januar, ko je praznoval rojstni dan, pa sem mu voščil. Takoj mi je odvrnil, naj voščim tudi svoji hčerki, ki se je rodila istega dne. Stojan Spetič -/ Italijanski BDP naj bi se letos skrčil za 1,4 odstotka Rim - Italijansko gospodarstvo se bo letos skrčilo za 1,4 odstotka, je včeraj objavil italijanski statistični urad Istat in s tem poslabšal novembrsko napoved za 0,5 odstotne točke. Prihodnje leto naj bi se medtem italijanski BDP znova okrepil, in sicer za 0,7 odstotka. Brezposelnost pa bo leta 2014 dosegla rekordnih 12,3 odstotka, ocenjuje Istat. Italijanski statistični urad je napoved gospodarske aktivnosti za letos popravil navzdol zlasti zaradi zmanjšanja domačega povpraševanja. Po pričakovanjih urada bo negativna ostala tudi rast uvoza, skrbijo pa jih še ostri posojilni pogoji in vztrajno slabo gospodarsko razpoloženje. Poleg tega se bo zasebna potrošnja krčila tudi v prihodnje, kar bo posledica upada kupne moči in vse večje brezposelnosti. Istat ob tem ocenjuje, da se bo Italija na pot rasti vrnila prihodnje leto, ko naj bi se zasebna potrošnja, z njo pa obseg proizvodnje, okrepila. Tedaj naj bi v tretjem največjem gospodarstvu v območju evra zabeležili tudi krepitev investicij. Gospodarska napoved urada za letošnje leto je sicer skladna z vladno napovedjo, medtem ko je Rim pri oceni za prihodnje leto precej bolj optimističen. Italijanska vlada namreč za letos napoveduje 1,3-odstotno krčenje BDP, za prihodnje leto pa 1,3-odstot-no rast BDP. Brezposelnost v Italiji bo po navedbah Istata letos 11,9-odstotna, leta 2014 pa 12,3-odstotna. Letta: Rast mogoča tudi brez povečanja dolga MILAN - Gospodarsko rast je mogoče doseči tudi brez povečanja javnega dolga, je pred odhodom v Madrid včeraj poudaril premier Enrico Letta. "Druge države so dokazale, da je to mogoče. V preteklosti smo se zelo zadolžili, pri tem pa nismo dosegali rasti," je Letta dejal v odzivu na poslabšanje italijanske gospodarske napovedi. Novi premier se je sinoči v Madridu srečal s španskim kolegom Marianom Rajoyjem, njuno srečanje pa je bil del njegove poti po evropskih prestolnicah, na kateri je doslej že obiskal Berlin, Bruselj in Pariz. Na vprašanje, pred kakšne izzive je postavljena njegova nova koalicija, pa je dejal, da nikoli ni rekel, da bo njegovo delo enostavno. "Prav nasprotno, vem, da bo zelo zahtevno," je poudaril. ZLATO (999,99 %%) za kg 36.090,66 € -34,39 SOD NAFTE . | (159 litrov) 104,01 $ + 1,13 EVRO , 1,3107 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. maja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 6.5. 3.5. ameriški dolar 1,3107 1,3114 japonski jen 130,18 128,60 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,9558 25,640 danska krona 7,4528 7,4533 britanski funt 0,84310 0,84310 madžarski forint 296,40 296,12 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7001 0,6999 poljski zlot 4,1515 4,1407 romunski lev 4,3135 4,3031 švedska krona 8,5543 8,5307 švicarski frank 1,2280 1,2235 norveška krona 7,6240 7,6075 hrvaška kuna 7,5721 7,5827 ruski rubel 40,7400 40,8280 turška lira 2,3543 2,3543 avstralski dolar 1,2801 1,2780 braziljski real 2,6373 2,6334 kanadski dolar 1,3217 1,3263 kitajski juan 8,0826 8,0725 indijska rupija 70,9940 70,7170 južnoafriški rand 11,7695 11,7437 GOSPODARSTVO - Giuseppe Sala izredni komisar Premier Letta stavi na milanski Expo 2015 MILAN - Predsednik vlade Enrico Letta je včeraj v Milanu imenoval pooblaščenega upravitelja družbe Expo Spa Giuseppeja Salo za izrednega komisarja svetovne razstave, ki se bo leta 2015 odvijala v lombardskem glavnem mestu. S tem mu je dal izredna pooblastila, s pomočjo katerih naj bi nadoknadil zamudo, ki se je nabrala v pripravah na prireditev. »Uspeh te pobude je ena izmed prioritet sedanje vlade, saj se bo prav prek nje Italija lahko vključila v trend mednarodne gospodarske rasti,« je dejal Letta na tiskovni konferenci po srečanju s Salo ter s krajevnimi oblastmi. Premier je zagotovil, da bo vlada naredila vse, kar je v njenih močeh, da bi preprečila infiltracijo mafije in sploh kriminala. Srečanja v Milanu so se udeležili tudi trije ministri njegove vlade, in sicer Mau-rizio Lupi (infrastrukture), Massimo Bray (kultura) ter Nunzia de Girolamo (kmetijstvo). Letta je pristavil, da namerava prositi za pomoč pri izvedbi Expoja 2015 tudi nekdanjega premierja Romana Prodija ter nekdanjo milansko županjo in ministrico Letizio Moratti. Enrico Letta in Giuseppe Sala ansa SODSTVO - Kmalu novi razsodbi Sodišče zavrnilo prošnjo Berlusconija po preselitvi sojenj RIM - Italijansko vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo prošnjo obrambe nekdanjega premiera Silvia Brerlusconija, da bi sojenji proti njemu v primerih Ruby in Mediaset preselili iz Milana v Brescio. Odločitev sodišča je tako odprla vrata nadaljevanju sojenja Berlusconiju v obeh primerih v prihodnjih nekaj dnevih. Odvetniki politika so več sodnikov v Milanu obtožili "ustvarjanja sovražnega okolja" okrog njihove stranke ter vztrajali, da bi Berlusconiju bolj pošteno sodili v bližnjem mestu Brescia. Obe sojenji, pri katerih se bliža razsodba, so do odločitve vrhovnega sodišča prekinili. Oktobra lani je bil nekdanji premier Italije obsojen na leto dni zapora in petletno prepoved opravljanja javne funkcije zaradi prevare, povezane z njegovim medijskim imperijem Mediaset, a kazen so odložili med prizivnim procesom. A četudi bo obsodba obveljala, se lahko Berlusconi še drugič pritoži na vrhovno sodišče. Sojenje v tem primeru naj bi se ponovno pričelo v sredo. Drug sodni proces, pri katerem Berlusconiju očitajo, da je plačal za spolne odnose s 17-letno prostitutko z vzdevkom Ruby v času, ko je bil še predsednik vlade, naj bi ponovno pričeli naslednji ponedeljek, sodba pa se pričakuje kmalu za tem. Pri tem mu zaradi spolnega odnosa z mladoletnico grozi do tri leta zapora, poleg tega pa še 12 let zaradi domnevnega izvajanja pritiska nad policijo, da bi Ruby izpustila, ko so jo aretirali zaradi kraje. / RADIO IN TV SPORED Torek, l. maja 2013 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 17.12 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Rosso San Valentino 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.05 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Benvenuti a tavola V Italia 1 ^ Rai Due 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicità 6.40 Risanke 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.25 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simp-sonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Risanka: Lupin 16.05 Nad.: Smallville 17.50 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites - Pillole di vita 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Rubrika: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nad.: Senza Traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 1120.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 22.40 Nad.: The Good Wife 23.40 Aggratis! 21.10 Film: X-Men - Conflitto finale (fant., ZDA/Kan., '06, i. H. Jack-man, H. Berry) 23.10 Nad.: Person of interest ^ Rai Tre La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Ita-lia 2013, prenos 4. etape (Policastro Bussentino - Serra S. Bruno) 18.05 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Ballaro 23.20 Superstoria 2013 u Rete 4 6.40 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nad.: My life - Segreti e passioni 17.00 Film: Sfida nell'Alta Sierra (vestern, '62) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quoti-diano 21.10 Film: True lies (akc., ZDA, '94, r. J. Cameron, i. A. Schwarzenegger) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (5. maja 2013) Vodoravno: sanatorij, akord, Američani, Maria, Marat, Martelanc, oro, oti-ralnik, Sinj, Erika, Feri, t.l., Gere, kaolin, Rado, Rizzi, orjak, menoreje, Okorn, D. I., partus, Avar, reptil, Starr, nadev, K. A., najava, Ilion, amarela, Ta, Eder, čestitka, ecarte, Scott, ETO, Kairos, Dolina, GEO, kin, Stout, alanin, Art; na sliki: Rado Murnik. 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commis-sario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: La libraria del mistero (ZDA, '03) 22.50 Film: Jane Doe ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 Vendo casa in Tv 8.35 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Il caffe dello sport (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš 10.40 Kulturni brlog 10.45 Zgodbe iz školjke 11.20 Hiša eksperimentov 11.40 Pod klobukom 12.15 Podoba podobe 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Studio City (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.30 Risanke in igrane serije 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odkrito 21.00 Dok. odd.: Denar in hitrost 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Je res? |if- Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 15.00 22.45 Točka 15.45 Odd.: Glasnik 16.20 Mostovi - Hidak 16.50 Dok. serija: Noetova barka 17.20 Slovenski vodni krog 17.55 Košarka - državno prvenstvo: polfinale (M), 2. tekma, prenos 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.30 Na utrip srca 21.35 Film: Cezar mora umreti (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 11.55, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.00 Poročila 11.05 Tednik 12.05 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 14.00 32. izredna seja Državnega zbora, prenos 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Mediteran 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Una ciacola-da con... 21.15 Boben 22.20 Košarka 23.40 Istra in... 1 Tv Primorka 8.00 19.30, 22.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 ŠKL 20.00 Med nami 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.30 Serija: Biser 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja 9.20 18.05 Nad.: Larina izbira 10.40 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Nepremagljivi dvo-jec 13.0017.00, 22.00 Novice 14.00 Serija: Naša mala klinika 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.30 Nan.: Dvojnica 23.25 Nan.: Agenta pod krinko Kanal A 6.55 Risanke 8.30 13.30 Nan.: Frasier 8.55 14.00 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.00 Faktor strahu 14.30 Film: 28 dni 16.30 18.00, 19.45 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Korak pred smrtjo 21.45 Film: Polnočna vožnja 23.30 Film: Pravi McCoy RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 V novi dan; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iqball hotel - 3. nad.; 18.00 Vrnitev v Gorico, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30 Ra- Torek, 7. maja Raimovie, ob 21.CS VREDNO OGLEDA Otto e mezzo Italija, Francija 1963 Režija: Federico Fellini Igrajo: Marcello Mastroianni, Claudia Cardinale, Anouk Aimée, Sandra Milo, Rossella Falk Dva dni po smrti velike Rosselle Falk, ki je vselej omenjala nastop v tem filmu kot enega največjih uspehov, bo na sporedu Fellinijeva delno avtobiografska pripoved. Režiser Guido je obupan, brez idej in brez zanimanja, boji se, da je za vselej izgubil vso kreativnost. Hkrati je tudi čustveno razdvojen med ženo, ki mu nudi vso potrebno gotovost in nadvse prikupno ljubimko, ki si je ne more nikakor zbiti iz glave. Zato se zateče v svet sanjarjenja; spomini, fantazije in resničnost se zlijejo v eno. Delno avtobiografski film velikega italijanskega režiserja je takoj po premieri v Cannesu obveljal za mojstrovino, ki slabih petdeset let po nastanku ni izgubila niti trohice tistega hipnotičnega šarma. Film je zmagal dve oskarjevi nagradi in prejel vsa mogoča priznanja. dijski Dnevnik; 8.05 Horoskop; 8.35 Eu-roregija News; 9.35 Pregled prireditev; 10.35 Melodična Apulija; 11.00 V manjšini; 11.35 Glasbena lestvica; 13.00 Dorothy in Alice; 13.35 Sedaj glasba; 14.00 Athenin dnevnik; 14.35 My Radio. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.20 Val012, predstavitev izvajalca: Valter; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Na sceni; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS -Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 7. maja 2013 VREME, SVET / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad srednjo Italijo se nahaja območje nizkega zračnega tlaka; do danes popoldne bodo od jugovzhoda dotekali vlažni tokovi. Od jutri pa se bo začasno okrepilgreben visokega zračnega tlaka, ki bo zagotavljal večjo stabilnost ozračja. Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno z možnimi posameznimi plohami in nevihtami. Padavine bodo ponekod obilnejše. Proti večeru bo vreme stanovit-nejše. Popoldne in jutri bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne danes od 14 do 18, na Primorskem okoli 20, jutri od 17 do 22 stopinj C. Jutri bo vreme spremenljivo. Ob morju in v nižini bo bolj sončno vreme medtem ko bo v gorah bolj oblačno z možnostjo posameznih ploh in neviht. Jutri in v četrtek bo več sonca in nekoliko topleje. Sredi dneva in popoldne bo v sredo še nastalo nekaj krajevnih ploh ali neviht. £ Sonce vzide ob 5.44 in zatone g ob 20.20 Dolžina dneva 14.36 Luna vzide ob 3.17 in zatone ob 16.57 dnevi. V Bizeljskem in Črnomlju se je čez dan segrelo do 32,0 °C, v Celju do 31,5 °C, v Ljubljani do 31,2 °C, Slapu pri Vipavi do 29,5 °C in Ratečah do 28,4 °C. Danes: ob 3.53 najnižje -60 cm, ob 10.04 najvišje 29 cm, ob 15.18 najnižje -23 cm, ob 21.30 najvišje 54 cm. Jutri: ob 4.21 najnižje -63 cm, ob 10.39 najvišje 29 cm, ob 15.47 najnižje -18 cm, ob 21.52 najvišje 51 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C. 500 m ...........21 1000 m ..........15 1500 m............9 2000 m ...........7 2500 m............3 2864 m ........... 0 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 7 in v gorah 8. Belgijski nobelovec umrl s pomočjo evtanazije BRUSELJ - Ugleden belgijski znanstvenik in prejemnik Nobelove nagrade Christian de Duve je v soboto umrl s pomočjo evtanazije. Christian de Duve je že drugi znani Belgijec, ki je odločil za pomoč pri umiranju. Leta 2008 se je namreč na enak način od sveta poslovil pisatelj Hugo Claus. De Duve je pred smrtjo belgijskemu časniku Le Soir priznal, da se posmrtnega življenja ne boji, saj ni veren. Bi bilo pa pretirano reči, da se ne bojim smrti, je dodal. Za evtanazijo se je odločil, potem ko je doma padel in se poškodoval. Počakal je še toliko časa, da je iz ZDA prišel sin, saj je želel umreti v krogu družine. Leta 1974 je skupaj s belgijskim kolegom Albertom Claudom in Američanom Georgom Paladom prejel Nobelovo nagrado za medicino za raziskovanje raka. (STA) Britanskega poslanca prijeli zaradi posilstva LONDON - Policija je v soboto prijela namestnika predsednika britanskega parlamenta Nigela Evansa. Osumljen je, da je posilil nekega moškega in spolno napadel drugega. Evansa, poslanca vladajoče konservativne stranke, so zaslišali zaradi domnevnih napadov na moška, stara od 20 do 30 let. Policija je sporočila, da naj bi napada izvedel v vasi Pendleton, kjer živi, med julijem 2009 in marcem 2013. Po zaslišanju so 55-letnega osumljenca izpustili iz pripora proti plačilu varščine. V kasnejšem sporočilu za javnost je zanikal vse obtožbe. Kot je pojasnil, je oba moška, ki naj bi ju napadel, doslej "imel za prijatelja". "Ne morem razumeti, zakaj je do obtožb prišlo, še posebej, ker sem se z enim od njiju družil še do prejšnjega tedna" je zapisal Evans. BLIŽNJI VZHOD - Tarče naj bi bile pošiljke orožja namenjene Hezbolahu Izraelski napadi na Sirijo zahtevali najmanj 42 življenj, Damask napoveduje protinapad BEJRUT - Izraelski zračni napadi na sirske vojaške tarče konec tedna so zahtevali življenja najmanj 42 vojakov, več deset pa jih še vedno pogrešajo, so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice. Medtem izraelski mediji poročajo, da Izrael v bližnji prihodnosti ne pričakuje protinapada Sirije. "Najmanj 42 vojakov je bilo ubitih, po napadih blizu Damaska pa še vedno pogrešajo več deset ljudi," je dejal direktor observatorija Rami Abdel Raman. "Na teh lokacijah bi se običajno lahko nahajalo približno 150 vojakov, vendar za zdaj ni jasno, če so bili ob času napadov vsi tam," je še dodal. Sirija je v nedeljo sporočila, da je Izrael napadel tri vojaške lokacije blizu Damaska, diplomatski viri iz libanonskega Bejruta pa trdijo, da so bile tarče napadov vojaško poslopje, skladišče orožja in enota protizračne obrambe. Sirska vlada sicer ni razkrila uradnih podatkov o številu žrtev, a je zunanje ministrstvo na Združene narode naslovilo pismo, v katerem so zapisali, da je "izraelska agresija zahtevala smrtne žrtve, ranjene in povzročila uničenje". Izraelski vojaški viri sicer trdijo, da so bile tarče napadov pošiljke orožja, namenjene libanonskemu ši-itskemu gibanju Hezbolah. Viri iz sirske vojske pa so včeraj za rusko televizijo Russia Today povedali, da je Izrael pri napadu uporabil bombe z osiromašenim uranom. Po besedah virov so se eksplozije občutile kot potres, sledil pa je zlat gobast ogenj, kar naj bi nakazovalo na vsebnost osiromašenega urana. Izraelski mediji so medtem poročali, da je osiromašeni uran stranski proizvod obogatenega urana za jedrske elektrarne ter da je toksičen, a ne pretirano radioaktiven. Izraelska vlada je sporočila, da ne pričakuje povračilnih ukrepov Sirije. "Ne že- limo si poslabšanja trenutnih razmer. Ocenjujemo, da Sirci ne bodo izvedli protinapada, sedaj pa čakamo, da vidimo, kaj se bo zgodilo," je dejal neimenovani visok predstavnik izraelske vlade. Sirija je nasprotno zatrdila, da se bo odzvala na napade, a da bo to storila "ob pravem času" in ne nujno nemudoma. "Sirija se bo odzvala na izraelsko agresijo in bo izbrala pravi trenutek za to," je povedal neimenovani sirski politični uradnik. Na zračne napade se je odzvala tudi Kitajska, ki je ob obisku izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja v Šangha-ju implicitno kritizirala ravnanje Izraela. Nasprotujemo kakršnikoli uporabi sile in verjamemo, da je potrebno spoštovati suverenost katerekoli države," je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying. (STA) Prizorišče izraelskega napada v Al-Hami v predmestju Damaska ansa BLIŽNJI VZHOD - Po trditvah Carle del Ponte, ki so jih sicer zanikali Sarin naj bi po prvih ugotovitvah ZN v Siriji uporabljali uporniki DAMASK/ŽENEVA - V konfliktu v Siriji so uporniki proti režimu Bašarja al Asada uporabili smrtonosni plin sarin, je dejala članica komisije ZN, ki preiskuje kršitve človekovih pravic v Siriji, Carla del Ponte. Preiskava o tem sicer še ni končana, je poudarila v pogovoru za švicarski radio v nedeljo. Navedbe del Pontejeve so medtem v komisiji ZN že zanikali. "Glede na zbrana pričevanja so uporniki uporabili kemično orožje, plin sarin," je v nedeljo zatrdila del Pon- tejeva. Preiskavo o tem morajo sicer še poglobiti in ugotovitve preveriti z novimi pričevanji, a glede na dosedanje podatke "trenutno nasprotniki režima uporabljajo plin sarin", je dodala. Poudarila je, da je preiskovalna komisija ZN, katere članica je, še daleč od konca preiskave. Do junija, ko bo svoje ugotovitve predstavila svetu ZN za človekove pravice, lahko še vedno najdejo dokaze, da tudi vladni režim v Siriji uporablja tovrstno kemično orožje, je opozorila. V preiskovalni komisiji ZN pa so besede ene od svojih članic včeraj zanikali. Kot so poudarili, preiskovalci ZN zaenkrat nimajo nobenih trdnih dokazov, da bi katera koli stran v konfliktu v Siriji uporabila kemično orožje. "Neodvisna mednarodna komisija za preiskavo Sirske arabske republike želi pojasniti, da ni prišla do nobenih trdnih zaključkov glede uporabe kemičnega orožja v Siriji na kateri koli strani v konfliktu," je v izjavi za javnost poudarila komisija. (STA) Indija in Kitajska razrešili zadnji mejni konflikt PEKING/NEW DELHI - Indija in Kitajska sta razrešili najnovejši konflikt glede sporne meje med državama v Himalaji. Obe državi sta včeraj z območja že začeli umikati svoje vojake, potem ko so kitajske enote pred tremi tedni postavile svoj tabor na ozemlju, ki si ga lasti Indija. Vojaške oblasti obeh držav so ponoči dosegle dogovor, da umaknejo svoje vojake. Okoli 50 kitajskih vojakov naj bi tudi pospravilo svoje šotore na odročnem območju Ladakh. Strani sta dogovor dosegli, potem ko je indijski zunanji minister Salman Khurshid namignil, da bi lahko odpovedal za četrtek predvideni obisk v Pekingu, če spor bo rešen. Spor je zasenčil tudi za ta mesec napovedani obisk kitajskega premiera Li Ke-qianga v New Delhiju. Državi nista sicer nikoli formalno določili mejne črte na območju, sta pa podpisali dva dogovora za ohranjanje miru. Manjši vpadi nekaj kilometrov čez mejo so pogosti, redko pa katera od držav na spornem območju postavi tabor. V Iraku prepričljiva volilna zmaga al Malikija BAGDAD - Na prvih volitvah v Iraku po odhodu ameriških vojaških sil iz države se je kot jasna zmagovalka izkazala stranka predsednika vlade Nurija al Malikija. Kot je včeraj sporočila iraška osrednja volilna komisija, je stranka šiitskega premiera na nedavnih lokalnih volitvah večino sedežev prejela v desetih od 12 provinc. Koalicija šiitske stranke Amarja al Hakima je zasedla drugo mesto, sledi pa ji koalicija liberalcev, ki so blizu šiitskemu kleriku Moktadi al Sadru. Ti izidi sicer še ne kažejo celotne slike, saj volitev v šestih od skupno 18 provinc 20. aprila niso izvedli. (STA)