AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 32
ESLOVENIA LIBRE
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■	BBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBIBBBBBBI
BUENOS AIRES
9. avgusta 1973
ZAKULISNI BOJI Y JUGOSLOVANSKI PARTIJI
ZA OBLAST PO TITOVI SMRTI
Cuba y URSS — en busca de equilibrio
Un comunicado oficial publicado en Moscú y en La Habana anuncia que Breznev, el número 1 soviético, irá en visita oficial a Cuba a fines de este año. Es la primera vez que el jefe supremo de la U.R.S.S. visitará Cuba después de 14 años de régimen castrista. La personalidad soviética más importante que ha ido
•asa
a La Habana es M. Kosyguine, en 1967.
Breznev quiere, sin duda, incitar a los dirigentes cubanos a una reconciliación. con los Estados Unidos. El sostén de la economía cubana, desde 1959, ha costado ya a la U.R.S.S. varios miles de millones de dólares, carga que los soviéticos verían aligerada si fueran reanudadas las relaciones diplomáticas y comerciales entre Cuba y los Estados Unidos. Además refrenando al porte más fanático de la revolución violenta, la U. R. S. S. cree facilitar su operación de desarrollo de una acción más flexible y más insidiosa en América Latina.
Las relaciones cubano-soviéticas han conocido muchas peripecias desde 1959. La crisis de los cohetes de octubre de 1962, la campaña de guerrillas hecha por Castro en América Latina, así como a las purgas que, en Cuba, han afligí a viejos comunistas ortodoxos habían hecho que las relaciones entre los dos países fueran singularmente tirantes. Pero bajo la presión de las continuas dificultades
«araste
económicas, Cuba ha debido inclinarse ante el Kremlin.
itiučna pot
ALI RES ZVONI ZADNJA URA?
Naš Zbornik
Naznanjajo nam nov letnik Zbornika Svobodne Slovenije, ki smo ga že nestrpno pričakovali in včasih celo podvomili, če ni že morda prišel čas, ko nam bodo izdajatelji in založniki sporočili, da ga ne bo več. Pa bo le prišel v kratkem zopet v naše roke. Hvala Bogu! Vemo, da ne bo mogoče izdajati ga vedno tako pogosto kot doslej in v takem obsegu kajti ta, ki ga pričakujemo, nam obljublja 400 strani velikega formata zanimivega branja, ki ima drugačno vrednost, kakor pa zanimivosti, ki jih dobivamo po časopisih. Da bi pa prenehal za vedno, bi bila nepopravljiva škoda za našo stvar. Moramo storiti vse, kar je mogoče, da do tega ne pride!
Upam, da imajo prav vsi naročniki in kupci dosedanjih dvaindvajsetih letnikov Zbornika shranjenih kakor zaslužijo. Lep del knjižne police potrebujejo in častno mesto v naši družinski knjižnici. Vse namreč, kar je v teh letih v njih tiskanega, ima za nas trajno veljavo in je prav, da od časa do časa posežemo po starejših letnikih Zbornika. ki nam bodo vedeli veliko povedati : načelne razprave, zgodovina naše preteklosti in sedanjosti, študije o komunizmu in njegovih metodah v naši domovini med revolucijo in po rdeči zmagi, strokovne razprave o vseh panogah življenja našega in tujega sveta, zvesto spremljanje našega življenja v svobodnem svetu, študije o življenju in delu naših velikih mož, ki so že odšli na drugi svet in o naši eliii, umski in moralni, ki nas še spremlja in v velikem svetu dostojne predstavlja in zastopa, literarni prispevki naših pesnikov in pisateljev, dela naših umetnikov v svobodnem svetu, in še sto drugih stvari, ki jih moramo poznati in znati oceniti v pravi vrednosti.
Zakaj vse to? Dolga leta po vojni m večinoma še danes, nas uradna domovina ni hotela ne poznati ne priznati. Kadar so nas imenovali, je njihova beseda bila psovka in prezir. Zelo neljubo jim je bilo in jim je še, da še obstojamo kot dobro organizirana slovenska družina, ki se noče ne ukloniti ne razkrojiti in ki si je nadela težko nalogo ohranjati slovensko zavest in povedati svobodnemu svetu resnico o nas, ki nas nihče ni poznal in o vsem tem, kar se je dogajalo pri nas med vojno in po njej, prav do današnjih časov, kar je rdeči režim prikazoval svetu v napačni luči, zamolčal svoje napake in zločine in uporabljajoč komunistično propagandno tehniko tako, da je preslepil velik del javnega mnenja v svobodnem svetu in celo nekatere izmed nas, da gledajo na jugoslovanski komunizem kot na nekaj sprejemljivega, popolnoma različnega od surovih oblik komunizma v drugih deželah rdečega bloka, kljub temu, da voditelji našega komunizma ob vsaki priliki povdarjajo svojo zvestobo rdečim idealom in se proglašajo za edine prave tolmače Marksc-ve in Leninove doktrine.
Prvenstvena zasluga Zbornika je prav v tem, da je brez vsake napadalnosti dokumentarno osvetlil resnico o vsem, kar se je dogajalo v naši domo-v:ni in pokazal pravi obraz rdečega režima pri nas na vseh poljih — na verskem, narodnostnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem tako da je vsakdo ki je sledil tem verodostojnim poročilom o dogodkih v naši domovini, lahko dobil pravo sliko o vsem in dokazov dovolj, da si je lahko ustvaril svojo lastno sodbo o rdečem raju.
Pisati v Zbornik ni bila lahka stvar. Lahko je pisati, kadar ima človek pri roki arhiv in kadar lahko sam opazuje vsa dogajanja. V tujini je bilo to nemogoče. Treba je bilo napreči lastni spomin, posvetovati se z ljudmi, ki so mogli dati verodostojne podatke, iskati skritih potov v domovino, dostikrat prav v vrhove sedanjih oblasti, da je bilo mogoče pokazati pravo, nepristransko sliko o problemu, ki ga je Zbornik obravnaval.
Ob tej priliki je prav, da ugotovi-
Nekatere zahodne tiskovne agencije so poročale iz Beograda, da je bil odstavljen general Ivan Miškovič, šef jugoslovanske varnostne službe. V Beogradu sicer niso uradno potrdili teh poročil, dejstvo pa ostaja, da je bil gral. Ivan Miškovič komaj tri mesece na omenjenem položaju, pa so se mu že zamajala tla pod nogami.
Tiskovna agencija AFP je z datumom 18. junija t. 1. poročala iz Beograda, da je bil, „kakor trdijo dobro informirani krogi“, 53-letni gral. Ivan Miškovič „upokojen“, britanska tiskovna agencija Reuter pa je isti dan sporočila iz Beograda, da je „kakor pravijo uradni krogi“, gral. Miškovič „začasno opustil opravljanje svojih dolžnosti zaradi bolezni.“
„Bolezen“ je prav lahko politična in izhaja od seje Izvršnega odbora jugoslovanskega partijskega prezidija 12. junija t. 1. v Beogradu, ki se je je udeležil tudi diktator Tito. Na seji, ki so se je udeležili vsi predsedniki republiških in provincijskih in centralnih komitejev, tajnik partijskega odbora v vojski, predsednik federalne skupščine, podpredsednik državnega predsedništva, predsednik federalne vlade, federalni notranji minister in še nekateri drugi visoki partijski in državni funkcionarji, so razpravljali o „nekaterih važnih problemih delovanja državnih varnostnih organov v boju proti tujim in domačim sovražnikom.“ Na tem vrhunskem partijskem sestanku so sklenili, da je treba delovanje organov državne varnosti okrepiti.
Po tako jasni formulaciji bodočih nalog organov državne varnosti je odstranitev grala. Ivana Miškoviča, ki je bil dolga leta nesporen varnostni šef, vsekakor pomenljiva.
Septembra 1971 je bil imenovan za „posebnega svetovalca pri predsedniku republike“ in za „vrhovnega poveljnika oboroženih sil za vprašanja državne
Pod zgornjim naslovom je The New York Times v soboto, 4. t. m. izpod peresa svetovnoznanega časnikarja C. L. Salzburger ja objavil članek, v katerem med drugim ugotavlja, da je bila „tkim. Brežnjeva doktrina, po kateri si ZSSR pridružuje pravico intervencije v zadevah drugih „socialističnih“ držav, Stalinova iznajdba, ki jo je natančno izvajal že Hruščev in ji Zahod formalno ni nasprotoval na zasedanju evropske varnostne konference v Helsinkih.“ ZSSR se je te doktrine poslužila v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem in v češkoslovaški. „Edina velika izjema je bila Jugoslavija“, ugotavlja Salzburger, „ter mnogo manj važna Albanija.“
mo to-le: V vsej tej gori člankov, prispevkov, poročil in pisanja vseh vrst, ni nihče od sodelujočih prejel niti en centav nagrade. Vsi so iskali in pisali brezplačno, zavedajoč se, da delajo za stvar, ki je za naš narod in njegovo zgodovino izredno pomembna. Prišli bodo časi, ko se bo naša narodna tragedija lahko preiskovala pod znanstvenimi vidiki, ne pa po navodilih trenutnega režima, in tedaj bo Zbornik veljal kot verodostojen in znanstveno neoporečen vir za pravičen študij naših razmer. Celo danes, čeprav morda z grenkobo, je Zbornik postal delo, mimo katerega ne more rdeči režim: mora ga imenovati in njegova dognanja upoštevati.
Za konec eno grenko kapljo! Slišal sem, da je celo med nami neki modrijan razlagal, da Zbornik „nese“ ker !e drag in ga vse kupuje, tu v Argentini in po svetu: v ZDA, v Kanadi, v Evropi, v Avstraliji... Tako sodbo more izreči le človek, ki mu je neznana bese-
vamosti.“ Pred tem je bil gral. Miškovič šef KOS-a, vojaške protišpijonaže (KOS — kontraobaveštajna služba), aprila letos pa je bil imenovan za „svetovalca pri državnem predsedništvu za probleme državne varnosti“, kar pomeni za de faeto šefa vseh jugoslovanskih policijskih oddelkov.
Junija 1966 je gral. Ivan Miškovič, po rodu Hrvat, s svojo vojaško proti-špijonažno mrežo igral glavno vlogo pri odstranitvi Aleksandra Rankoviča, ki je bil takrat Titov namestnik in šef tajne policije UDB-e (Uprava Državne Bez-bednosti). Z drugimi besedami, leta 1966 je bila vojaška obveščevalna služba tista, ki je porazila civilno obveščevalno službo, katera se od takrat pa do danes še ni povsem opomogla
Hrvat gral. Miškovič je igral tudi važno vlogo v hrvaških čistkah decembra 1971, ko je bilo z vodilnih položajev odstranjenih več visokih hrvaških, partijskih funkcionarjev. Ni še znano, kakšno vlogo je igral pri čistkah srbske partije leto dni pozneje, oktobra 1972.
Miškovičev starejši brat, 55 letni Milan Miškovič, ki je bil dolga leta šef varnostne službe v Macedoniji (1947 1953) in pozneje na Hrvaškem, se je po decemberskih čistkah na Hrvaškem leta 1971 povzpel v hrvaški partiji zelo visoko. Nadomestil je odstranjenega Mika Tripala v jugoslovanskem partijskem prezidiju kot eden od hrvaških predstavnikov v tem najvišjem jugoslovanskem partijskem organu.
Še aprila 1972 je gral. Miškovič, vsaj s svojimi izjavami, na zunaj igral vlogo partijskega sredinca ter je, kakor kaže po Titovem ukazu, napadal tako desničarske kakor levičarske elemente v partiji. Njegovo nenadno izginotje s partijskega odra v Jugoslaviji vsekakor dokazuje, da se za kulisami odigravajo hudi boji med visokimi partijci za oblast, ki si jo hočejo priboriti za čas po Titovi smrti.
,,Ker je,“ trdi Sulzberger, „maršal Tito hud nasprotnik Stalin-Hruščev-Brežnjeve doktrine, je Jugoslavija nevarna točka v analizi perspektiv za prihodnje desetletje. Moskva namreč ni nikdar resnično priznala Beogradu pravice, da bi prakticiral svojo lastno verzijo marksistične teorije ali pa da bi bil resnično neuvrščen.“
Salzberger nato ugotavlja, da Tito „v svojih naporih, da bi obdržal skupaj po naravi sredobežno državo, ki naj bi preživela smrt svojega simbola, naletava na težave. Hrvaški nacionalizem se je divje razživel; srbski nacionalizem je odločno reagiral. Zrahljani komunizem je povzročil osebne debate mel Titom in njegovimi nekdanjimi tesni-
da žrtev ali idealizem. Vedimo, da take knjige komaj upajo izdajati veliki narodi in velika gibanja, ki lahko računajo z mnogimi tisoči somišljenikov, sodelavcev in podpornikov. Vsega tega mi nimamo, zato pa tem več idealnih in požrtvovalnih ljudi, ki se ubijajo do uničenja pri delu za skupno blaginj-..
Morda se boste ustrašili letošnje cene? Sliši se res več, kot prejšnje čase, vendar če primerjamo zaslužke, ki so v teh par letih porasli za par sto odstotkov se nam bo teh sedem tisočakov, ki jih bomo odrinili kot plačilo za Zbornik, zdeli normalni in zmogljivi. Za nas, ki moramo računati s skromnejšimi mesečnimi dohodki, je omogočeno odplačevanje v primernih obrokih. Zavedajmo se, da ima naša denarna žrtev isto veljavo v obrambi naših svetinj, kakor žrtev tistih, ki Zbornik pripravljajo in vanj pišejo.
Upamo, da bomo kmalu lahko prebrali prezanimivo vsebino letošnjega Zbornika.	Kk.
Ne prevelik optimizem, ne strupen pesimizem ne spadata v življenje naroda, najmanj pa v življenje našega naroda, ki je v svoji zgodovini šel že skozi toliko in toliko preizkušenj, bojev in udarcev, da je njegov obstoj do sedanjega modernega časa res lahko prištevati med zgodovinske čudeže.
Vendar se je treba ponovno resno vprašati, ali slovenskemu narodu morda ne bije zadnja ura. Žalostna so dejstva ki jih moramo ponovno sproti beležiti o dogajanjah v domovini, o brezvestni režimski politiki, ki ji je narod vedno drugotnega pomena. In v tem smislu vedno poudarjamo, da je eden največjih komunističnih zločinov prav ta, da je narodu zamoril zdrave korenine, ljudi, zlasti mladino pognal v goli materializem, mu ubil smisel za vsakršne žrtve in odpovedi, ter ga privedel na rob prepada.
Opozarjanje na „belo kugo“ se ponovno sliši v domovini. Proti kriminalnim splavom so nastopali in še nastopajo vsi zdravi krogi naroda. Cerkev, privatniki, zdravniki, sociologi, vsi skušajo dokazati, da nadaljevanje dosedanje politike pelje narod v pogubo.
A kaj, ko to oblastem ni mar. O razmerju režima do tega problema s tragično jasnostjo kaže članek Alenke Pu-
mi sodelavci kakor so Milovan Djilas, Aleksander Rankovič in Koča Popovič.“ Sulzberger zatem navaja, da se je Tito odločil partijsko kontrolo poostriti ter da je tudi vojski dal ukaz, ne samo braniti državo pred zunanjimi sovražniki, temveč „braniti tudi socializem v državi,“ in nadaljuje:
,,Komuniste partija opozarja, da ne smejo napraviti napake in se nikdar povezati z „ne-socialističnimi silami“ v svojem boju za neodvisnost od Moskve; prav tako, da medtem ko naj bo sedmim republikam avtonomija dovoljena, federativna država vseeno ostaja povsem suverena. Misel na decentralizacijo partije so povsem opustili... in ko bo Tito končno umrl, imajo v načrtu, da mu sledita na oblasti kolegialno predsedstvo in rotativno partijsko tajništvo.
Vse dotlej, dokler bo stari maršal živ, da bo vodil Jugoslavijo po ozki brvi, bo država obstala. Toda, kaj se bo zgodilo, ko ga ne bo več?“
„Ko bo prišel tisti trenutek,“ piše Sulzberger, „Moskva in njeni agenti morda ne bodo pripravljeni dovoliti Jugoslovanom svobodo akcije, in četudi morda omejene takim neodvisnim duhovom, kakor je Djilas. To je morda najbolj delikatno vprašanje, pred katerim sedaj stoji Evropa. In če se bo Brežnjeva polastila skušnjava, da bi upora-rabil svojo „doktrino“, ni verjetno, da bi ostali svet storil kaj več, kakor napravil le nekaj ustnih protestov.“
harjeve, ki v ljubljanskem Delu poroča o poteku seje, ki zadevo študira. Takole piše:
„Zakon o prekinitvi nosečnosti in resolucija o načrtovanju družine sta dokumenta, ki sta bila v pripravi vrsto let, pa jima to ni zgladilo poti k potrditvi. Ob večini razprav, ki se sukajo okoli njiju, se debate začno spet na začetku, se pravi pri načelnih vprašanjih.
Zagovarjati kontracepcijo ali ne, dovoliti splav ali ga prepovedati, sprostiti predpise ali jih poostriti, to so ključna vprašanja. Predlagatelj — sekretariat za zdravstvo ter institucijam, ki so specializirane za to področje — sicer meni, da smo v naši družbi ta načelna vprašanja že razjasnili, a ponavadi se izkaže, da ni tako.
To se je ponovno pokazalo na seji odbora za socialno politiko ter odbora za zdravstvo in zdravsetveno zavarovanje pri republiški skupščini, saj so udeleženci razprave — v veliki večini moški — izrazili pomisleke glede splava, zlasti takrat, ko je motiv osebni, družinski ali socialni razlog. Slišati je bilo tudi mnenja o nevarnosti sodobnih kontracepcijskih sredstev in opozorila, ali bi tak zakon ne vplival preveč na populacijsko politiko, hkrati pa dovoljeval pretirano seksualno svobodo in celo razvrat.
Vendar sta odbora sprejela osnutka obeh dokumentov, potem ko je sekretarka za zdravstvo Zora Tomičeva dokaj ostro poudarila, da osnutka „samo sledita življenju, legalizirata sedanje stanje, odpravlja pa nekatere administrativne ukrepe, ki so doslej šikanirali ženske, jih poniževali in spravljali pred komisijo v mučen položaj“. Cilj takšnega zakona ni seksualna razbrzdanost, temveč predvsem pravica otroka, da pride na ta svet le, če je zaželen.
Če si ga mati namreč resnično ne želi, skoraj zmeraj najde pot, da nosečnost prekine, tudi če ji tega komisija ne odobri. Zato želi novi zakon takšnim prosilkam samo olajšati pot do strokovnega splava, omejiti kriminalne splave, nikakor pa noče pomagati k seksualni razbrzdanosti, kot mu tolikokrat očitajo.“
Žalostno pisanje, o še bolj žalostnem nastopanju slovenske žene — partijke. Ko se v moških, čeprav so sami partijci, še pojavlja pomislek glede na moritev malih, še nerojenih življenj, tedaj vstane žena, in javno zahteva moritev in to z argumenti, ki jih more spočeti le v svojem blaznem fanatizmu.
Ni besed, ki bi lahko opisala grozo spričo tega pojava. In to je v nekdaj zdravem slovenskem narodu dosegel komunizem. Ali se res bliža konec tisočletni burki? Odgovor, še vedno neizrečen, je v rokah celotnega slovenskega sveta.
Tit©: polovični ukrepi povzročajo probleme
NAJBOLJ DELIKATNO VPRAŠANJE ZA EVROPO
EVROPSKA VESOLJNA AGENCIJA
SODELOVANJE Z NASA-o
V Zahodni Evropi so ustanovili svojo lastno vesoljsko agencijo, skupno organizacijo, ki bo izvedla vrsto važnih vesoljskih poskusov.
Nova organizacija, ki se imenuje Evropska vesoljska agencija (European Space Agency — ESA), je rezultat dolgih, temeljitih pogajanj med enajstimi zahodnoevropskimi državami, ki so sklenile obstoječi Evropsko organizacijo za vesoljsko raziskovanje in Evropsko organizacijo za razvoj raket združiti v eno, zgoraj omenjeno ESA, ki bo po svojem ustroju in delovanju podobna ameriški NASA.
Vse svoje vesoljske programe in načrte, ki so jih doslej izdelovale posa-
mezne zahodnoevropske države, bodo odslej naprej pošiljali v ESA-a v izvedbo, da ne bo več možnosti za duplika-cijo. Posamezne države pa bodo še vedno mogle med seboj sklepati posebne zadevne dogovore, da bo vesoljsko raziskovanje čim hitreje potekalo.
V novo Evropsko vesoljsko agencijo so države-članice vložile prvo vlogo 350 milijonov funtov šterlingov ter so se tudi dogovorile, da bo organizacija tesno sodelovala z ameriško NASA-o, s katero se je že začela dogovarjati o skupni zgraditvi novega vesoljskega laboratorija, podobnega sedanjemu ameriškemu Sltylabu, ki kroži že z drugo ameriško posadko okoli našega planeta.
Čilski marksisti proti Skylab«
BREZ ODMEVA V AND INSKI SPUPINI
Čilski zunanji minister Orlando Le-telier je v Limi kritiziral ameriški Skylab, ker da „pošilja tisoče in tisoče fotografij“ latinske Amerike v ZDA „brez dovoljenja prizadetih držav. Za kaj bodo uporabili te fotografije?“ se je spraševal Letelier. „Kdo se bo okoriščal s štu-diranjem surovin v naših pokrajinah in v morju? Kako bomo mogli mi priti do teh informacij?“, se je jezil Letelier na zasedanju skupine andskih držav v Lini.
Medtem ko morajo letala imeti posebna dovoljenja za preletavanje zračnih prostorov, ,,pa vsak dan beremo, da ameriški Skylab pošilja na tisoče fotografij našega ozemlja, naših industrij in naših mest v ZDA“. Letelier je pozval andsko skupino južnoameriških držav — Bolivijo, Kolumbijo, Ekvador, Peru in Venezuelo — naj čim prej zahtevajo ustanovitev svetovne tehnološke
banke za razvijajoče se dežele, ker da bo to edina možnost doseči „internacionalizacijo tehnologije“.
Letelier se je tudi pritoževal, da 500 multinacionalnih družb kontrolira 90 odstotkov svetovne tehnike in da neovirano odločajo, kdaj in katero tehnično iznajdbo se sme prodati drugi državi. „Nihče nima pravice do take moči,“ je dejal Letelier.
Delegati andskih držav so Leteliera sicer poslušali, odmeva na svoja izvajanja pa ni dobil, ker so delegati smatrali za neresne Letelier jeve izjave glede ameriškega Skylaba. Kateri koli čilski, se pravi Allendejev delegat, je v zunanjem svetu že avtomatično ožigosan za eksponenta marksizma, to toliko bolj, ker je večina nastopov čilskih delegatov v inozemstvu marksistično propagandno pobarvanih.
Konec dialoga v Čilu
Stavkajočim prevoznikom tovornjakov so se v Čilu pridružili sedaj še prevozniki avtobusov in taksiji. Praktično ves promet v Čilu se je ustavil.
Allende ni našel drugega izhoda, kakor da je kot vrhovni poveljnik vojske ukazal gralu. Hermanu Bradyju, naj začne rekvirirati avtobuse in taksije.
Po čilskih pristaniščih in skladiščih se grmadi material, ki ga dovažajo z ladjami iz inozemstva, prav tako živila, ki pa so se ponekod že začela razkrajati. Prevozniki tovornjakov vztrajajo pri svojih zahtevah, ki jih ze lansko leto ob podobni stavki Allende ni izpolnil ter so dobili novo pobudo za nadaljevanje stavke, ko se je dialog med Allen-dejem in krščanskimi demokrati zaenkrat ustavil.
Opozicija je namreč od Allendeja
zahtevala, naj v svojo vlado vzame tudi predstavnike vojske, čemur pa se je Allende uprl. Ni se pa Allende mogel izogniti pritisku krščanskih demokratov in je pristal na njihovo zahtevo, da ustavi nadaljnjo izvajanje načrta o po-državljenju zasebne industrije. Toda kljub temu je opozicija prekinila dialog, ker je znova ugotovila, da Allen-deju ni za blaginjo države.
Kambodža je zadnje tedne cilj komunistične gverile, ki jo podpira Severni Vietnam ter to državo pred komunističnim zavzetjem trenutno rešujejo ameriška letala, ki bombardirajo komunistične položaje. Amerikanci nameravajo bombardiranje ustaviti 15. avgusta.
Dnevno časopisje v Jugoslaviji
ŠTEVILKE GOVORE
Spodaj objavljamo naklado 23 najvažnejših dnevnikov v komunistični Jugoslaviji, kakor je bila, po uradnih podatkih, v letih 1971 in 1972 ter odstotek neprodanih izvodov v istih letih.
Iz podatkov je razvidno, da se v razmerju s številom prebivalstva komunističnega časopisja največ proda v Slo-
Ime časopisa
1.	Večernje novosti (Beograd)
2.	Politika (Beograd)
3.	Politika ekspres (Beograd)
4.	Večernji list (Zagreb)
5.	Vjesnik (Zagreb)
6.	Delo (Ljubljana)
7.	športske novosti (Zagreb)
8.	Ljubljanski dnevnik (Ljubljana)
9.	Oslobodjenje (Sarajevo)
10.	Sport (Beograd)
11.	Novi list (Rijeka)
12.	Večer (Maribor)
13.	Slobodna Dalmacija (Split)
14.	Magyar Szo (Novi Sad)
15.	Nova Makedonija (Skoplje)
16.	Borba (Beograd)
17.	Večernje novine (Sarajevo)
18.	Dnevnik (Novi Sad)
19.	Rilindija (Priština)
20.	Pri vredni pregled (Beograd)
21.	Večer (Skoplje)
22.	Glas Slavonije (Osijek)
23.	La voce del popolo (Rijeka)
veni ji in da je prav v Sloveniji odstotek neprodanega komuističnega časopisja najnižji zelo daleč od drugih republik. To dejstvo ni laskavo, saj dokazuje, da je ravno v Sloveniji vpliv komunističnega časopisja največji na prebivalstvo odn. da so prav ljudje v Sloveniji tisti, ki nudijo najmanj odpora proti komunističnemu tisku.
vp. nakl.	Povp nakl.	Neprod.	izv.
1.1971	1.1972	1.1971 1	1.1972
373.653	373.225	14.58	11.65
262.165	265.430	12.30	10.49
168.454	191.125	13.95	12.70
167.575	183.944	12.70	11.03
102.999	100.872	15.70	16.70
86.440	94.780	4.90	4.20
88.467	92.400	17.34	17.80
62.463	68.689	4.46	0.10
56.083	58.698	15.50	16.30
53.926	53.999	28.20	21.60
41.983	53.000	12.20	10.90
51.961	51,618	1.00	1.34
40.636	43.630	10.70	10.40
34.922	35.000	11.02	10.70
32.538	33.640	11.93	12.48
32.850	30.570	31.66	29.30
27.964	28.422	17.70	20.00
24.771	26.690	9.96	15.00
16.400	16.810	10.00	10.00
10.305	10.254	—	—
9.752	9.938	15.00	15.00
7.835	8.144	16.04	11.01
3.802	3.900	18.88	18.90
„Karkoli... teži v svojo lastno popolnost, teži v božjo sličnost.“
Sv. Tomaž Akvinec, C. G. 3, 21
Iz življenja im dogajanja v Argentini
Mednarodni teden
Posadka Skylaba 2 je doživela neprijeten incident, ko je ugotovila, da se je pokvarilo vozilo, s katerim se bodo morali vrniti po koncu misije na Zemljo. V ZDA so strokovnjaki prvotno nameravali ves program ustaviti, toda so potem sklenili, da bo posadka ostala vseh 59 dni v Skylabu, medtem pa bodo zgradili novo vozilo in ga poslali v vesolje k Skylabu. S tem novim vozilom se bo posadka nato vrnila na Zemljo. Dva astronavta sta v ponedeljek raztegnila nad Skylabom novo „platno“ za senco ter vstavila nove filme v fotografske teleskope, s katerimi fotografirajo Sonce, druga vesoljska telesa in Zemljo.
Egipt in Libija sta začeli resne in mirne razgovore o morebitni združitvi obeh držav. Delegati iz Kaira so prišli v Tripoli na pogajanja, ki bodo predvidoma trajala dolge mesece. Opazovalci dvomijo, da bi morebitna združitev obeh arabskih držav dolgo trajala.
V Vzhodnem Berlinu je umrl 80 let star vzhodnonemški komunistični diktator Walter Ulbricht, eden najzvestejših sovjetskih satrapov. Ulbricht bo šel v zgodovino kot vzhodnonemški komunist, ki je zgradil zloglasni berlinski zid, da bi preprečil beg vzhodnonemških državljanov iz svojega ,,raja“.
Amazonsko področje v Brazilu in področje pragozda v Kongu v Afriki je nerodovitna zemlja in bi bilo zato izsekavanje gozdov brez smisla. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je zemlja na teh področjih zaradi bujne vegetacije povsem izčrpana ter je 70 odstotkov mineralov nakopičenih v tropskem rastlinstvu samem, medtem ko je zemlja pod njimi praktično neplodna, če bodo kljub temu pragozdove izsekali, se bo v nekaj letih področje spremenilo v pusto pokrajino, podobno afriški savani.
OBVEZNO ŠOLANJE v ZSSR nameravajo podaljšati za dve leti, se pravi od osem na deset let. V ZSSR neprestano primanjkuje strokovnjakov na katerem koli področju človeškega udejstvovanja.
ZDA so postavile ob svoji meji z Meksiko elektronske varnostne naprave, da bi čim bolj preprečile nezakonite prestope Meksikancev v ZDA. Meksiška vlada je protestirala v Washingtonu, ker ji ni prav, da bi ZDA povsem zaprle odtok meksiškega prebivalstva iz Meksika v ZDA. Zaradi razrvanega gospodarstva Meksiko deloma rešuje svoj problem brezposelnosti s tem, da dovoljuje svojim državljanom prosto odhajanje na sever v ZDA. Tako v Washingtonu kakor v drugih civiliziranih prestolnicah je protest meksiške vlade povzročil začudenje.
INVESTICIJE Zahodne Evrope v ZDA vedno hitreje naraščajo, zlasti odkar je Nixon dolar razvrednotil. ZDA so investirale v Zahodno Evropo okrog
90.000	milijonov dolarjev, Zahodna Evropa pa je sedaj v nekaj mesecih in ves -
Politični proces, ki se zadnja dva tedna odvija z neverjetno naglico, je presenetil (ponovno, kot se to rado dogaja zadnje čase) vešče in nevešče opazovalce argentinskega življenja. V sredi tega procesa nedvomno stoji bivši (in verjetno bodoči) predsednik general Peron, ter prede nitke bodočega ustavnega gobelina države.
Pospešitev političnih akcij s strani peronizma se je začela takoj po končanih proslavah ob 21. letnici smrti pokojne Eve Peron, ki so bile 26. julija. Dva dni kasneje se je sicer zbrala vsedržavna konvencija radikalov, ki pa ni definirala bodoče politike te stranke, pač pa je strankinemu vodstvu dala bolj proste roke.
V nedeljo, 29., pa je Peron zbral v svoji vili v Vicente Lôpez vse glavno vodje svoje stranke in napovedal globoko reestrukturacijo gibanja. Uradno naj bi stranka dobila popolnoma demokratsko vodstvo (doslej je bila organizacija „vertikalna“, ter se je ves ustroj piramide vedno končal v osebi Perona samega), ter je na poti lastne in „dokončne institucionalizacije“. Vendar je ta bister Peronov poseg v lastne vrste privedel tudi do obglavitve celotnega sedanjega peronističnega vrha. Med odstranjenimi je tudi mladi Juan Manuel Abal Medina, dotlej glavni tajnik gibanja, katerega odstranitev so opazovalci že dolgo napovedovali. Ta ukrep nekateri tolmačijo tudi kot skrit udarec Perona proti levici (zlasti mladi revolucionarna levici). Dokler reorganizacija ne bo dokončno izvedena, bo gibanje vo-dola komisija v obliki „višjega sveta“. Tej komisiji predseduje José Humberto Martiarena, ki je obenem tudi predsednik senatorskega justicialističnega bloka. On predstavlja politično strujo peronizma. Poleg njega so v vodstvu še glavni tajnik CGT José Rucci, za sindikalno vejo, narodna poslanka Silvana Roth za žensko vejo in pa Julio Yessi za mladino.
Takoj naslednji dan je govoril državni predsednik Lastiri, ki je ponovno pozval k narodni spravi in združenju. Zagotovil je, da bo vlada nastopala proti vsem izrazom nasilja, pa tudi, da nikakor ne bo posegala v volilni proces, ki se bo pričel. Izraz težnje k narodni spravi je dobil konkretne oblike v torek,
31.,	ko se je Peron sestal z radikalnim vodjo Balbinom, in nato naslednje dni z vrsto političnih sestankov med Peronom
tirala v ZDA 14.000 milijonov dolarjev. Opazovalci ugotavljajo, da v ZDA zaenkrat še ni strahu pred zahodnoevropskimi investicijami, ker da jih ameriški gospodarski strokovnjaki smatrajo za zdravilne za ameriški trg, zlasti, ker se le-temu odpirajo nove velike možnosti z investicijami v zaostali ZSSR in njenih satelitih.
in drugimi političnimi vodji po eni, pa Balbinom z raznimi politiki po drugi strani.
Eden najbolj zanimivih in važnih či-niteljev ne v sedanjem, pač pa v bodočem političnem razvoju pa je Peronov predlog, naj se ustanovi „Državni svet“. Ta organ, v katerem naj bi bile zastopane vse politične stranke, pa tudi reprezentativne osebnosti, naj bi deloval kot pomožna skupina vlade, če pomislimo na težkoče, na katere naleti vsaka vlada (tudi peronistična večinska) ob izpeljavi gospodarskih in socialnih načrtov zaradi večje ali manjše opozicije, bi ta „Državni svet“ (neke vrste Narodni odbor) uglajal razlike med strankami v prvi fazi delovanja, tako da bi bilo krepko olajšano parlamentarno delo. Opazovalci menijo, da bi v bodoče ta „svet lahko dobil vedno večjo izvršilno oblast, ter bil neke vrste garancija za ustavno stabilizacijo v tej, ustavno precej nestabilni deželi.
V četrtek, 2. avgusta, je Perón sam ponovno pozval narod k spravi v enem najbolj umirjenih, pa tudi najbolj jasnih govorov. Bilo je ob priliki zasedanja zbora guvernerjev, ko je Perón med drugim zatrdil tudi, da „ne bomo trpeli gverile“, kar je na tem polju njegova prva direktna obsodba prevratnim gibanjem. Istočasno je tudi obrazložil svojo filozofijo bodočega dela za obnovitev države.
Prav zaradi tega umirjenega govora, je opazovalce tem bolj presenetilo dejstvo, da je narodna konvencija pero-nistične stranke v soboto, 4., proglasila za svojo volilno formula „Peron-Isabel“, to je Perona in njegovo ženo. Za predsedniško mesto, ni bilo nobenega dvoma, precej pa je bilo ugibanj za podpredsed-sedniško, kjer so vsi resni opazovalci menili, da nima Isabel Martínez de Perón nobenih možnosti. Sedaj se ugiba, ali je to le poteza za pridobitev časa (formula se lahko v celoti ali delno spremeni), in ali bodo peronisti tako nastopili na volitvah in potem povzročili novo krizo na podpredsedniškem nivoju, ter dali več moči morebitnemu „državnemu svetu“ itd. Vse te uganke zaenkrat ostajajo še brez odgovora. Gotovo pa s tako formulo peronizem ne more iskati zavezništva pri drugih strankah.
Kar se tiče nadalje kandidatov, je readikalizem še vedno brez njih. Manrique je edini, ki se je (poleg peronizma) že izrekel za nastop, in ima tudi že tovariša; za podpredsednika kandidira, kot pri zadnjih volitvah Martinez Raymonda, napredni demokrat. Intransigent Alende je izjavil, da se ne bo predstavil, medtem ko socialdemokrati ostro kritizirajo vlado in peronizem, ter napovedujejo, da se volitev ne bodo udeležili.
Blagoslovitev Hladnikovega doma v Lanusu
Nedelja, 29. julija, je bil velik praznik v Lanusu. Celo vreme se je po dolgih tednih razvedrilo in oblilo Lanus s soncem, ki je oznanjalo slavnostni dan. „Slovenska vas“, kot se ta del La-nusa imenuje, je praznovala blagoslovitev svojega prosvetnega doma, ki mu je dala za pokrovitelja ustanovitelja te slovenske naselbine, msgr. Janeza Hladnika: HLADNIKOV DOM. V preleni cerkvi slovenskih misijonarjev, ki so jo' nanravili slovenski stavbeniki in arhitekti ter je daleč naokoli najlepša, je bila dopoldan sveta maša, ki jo je opravil vikar te župnije č. g. Andrej Prebil in pri kateri je lepo prepeval domači pevski zbor. Po sv. opravilu se je celotna lanuška slovenska skupnost obenem s številnimi gosti iz mesta in predstavniki vseh okoliških slovenskih prosvetnih domov zbrala v Hladnikovem domu.
Najprej je mladinska ramosmehiška godba na pihala, ki jo vodi g. A. Skub:c, zaigrala argentinsko in slovensko himno, na kar je sledila blagoslovitev doma, ki jo je opravil č. g. vikar A. Prebil ob asistenci superiorja misijonske družbe č. g. L. Lenčka, ravnatelja njihove gimnazije č. g. F. Sodje in novomašnika domačina Radota Sušnika. Nato so sledile pozdravne besede domačih organizacij iz Lanusa. Najprej je govoril predsednik Društva Slovenska vas, g. Stane Mehle, za njim v imenu Zveze sloven-
skih mater in žena ga. Lilijana Brulc, predsednica SDO gdč. Žalika Vire in predsednik SFZ g. Peter Rot.
Skubičeva godba je zaključila lepo dopoldansko proslavitev.
Med kosilom, ki ga je Hladnikov dom pripravil delegatom drugih slovenskih organizacij in domov ter gostom in udeležencem iz Capitala, je bilo izgovorjenih več pozdravnih besed. Tako je najprej g. R. Smersu pozdravil nov dom v imenu Narodnega odbora za Slovenijo in nato še kot deleggt sanmartinskega slovenskega doma. Za Pristavo je izrekel čestitke g. F. Pemišek, za Slomškov dom g. Marijan Loboda, za Naš dom v San Justu predsednik g. S. Mustar, za Zvezo slovenskih mater in žena ga. Majda Kelčeva in za Slovenski dom v Cara-chaju g. Edi Škulj. Pozdravno pismo je poslala sanmartinska mladina.
Ob štirih popoldne se je začel popoldanski program s slavnostno akademijo. Kot prvi je nastopil s pozdravno besedo predsednik Hladnikovega doma: g. Stane Mehle, ki je začel z geslom tega dne:
Brat ob bratu, sestra ob sestri gradimo Slovenijo v svetu!
Ko je pozdravil predstavnike slovenske organizirane skupnosti, Narodnega odbora, Zedinjene Slovenije in sloven-
skih domov, je podal zgodovino dela za novi Hladnikov dom, ki naj nadomesti starega, zgrajenega že pred leti. Geslo, ki je bilo napisano čez ves oder: Za Boga in Slovenijo! naj vodi novi dom, ki je odprt vsem, ki bodo prihiteli v našo Slovensko vas, kajti to je dom vseh in za vse! Vera v potrebo športnega in kulturnega. delovanja naši mladini, je vodila naše delo pri gradnji te stavbe, v katerem zdaj ni dneva, da ne bi bilo v njem razgibanega življenja. Pa ne samo telesno-vzgojni vnemi je posvečen ta dom, ampak tudi kulturnemu udejstvovanju, nuditi hoče predvsem naši mladini, da pokaže svojo navezanost na kulturno delo, po geslu pesnika:
Slovenski duh nerad počiva in miruje, pogumno nova dela dan za dnem
ustvarja.
Po teh programnih besedah, se je predsednik spomnil s hvaležnostjo vse, ki so s svojim vodstvenim delomfpripo-mogli k tej stavbi. Na prvem mestu je dal priznanje „našemu velikemu dobrotniku pok. župniku msgr. Janezu Hladniku,ki je kot prvi, ki je odprl naši emi-emigraciji pot v Argentino in ki je tudi zamislil Slovensko vas ter razvoj v njej. On je napravil načrt za ta veliki prostor, ki je zdaj naše igrišče in stoji naš dom, zato so mu naša srca danes hvaležna in zato nosi naš dom njegovo ime: „Hladnikov dom“. Imenoma se je nato spomnil posameznih „vaščanov“, ki pri
8» 3gÍQW«By>Sg«B
JESENICE — Osemnajstčlanski ansambel jeseniškega amaterskega gledališče „Tone Čufar“ je zastopal slovenske amaterske gledališke skupine na XVII. festivalu amaterskih gledališč Jugoslavije, ki je bil v Trebinjah v drugi polovici julija, in sicer z angleško igro D. H. Lawrenca „Snaha“. Jeseničani so si pridobili pravico zastopstva slovenskih gledališč na XVI. srečanju skupin iz Slovenije, ki je bilo v Kočevju. Vendar je na trebinjskem festivalu skupina nastopala izven konkurence, ker je Združenje gledaliških skupin Slovenije bilo mnenja, da je na tem področju sleherno tekmovanje nesmiselno.
ROGAŠKA SLATINA — Delavska univerza in kulturna skupnost iž Šmarja pri Jelšah sta pripravili v razstavnem salonu v Rogaški Slatini skupinsko razstavo krajin in male plastike. Sodelovali so Leopold Hočevar, Darinka Pavletič-Lorenčak, Lojze Zavolovšek, Milisav Tomanič in Aldar Zaharijaš.
LJUBLJANA — V razstavnem salonu ARKADE v Ljubljani je bila 4. razstava slovenske novinarske fotografije, ki jo je pripravila sekcija fotoreporterjev in televizijskih filmskih snemalcev Slovenije.
PIRAN — V mestni galeriji v Piranu je bila do 29. julija odprta razstava najnovejših del slikarja Ivana Seljaka čopiča.
NOVA GORICA — Primorsko dramsko gledališče spada po obsegu dejavnosti v gornjo polovico slovenskih poklicnih gledališč. V pravkar končani sezoni je imelo to gledališče kar 219 predstav. Ta dejavnost, kateri nadzoruje direktor in umetniški vodja gledališča Jože Babič, zahteva velike napore, kajti gre pri tem tudi za gledališče, ki je več kot polovico svojih predstav izvedlo z gostovanji zunaj občine.
MARIBOR — Hortikulturno društvo Maribor je organiziralo nagradno tekmovanje za zlato vrtnico Maribora. Nagrada se podeli za najlepše s cvetjem okrašeno okno, balkon in hišo. Tudi letos so podelili te zlate vrtnice. Poleg privatnikov v treh različnih kategorijah, so jo podelili tudi mariborski mlekarni, kot organizaciji z najbolj u-rejenim okoljem.
SEŽANA — Kraška turistična zveza, Kras Sežana ter skupnost pridelovalcev kraškega terana sta tudi letos organizirali „praznik peršuta in terana“. Ta je bila že četrta zaporedna., kmečko-turistična prireditev te vrste, ki je bila to pot v Dutovlju. V dvodnevnem slavju je nastopilo primorsko gledališče s Primorskimi zdrahami, organizirali so se sprevodi narodnih noš in okrašenih vozov, nastopili so pevski zbori in godba na pihala. Bila pa je tudi razstava kmečke mehanizacije in pa pokušina vina, na podlagi katere so proglasili, pa tudi nagradili, najboljše pridelovalce terana.
MOST NA SOČI — Reko Sočo in dolino ob njej (do tovarne Salonit Anhovo) smatrajo kot edinstveno reko v Evropi, ki jo ljudje še niso umazali. Sedaj pa so se tolminski ribiči pritožili, kajti hotel v Mostu na Soči je z nafto in drugimi odpadki umazal reko. Prav tako so ugotovili, da s kupi smeti in papirja reko mažejo tudi drugi prebivalci Mosta. Sedaj skušajo podvzeti primerne ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo mazanje tega edinstveno zdravega okolja v dolini Soče.
IDRIJA — Pred nekaj leti je idrijska občinska skupnost obljubila svojim občanom, da jih bo gmotno podprla, če bodo za ureditev svojih cest sprejeli krajevne samoprispevke. To nalogo so speljale skoraj vse krajevne skupnosti. Občina pa svoje obljube ne izvršuje, ker letos enostavno za cesto — ni denarja.
ROŽNA DOLINA — Čedalje hujše prometne težave nastajajo v osebnem in blagovnem prometu ob mednarodnem prehodu ter na cestnih križiščih v Rož-žni dolini. Tu preko gre namreč dnevno v obe smeri od 200 ,do 400 tovornjakov in po več tisoč avtomobilov. Promet je zlasti gost konec tedna, ko se prelivajo praktično neprekinjene kolone po več ur dnevno v obe smeri. Pred leti so že imeli načrt za ureditev prometa a so ga opustili spričo pričakovanja, da bo kmalu odprt prehod na Vrtojbi, ki bi praktično speljal ves promet med obema državama. A Vrtojba stoji, v Rožni dolini pa nastajajo čedalje hujše komplikacije.
KOPER — Polletni obračun je pokazal, da so letos v koprski luki, v primeri s prvimi šestimi meseci preteklega leta, pretovorili za pet odstotkov manj blaga. Lani je slo skozi luko v tem času 944.930 ton blaga, letos pa le 897.663 ton. Vzrok za zmanjšanje prometa so predvsem zakasnitve v uvozu masovnih tovorov, tako da v luki kljub nedoseženemu polletnemu planu upajo, da bodo do konca leta nadomestili zaostanek in dosegli celotni plan, t. j.
2.200.000	ton prometa.
Umrli so od 7. do 13. julija:
LJUBLJANA — Pepca Toni, upoko-penka pivovarne Union; Amalija Kraij roj. Žalar; Marija Lukančič;^ dipl. inz. Alfonz Pirc, prof. biotehnične fakultete v p.; Marij Semolič; Egidij Šušteršič; Ana Ahlin; Kancijan Ko,s; Vida Kneisel, upok. učiteljica; Vera Markovih roj. Intihar; Edvard Saksida; Branko Zupank; Ante Milenkovič, nadzornik 'tržnice; Nuška Čepon, sodelavka narodne in univerzitetne knjižnice; Alojz Cvek, avtomehanik; Jožica Bračko, up.; Pavel Plešnar, direktor v p.; Marija Prajs roj. Pungerčar; Viktor Klančnik; dr. Jakob Žagar, duhovnik misijonske družbe sv. Vincencija iPavelskega; Jože Golob, torbarski mojster v p.; Vinko Kranjc, finančni revizor v p.; Marija Kobilica, šivilja; Andrej Bensa, učitelj v p.; Jožefa Bonet roj. Hrvatič; Janko Modic; Leonid Kodermac; Mara Vozeij roj. Vojska, upok.; Karel Podlesnik, upok.; Metka Ježek roj. Stare; dipl. ing. Leonid Prihoda; Mirko Habjan, direktor gradbenega servisa; Franc
SLOVENCI V
+ ALOJZIJ BEDENČIČ
Spet je smrt posegla v vrste slovenskih rojakov v Buenos Airesu. Alojzij Bedenčič se je za vedno poslovil od nas. Pred 78 leti, 15. oktobra 1895 je zagledal luč sveta v vasi Bičje pri Grosupljem, kot sin posestnika. Kljub številni družini — imel je še sedem bratov in sestra — je bil on zadnji živeči moški potomec. Prva svetovna vojna mu ni prizanesla ter je vojno vihro prestajal na raznih frontah v Rusiji in na slo-vensko-italijanski meji. Bog ga je ohranil^ pri življenju, kljub temu da je bil večkrat ranjen.
Tri leta po koncu vojne, v že mirnih razmerah, se je leta 1921 poročil z Jožefo roj. Dolinšek in tudi prevzel posest njenega očeta, kjer se je po domače reklo „pri Debeljakovih“. V srečnem zakonu se jima je lodilo pet otrok, dva sina, Slavko in Marjan in tri hčere, Vida, Marta in Olga. Slavko in Marjan sta se kot zavedna slovenska fanta odzvala klicu domovine v boju proti komunističnemu partizanstvu. Doprinesla sta najvišjo žrtev življenja domovini na oltar.
Pok. Alojzij Bedenčič se je preo vojno udejstvoval v slovenskih prosvetnih organizacijah in s posebnim vese liem pri Orlovski godbi. Kot zapriee žen lovec je bil poznan daleč naokcV. Bil je tudi zvest pristaš in član Slovenske ljudske stranke in zaveden proti komunist. Zato se je moral ob prevratu
Korpes, upok.; Miha Mohorič, upok ; Breda Žitnik in CPrimožek Žitnik; Janez Jarc; Jože Maltlek, direktor finančne direkcije; Marija Bužar roj. Adamič; Ivan Perme, mizarski mojster.
RAZNI KRAJI — Amalija Mikluš roj. Marš, Maribor; Jože Košir, Borovnica; Franc Žgajnar, Poljane; Peterček Kompoš, Kranj; Tine Mušič, komercialist, Dragatuš; Pavel /Plešnar, višji kmetijski tehnik, Kamnik; Lilijana Koren, Koper; Leon Žvab, upok., Sežana; Katarina Fidler roj. Jesenek, Celje; Marija Paulina roj. Zurlini, Koper; Neža Piki roj. Hribšek, Hrastnik; Ivan Razbomik, duhovnik biseromašnik^ (88), Ljubno ob Savinji; Janko Mišigoj, up., Piran; Marjanca Klemenc, biv. gostilničarka v Kamniku; Marko Ušaj. Ore-hovlje; Jože Mešiček, delavec, Sežana; Jožef Krivec, upokojeni logar, Lokve; Miha Leskošek, učenec 7. razreda, Šmartno ob Paki; Uršula Marolt roj. Gros, Vel. štanga; Marica in Vladka (hčerka) Podbregar (prometna nesreča), Hrastnik; Anton Rutar in Slavka Leban, Anhovo; Avgust Zupančič-Zoran; Motnik; Marija Podbregar roj. Turšič, Hrastnik; Marija Zupančič roj. Loščar, Trbovlje; Ivanka Sluga, Vrhnika; Amalija Hren Novo mesto; Marija Jerina roj Selšek (Vrbanova mama) Senožeti; Ivana Robida !roj. Kovač, Grosuplje; Štefanija Kajfež rij. Homan, Jesenice; Nande Novak, bivši kamniški župan; Alojz Zorčič, šef računovodstva, 'Ptuj: Franc Senica, Kamnik; Roman Živko, upok., Vinica; Riko Kokot, upok., Vrhnika; Miha Petkovšek, trg. zastopnik, Celje; Pavla Perhavec roj. Ambrožič, Vipava; Anton Friškovec, železostrugar v p., Žabnica; Marija Smole, Metlika; Janez-Božo Šipec, Šentvid; Ivana Kor roj. Šega, Siuš.ie pri Ribnici; Vlado Podbregar in sin Franci (prometna nesreča), Hrastnik; Fanci Ponikvar, Ra-kak; Rado Bertole, Brežice; Liza Kuzman, Šempeter pri Gorici; Milan Štravs, ravnatelj v p., štore; Slavko Stankovič, Postojna; Franc Klobovs, upok., Škofja Loka; Ivan Draksler, Trbovlje; Ivan Mrhar, miz. mojster, Stanežiče; Marija Bordon, Pobegi; Francka Ručigaj, Jarše; Rudolf Licof, upok., Radovljica; Fridolin Kokec, žil. upok., Trbovlje; Jožef Hebar st., upok., Mozirje; Jožefa Klukej roj, Hohkraut, Zagorje; Pavel Jamšek, zobotehnik, Gorica.
delu za skupno stvar niso poznali ne ure ne dneva, ne počitka ne praznika. To so bili: Vilfan, Boštijančič, Čampa, čmak, Jemec, Glinšek, Šmalc, Goljevšček. Zahvalil se je njim pa tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k zgradbi tega doma.
Z zadnjo mislijo se je spomnil bodočnosti. Tudi bodočnost bo taka, kakršno si bomo zgradili sami. Zato poziva vse na delo, da ne bo zamrla slovenska generacija za nami. Naša skupnost mora preživeti ne en rod ali dva, temveč mora iti v nedogled. „Vedeti moramo, da nismo samo del lanuške skupnosti, ampak del Slovenije v svetu. In to Slovenijo moramo zgraditi močno in zdravo, da jo bodo preživeli rodovi in se bo razvijala v močno državo v Domovini.“
Po teh besedah predsednika Hladnikovega doma je nastopila lanuška mladina. Franci Stanovnik in A. Adamič ter Vera Adamič in Zalka Vire z recitacijami domoljubnih pesmi elitnih slovenskih pesnikov kakor sta Pregelj, Gradnik in drugi. Lepo branje teh mladih ljudi nam daje poroštvo optimistične vere v bodočnost Doma.
Za njimi je govoril slavnostni govor predsednik Zedinjene Slovenija g. Božo Stariha.
Proslavljal je ustanavljanje slovenskih domov po našem velikem milijonskem mestu in predmestjih kot tistih trdnjav slovenstva, ki bodo še dolgo
ohranjale slovenskega duha med našimi izseljenci. In „29. julij 1973“ — današnji dan — bo pomemben dan v tej razprostranjenosti slovenstva med nami, kajti ta dan je bil blagoslovljen ta dom ter je s tem dobil svoj vsakoletni praznik, ki bo zbiral redno svojo skupnost na ponovno poudarjanje slovenske misli v svojem okolju. Govoril je o delu v teh domovih ter njih pomenu za slovenski narod ter nato čestital vsem bivšim predsednikom, vsem veteranom in vsem današnjim delavcem ter pozival mladino m delo za slovenstvo. Svoj slavnostni govor je močno zaključil v zvezi z današnjim geslom: Za Boga in domovino! s poudarjenim pristavkom: „in za resnično svobodo v njej!“. kar je vzbudilo protrjevanje vseh udeležencev.
Po njegovem govoru je nastopil pevski zbor najmlajših otročičev v narodnih nošah s pesmijo o Sloveniji pod vodstvom gospe Zdenke Janove. Ljubek je bil ta nastop malčkov, ki so lepo sklenjeni med seboj z rokami peli pesem domovini, ki je ne poznajo. Nato je sledil mladinski zbor, tisti, ki ga poznajo s plošč, 'n so oda prav gotovo med najboljše naše ljudskošolske zbore. Ta je zapel več domoljubnih pesmi na Prešernove (Zdravica) in druge tekste z zahtevno več-glasovno harmonizacijo in jih je odlično izvajal. Isti zbor je s petjem in piščalko spremi ml nato rotmično vajo na tekst pesmi Slovenec sem, ki jo je izvežbala
gdč. A. Mažgonova. Petje je vodila ga, Zdenka Janova.
Po njenem nastopu je pozdravil blagoslovitev Hladnikovega doma v imena Slovenske kulturne akcije predsednik dr.
Tine Debeljak, ki je želel — ker je bil dopoldan zadržan — sedaj pozdraviti Dom ■kot torišče kulturnega dela v Lanusu ter še posebej izraziti svoj ponos, da nosi ta dom ime Janeza Hladnika, njegovega sošolca iz ljudske šole do mature. — Nato je napovedovalec g. Šmalc prebral pismo predsednika Narodnega odbora za Slovenijo g. Miloša Stareta, kjer sporoča, da se zaradi bolezni ne mora osebno udeležiti blagoslovitve, želi pa domu ves uspeh in čestita k prazniku blagoslovitve. Pozdrav je bil sprejet s ploskanjem.
Po tem intermezzu vmesnih pozdravov je nastopil lanuški pevski zbor pod vodstvom g. Ivana Meleta. Ta je zapel šest pesmi, med njimi dirigentovo lastno skladbo Naš dom, nato pa pesmi skladateljev Viktorja Parme (čolničku), I. O-cvirka (Tam na vrtni gredi), Matije Tomca (Majska noč), Premrlovo Slovansko pesem in Foersterjevo Ljubezen do domovine. S tem lepim pevskim nastopom se je končala akademija, ki je pokazala, kako delovna je lanuška skupnost in kakšen slovenski duh vlada v njej. Pač najlepša zaključitev slovesnega dne blagoslovitve Hladnikovega doma.	td
ARGENTINI
maja 1945 z vso preostalo družino umakniti iz Slovenije ter ga jc najprej pot vodila čez Ljubelj na Koroško, od tam pa v Italijo v begunska taborišča. Leta 1948 se je z vso družino preselil v Argentino.
V novi domovini pokojnik ni čakal prekrižanih rok. Uredil si je novo življenje z vso svojo pridnostjo in vestnostjo. Z veseljem je vedno zahajal v slovenske domove, posebno v Slomškov dom, v dom v San Justo in na Pristavo v Castelarju. Ni bilo slovenskega okoliša v Velikem Buenos Airesu, kjer Alojzij Bedenčič ne bi imel znanca in prijatelja. Pred dvema letoma, leta 1971. je srečen obhajal s svojo ljubljeno ženo Jožefo zlato poroko v krogu svojih hčera, obeh zetov in vnukov ter prijateljev.
Letos 29. julija mu je Gospod določil konec življenjske poti. Po daljši bolezni, ki jo je tiho in vdano prenašal, je mirno zaspal, previden z zakramenti, številni prijatelji in znanci z vseh delov Velikega Buenos Airesa so ga hodili kropit, da so se še zadnjikrat poslovili od njega, 30. julija pa so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Villegas pri San Justu.
Naj v miru počiva! Globoko sožalje žaluj očim ostalim!
BUENOS AIRES
Predavanje pri Zvezi slovenskih mater in žena
V	četrtek, 26. julija, je bil v Slovenski hiši ob petih popoldne sestanek Zveze slovenskih mater in žena z uvodnimi besedami ge. Milke Pezdirčeve. Po pozdravu je prosila go. Kristino Prijateljevo, naj bi povedala kaj iz svojih spominov za časa svojega bivanja v Nemčiji, kjer je gospodinjila svojemu sinu duhovniku dr. Frančku, in bila hkrati tudi socialna asistentka, nameščena od škofi jstva.
Iz predavanja ge. Prijateljeve, ki je bilo dokaj pregledno in izčrpno, bomo posneli nekaj glavnih misli.
V	Nemčiji živi ta čas okoli 60.000 Slovencev. Seveda živi tam tudi mnogo Hrvatov, Srbov, Italijanov, Turkov in državljanov drugih narodnosti. Nemške oblasti dajejo tujim delavcem povsem iste pravice, kot jih imajo nemški delavci. Priti pa v Nemčijo na delo ni mogoče brez predhodnega legalnega postopka. Priznana je v Nemčiji vsaka izobrazba, potrjena s spričevali in diplomami, ki jih predložijo priseljen, delavci in nameščenci. Na delu je v Nemčiji okoli 2 milijona priseljencev drugih narodnosti. Dovolj jasen dokaz velikega splošnega napredka in blagostanja po vojni: Največ delavcev živi v kolektivnih stanovanjih, in sicer zaradi varčevanja dokaj skromno, ker si hočejo v najkrajšem času prislužiti toliko, da bi si v domovini lahko postavili lepo hišo, seveda pa kupili tudi avto in druge pritikline sodobnega luksuza. Večino tujih delavcev v Nemčiji predstavljajo samci ali poročeni možje, ki puste doma svoje družine, če le - ti hočejo dobiti k sebi družine, morajo pred oblastmi do kazati, da imajo zanje pripravljena družinam odgovarjajoča stanovanja.
Slovenske izseljence je predavateljica razdelila v več skupin. V prvi vrsti je omenila Slovence, ki so odšli v Nemči-že pred drugo svetovno vojno, zlasti na Westfalsko. Tudi mnogo teh še čuti ljubezen do svojega naroda; tako je izsledila družino iz Savinjske doline, ki se je preselila v Nemčijo že pred 60 leti, pa še kar lepo obvlada svojo materinščino.
Dokaj pomembno je tudi število rojakov, ki so se po vojni izselili v Nemčijo in tam ostali. Tudi prisilnih vojnih obveznikov med drugo svetovno vojno iz Štajerske in Gorenjske tam ne manjka. Znano je, da so bili med vojno nasilno mobilizirani od nacistov in odgnani v prve bojne linije na vzhod in zahod. Mnogo ranjencev se je z zaupanjem vrnilo v domovino, kjer pa za svojo pretresljivo tragedijo niso našli razumevanja. V svoji obupni stiski so se morali zateči v Nemčijo, kjer jim je oblast priznala prav isto invalidnino, kakršno dobivajo nekdanji nemški vojni obvezniki; pa tudi državljanstvo jim je podelila nemška oblast. Ti nekdanji prisilni mobiliziranci, zdaj invalidi, ži-vijo_ v zelo dobrih gmotnih razmerah, svoje rodne zemlje pa se še spominjajo z domotožjem.
V Nemčiji je seveda največ slovenskih fizičnih in umskih delavcev, ki so odrinili tja po vojni. Visoke plače, odlična socialna oskrba, demokratični postopek ne glede na narodnost, duhovna in materialna podpora raznim veroizpovedim — vse to je magnet, ki vleče k sebi. Vsaka narodnost ima tudi svoje lastne socialne asistente, katerih obveznosti plačuje nemška oblast. Verski pouk na nemških šolah je obvezen.
Posebej je ga. Prijateljeva omenila nemško socialno ustanovo „Karitas“, k ne posveča svoje pažnje zgolj problemom Nemčije, ampak tudi drugim narodnostim; saj sega njena dobrodelna
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
13.	avgusta 1953. — Št. 32.
BOJ PROTI KATOLIŠKI CERKVI V JUGOSLAVIJI
Revija „Komunist“ je uradno glasilo titovskih komunistov v Jugoslaviji... Stališče te revije je uradno stališče komunistične stranke... Stališče režima do vere je revija v štev. 2-3 na str. 167 označila takole: „Boj komunistov proti religioznim predsodkom je v bistvu boj proti eni največjih zablod... Najširše množice še zdavnaj niso osvobojene svoje religioznosti, pa tudi ne vpliva cerkve. Zato je pojačan boj proti verskim predsodkom in praznoverju silno potreben in nujen.“
Višek cinizma pa revija „Komunist“ kaže z naslednjo trditvijo: ,,V glavnem je postalo jasno, da boj proti religioznosti ne samo, da ne pomeni oviranja z ustavo zajamčene svobode vesti in veroizpovedovanja, ampak bo celo dosegel, da bo vest ljudi v resnici svobodna in čista ter osvobojena balasta religiozne mistike.“ * i * * * v
omoč tudi daleč izven meja_ Nemčije^ Ga. Prijateljeva je skupaj s sinom rančkom, ki je imel v oskrbi kar 4000 ovenskih duš, raztresenih po 6 nem-rih škofijah, požrtvovalno delila med a še rojake slovensko čtivo, tako Zbo.-ik Sv. Slovenije in Mohorjeve knjige, asi rojaki v Nemčiji so v dokaj lepem ;evilu naročeni tudi na revijo „Nasa ič“, ki izhaja na Koroškem. Posebej , omenila slikovite binkostne p n red, -/e, ki jih imajo Slovenci vsako leto,
i ki so dobro obiskane.
Gospe predavateljici smo za to sila rnimivo, pregledno in izčrpno poročilo življenju naših rojakov v Nemčiji
SAN MARTIN
Liga Žena—mati
Liga žena-mati iz San Martina je imela 25. julija t. 1. uspel sestanek, na
katerem je bila izvoljena nova predsednica, ga. Rezika Marinček, njena namestnica ga. Lina Matičič, blagajničarka ga. Mihaela Uršič.
Na prihodnjem sestanku, ki bo skupen s Slovenskim domom v San Martinu v soboto, 25. avgusta Ob 19,30, bo predavala ga. Kristina Prijatelj o vti-
KAMOS ME JI A
Nekaj o Slomškovi tomboli
Stvari in dejanja, o katerih se ne zapiše besede, so usojene v pozabljenje in temo. Da bi ne bilo tako tudi z lepe uspelo Slomškovo tombolo, zato o njej nekaj misli.
Julijska nedelja, popoldne. Vreme je vse prej kot ugodno vplivalo na odločitve posameznika in v dušah odbornikov se je porajal skrit dvom in strah nad udeležbo prireditve. Vendarle je številna množica rojakov iz bližnje in daljne okolice precej pred napovedanim pričetkom napolnila prostore, ki so bili
v ta namen pripravljeni.
Nestrpnost je prekinil za trenutek Marjan Loboda, ki je po zvočniku naznanil pričetek tombole... Izklicane sc bile prve številke in že so pričeli padati dobitki kvatem in činkvinov. Preiskovalna šestčlanska komisija, s Hermanom Zupanom (kje ga pa ni, kadar gre za dobra dela?!) na čelu in pod predsedstvom Boža Finka, je imela dovolj opravka s pregledovanjem, zlasti pa z žrebanjem tablic v primerih več istočasnih upravičencev. . . Navdušenje stopnjuje, nestrpnost tudi... Napetost!... Tišina... Tombola!... se zasliši iz množice ženski glas in že stoji pred mikrofonom gospa, ki je zadela glavni dobitek: mizo in šest stolov, dar in delo priznanega mojstra Gričarja. Besede zahvale in obljube, so privrele iz srca ge. Škerlj evi.
Skoro je bila že noč, ko so se pričeli razhajati prijatelji Slomškovega doma. Da je prireditev tako lepo uspe la, gre zahvala vsem: darovalcem lepih in dragocenih dobitkov, ki jih ni bilo malo, vsem sodelavcem in vsem udeležencem, vsem, prav vsem, ki so na vid-ni ali nevidni način doprinesli svojo žrtev k skupnemu idealu.
Želetije, da bi prihodnja Slomškova tombola žela vsaj tolikšen uspeh, kot ga je žela to pot. Bog daj!
AKA
Sodelujte pri izdaji Zbornika Svobodne Slovenije, najbolj reprezentativne knjige slovenskih izseljencev. Ne odlašajte. Naročite to knjigo in plačajte še pred izidom. Cena 70.- pesov. Za pošiljanje po pošti doplačilo (za Argentino) 5.— pesov. Možno je tudi plačilo v obrokih. Če vsaj do konca avgusta 40.— pesov, ostanek ob prevzemu.
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leti 1971— 1972
bo kmalu izšel
Obsegal bo okrog 400 strani in mnogo slik.
Po vsebini je razdeljen v sedem poglavij:
1.	BOJ SLOVENSKE MANJŠINE V KRŠKI ŠKOFIJI NA KOROŠKEM ZA VERSKI POUK V SLOVENŠČINI
Šesto nadaljevanje. Sestavil dr. Anton Podstenar.
2.	PRIMORSKI SLOVENCI V BOJU ZA SVOJE PRAVICE:
Dr. Bogdan C. Novak, univ. prof. Toledo, ZDA: Slovenska manjšina v Italiji.
J. Boltar, Trst: Slovenska narodna politika in komunizem.
Dr. Andrej Bratuž, Gorica: Primorski Slovenci v boju za svoje pravice.
3.	RAZPRAVE, DOKUMENTI IN PRIČEVANJA:
Dr. Milan Komar, univ. prof., Buenos Aires: Osebne vezi in borba.
Dr. Ljubo Sire, univ. profesor, Anglija: Protislovja samoupravljanja.
Dr. Ludvik Puš, New York: Ameriška demokracija in dolar.
f Dr. Celestin Jelenc: Kako je nastala Osvobodilna fronta.
Dr. Tine Debeljak, Buenos Aires: Slovenski narod in simboli njegove narodnosti in državnosti.
Dr. Oton Ambrož, New York: Trikot: Moskva — Peking — Beograd.
4.	NAŠI GORNIKI:
ing. Jure Skvarča: V domovanju snežnih viharjev.
ing. Jure Skvarča: Everest.
Dr. Vojko Arko: Slovenska steza.
5.	SLOVENSTVU V CAST: Dr. Rudolf čujež, Kanada; Dr.
Enij Alojzij Fonda, Brazil; Dr. Janez Janež, Formoza; Rev. Andrej Majcen S. D. B., Južni Vietnam.
6.	OB STOLETNICI ROJSTVA DR. ANTONA KOROŠCA:
Osebna srečanja: Dr. Rudolf Hanželič, Jože Košiček, Joško Krošeli — Poglavje iz spominov Januša Golca — Dr. Koroščevo delo v mladih letih — Spominski članek ob smrti — Dr. Albert Kramer.
7.	RAZGLEDI:
Prikaz življenja in dela slovenskih izseljencev v svetu.
UMETNIŠKA PRILOGA. V tej prilogi so predstavljeni z reprodukcijami svojih del iz zadnjega časa naši umetniki, slikarji in kiparji v izseljenstvu.
Zbornik ima tudi GORNIŠKO PRILOGO s številnimi foto-reprodukcijami.
Cena 70 pesov. Možno je plačati v dveh obrokih: 40 pesov do
konca avgusta, ostanek ob prevzemu. — Za pošiljanje po pošti doplačilo 5 pesov.
BI
:
:
■

KBnBDKaBnaBBBBBauBBnBBBsnr.ainBaaHBaHBiBEBBnBBHBBa
SRD	SFZ
ZVEZA
V
A
B
I
NA
VEČER
VALČKOV in POLK


i
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Izšel Je:
Priročnih za vaditelje telesne vzgoje
Priporočamo ga tudi učiteljem, družinam ter vsem prijateljem osnovnošolske mladine. Dobi se v
DUŠNOPASTIRSKI PISARNI
CENA $ 30.-
O B V E S T I L A
SOBOTA, 11. avgusta 1973:
V	Slovenski hiši ob 20 pevsko glasbeni festival.
V	Slovenski hiši, v priredbi odbora Srednješolskega tečaja ob 19 aktualni predavanji: za starše Pavle Rant, za dijake dr. A. Berce.
NEDELJA, 12. avgusta 1973:
Socialni dan v Slovenski hiši s sv. mašo ob 9,30. Po sv. maši zborovanje z referatom dr. Rudolfa Hanželiča „O vzgoji socialnih kreposti“.
V	Našem domu v San Justo nadaljevanje predavanja o sodobni prehrani, ki ga bo imela ga. Eckerjeva.
V	Carapachayu mladinski dan.
V	Našem domu v San Justu ob 17 avdiovizualna predstava o lepotah slovenske zemlje.
PETEK, 17. avgusta 1973:
Izlet SKAD-a ob vsakem vremenu v okolic-o San Isidro. Zbirališče ob 10 na postaji iSan Isidro.
Na Pristavi ob 19 filmski večer.
SOBOTA, 18. avgusta 1973:
V	Slovenski hiši ob 20 v mali dvorani V. kulturni večer SKA. Predaval bo vodja teološkega odseka dr. Mirko Gogala „Teologija politike in teologija revolucije“.
V	Našem domu ob 19.30 večer valčkov in polk, ki ga organizirata Zvezi SDO in iSFZ.
NEDELJA, 19'. avgusta 1973:
Vseslovensko romanje v Lourdes.
SREDA, 15. avgusta 1973:
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 15.30 predavanje ge. Ive Vivo-dove: „Pogoji za umirjeno in plemenito vedenje“. Vabi pripravljalni odbor žena.
ČETRTEK, 23. avgusta 1973:
V	Slovenski hiši ob 17 bo pri Zvezi žena in mater predavala ga. Iva Vivo-dova: „Nepogrešljivi del našega izročila: verske in epske narodne pesmi.“
SOBOTA, 25. avgusta 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo v priredbi doma in Lige Žena mati ob pol osmih zvečer predavanje ge. Kristine Prijateljeve o vtisih iz Nemčije.
NEDELJA, 26. avgusta 1973:
V	katedrali v San Martinu bo ob 8.20 slovesna sv. maša ob 25-letnici prve slovenske maše v San Martinu. Nato skupni zajtrk v domu.
V	Slomškovem domu 4. mladinski dan
SOBOTA, 1. septembra 1973:
Koncert mladih lanuških pevčkov ob
8 zvečer v Slovenski hiši pod vodstvom ge. Zdenke Janove v dobrodelne namene Zveze slovenskih žena in matr.
SOBOTA, 6. oktobra 1973:
Slovnski pevski zbor Gallus pripravlja koncert isamo narodnih pesmi.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Medorganizacijski svet prireja slavnostno večerjo v čast pevskemu zboru Gallusu ob 25 letnici obstoja. Večerja bo 18. avgusta ob 20 v Slomškovem domu.
Prosvetni večer ZS bo 24. avgusta °bv 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Predaval bo g. Jože Košiček o velikih slovenskih možeh.
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo ob 14,30 v radio Antártida.
Seja upravnega sveta ZS bo v petek 10. avgusta ob 20. uri.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
ESL0VEMA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
o C* O B® o rt '“J o m a < V O	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500—) — Pri pošiljanju po pošti ? 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošte. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
SDO
SFZ
Pevsko glasbeni festival
Sodelujejo:	ADROGUE
BERAZATEGUI CARAPACHAY CASTELAR RAMOS MEJIA SAN JUSTO SAN MARTIN SLOVENSKA VAS
I O 9 deklet in fantov ho zapelo 45 pesmi v soboto, II. avgusta, ob 29 v Slovenski hiši
Vse Slovence in Slovenke vabimo na
SOCIALNI DAN
ki bo v nedeljo, 12. avgusta, v Slovenlski hiši.
Ob 9,30 sv. maša, ob 19,30 zborovanje z referatom dr. R. Hanželiča „O vzgoji socialnih kreposti.
SREČANJE MLADINE V CARAPACHAVU
dne 12. avgusta 1973
Mladinski dan
Sipored: ob 8.00 tekmovanje v odbojki;
11.15 dviganje in pozdrav zastav;
11.30	sv. maša za raj. Brigito Gričar in Francija Mramor; 13.00 skupno kosila in nadaljevanje tekmovanja;
16.30	kulturni program z nastopom šolarjev, deklet, fantov
ki ga prireja mladina
v soboto, 18. avgusta
..STARŠEM« ob 19.30 v
NAŠEM DOMU SAN JUSTO
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B*1
■
DR. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
[ C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed ■
Zahtevajte določitev ure na
telefonu 49-5855 in 628-4188
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
25-LETNICA
SLOVENSKEGA PEVSKEGA ZBORA GALLUS
slavnostna večerja 18. t. m. ob 29.38 v Slomškovem domu
Vabi
Medorganizaeijski svet
Naš dom
San Justo
LEPOTA SLOVENSKE ZEMLJE V PRELESTNIH BARVAH POMLADI, POLETI, JESENI IN ZIME
bomo videli v nedeljo, 12. avg.* oh 17
Avdiovizualni spored obsega 300 diapozitivov s šumsko, besedno in glasbeno spremljavo.
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES
Frente Estación EZEIZii Ruta 205 T.E. 295-1197
LUKA MILHARČIČ
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall
I
P©eli*!sžmiee
CARLOS SPEGAZZINI | Avda. 25 de Mayo 136 I
SAN JUSTO Almafuerte 3230
in zbora.
iPo nastopu prosta zabava s plesom ob spremljavi domače in modeme melodije.
Nastopajoči imajo kosilo po znižani ceni.
Lepo vabljeni starejši in mlajši!
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.« z e. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je 27. julija t. 1. v 59. letu starosti umri v Buenos Airesu naš dragi mož, oče in stric, gospod
Alojzij štev
K zadnjemu počitku smo ga spremili na pokopališče v Monte Grande. Pogrebne obrede je opravil č. g. Štefan Novak, za kar se mu najiskreneje zahvaljujemo, kakor tudi vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Priporočamo ga v molitev!
Žalujoči: žena Jožefa roj. Piber;
otroci: dr. Lojze, Matevž, Jože in Magda; nečaki: Lnka in Marija Milharčič, Elizabeta Rvas, Maria Iraldi, Julka in Rudi Erlner.
La Plata, Ezeiza, Zah. Nemčija, ZDA.