Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXVii
CELOVEC, PETEK, 22. JANUAR 1982
ŠTEV. 3 (2054)
Žitara vas:
K)<3,c!! Ravnateij Kukoviča
ni pripravijen
korak mora °n" napraviti dežeia
Ko smo v sredo zakijučiii redakcijo so dvojezični napisi v notra-nosti žitrajske ijudske šoie še biii kot jih je obesii ravnateij in upravi-teij šoie Franci Kukoviča. Po samovoijnem skiepu občinskega sveta v Žitari vasi naj bi jih od ponedeijka naprej ne biio več. Pred tem terminom je ravnateij Kukoviča uporabi) pravno sredstvo in viožii na občini predstavko, ki onemogoča občini samovoijno odstranitev napisov. Predstavka, neke vrste priziv, je nasiovijen na dežeino viado kot nadrejeno obiast. Dežeia mora sedaj odiočati, če je občina prekoračita svoje kompetence in ravnaia protizakonito in protiustavno. Pod težo argumentov bi morata priti — vsaj po navadni čioveški pameti — do zakijučka, da je ravna) ravnateij pedagoško praviino in pravno utemeijeno.
V svojem občinskem pismu raz- činskega sveta kot poseg v svoje laga Kukoviča, da vidi odlok ob- pravice kot vodja šole in kot dr-
DR. THEODOR VEiTER:
žavljan. Občini očita, da je prekoračila svoje kompetence in se ni menila za zakonske in druge predpise, ki določajo pravice manjšine in predvidevajo ustrezne pedagoške ukrepe. Sklicuje se tudi na to, da je nadomestitev starih dvojezičnih napisov le uporaba slovenskega in nemškega uradnega jezika, ki je zajamčena ne samo po členu 7 državne pogodbe, temveč tudi po deželnem šolskem zakonu iz leta 1959, z drugimi zakoni in odloki ter celo z zakonom o narodnih skupinah iz leta 1976. Vrhu tega je treba vedeti, da so obstajali prejšnji dvojezični napisi več let brez vsakega ugovora ob-
Žitrajski sklep škoduje mirnemu sožitju
črne. Občina je pri svojem samovoljnem ravnanju JČ:'no zamenjala dolžnosti, ki jih ima kot vzdr-ževalka poslopja ijudske šole in obveznosti na osnovi namembe ^ .	šole, torej ki sledijo iz njene dvo-
Tudi znam avstrijski pravnik dr. oba jezika. Svojo solidarnost z rav- ješčnosti Zato uaotavlia ravnateii Theodor Veiter je zavzel stališče nateijemKukovico pa izražajo s po- Kukoviča med druaim do žitrajskega občinskega sklepa, sebno resolucijo tudi nekateri nem- -V posebnem pismu županu Posodu ško govoreči učitelji, ki so prejšnji	....	,
je izrazil svoje začudenje in me- teden v Celovcu obravnavali vpra-	za manjšinsko ljudsko solni), da ne more razumeti tega skle- šanja vzgoje k mirnemu sožitju in	sposto-
pa, ki nasprotuje manjšinskem za angažma za ohranitev svetov-,,šolskem zakonu. Po tem zakonu nega miru. Protestno pismo je te je žitrajska šola dvojezična, kar po- dni odposlal tudi Klub občinskih	^
meni, da bi morali biti tudi vsi na- odbornikov, ki med drugim ugotav- želni vladi. Dosedaj se še nobe-pisi dvojezični, ugotavlja Veiter. Ija, da žitrajski sklep nasprotuje den ni javil na ljudski šoli, da bi er je sklep prekršek proti manj- tudi zadnji odločitvi ustavnega so- skušal odstraniti napise, in zgleda sinskem solskem zakonu, bo to dišča., ki pod določenimi pogoji kot da bi bila samovoljnost in sa-
da mora po didaktičnih načelih iz učnih načrtov stvor
vanja ..državnega in slovenskega jezika".
Občina je pismo posredovala de-
svoje mnenje objavljal in zastopal priznava manjšini več pravic, kot moiniciativnost občine nekolik
preko njemu dostopnih listov časopisov. Vrhu tega je označil ži
zajezena. Na vrsti je sedaj vseka-
in pogoj za enakopraven razvoj.	__,_____ ._______ _______, _____
„ ,	------ - Ravnatelj Kukoviča ima torej ši- kor deželna vlada. Ukrepati bo mo-
trajski sklep kot dejanje, ki škodu- roko podporo ne samo med slo- rala ali kot občinsko-nadzorna je mirnemu sožitju med obema na- vensko narodnostno skupnostjo na ali kot šolsko-nadzorna oblast. De rodnnstmma c)<nrn-.r.et,m-3	Koroškem, temveč tudi med nem- želna vlada bo morala odgovorit
škogovorečimi sodeželani in to tu- spet potom odloka. Kako se bc di iz različnih svetovnonazorskih odločila, bomo verjetno kmalu ve-taborov.
rodnostnima skupnostima.
Medtem so se oglasile s protestnimi pismi še druge organizacije in skupine, ki z ogorčenjem kritizirajo žitrajski občinski svet. Med drugim sta prejšnji teden obe slovenski mladinski organizaciji, Zveza slovenske mladine in -Koroška dijaška zveza, poslale skupaj pismo občini, v katerem zahtevata od občinskega odbora preklic svojega sklepa ter povračilo stroškov, ki jih je imel ravnatelj Kukoviča pri nabavi dvojezičnih napisov. Zvezno tajništvo Komunistične študentske zveze z Dunaja označuje v svojem odprtem pismu sklep kot akt nestrpnosti in manjšini sovražnega razpoloženja. Diskriminatorični ukrep vidi kot posledico nedemokratičnega zakona o narodnih skupnostih in protislovenskega trostran-karskega sporazuma med FPO, SPO in OVP.
Udeleženci izobraževalnega tečaja v Tinjah ugotavljajo, daje zanje predrzni sklep popolnoma nesprejemljiv, kajti občina Žitara vas leži v osrčju dvojezičnega ozemlja. Nadalje ugotavljajo,
deli.
Informacija za avstrijsko javnost
H w '''' '	''	.


<^„„ja. ivaoaije ugotavljajo, aa	čdc pr<dm.- 5WDOX, S;. .
govori večina prebivalstva v občini	::::	W/V, 9020 Cf/owc
Pod ?Ms/ovo??! „Der	^4^-
Beis/de/ .Sdfersdor/-Žd%r% je ^ror%n: za new-j^ogovorečo avrfnjs^o javMo^:. /zd%/ jo je ^/coen^l :wjorwac^T^z' ;n Jo-PawcMrac;j^^: center (*^/NDOXj v Ce/ofCK.
Nadev ^roj^re že $aw pove, Ja ^e Jo^awewtaczja ^av/ z zaJ/!j;w po-g/avjew vM^oJnevMega ^oro)r^ega o^rawPnega ^oja prod ^oro%dw ^/o-veacera, nawrec z Jecew^r^o odfo-edv;'jo ždraji^ega oMm<;^ega sveta za oJstrardtev Jvojez;'en;d oZMaP znotraj nove /jnJsde šo/e v Žttar: vast.
Brosnra, katere nas/ovno stran o^-jav/jawo, opjsnje podrobno nastanek žjtrajs^e od/oejtve, z raznjnd podat^j predstavj oMIno ter navaja prjntere že obstoječe Jvojeztcnostj, vsedaje pa tadj preg/ed protestov zn rea^czj ter casopjsnt^ porocJ, ne nazadnje pa še poziv za nada/jnjo podporo ravnatelja dfa^ovtce. Prošaro JaA^o naročite pre^o.- T/AV30/Č, Tf. Papreed-
Praznik foikiore SPD „Zarja"
Siovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žeiezni Kapii je pretekio soboto praznovaio 10-ietnico obstoja. V obširnem sporedu so sodeio-vaii pevski zbor, tri foikiorne skupine, godci ter skupina, ki je uprizorita stare ohcetne običaje v Žeiezni Kapii in okoiici.
Jubiiejno prireditev SPD „Zarja" je obiskaio izredno veiiko ijudi. Na koncu so se vsi sodeiujoči, kot kaže naš zgornji posnetek, predstavili zadovoijnemu občinstvu, predsednik SPD „Zarja " Miha Travnik pa je vsem nastopajočim, posebno vodjem, izreke) zahvaio za ves trud, ki ga vlagajo v foikiorno dejavnost.
Obširno poročiio o prireditvi v Žeiezni Kapii objavijamo na 4. stani.
POLJSKA:
Vojno stanje bo trajalo še dolgo časa
Poijska se bo ie počasi vračaia v stare koiesnice, vojno stanje pa bo trajalo še precej časa. To je bistvu vsebina tiskovne konference podpredsednika poijske viade Mieczys!awa Rakovvskega, ki je tudi dementirai nedeijske izjave poijskega veieposianika v Veiiki Britaniji Staniszewskega o skorajšnji osvoboditvi Lecha Waiese.
Rakcvvski je tujim dopisnikom ponovil stališča, da je bilo vojno stanje „nujno zlo", da so lahko preprečili ..anarhijo in državljansko vojno". Grobo je obsodil delovanje sindikata Solidarnost in ni hotel povedati, kdaj bodo ponovno vzpostavili sindikalne svoboščine. Podpredsednik je tudi poudaril pomembno vlogo, ki jo ima Cerkev v poljski stvarnosti, in navedel, da poljske oblasti ne bodo nasprotovale morebitnemu papeževemu obisku na Poljskem.
Podpredsednik Rakovvski je tudi omenil zahodne gospodarske sankcije in navedel, da ne služijo stabilizaciji in bodo še podaljšale rešitev poljske krize. V intervjuju za neko zahodnonemško revijo pa je Rakcvvski povedal, da je glavni cilj sedanje vojaške vlade gospodarska stabilizacija, ki edina lahko zagotovi notranjo svobodo v državi. Za uresničitev tega cilja pa Poljska potrebuje „pet težkih let".
Bolj kot izjave podpredsednika Rakovvskega pa je v poljskih dogajanjih odjeknil včerajšnji skupni komunike mešane komisije predstavnikov vlade in škofovske konference. Na seji so proučili trenutno družbenopolitično in gospodarsko stanje v državi in razpravljali o načinu in sredstvih za izhod iz krize v državi. V skupnem komunikeju so poudarili, da je treba čim-prej poiskati politične rešitve, ki bodo imele za cilj uresničitev realnega nacionalnega dogovora. Obe strani pa sta ugotovili pomembnost sodelovanja med vlado in Cerkvijo,
ki pozitivno vpliva pri odpravi vojnega stanja. Ob tem so tudi proučili bodočo vlogo sindikatov in drugih organizacij in razpravljali o višjem šolstvu.
Vladni predstavniki pa so prikazali bodoče ukrepe, ki naj bi omilili nevšečnosti vojnega stanja in ki jih bo prikazal in obrazložil poljskemu parlamentu general Jaruzel-ski. Obe strani sta tudi ugotovili, da v sedanjem težkem položaju država potrebuje gospodarsko pomoč in da gospodarske sankcije zavirajo premostitev krize in uresničitev družbene obnove. Predstavniki Cerkve so tudi izrazili zaskrbljenost zaradi ukrepov, ki so jih oblasti sprejele do posameznikov in organizacij. Ti ukrepi žalijo človeško dostojanstvo in so po mnenju Cerkve povračilne narave. Mešani komisiji sta predsedovala član politbiroja in tajnik centralnega komiteja PZDP Kazimierz Barcikovv-ski in podpredsednik škofovske konference in krakovski nadškof msgr. Franciszek Macharski.
V ponedeljek se je sestal svet poljske Cerkve, v torek pa je bilo zasedanje škofovske konference. Po vsem sodeč je torej poljska Cerkev vložila v mirno reševanje poljske krize ves svoj ugled in težo. Ameriški senator Larra Press-ler, ki je v teh dneh obiskal Poljsko je na tiskovni konferenci v VVashingtonu napovedal, da bo general Jaruzelski na prihodnjem zasedanju parlamenta dal kocesije, ki bi lahko omogočile premostitev krize.
Stagnacija kmečkih struktur in proračun za'82
Proračun za teto 1982 je bi! gtavna točka prvega zasedanja občnega zbora kmetijske zbornice v novem ietu. Proračun je bit od vseh frakcij sogiasno sprejet. Razvita pa se je dotga debata, v kateri se je ogiasit tudi zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov ekonomski svetnik tgnac Domej.
Pogted na občni zbor kmetijske zbornice. Zastopnik SJK ignac Domej.
Prijave k dvojezičnemu pouku rahio naraščajo
V intervjuju za zagrebški „Večernji tist" je avstrijski zunanji minister Wittibatd Pahr med drugim ugotovit, da se je ktima za manjšine v Avstriji znatno zbotjšata. Kot dokaz je navedet, da se je v zadnjem tetu povečaio števito k dvojezičnemu pouku prijavtjenih šoiarjev. Neodvisno od dejstva, da so se povečati te odstotki, ne pa absotutno števito k dvojezičnemu pouku prijavtjenih učencev, je v tej zvezi treba vprašati, komu gredo zasiuge za morebitno zboijšanje.
Proračun obsega pri dohodkih kot pri izdatkih 42,360.000 šiiingov. Največji delež za vzdrževanje kmetijske zbornice tvorijo obvezni prispevki kmetov, ki znašajo okoli 24 milijonov šilingov. Okoli 11 milijonov šilingov pa dobi zbornica s strani dežele in države kot podporo za vzdrževanje nastavljencev, okrajnih postojank in za izobraževalno delo. Pri izdatkih prednjačijo plače za nastavljence, ki znašajo 25 milijonov šilingov. 2 milijona pa znašajo izdatki za funkcionarje. Seveda s predsednikom Deutschmannovm na čelu, ki dobi poleg drugih honorarjev kot poslanec za delo v okviru zbornice v prihodnjem letu predvidoma 401 tisoč šilingov. S podpredsedniki vred pa dobi Deutschmann vrhu tega še 199.000 šilingov za potne stroške. Morda je to tudi del tistega balasta, ki je po mnenju Dome-ja v proračunu, saj se je Deutschmann nato branit ter zatrjeval, da je sklenjeni proračun ..proračun potreb". Nedvomno je predsednik ..potreben" tega denarja.
Domej je v svojem kratkem prispevku dejal, da prav gotovo ni mogoče govoriti o ..varčevalnem proračunu". Vprašal pa je tudi za-
kaj se je v preteklem letu izdalo le 7000 šilingov za izobraževanje zborničnih nastavljencev. Izkazalo se je, da si je znala zbornica zvabiti podpore za to izobrazbo iz državnih in deželneh blagajn in je s tem šte-dila s svojim denarjem. Domej se je izpovedal tudi za posebno upoštevanje izvenšolskih izobraževalnih in drugih potreb slovenske podeželske mladine in menil, da denar ne smejo izdati le za „Land-jugend". Tudi tukaj ni našel razumevanja pri zastopnikih drugih frakcij. Predsednik Deutschmann se je tudi v tem važnem vprašanju izmaknil z navadnim govoričenjem in besedno igro jasnemu odgovoru. Govoril je o tem, da je mladina najbolj tolerantni element družbe, da se v „Landjugend" lahko srečajo vsi mladi ljudje na podeželju, da mladina ne dela razlike med Slovenci in VVindišarji, zanikal je, da bi Landjugend bila strankarsko usmerjena ter zaključil s stavkom iz volilnega boja: Skupno gre lažje! Kljub vsem lepim besedam je to za nas Slovence, ki poznamo zgodovino te mladinske organizacije, ki prav gotovo ni bila nikoli politično nevtralna, še manj pa tolerantna v manjšinskem vprašanju, ponoven
dokaz za nerazumevanje za težnje slovenskega prebivalstva. Tem bolj utemeljena je zato zahteva Dome-ja, ki je v zbornici zahteval upoštevanje slovenskega jezika v glasilu „ Karntner Bauer".
V raznih diskusijskih prispevkih je bilo govora še o nadaljnjem upadanju kmečkih dohodkov. Omenili so stagnacijo kmečkih struktur, kjer zaradi trenutnega stanja ni velike pripravljenosti za nove investicije. Preteklo letino žita so ocenili za slabšo kot v prejšnjih letih, nazadovale so koline svinj pri privatnih kmetih, prav tako pa so se povečale cene za številna obratna sredstva, odselitev od kmetij pa je še naprej aktualna. Predsednik je omenil tudi intenzivno delo na kmetijah, kjer so za zadnje leto ugotovili, da dela kmet povprečno 10 ur, kmetica pa povprečno 11 ur, od tega 3—4 ure v gospodinjstvu.
Orsini-Rosenberg je ocenil stanje na lesnem področju ter prišel do zaključka, da leto 1982 ne morejo gledati preveč optimistično in da bo treba sečnjo lesa celo zreducirati za 5 odstotkov. Prišlo je tudi do širših polemik med svobodnjaki in redakcijo Karntner Bauer, ker je v zadnjem poročilu o prvem občnem zboru po volitvah bilo poročilo menda nepopolno in nesmiselno, posebno glede izvajanj Hu-berja.
Dipt.inž.Matevž Krasnik kmetijski direktor
Priznanega strokovnjaka dipt. inž. Matevža Krasnika so pred kratkim imenovati za kmetijskega direktorja. Našemu rojaku, ki je pri koroški kmetijski zbornici odgovoren za prašičerejo in čebetarstvo, žetimo pri njegovem strokovnem detu za kmečko prebivatstvo še veiiko uspeha. Dr. Franci Grobiacher, prav tako usiužbenec kmetijske zbornice, je bit imenovan za kmetijskega svetnika. Obema strokovnjakoma prav iskreno čestitamo.
Minuli teden je deželna tiskovna služba objavila številke o prijavah k dvojezičnemu pouku. Pri tem najbolj poudarja dejstvo, da se je delež otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, v novem šolskem letu povišal za 0,5 %. Delež dvojezičnih šolarjev v ljudskih šolah juž. Koroške znaša sedaj 16,38%, to pomeni v absolutnih številkah, da je od skupno 6690 šolarjev prijavljenih k dvojezičnemu pouku 1096 učencev. Deželna tiskovna služba poroča, da je delež dvojezičnih šolarjev narasel tudi že v šolskem letu 1979/80 (+ 0,25%) ter v šolskem letu 1980/81 (+ 1,56 %). V okviru glavne šole pa je število občutno padlo od 416 lani na 368 letos.
V koliko zvišanje deleža dvojezičnih učencev v ljudskih šolah ni le slučajno nihanje, bodo pokazala šele prihodnja leta. Dejstvo je, da je od leta 1958/59 do leta 1962/63 ta odstotek padel od približno 21 % na nekaj več kot 14 %. V vseh naslednjih letih pa je delež prijav nihal okoli teh 14 odstotkov, kar je tudi odraz tega, da se za manjšino nezadovoljiv položaj na šolskem področju ni bistveno zboljšal. Še manj pa procentualni porast prijav moremo ocenjevati kot zaslugo deželnih in državnih oblasti. Saj nam zadnja dva primera iz Velikovca in Žitare vasi potrjujeta njihovo proti-manjšinsko usmerjenost. Prav oba primera zavirata kulturno udejstvovanje slovenske mladine, v Žitari vasi pa celo demokratično vzgojo šolske mladine. Zaradi teh, za koroško ozračje značilnih primerov, utemeljeno lahko ugotovimo, da oblasti še niso ustvarile tiste klime, s katero se hvali zunanji minister Pahr v sosednih državah, s katerimi ima Avstrija ceio vrsto skupnih
interesov.
Ob žitrajskem primeru se je pojavilo tudi pismo bralca v socialistični Karntner Tageszeitung, ki ..zaskrbljeno" ugotavlja, da se bi ravnanje ravnatelja Kukoviče, ki je v skladu s členom 7 avstrijske državne pogodbe, lahko skrajno negativno vplivalo na bodoče prijave. Tudi zadnji „Ruf der Heimat" svari ponovno pred naraščanjem prijav in pred vplivom demokratično usmerjenih šolskih ravnateljev. Ob takem pisanju tudi ni mogoče ugotoviti, da bi javna občila prispevala k zboljšanju klime, še manj pa takšen ..interesne skupnosti" kot je KHD.
Če te številke kaj pokažejo, potem edinole to, da kljub neugodnim pogojem slovensko prebivalstvo prijavlja svoje otroke k dvojezičnemu pouku, in to pogosto kot zavesten odpor proti krivični manjšinski politiki in zakonodaji. Zavedajo se potrebe izobraževanja v materinem jeziku kljub obstoječim predsodkom in zaničevanju pripadnikov slovenske manjšine. Števito teh staršev verjetno celo narašča, kot kažejo številke v nekaterih posameznih občinah. Vprašati pa je treba, kakšen bi bi) porast števila, če bi oblasti dejansko pospeševale učenje slovenskega jezika in izobraževanje v materinem jeziku. Samo pod takšnimi pogoji bi se številni slovenski otroci šele dejansko lahko posluževali svoje pravice do izobraževanja v materinem jeziku. 2e leta 1953 so šolske oblasti ugotovile, da je uspeh dvojezičnega pouka razveseljiv le tam, kjer so učitelji na mestu, starši pa se ne upirajo učenju drugega jezika. Ta ugotovitev velja v bistvu še danes.
Ostri spopadi strank
„Pretekti teden je bit v znamenju nenavadno ostrih poiitičnih spopadov vseh treh v pariamentu zastopanih strank. Se je novo teto še začeto v znamenju sogtasja ati vsaj več aii manj prijateijskih pogovorov med viadajočo stranko ter strankama opozicije, se je ta mirna atmosfera avstrijske notranje poiitike končata najkasneje s ktavzurno sejo vtade, v kateri je začrtata deio za teto 1982. Na tej seji je zvezni kanc-ier Kreisky skupno s predsednikom sindikatne zveze Benyo povedat, da bo daia sociaiistična vtada tudi proti gtasovom opozicije naiog za izgradnjo takoimenovanega konferenčnega centra za OZN na Dunaju; drugo, kar je razburito duhove, je izjava Kreiskega, da bo nanovo razpisat referendum o atomski eiektrarni v Zvventendorfu in to po voiitvah, ki naj bodo ob reguiarnem terminu marca 1983; tretja sporna točka je bita njegova izjava o Poijski in viogi katoiiške cerkve pravtam.
OpozZeZjzz /c zz!g77z!/zz vZZ: Zzz ^rZ^, &4^or zpz /77 M N7*eZs^y obrani/ pzzr-/zt7zze77t ;M se Mw prog/ztsZ/ za z/Z^tzz-torjzz. Nzzj ^cjaw^o je ta^o 770vegz: v te/z Nre;sZrr;evZZ7 Zzjzzvzz/z z'77 zzačrtZ/z, &ar /7 Z oprzzvZčZ/o ta^o ZzZsterZjo? N/ rzovo, 7/a se NreZs^y szzzzz 777^0/Z M/ spr/jazMzV z ZZ77/0777 re/erew7/awa o ŽTve77te777/orjz7 /n z wj;?M tzzz/Z ne 7/0-/očezz 7/e/ v/zzz/Tze stranke (posebno Bewyaj. V7*7/770 spet je pozzz/zzrZ/, 7/a se /70 zzztprej potegova/ za o/zrzzto-vzzzzje afo77!s^e e/e/^trzzrTze, prav ta-&0 ^Ot tTZz/Z z/o/oČezzZ ^rOgZ V /jK7/s^7 st7*a77^7. G/e7/e ^OTzjerezzČTzegzz ce77tr% OZ/V je zzzz/evz: /e 77777/7) /*o/j ^077zp/Z-C77*a77a.' s/7/ep za ZzgT^T^jo tzz^oZTTze-TZOVzZTZe OZ/V-C7ry 77z7 DzZTZTtjzz, ^Z v^/jzzčzzje 7777/7 jere77&i7 ccrzter, je sp7*eje/a /jzzz/s^ostrTZTz^zzrt^zz sztTTZov/zt-7/a v sestz/esetZ/z /efZ/z 777 je s 77*777 0/7-vezzz/zt zlvstrzjo, 7/a /70 ta p7-oje/?r TZreSTzZČZ/zZ. A/77770 te 7)z/g0V0r770StZ /jztz/-s^a sr7*a77^a 77e 777ore. Ve77z/77r je posta/ zzvstrZjs/V prorz7Čzzrz v zztT/TzjZZ) /e-77/7 fa^o 77apet, 7/a je jZTZTZTzeZrzZTzje tega p7*oje^ta, Z?Z /*o sta/ o^rog 40 777Z-/;ja77/ sZ/Z77gov, z/ejzzns^o težzzvrzo. Vr-/777 tega je poseko grzzz/^eTzo gospo-z/ztrStVO V /7777/7 /zrZzZ, 07/ tzZTTZ prCtZ t77 7/Z TZztjveČjZ p7-77-aste^ /77eZpOSe/7)OSt7,
če 7!e /70 prZTTzerTzZZ? 77aroč//. /Ze Z*o/j zzzp/eterzzt pa je posta/a zzzz/evzt, ^er je 7/7777ajs/:a /jzzz/s^zz st7*a77^a /ztTzZ jeseTzZ orga77.'Z77'a/a Tta D7777aj77 Tze^e vrste re-jere777/77777, /77 pa za za/:o7707/aja/tra 7:/ o/?veze77, v /Mterezn je s S//770 z/eTzzzz-gog/jo ter 7/e777agoš/?77777 vprzzŠTZTzjz aspe/a, 7/a so se vzz/Z/cZ (pZč/Z/z /6 % vse/7 vo/Z/777/7 77prav7Čer7fevj z večzTzo Zzre^/Z protZ ZzgraT/njZ ^oTzjerrrzčrzegTt cer7tra. /.jzzz/s^T: stra77/:a, z/astZ zzjeTZ z/KTZzzjs^Z preT/seT/777/7 Pzzse^, Z7/aj očZ-ta socZa/ZstoTTT, 7/a rte zzpostevTtjz) /jztz/-s^ega 77777er7ja, če ^/jzz/7 rejerer77/7777777 zaČ7?ejo gragZtZ ee7!ter, ter jZzTZ 07/re^a 7/e777o/:ratZČ77o 777Zse/7zost. Voe/Tz/zstZ pa zzrgTZTTzeTZtZrzzjz), 7/a se je /7Zstve7:o spre-
777e777/	pro/</e777 j7 77 a77e7ra77ja, saj /7/
ara/*s^e 7/ržave ze/o 7/o/goroČ7!o ^re-7/ZtZra/e ta projekt, ta^o 7/a za ZzgraT/-77jo 77/ tre/7a sečZ po proraČ7777S^Z/7 sreT/stvZ/7.
V ozaT/ja spora pa stojZjo seve7/a raz/ZČ7!7 e^0770777s^7 Z7!teresZ 777 ja/:tor-jZ, ^Z jZ/7 zastopata o/7e ve/Z^Z stra7?^Z. Č.jw7/s^a stra77^a zahteva ^ot a/ter-7:atZvo za ^o7]jere77Č77Z ce7!ter ta^o-7777 e77cva77o „sarMcZjo starega TTtesta", se pravZ 77707/err7/zacZjo starZ/7 sta7!o-va77j 77a Dattaja. O7/ tega /7Z projZtZ-ra/Z z/astZ 77!aj/777Z 777 sre7/r7jZ gra7//7e-
7!Z Z7: ro^OT/e/s^Z o^ratZ, tra7/ZcZo77a/nZ vo/ZvcZ /jaT/s^e straTi^e, pač 7/raž/7e777 razreT/, ^aterZ/7 ZTtteres zastopa, ^o-cZa/ZstZČTta stra77^a ^ot v/at/ajoča strat:^a je apravZte/jZca 7/ržave. /čot ta^a se 777 o ra ozZratZ 7!a T/o^ro^Zt ve-/eZ777/astrZje, ^Z ja 07/ 7/ržave Tte sa777o pro/ZtZra, terrtveč /e-to ta7/Z jZ-77a77cZra. GraT/^erza ve/eZ777/astrZja, /;Z je pose/7770 7M Da77aja v za7/77je77t 7/e-set/etja ze/o 77aras/a 0/7 ZzgraT/TtjZ OZ/V-pOs/opZj, y4/(Ž/ /7! p07/ze777We že/ez777ee, 777 /77 je stoo7/stot77o rača-7:a/a z Zzja/ov/je777777 proje^fo7?7 Zz-graT/Tzje sta770va7!j 7!a ta^o Z77!e7:ova-7:e77r „SteZ77/7o/-oze7n/ja", pa 7!e 77!ore 7/ostZ prZspevatZ /7 „sa77acZjZ starega 77!esta". Tt/ogočtzZ graT/^ertZ strojZ ter 7/rago ve/Z/70 te/77tZČ77o oro7/je, ^Z je potre/77:o za ZzgraT/Ztev 770VZ/7 777 ve-/7/7Z/7 projektov pač 7:Z prZpravrzo za 7/e/o ZTtotraj sta7zova7zjs/zZ/7 /77Š a/Z v oz^Z/7 77:est7zZ/7 o^rajZ/7. Zato potre-/zaje ta stroga TzajTZO T/ržavtza 77aročZ-/a, če Ttoče propastZ. Da je ta 7/ržav-77a TzaročZ/a trtogoče proT/ajatZ P07/ ges/077! astvarjaTzja t/e/ovTzZ/) TTzest, Zz-vZra Zz traT/ZeZje socZa/ZstZČTze stratr/ze Zt! jZ je gotovo v przT/.
^eve7/a je pro/z/etn ta7/Z se 77!e7/-TMroT/nega Z7!ačaja.' če /zoče Datzaj a/Z ZvstrZja 7/eja7:s^o postatZ — po/eg New Zor^a 77: ZeTzeve — tretje sre-7/7'sče OZ/V, ^ar ZvstrzjZ z/Zp/orTzats^o, TzzeT/rzaroT/Tzo 777 zaTzaTzjepo/ZtZČTZo gotovo Tze /7/ s^oz/ova/o, je ta^ ^077/e-rezzČTzZ cezzter gotovo apravZčerz 777 važeTt; to je potrz/Z/ taz/Z z/o/go/etzzZ geTzera/zzz sekretar OZN Nart Wa/z/-/zezTTz, ^Z gotovo 7zZ pose^ezz prZjate/j socZa/ZstZčzze strazz/;e.
Nar se tZče strapezze rea^cZje zza NreZs^jevo Zzjavo g/ez/e Po/js^e 777 v/oge po/js^e ^ato/zs/ze cerkve, /;Z jo je ozzzačZ/ 4/oc^ ^ot „7zepoj77z/jZv spo-z/rs/jaj," ^teger pa vzz/Z NreZsZzcga ce-/o „v vojzzZ s svetozTZ 777 Tze^esazzzZ", 777 tež^o agaTzZtZ/ /jaz/s/;a strazz^a se traz/Z, z/a /zz zopet vzzaša/a raz/zo/ zzzez/
ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV vabi na
spomtnsko svečanost
ki bo v nedeijo 7. februarja 1982 ob 11. uri ob grobu narodnega heroja Matije Verd lika-Tomaža in tovarišev, na pokopaiišču v Svečah v Rožu.
Spored: poiaganje vencev, nastop pevskega zbora, govor in recitacije
Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu..
Giavniodbor
Zveze koroških partizanov
cerkev Zzz szzeZzz/ZstZčzzo strzzzz^o, szzj je Zz zzjezzZ/z vrst že več/:r<:t /77/0 s/ZšzztZ, z/zZ jZ je z/zZStZ 07/7Z7)S /?7Zr7/.7777/TZ No-777g7Z 7/0 szzcZzz/ZstZČTze strzzzz^e preprZ-jafe/js^z. Po z/Zs^zzsZjTzZ' o /44 vzz/Z
/jzzz/s^zz StrzZ77^7Z zz/zzj pOTZOVTZO 77ZOŽ-77ost, 7/77 Zz^orZščzt vers^zt čzzstvzz pre-/zZvzz/stvz! protZ str^zn/zZ, /z7 jz je 77% potZ 7/0 TJ^/zZStZ.
fra-ter
MEDNOV)M!KNJ]GAM[:
Umetnostni zakiadi Siovenije
Prejšnji teden so v stekleni dvorani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije v Ljubljani javnosti predstavili knjigo Umetnostni zakiadi Slovenije. Izpovedani namen avtorja Luca Menašeja, mladega slovenskega umetnostnega zgodovinarja, in beograjske založbe Jugosloven-ska revija je, da bi bralec iz visoko strokovnega a poljudno napisanega besedila in iz izjemno dobrih fotografij dobil pregled umetniškega snovanja v slovenskem prostoru. Tako piše na platnicah zares lepe knjige velikega formata, ki ima na dobrih 200 straneh nič manj kot 240 barvnih reprodukcij. Knjiga je
AKUVNOST
Dunajski krožek, katerega vodi naš rojak Feliks Bister, razvija pestro dejavnost, namenjeno S!o-vencem, živečim na Dunaju.
Nocoj, ob 19. uri v gostiini Wei-dinger v Danhausergasse 3, v četrtem dunajskem okraju, Dunajski krožek vabi na predavanje direktorja Paula Urbana, podpredsednika Avstrijsko-jugosiovanskega društva na Dunaju. Govori! bo o namenu, dejavnosti in o načrtih za prihodnost.
Za 12. februar letos Dunajski krožek napoveduje predavanje dr. Dušana Nečaka in dr. Karla Stuhi-pfarrerja, ki bosta referirala o koroškem piebiscitu 1920, o predpogojih, poteku in posiedicah ie-tega. Po predavanju pa bodo predstaviti tudi knjigo o koroškem plebiscitu.
Dunajski krožek pa nima ie povsem izobraževalni značaj, marveč je njegovo delovanje predvsem v tem, da združuje Slovence na Dunaju in da posreduje sioven-sko kuituro in znanost večinskemu narodu. Zato so večeri Dunajskega krožka povezani tudi z družabnostjo, ki je na sporedu ob vsaki prireditvi tega krožka. Tako je njegovo deiovanje brez dvoma zeio pomemben faktor v kuiturno-političnem živijenju Siovencev na Dunaju, saj na svojstven, nevsiljiv način beie-ži iepe uspehe.
izšla v slovenski, srbohrvaški, angleški, francoski, italijanski in nemški verziji, tako da bo tudi neslovenski bralec spoznaval umetnost, nastalo na slovenskih tleh od kamene dobe do impresionizma.
Na žalost moramo ob tem založniškem podvigu napisati nekaj kritičnih besedi. Ne vemo namreč, zakaj je avtor knjige, ki je sicer dobila tudi strokovni žegen slovenske umetnostno-zgodovinske vede, prikaz omejil na razvoj umetnosti na ozemlju Socialistične republike Slovenije. Tako v knjigi zaman iščemo umetnostne spomenike ozemlja, kjer na Koroškem, Primorskem in v Porabju živimo Slovenci izven meja SR Slovenije. Umetnost koroškega slovenskega in narodno mešanega ozemlja v prikazu niti simbolično ni zastopana, čeprav so prav gotovo umetniški spomeniki tega področja tudi sestavni del slovenske kulturne dediščine. Začudeni motamo biti tudi nad tem, kako se je avtor ognil obravnavi v naši narodni zgodovini nadvse pomembnega obdobja, ko je bila Koroška v srednjem veku nekaj časa priročno središče alpskih Slovanov oz. Karantancev — prednikov današnjega slovenskega naroda. Mislimo, da ni prav, se nekoliko na hitro in čez palec odpovedati tistim slovenskim kulturno umetniškim spomenikom, ki so nastali izven meja SR Slovenije. Da gre tudi drugače, smo že večkrat videli, na primer na naših Koroških kulturnih dneh, pa celo v nič manj reprezentativnih knjigah o Sloveniji, recimo v Kmecljevih Zakladih Slovenije, ko so avtorji ..zamejsko" komponento, tudi umetnostno-zgodo-vinsko plat, upoštevali dosti bolj enakopravno kot v knjigi Umetnostni zakladi Slovenije.
Seveda pa je knjiga kljub tej pomanjkljivosti paša za oči in privlačno branje za vse, ki so ljubitelji umetnosti. Ko bosta pa avtor in založba mislila na novo izdajo knjige, bi bilo prav, če bi v njej upoštevali tudi ta ko imenovano zamejstvo. Tako bi ta lepa knjiga za nas na Koroškem postala še bolj privlačna.
!zš!a je nova števitka Mtadega roda
Vedno smo veseli, kadar ga dobimo v roke, Mladi rod namreč, šolski list za koroško mladino. Izdaja ga konzorcij učiteljev na dvojezičnih šolah Koroške. Gre za številko 5—6 oziroma januarsko in februarsko številko leta 1982.
Tokrat ne bomo omenjali imena stalnih sodelavcev Mladega roda, saj smo že večkrat poročali, da v tem šolskem glasilu sodelujejo učitelji, pisatelji in pesniki s Koroške in Slovenije. Tudi vsebina je primerna času — zimi in prvim znanilcem pomladi in drugim poučnim rečem. Naslovna stran je spet v barvah, naslikala jo je Lidija Osterc, medtem ko je zadnjo stran ovojnice, ki nosi naslov „Naš Fol-tek se sanka" pripravila Monika Zeichen, sodelovali pa so učenci Lydia Teppan, Hubert Teppan, Tino Feichter, Thomas Kosche, Stefan Buxbaum in Brigit Gaggl, vsi s Kostanj, oziroma okolice.
Že v zadnji številki Mladega roda smo zaznali porast rubrike „Bra!ci nam pišejo" in veseli nas, da je tudi v pričujoči številki mno-
Že davno napovedana gospodarska kriza z grozečo brezposelnostjo občutno posega s svojimi tipalkami tudi po žrtvah v naši deželi.
Zato je čisto razumljivo, da bolj kot kdaj prej, prav danes starši pozorneje in z večjimi skrbmi zrejo v bodočnost svojih otrok.
Razvoj življenjske ravni danes zahteva od vseh, ko stopajo na življenjsko pot, več priprave, več izobrazbe. Sporedno tem sodobnim zahtevam se je za naša dekleta pravočasno preorganizirala STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE v ŠT. JAKOBU.
Zato je temeljita priprava na tej šoli omogočila dosedanjim absolventkam po končani šoli dobro zaposlitev z vsestransko izbiro in najrazličnejšimi možnostmi:
H Nekaj dosedanjih absolvent je že doseglo maturo in nadaljuje z višjimi študiji.
K Nemalo od njih je zaposlenih po raznih pisarnah.
H Dobrodošle so kot asistentke pri zdravnikih.
Precejšnje število se jih je odto-
go pisem mladih bralcev in to ne le s Koroške, marveč tudi drugih krajev Avstrije in iz Slovenije. To pa je najboljše potrdilo o priljubljenosti Mladega roda med učenci dvojezičnih šol na Koroškem. Zato tudi sklepamo, da bo primeren odziv imel tudi likovni natečaj uredništva Mladega roda, ki učence in učitelje vabi, da skupno pripravijo slike
Po nekaj letih so domači Igralci Slovenskega prosvetnega društva „Srce" v Dobrli vasi spet postavili na noge svojo gledališko predstavo. Komedijo srbskega pisatelja Jovana Sterije Popoviča „Jara meščanka" so naštudirali v rekordnem času in s tekstom in svojim lastnim humorjem osvojili publiko. Režijo je vodila Sonja Ban. Komedija, čeprav napisana leta 1830, ni
čilo za zaposlitev v trgovskem sektorju.
M Zlahka najdejo dober zaslužek tudi v tujskem prometu.
Za vse te službe usposablja svoje učenke šola, v kateri poučujejo usposobljene učne moči, z uporabo modernih učnih pripomočkov.
Posebna vrednost te šole je tudi v tem, da se vrši pouk v njej v obeh deželnih jezikih. Prav to dejstvo daje absolventkam prvenstveno možnost zaposlitve v domačih podjetjih.
Pri vpisu v šolo se dekleta, svojim zmožnostim primerno, lahko odločijo za obisk ENOLETNE GOSPODINJSKE ŠOLE z lažjim učnim načrtom, ali za zahtevnejšo TRILETNO STROKOVNO ŠOLO.
Oba tipa šole imata vsekakor za vsako dekle neprecenljivo življenjsko vrednost.
Učenke so deležne vseh podpor in olajšav, kot so jih deležne učenke na drugih državnih šolah.
Šoli je priključen internat, v katerem skušajo vzgojiteljice vzgojiti svoje gojenke v idealne versko in narodno zavedne osebnosti.
za naslovne strani petih številk ki jih bodo uporabili za letnik 1982/83 tega šolskega glasila.
Vsem, ki Mladega roda še nimajo, toplo priporočamo, da ga naročijo ali pa kupijo v eni izmed naših knjigarn v Celovcu, saj bodo s tem glasilom gotovo napravili veselje sebi in mladini, kateri ga bodo dali v roke.
ničesar izgubila na svežini in morda je prav za našo publiko še posebej aktualna.
Vsebina: zgodba pripoveduje o vdovi po čevljarju, ki je podedovala nekaj denarja in hoče zdaj na vsak način postati fina dama, kar pa ji nikakor ne uspeva. Terorizira svojo hčer Evo, naj bo prav tako izumetničena kakor sama, ta pa se upira in se hoče poročiti s pridnim, a revnim Foltejem, ki ga mati ne mara. Materina prijateljica Zofa je iste sorte, saj ji gre predvsem za to, da bo lahko zastonj jedla in pila na obiskih pri „finih" prijateljicah. Pripelje brata, faliranega študenta, v upanju, da se bo poročit s hčerko. Pomembno vlogo igra še srečka, na katero zadene Foltej glavni dobitek. No, slednjič se le vse, kakor je v pošteni komediji treba, srečno izteče.
Igrali so deloma že znani igralci: Micka Hašej v vlogi vdove Urše, Frida Marketz kot prijateljica Zofa, Urška Miškulnik kot Eva, Franci Lipuš kot vdovin brat Mirko, Jo-zej Hašej kot Foltej, Miha Pasterk v vlogi študenta Ružičiča, Franci Božič kot vajenec Janko ter Anica Plesnik kot služkinja Anica.
Publika se je od srca nasmejala latovščini vdove Urše. Francoske, angleške, nemške besede so se mešale s slovenščino in marsikdo se je po predstavi popraskal za ušesi; tako se smejemo takemu izrazoslovju, pa vendar — ali ne uporabljamo tudi sami tako radi besede iz tujega zelnika? Ce je dala ta predstava mnogim za misliti, je vsekakor dosegla svoj namen.
S.B.
,, Jaia meščanka" v Dobrli vasi
Strokovna šota za ženske j poktice v Št. Jakobu
edinstvena pritožnost za izobrazbo in vzgojo naših dekiet
DR. ANTON SVETINA
Prispevki k zgodovini Lipe nad Vrbo
1. Na praznik sv. Filipa in Jakoba je cerkveno opravilo doma.
4.	Na praznik sv. Florijana je procesija v Vr-bo(Velden).	'
Junij:
Na tretjo nedeljo je procesija v Logo vas.
Na praznik sv. Rešnjega telesa je slovesna procesija doma.
Na nedeljo infra octavam mora vikar iti na pomoč vikarju pri cerkvi sv. Nikolaja v Beljak.
24.	Na praznik sv. Janeza Krstnika je procesija v Poreče (Portschach).
9.	Na praznik sv. Primoža in Felicijana je procesija na Otok (Maria WoHth).
29. Na praznik sv. Petra in Pavla je vse cerkveno opravilo v Koneftčah.
Julij:
12. Na dan sv. Margarete je procesija v Skočidol (Gottestal).
22. Na praznik sv. Magdalene je procesija k sv. Magdaleni.
25.	Na praznik sv. Jakoba in 26. na praznik sv. Ane je cerkveno opravilo doma.
Na četrto nedeljo julija je procesija v Strmec (Sternberg).
Avgust:
8. je procesija v žoprače (Selpritsch).
10.	Na praznik sv. Lovrenca praznuje patro-nicij v Tmari vasi.
28. Na praznik sv. Avgusta je cerkveno opravilo v Semislovčah.
Septembere:
1. Na praznik sv. Egidija je procesija v Št. lij (St. Egyden).
8. Na praznik rojstva Device Marije je procesija v Podravlje.
V nedeljo po tem prazniku gre vikar z ljudstvom v Skočidol, kjer se praznuje posvečenje.
21. Na praznik sv. Mateja apostola je cerkveno opravilo doma.
28. Na praznik sv. Mihaela je procesija v Ro-žek (Rosegg).
Oktober:
Na prvo nedeljo je cerkveno opravilo v Tmari vasi.
Na drugo nedeljo je sestanek vseh bratovščin Srca Jezusovega.
Na tretjo nedeljo je procesija v Dvor (Kranzel-
hofen).
28. Na praznik apostolov Simona in Jude je cerkveno opravilo doma.
November:
1.	Na praznik vseh svetnikov je cerkveno opravilo pri cerkvi sv. Jurija v Strmcu.
2.	V spomin umrlih se vršijo vsa cerkvena opravila ravno tako v Strmcu.
11.	Na praznik sv. Martina se vrši praznovanje patronicija v domači cerkvi.
Na drugo nedeljo v tem mesecu je romanje v Logo vas.
30. Na praznik sv. Andreja je cerkveno opravilo doma.
December:
6. Na praznik sv. Miklavža je cerkveno opravilo pri cerkvi sv. Miklavža v Beljaku.
8. Na praznik Marijinega spočetja se vrši procesija v Domačale (Damtschach).
13. Na praznik sv. Lucije je služba božja v Ko-netičah.
Na četrto adventno nedeljo pridejo vsi člani bratovščine Srca Jezusovega v farno cerkev.
25. Božični praznik se obhaja v domači cerkvi.
Sledi taksa štole:
Od krstov:
Izven časa velike noči in binkošti:
vikar	f —kr.18
cerkovnik	f —kr. 3
V času velike noči in binkošti:	
vikar za krst prvega otroka	f 1kr.30
vikar za krst drugega otroka	f 1kr.—
vikar za krst tretjega otroka	f — kr. 30
cerkovnik:	f —kr. 6
Pri krstu izvenzakonskih otrok se štola	
vikarja podvoji, cerkovnik pa dobi	f —kr. 9
Za posvetitev žene po porodu: vikar	f — kr. 3
Za previdenje umirajočih:	
vikar	(— kr.18
vikar za maziljenje z oljem	f —kr.30
cerkovnik za obe opravili	f —kr. 9
Za poroke:	
za trikratno objavo poroke	f —kr.18
za potrdilo o objavah	f —kr.18
za poročni obred	M kr.—
7 za posvetitev	f — kr. 18
Če gre nevesta izven fare	(2 kr. —
Cerkovnik, če ostane nevesta doma f — kr. 9 če gre izven (are	f — kr. 18
Za pogrebe:
za pogreb otroka ali odraslega	f — kr. 18
za posvetitev	f — kr.18
za petje libere	f — kr.18
za mašo po umrlem	f — kr. 36
Ce umre hišni gospodar (pater familias), morajo dediči dati vikarju
kot posmrtnino (Seelenrecht)	f 1 kr. 30
Cerkovnik dobi za pogreb otroka	f — kr. 6
za pogreb, posvetitev in pokop otrok f — kr. 15 za pogreb odraslih skupaj z mašo, previdenjem in zadnjim maziljenjem t — kr. 45 za trikratno zvonjenje	f — kr. 9
Ce umre gospodar ali gospodinja, dobi cerkovnik kot posmrtnino en hlebec kruha.
Ko ob zaključku pregledamo te skromne prispevke k zgodovini župnije Lipa nad Vrbo, pridemo do zaključka, da je bilo prebivalstvo tega območja pod stalnim in strogim nadzorstvom lastnikov grada in gospostva Landskron, ki so imeli v svojih rokah vso gospodarsko, sodno in politično oblast, ki pa so kot odvetniki in patroni nad vsemi župnijami beljaškega cerkvenega okrožja imeli tudi glavno besedo pri upravljanju cerkvenega premoženja. To se je pokazalo najbolj v času reformacije in protireformacije, ko so ti lastniki (grofje Khevenhuller) postali pripadniki nove luteranske vere in so morali tudi njihovi grajski oskrbnikpi postati protestanti. Videli smo, da se je ljubljanski stolni kapitelj leta 1586 pritožil zoper oskrbnika Amblacherja, še več pritožb pa je bilo zoper njegovega naslednika Krištofa Schneeweissa, ki je bil na tem službenem mestu od leta 1591 do leta 1629, ko je moral skupaj s svojim gospodarjem grofom Ivanom Khevenhullerjem zaradi protestantizma zapustiti avstrijske dežele. O njegovem delovanju je bilo že pisano v prispevkih k zgodovini župnij Šent Rupert in Skočidol. Tu naj bo omenjeno, da je
Schneeweiss leta 1611 moral spremeniti svoje prejšnje odločitve in je moral dati izplačati dvema katoliškima duhovnikoma njihove v cerkvenih urbarjih zajamčene dohodke za eno leto nazaj. Kmalu na to, leta 1615, pa so se zoper oskrbnika Schnee-weissa začele kopičiti nove pritožbe, katerih izid pa iz listinskih virov nadškofijskega arhiva v Ljubljani ni razviden.
S kazensko-pravnega vidika je morda zanimiv primer, da je deželsko sodišče obsodilo očeta nezakonskega otroka, ko je bila ugotovljena njegova identiteta, zaradi njegovega „greha" na kazen bičanja.
Primer vikarja Reauza je glede na narodnostne razmere na Koroškem iz več razlogov posebne važnosti. Reauz je bil sin slovenskih staršev iz okolice Beljaka. Njegov priimek Reauz je nemško-koroška ali, če hočete, koroško-nemška spakedranka; pisal se je ali Erjavec ali Rijavec; kako so ga rojaki pred več kot 200 leti klicali, pa bo danes verjetno težko ugotoviti. Ko je nastopil službo vikarja župnije Lipa na Koroškem, je poznal le svoje domače slovensko narečje; farani v Lipi so ugovarjali namestitvi, ker niso dobro razumeli njegove izgovorjave. Po treh mesecih se je naučil lepe slovenščine, da so ga farani začeli spoštovati. V Lipi je služboval dobrih 20 let, nakar je bil postavljen za vikarja in škofijskega komisarja nadžupnije sv. Miklavža v Beljaku, kjer je služboval do svoje smrti leta 1788. Občudovati moramo farane župnije Lipa nad Vrbo, ki so po svojih treh zastopnikih - cerkvenih ključarjih — zahtevali od svojega vikarja boljše znanje slovenskega jezika in s tem dokazati, da so se zavedali svoje slovenske narodnosti. Be-Ijaški vikar Miller je poročal stolnemu kapitlju v Ljubljano, da je bilo zaradi tega vse ljudstvo razburjeno.
(Konec)
Deset folklornih let SPD „Zarja" v Železni Kapli
Predsednik Siovenskega prosvetnega društva „Zarja " v Žeiezni Kapii Miha Travnik nam je potem, ko je bii izvoijen za novega predsednika povedat, da bodo v ietu 1982 praznovati 75-ietnico obstoja društva in 10-tetnico deiovanja njihovih foikiornih skupin in da bodo v tem ietu vse društvene prireditve potekate v znamenju tega jubiteja.
Leto 1982 je tu in prva prireditev „Zarje" je že za nami, namreč, „Deset folklornih let", tako se je glasil naslov jubilejne prireditve kapelskih folklorašev, ki je preteklo soboto potekala v tamošnji farni dvorani. Čeprav je vabilo na prireditev v časopisih bilo skromno, je prireditev bila izreden kulturni dogodek. Ne samo zaradi številnega občinstva, ki je do kraja napolnilo dvorano, ampak tudi zaradi kvalitete in prisrčnosti nastopajočih ansamblov. Uvodoma je v pozdrav zapel pevski zbor, ki ga vodi Joško Wru!ich. Potem pa je spregovoril predsednik Miha Travnik, ki je pozdravit številno občinstvo in nekatere goste, zastopnike občine, cerkve, sosednjih društev, častnega predsednika Petra Kuharja, predsednika Slovenske prosvetne zveze Valentina Polanška in druge.
Čeprav je prireditev bila vsem v razvedrilo, je med posameznimi točkami Franci Sadolšek občinstvo
Nnjstatejšn fotktora v gorenj:kih ...
seznanjal, kakšne dosežke so fol-kloraši SPD „Zarja" dosegli v preteklih desetih letih. Ne samo to, da
je. Tako je minul edinstven kulturni dogodek, ki je svoj finale našel v skupni stiki, ko so se občinstvu predstavili vsi sodelujoči. Tu pa je prišlo tudi do izraza, da je pobudnica in duša folklorne dejavnosti v Železni Kapli Helena Kuhar ali tetka, kot ji pravijo folkloraši. Zato je bila deležna tudi burnega aplav-
za, v znak hvaležnosti pa ji je predsednik izročil spominsko darilo. Sama pa je ob tej priložnosti dejala, da vsega tega ne bi mogli uresničiti, če starši ne bi zaupali svojih otrok društvu, kjer so se urili v plesih in v folklori ter dorašča-
Zveia :!oven:kih žena vabi na PREDAVANJE Najbolj pogoste težave, ki :e pojavtjajo pri mtadini
v četrtek 28. januarja 1982 ob 19. uri v hotetu Obir v Zetezni Kapti
Prisrčno vabtjeni!
... Sfednja fotktora v litjskih ...
Predsednik „Zarje" je ob tej priložnosti povedal, koliko truda je bilo treba vložiti v delo in ustanovitev folklorne dejavnosti. Od strokovne pomoči do nabave ustreznih noš in številnih vaj in do prvega nastopa. Zdaj ima društvo kar tri folklorne skupine, ki plešejo slovenske in druge plese.
Spored je — kot že omenjeno — bit čudovito doživetje. Že same pisane noše s katerimi folklora nastopa, so pritegnile vso pozornost gledalcev. Brez dvoma so najbolj navdušili najmlajši plesalci — pionirčki, ki sestavljajo najmlajšo skupino, potem je tu še srednja in tista skupina, ki deluje že od vsega začetka. Toda vse predstavljajo harmonično celoto, ki brez dvoma tvori vrh folklornih dosežkov na Koroškem. Nadvse posrečen je bil prikaz stareh ohcetnih običajev iz Železne Kaple in okolice, le-ta je
PoMečen prikaz ohteli v Železni Kapli
pri občinstvu naše! še posebno odmevnost. Razen tega so ohcetni prizori in godbeni vložki bili čudoviti prehodi od ene do druge plesne točke. Skratka, bilo je lepo in ni nam žal, da smo obiskali jubilejno prireditev kapelških folklorašev. Gotovo pa bo to tudi spodbudno vplivalo za nadaljnjo rast folklorne dejavnosti v okviru SPD „Zarja"; vsekakor bi kazalo, da bi s sporedom, s katerim so nastopili v Železni Kapli, šli gostovat tudi v druge kraje. Prepričani smo, da bodo povsod deležni tako navdušenega sprejema, kot s strani domače publike.
so po prvi folklorni koloniji v Preddvoru ustanovili prvo skupino, ampak, da so v teh letih bili na šte-
li v zavedne prosvetaše. Seveda pa Jelka vsega sama ni zmogla; v Železno Kaplo so najprej prišli pomagat strokovnjaki z Raven, Preddvora, Kranja in iz Ljubljane, zdaj pa se že sami spoprijemamo s
... pioninka pa v koroških narodnih nošah
vitnih gostovanjih doma, v Sloveniji, drugih republikah SFRJ, Švici, Franciji in v raznih mestih Avstri-
študijem novih plesov. Kot vodje nastopajo Traudi Uršič, Urši Paul in Franci Sadolšek. Tu kajpada ne smemo prezreti vsestranske pomoči Slovenske prosvetne zveze, kar je prišlo do izraza tudi v tem, da je v soboto v Železni Kapli spregovoril tudi predsednik Valentin Polenšek, ki je jubilantom čestital v imenu svoje organizacije.
Tudi mi želimo, da bi folklorna dejavnost v okviru SPD „Zarja" v naslednjem desetletju bila tako uspešna kot v prvem in s svojimi skupinami razveseljevala ljubitelje ljudskih plesov.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi staro in miado na MLADiNSKO REVtJO
Pokaži kaj znaš
v nedeijo 31. januarja 1982 ob 14. uri pri Schwarz!nu v Piiberku. Sodeiujejo miadi pevci, recitatorji, giasbeniki, igraici idr.
Prisrčno vabtjeni!
Pestra dejavnost Slovanskega čebelarskega društva Šmihel
Vsaka, ustanova ali društvo na koncu !eta napravi svoj obračun, da vidi kako je gospodarilo. Naše društvo je lahko ponosno na uspehe, ki jih je doseglo. Na kratko hočem orisati delo našega društva v preteklem letu.
2. februarja 1981 smo se čebelarji srečali na celodnevnem tečaju v Tinjah. Vodil ga je dipl. inž. Matevž Krasnik. Udeležili so se ga tudi čebelarji iz Zagorja (pobrateno društvo) in Raven na Koroškem.
27.	februarja smo imeli letni občni zbor s srečolovom. Slednji nam je malo poživil našo skromno blagajno. Dopolniti je treba tudi, da na vsakem občnem zboru postreže z maiico čebelar-dobrotnik tov. Vavti Alojzij, za kar mu velja prisrčna zahvala.
24. maja 1981 smo praznovali 60-letnico našega društva in hkrati 60. rojstni dan našega predsednika tovariša Luka Boročnika. K temu prazniku je treba pripomniti, da je prireditev v zadovoljstvo vseh lepo uspela. Verjetno je bii to največji uspeh našega društva, ki šteje trenutno 32 aktivnih članov in 15 častnih čtanov. Na jubilejni prireditvi smo imeli nad 300 udeležencev-čebelarjev iz Zagorja, Žalca, Raven na Koroškem ter iz Železne Kaple in Podjune. Na tej proslavi so čebelarji z Raven izrazili žeijo po pobratenju.
Zahvaliti se moramo pokroviteljem te proslave, da so nam z denarno pomočjo pomagali uresničiti to enkratno prireditev. Prav tako veija zahvala našim čebelarjem, da je vsak po svojih močeh prispeval k uresničitvi programa.
22. julija je Čebelarska matica iz Žalca povabiia naše čebelarje na odkritje čebelarskega doma na Mrtjakih, katerega se je udeiežiio precej naših čebelarjev. Ob tej priložnosti smo jim pokloniii sliko naše lepe Pece.
11. oktobra pa smo imeli pobratenje na Ravnah. Spored proslave se je odvijat v zelo prijetnem vzdušju. Naše darilo je bilo sicer skromno, a je doseglo zelo velik odmev pri Ravenčanih — siika je namreč predstavljala našega ustanovitelja čebelarskega društva Vinka Pečnika pred njegovim čebelnjakom.
28.	decembra smo pa biii povabljeni na čebelarsko konferenco na Ravne. Prisostvovati smo letnemu pregiedu društva. V vsakem društvu so pro-biemi. Lahko smo ugotovili, da imajo tudi drugi težave, ne samo mi. In ravno na takšnih konferencah je priložnost, da se skušajo reševati in odpravljati napake. Zastaviti je treba nove načrte, ki bi doprinesli tudi kaj dobička in ne samo izgube.
No, mi šmiheiski čebelarji smo samo hobi-čebelarji, kajti premalo ima vsak posameznik družin (čebel), da bi iahko živei od čebelarstva. A kljub temu jih je vedno več, ki se zanimajo za čebele in si jih tudi nabavljajo.
Mi, ki smo po večini kmetje in uslužbenci, se pač najlažje sprostimo pri čebetah.
V letošnjem ietu 1982 spet upamo, da bo boljše od lanskega, da bo več medu. Pridelek v lanskem ietu je bii bolj skromen. Giede novih smernic in načrtov za leto 1982 pa se bomo pomeniii na prihodnjem občnem zboru v mesecu februarju.
Še enkrat zahvaia vsem čebelarjem tu in onstran meje. Naš obračun zaključujem z žeijo, da bi čebelarji tudi v letu 1982 biii uspešni in se morda še boij posvetili našim čebelam ter da bi se uspehi kazali tudi pri deiu in ne samo pri proslavah.
S čebeiarskim pozdravom
/ožicd
PLIBERK - posnemanja vredna dejavnost
Da ne bi kdo mislil, da pri nas ni nič novega in da pišemo samo o pogrebih (ter še o čem), se oglašamo danes z drugo novico, ki je po dolgem času nekaj drugega in posebnega. Spregovorili bomo nekaj besed o razstavi, ki je bila pred kratkim v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Tu gre za razstavo ročnih del marljivih deklet in žena ter tudi moških iz Pliberka in okolice.
Ze septembra lanskega leta je pod pokroviteljstvom ustanove „Karntner Bildungswerk" in pod spretno roko Sissije Hlebec, ki v Pliberku vodi trgovino ,WoHstube", začel z delom krožek, ki bi mu lahko rekli „pokaži kaj znaš". Gospa Hlebec je s svojo domačnostjo in znanjem znala privabiti toliko ljudi, da je začela v jeseni minulega leta z delom. Vsak teden enkrat so prihajali z veseljem vsi tisti, ki so imeli voljo lastnoročno nekaj ustvariti in potem tudi pokazati svoje umotvore, ki so nastali v pičlih treh mesecih, na razstavi.
Nad 150 žensk in pa tudi nekaj moških je bilo med njimi, ki so imeli voljo, da razveselijo svoje in tudi druge z delom, ki mrj lahko rečemo, da je umetnina svoje vrste. Po načrtu ati pa tudi po lastni fantaziji so ustvarili lepote, katere le malokdaj vidiš zbrane na enem kraju. Vsak obiskovalec, ki je prišel na ogled te razstave, je strmel ob čudoviti lepoti razstavljenih stvari, ki so nastale s trudom in pridnostjo posameznih rok. Težko se je bilo odločiti katera pletenina, preproga, zavesa, obloga, prtič, stenska slika in podobno je bilo najlepše med vsemi lepotami. Vsekakor so bili vsi razstavljeni predmeti izvrstni in hkrati lep okras v stanovanju. Razstavljenih je bilo nad 500 ročnih del, prav toliko teh izdelkov pa je že romalo na domove in med svojce kot božično ali novoletno darilo. Vsak je pač hote! svojce čimprej presenetiti in jim napraviti veselje. Mislim, da vsem tistim ženskam in moškim, ki so prihajali na ta tečaj in (hkrati) družabni večer, ob koncu ni bilo žal vloženega truda. Razveseljivo pa je bilo tudi to, da so kreatorji te domače lepote oziroma obrti prihajali iz vseh vasi in ne samo iz Pliberka in da je bilo vzdušje res prav domače,
brez kakšnih predsodkov ali nevšečnosti. Lahko rečemo, da ni motilo ni-koga, če je govoril ta ali oni jezik.
Vsakemu, ki je to razstavo zamudil, je lahko žal. Videl bi namreč stvar!, ko bi gotovo rekel, te so pa lepe domače in bi lahko nastale tudi doma ob malenkostni fantaziji.
Ob koncu pa nastane še vprašanje, ali ne bi bilo mogoče, da bi v zimskih mesecih organizirala Slovenska kmečka zveza ali Zveza slovenskih žena podobne tečaje. Zakaj morajo priti pobude navadno od drugod in ne iz domačih logov, kajti s pletenjem preprog, vezenin in okrasnih predmetov se pletejo lahko tudi druge vezi — človeške vezi, ki po navadi držijo bolj dolgo kot vse drugo. Čestitamo in kličemo — na delo! Veselimo se domačih lepih izdelkov!
ikej
Stovenii Ptajberk
Pri nas v Slovenjem Plajberku ni samo čist zrak in prelestna narava, še prav posebej sedaj pozimi, ko je naša dolino odeta z debelim snegom in privablja od blizu in daleč smučarje na Boštovo oz. S&-reinikovo smučišče, ne, pri nas imamo še druge posebnosti kot na primer v naši farni cerkvi odlično urejene jaslice. Kaj takšnega dragi bralci prav gotovo še niste videli. Jaslice niso samo lepo urejene temveč tudi razsežne, saj zaobjemajo kar oba stranska oltarja, katera povezuje z jaslicami baldahin z več prameni od stropa cerkve. Ves vzhodni del cerkve je ena sama cerkvena božična idila. To lepo in privlačno umetniško delo je ustvarila naša farovška kuharica Cilka. Do svečnice si je še možno ogledati umetnost, ki ji po vsej verjetnosti ni primera na Koroškem.
Navdušen domačin
— TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV—
Proti potvarjanju
V Slovenskem vestniku dne 8. 1. 1982 sem podal pod naslovom „To in ono iz pliberškega konca" svoje osebno mnenje k zadržanju dipl. trg. Habernika kot poslovodje našega podjetja Topšport. Čeprav je uredništvo, ne da bi me vprašalo, skrajšalo moj dopis, sem očitno zadel v živo.
Med drugim sem zapisal, da pričakujemo manj hlapčevstva in malo več civilne korajže in samozavesti vodečih. Nikakor pa nisem „kritiziral božičnice", ..sramotil kupcev" ali pa celo propagiral ..narodno nestrpnost", kot mi to podtikava dipl. trg. Habernik v svojem pismu bralcev v Našem tedniku 14. 1. 1982, temveč ravno nasprotno označil božičnico kot razveseljivo oz. lepo ter jasno in nedvoumno zahteval ..enakopravnost obeh jezikov v slovenskem podjetju".
Pod čisto drugačnimi pogoji in menda tudi že nekaj desetletij pred piscem pa menim, da sem nastopil proti vsakemu zasledovanju in zapostavljanju našega jezika in našega človeka in njegove kulture, zato se ne nameravam pravdati z dipl. trg. Habernikom, kdo in kaj je ..napredno". Mislim, da tem bolj upravičeno obsojam strahopetno zadržanje in hlapčevsko miselnost, kjerkoli in v katerikoli obliki se pojavlja.
Krajevnim odbornikom ZSO Žitara vas pa svetujem, da naj si moj prispevek oz. odgovor dipl. trg. Habernika trezno preberejo in preverijo kritiko, preden se kar na slepo priključijo potvarjanju in podti-kavanju.
-ikej
Pismo bratca
Mladje odgovarja
m ??20;% TMfMa, M sf v č<Mop;'sK, Mr	M
rrTMTHo S/ovenc: <fcvo/; Po/j p%77!ft7?;'Z? r?r sposoM/f? /)M/ zd to. ViMMor $ tC7M M;' rečeno, M ?!C y/eJM stVd-P/ Jogajajo v oM/r% w<!^o-PorPe z% oMroj z'w etta^o-^rztvMo^t TMje waroMe t^zzprzottz' Mzt KoroIPew.
Ko	Prz:/ v ^/ouezzypcw wytMŽ-
z	<S*. jgMMgrjg	„To trt
ono ;z p/ZPerlPega ^onczt", P: ga je ptM/ PZpej Ko/cuZP, ^ezn ye tponrnz/, M tern taA jaz M na PožZčwZcZ Top-Jporta o P/ZPerpM. PoTa^/jcn; yo Mr trrrjr rje/aocr rn rzzutzzu/jcrzcZ Kmecle zar/rnge rn PorojrJnrce P/Z/zer^.
V zveii : poročilom o dogodkih v pliberJkem okoiju, ki :mo ga objaviti
S.	1. 1982, nam je g. dipt. trg. Habernik podat „pi!mo bratca", ki ga je hkrati objavit v NaSem tedniku. Zato ne čutimo več potrebe, da bi dopis ob-javtjali še v^našem tistu. tsto vetja tudi za „i:javo' KO ZSO Žitara vas.
Sicer pa smo z več strani stišati mnenja, da v uvodoma omenjenem dopisu ni bito nobenih trditev, ki bi jih bito potrebno popravtjati. V tem smistu izzveni „pismo bratca", ki ga nam je postat tovariš Franc Kueinik iz Doba pri Pliberku. Hjegov dopis objavtjamo skupaj s kratkim statiščem avtorja prvega poročita in s tem zaktjučujemo raz-pravtjanje okoti tega vprašanja, ker se ne želimo spuščati v neplodno in nikomur koristno potemiziranje.
Uredništvo
Če sem sr' oz/MZt je tMr' mene za-Po/e/o, M je tov. HaMrnr^ začeJ go-vorZrZ v nemškem jezr^rr, se Po/; črrrj-no se je č%/o Po nas je govorrzZP jro-zJravrj Por „ArPoZter z/er jan<jwrrt-rcPdJt/ZePerr GerroMerrrcPzrJr /?/eZpMrg". Zazrje/o se mr' je, Por rja PZ M nastavljen prr nemš^r zarjrrrgr. Ozračje se je zM/jsa/o Po je tov. NzrPerrrZP na Porrerr ^overja/ se par r/oferrrPZP Perez/.
Ne morem sr mrs/rtr' za^aj je tov. NzzPerrr/P tzzPo rrža/jeno reagrra/ v terjnrM z rjne /4. janrrarja v prsmrt krajca. Saj je Prpej Ko/ewZP PrZrZzZ-rzr/ to, rja je tov. NzrPerrrZP Por posjo-vorjja s/ovens^ega porjjetja govorrj prerjvsem nemško rn na PoncK r/o-vens^o. Ne poznamo nobenega seja nemšpe jrrme, rja Pr nagovorrj svoje rje/avce najprej sjovenspo potem pa nemšPo. 7*;zz/Z jaz sem za rjvojezrč-nost, ampaP najprej mr' je prr srca materin jezrp potem se/e ;ezZP so-serja.
/a, ja neParerZ S/ovcner imajo pač tisto navarjo rja se soserjrr Nemca pri-P/onijo raPo g/oPoPo, rja jiP /e-ta /až-je poporji.
PotjpisniPom izjave KO ZSO Zi-tara vas, vam pa svetajem samo to, rja prerj/agajo tov. NaPerniPa rja po-Paže omenjeno civr/no Porajžo pri Požičnici Poprporra 79ZZ2, rja Po Lipej Ko/eniP /aPPo v S/ovensPem vestniPa piša/ o rjoPro aspe/r prireditvi.
Kuežnik Franc
Prosim objavite sledeče pismo bralca v celoti (s postskriptumom vred)
Geslo: „Naj tulijo volkovi,
karavana gre svojo pot"
(Fl. Lipuš)
Gospodje uredniki,
ne zdi se mi vredno dolgo in široko odgovarjati na vaše strastno in ljubosumno pisanje proti mladju in nekaterim sodelavcem revije. Nekaj stvari pa je le treba postaviti v pravo luč:
1)	Veseli smo — in tu govorim v imenu celotne interesne skupnosti — da lahko štejemo tovariša Janka Messnerja med redne in najaktivnejše sodelavce mladja. Da je prispeval v zadnji številki okoli 25 strani, ocenjujemo zelo pozitivno. Brez njega bi bilo „samo" 95 strani mladja 44. Tovariš Andrej Kokot npr. ni prispeval nobene strani, Valentin Polanšek tudi ne, čeprav smo oba večkrat pismeno prosili. In da bo popolnoma jasno: redno razpošiljamo pribl. 30 pismenih vabil za sodelovanje. Če nekateri ljudje nimajo kaj povedati, je to njihov problem, ne pa problem mladja. Dejstvo, da je sodelovalo pri številki 44 šestnajst (!) sodelavcev na 120 straneh, kaže, da zna revija izhajati tudi brez molčeče eminence, če je treba. Vsakdo pa je seveda prisrčno povabljen, da sodeluje. Naj ponovno poudarim, da si vedno izrecno želimo tudi prispevke bivših sodelavcev revije. Pa še to: pred nedavnim je bilo za Vestnikov okus še preveč Januša in Lipuša v mladju (glej neko recenzijo Zwittra ml.), zdaj je premalo Lipuša in Januša. Spoznaj se vrag!
2)	Kritika, da prihajajo domala vsi sodelavci iz Messnerjevega prijateljskega ati vplivnega kroga, je več ko otročja. Da nismo skregani med seboj, ocenjujemo — v nasprotju z vašim recenzentom — pozitivno (tega veselja mu ne bomo tako hitro napravili). Pliberški ravnatelj Grm pa se bo zelo čudil, da sodi naenkrat v Messnerjev vplivni krog, Bister tudi, pa Haderlapova in Vouk, Weiss, Novakova ... ne bom naštel vseh sodelavcev.
3)	O širini in ožini revije sem povedal svoje v prvi točki. Mladje je odprto vsem (glej tudi uvod v mladje 43). Enostransko je pri naši reviji le cmeravo jamranje Vestniko-vega kronista o njej. (Že razumem, da vas boli tole neuvrščeno in samoupravno mladje...)
4)	Da nobena od 60 vidnih oseb-
Dunaj, 8. 1. 82 nosti ne zna ali noče razmišljati, na-zoruje krizo „vidnih Siovencev", ne pa mladjeve. To ni bil statističen postopek, kakor pišete, to je vsebinsko vprašanje, celo dobro premištjeno. Da pa vi ne razlikujete med statistiko (naštevanje sodelavcev in strani) in vsebinsko kritiko, je razvidno iz vašega nesrečnega spiska.
5) Kateri literarni prispevki so napisani iz notranjega nagiba, kaj je posiljeno? To gotovo zanima marsikaterega bralca, ne samo mene osebno. Napišite, da bo črno na belem.
6)	Kaj bo le, ko boste končno zvedeli za novo uredništvo mladja? Se je že formiralo? Se še ni formiralo? Bo levo, bo desno, bo rdeče, bo črno, zeleno? Neki ljubljanski reporter v Celovcu menda že ve. Vprašajte ga!
7)	Več v tej zadevi nimam povedati. Kvečjemu tole: ne verjamem, da se načelno veselite nadaljnjega izhajanja mladja, kakor pišete. (Nekako nas boste že preboleli... „Svet ni ljubezniv" (Majakovskij). Mladje tudi ni.)
OstM/t/, ZzMMe/j
PS: Zgleda, da ste revijo samo frk, frk prelistali, drugače tudi ne bi pisali o „interesni skupnosti za izhajanje mladja" (pravilno: za ohranitev mladja).
Pismo tanijo Oswa!da ne bomo komentirati. Vendar moramo ob tej pri-tožnosti povedati, da je nat tist reviji Mtadje itasti ob krizi, ki je pretita s koncem njegovega izhajanja, posvečat dosti pozornosti in smo opozarjati na potrebo tovrstne pubtikacije koroških Stovencev. Ob izidu prvega Mtadja po „ukinitvi" smo izraziti naše prepričanje, da bodo mtadi sodetavci, ki so vzeti v roke skrb za ohranitev Mtadja, sposobni prebroditi krizo in revijo izdajati naprej. Že tedaj pa smo med drugim tudi zapisati: Vendar bi jih radi dobronamerno posvariti pred nevarnostjo, da ne bi ob novem začetku zapadti v staro napako, ki je v pretektosti brez dvoma v vetiki meri prispevata k nastajanju raznih nesporazumov in končno pomagata tudi pri nedavni zaostritvi razmer do breziz-gtedneaa potožaja: da kritika ni in ne sme biti enosmernica — kdor si jem-tje pravico kritizirati druge, mora tudi sam dovotiti in prenesti, da drugi kritizirajo njega. V tem smistu jim ietimo obito uspeha in potrebne podpore.
Žat izdajatetj Mtadja, Jani Oswatd očitno ne prenese nobenih kritičnih zapisov, niti ne verjame v to, da smo veseti nad izhajanjem Mtadja in se očitno vrača tja, na kar smo opozarjati. Skoda.
Misli ob letošnjem petju treh kraljev v Podjuni pri Globasnici
Lastnost tega ati drugega vaščana iz Podjune je žal kakor sem opazit ravno ta, da vzame to, kar misti, da je narobe in nepošteno — kratkomato ne-tvegano na znanje. Doma marsikaj spregovori in se jezi, a toliko pa ni, da bi matce zavpit, da bi se ta krik stišal tudi v sosednjo vas ali kamorkoti drugam. Zato je le treba na dan z besedo, ni se je treba sramovati.
Sramujejo pa se lahko letošnji trije kralji iz Globasnice za njihovo dokaj nemarno opravilo v vasici Podjuni.
Kaj je bilo? Po celi vasi so ti bili dne 5. januarja na nogah in hodili od hiše do hiše. Kljub temu, da so nosili pri sebi kadilnico, kropilnik in kropilo, se vsega tega niso posluževali. To vse se je še nekam boleče zaostrilo, ko so jim nekatera gospodinjstva šla celo toliko na roko, da so jim pripravila v za to primernih posodicah kadilo in blagoslovljeno vodo — a vse to jim je le služilo za bežen ogled. Zapustili so tako stanovanja nepokajena in ne-blagoslovljena. Na kar niso pozabili je bilo petje v hišah in napisi na podboj-nikih oz. vhodnih vratih. Vsaj napisi so na zunaj kazali na njihov prihod. To je po moje premalo.
Po obisku teh je bila čisto neprese-netljiva ostra govorica po vasici kot npr. ,pač nočejo več narediti, saj vse gre samo v denar", ali ,fako je pa čisto isto, če se jim da namenjeni denar kar skozi okno" itd.
To opravilo ne priča v nikakršni meri o kakem zrelem izobesku za petje treh kraljev in gotovo je le težko našlo enakovredne posnemalce v tej ali drugi občini.
Bridka in pekoča resnica je pa obenem ta, da to morda nepredvideno nujnost globaških treh kraljev s pesmijo odgovarjajo tudi tisti, ki niso bili dobesedno pri izvedbi, marveč poskrbeli zanjo.
Za majhno tolažbo je za vse razočarane vaščane Podjune poskrbela avstrijska televizija, ko so ti na lastne oči videli kratek odlomek (v oddaji — Avstrija v sliki ob 19. uri) akcije treh kraljev na Gradiščanskem, ko so tam v neki občini celo zapeli v vseh treh jezikih, ki se v njej govorijo; v nemškem, hrvaškem in madžarskem.
Iz tega je razvidno, da so se pevci treh kraljev drugod še bolj potrudili in s tem naporom tudi znatno več prispevali za uresničitev gesla letošnje akcije za tri kralje, kakor globaški.
Rudi Benetik, Podjuna
IM!
IMI
PAVLA ROVAN	8
Kje so tiste stezi KOROŠKA POVEST	ce
Mrak je vdiral v hiše deželnega mesta, napolnjene z različnim vzdušjem tega dne.
Zunaj je začelo deževati. Tisti večer ob grenki plebiscitni proslavi sta obe začutili pošastno oddaljenost vseh ciljev in tisti peklenski brezup, nemir slovenskih rodov ob okrutnih, ciničnih besedah nekaterih drugorodcev, ki stojijo kot cbdobljeni lakaji na vse strani in držijo v rokah svečnike laži doma in na tujem. Dušilo ju je v prsih.
„Kako ostudno je vse to. Vse se zapleta vedno znova." Zala je pritiskala čelo ob steklo okna. Po šipi je za-polzela solza, vsa motna in težka. Vzdihnila je, se zdrznila in položila prst v solzo, da bi napisala na šipo besedo -pravica. Solza se je razgubila, pravica je ostala le želja.
Po plotovih na cesti so plahutali v vetru plakati plebiscitne obletnice in Gretine oči so se od okna obrnile k teti Zali. Tišina v sobi je bila tako težka, da je začela spet govoriti:
..Slovenci tu na Koroškem smo se spet znašli v določeni strategiji, katere načrte izvajajo... Radi bi nas zdrobiti, vendar ne vsi. Precej jih je, ki mislijo drugače, pa jih oklepajo in ovirajo drugi. Tam za sivo rjavi mi vrati, tam bi radi napisali svojo .veliko obsodbo'. Spregledali orno jih. Vedno grozi nevarnost, da nam spodrsne na poti, kjer klokota umazana voda. To naše tiho umiranje, asimilacija, stapljanje dveh narodov, ne, temu smo se uprli!
To bi bilo zelo mračno," je bojevito dejala, iz dna srca.
In spet se je teta Zala z besedo vrnila v svoj nikoli dovolj izpovedani svet preteklosti.
„Sedi, sedi k meni, saj ne boš mogla zaspati."
Prisedla je, dušila jo je vznemirjenost dneva.
In kar iznenada je teta Zala vstala, vzela s knjižne police lepo zravnane zvezke, potegnila k sebi spodnjega in ga pritisnila na srce.
„Ne veš, kako mi je hudo ob vsem, kar se je spet zgodiio danes. In kadar se v meni vse podira, vzamem v roke ta zvezek, ki me spet pomiri. Ta drama, ,Svet brez sovraštva' pisateljice Mire Mihelič, je bila prva, ki smo jo igrali na našem odru po vojni. V njej je toliko grozot in življenjskih resnic, da te prevzame. Glej, z roko smo jo prepisovale, to našo prvo dramo po vojni, stran za stranjo. Le tri dni nam jo je lahko posodil partizan, ki se je vrnil prek Karavank. Pozabila sem ime, zdi se mi, da je bil Polh. Ne, Polh je bil tisti, ki me je posadil na belega konja in nas vse zalagal s kruhom. Je dovolj? je vsak dan sproti prinašal tudi svoj delež. Hudo je bilo tedaj, pa vendar lepo, sonce je žarelo od človeka do človeka, vsi smo govorili le slovensko in domača beseda je tudi kruh.
In potem je vsak spet sam prepisal svojo vlogo. Ponoči, ob oljenki. Čez dan je delo kar vleklo roke na vse strani in tistega pravega konca vojne še kar dolgo ni bilo pri nas. Mi pa smo se učili vloge, govorili, peli in spet govoriti in peli, po naše, po slovensko!
Zemlja je tistega maja petinštiridesetega leta vsrkala vase vse, kar smo ji mogli dati, in bogato vračala. Bila je prepojena tudi s slovensko besedo, vloge smo se naučili ob delu, na polju, v hlevu, kjerkoli.
Zemlja, ta zemlja, še pod njo je šepetala slovenska govorica..." in teta Zala je spoštljivo obrnila prvo stran z roko napisanega besedila drame. Potem je nadaljevala s
temi nekoč živimi viri.
„Takoj po vojni so ijudje pod mogočnimi čustvi svobode spreminjali, ublažili prej tolikokrat v sebi sklenjeno misel o maščevanju. Svoboda, ta največja vrednost človekovega bistva in dostojanstva, je brisala solze, trpljenje in bolečino, brisala grozote strašnega stroja vojne, ki požira kot nenasitni moloh. Mnogokrat smo odpuščali krivdo. Strani življenja so polne naključij in sklepi skopnijo kot sneg pod vročim soncem.
Naš slovenski jezik je na Koroškem po vojni brisa! slo po maščevanju, vsi omahljivci, tudi vsi mali firerji so čez noč znati slovensko in domača beseda je kot dišeč rožni grm pokrila in zabrisala veliko krivde, gorja in solza.
Ko smo igrali v do kraja napolnjeni dvorani to dramo, so ljudje na glas jokali, tudi tisti, ki so nekoč pomagali biričem.
Prijateljstvo je valovilo po dvorani in marsikdo, ki nas je prej gleda! zviška, je tokrat skromno povesil glavo. Nismo se maščevali in morda smo zato zdaj v iastni deželi tujci. Tako nekako bi nas želeli obravnavati gospodarji dežele, le nekateri med njimi so izjeme, še takim bi se veter spremenil v vihar, ki upogne drevo.
Takrat pa ni bilo tako.
Ta drama je tudi plemenitila človeka, spodbujala človečnost, silila ljudi k razmišljanju in na naši zemlji rasla v najgloblja čustva človekove izpovedi. Igrali so jo po vsej slovenski domovini, tudi pri nas za Karavankami. Spet smo verjeli v človeka z veliko začetnico.
V tisti posvečeni pomladi, ko se je z naravo prerodi) in zlil tudi človek, je postalo vse tako preprosto. Saj se je prej morala v krvi potrditi resnica, da je človekova svoboda največja vrednota in da je vse drugo, kar tega ne priznava, le zlo in bolečina. Iz suhljatega otroka sem ob osvoboditvi, vračajoč se iz taborišča, čez noč postala zrelo de-
Le s skrbno nego - lepo telo
Ce se šotar ne zna uvetjaviti
A/e&%tfr: ofroc; pogMM:M: /M g/gsn;, prZ-z^JeM;o ^Z ^Zt/ v ir:-J:7& Joga;jM;^. NZ^o/Z ;zw M: McroJMO, pr: poM^M zavzeto ^oJe/M;e;o :M te nenehno og/ata;o. N;:^ovo Matprotje to r/AZ, p/a^?:' otroc:: t: te JržZ/o v ozaJ;M, če ;:7) o^o-/:tčwe pr:t:7:;o, a*a ttop:;o v otpreJ;e, ;'Zw ;e nerodno, Zz o^apa Zn trama ne tpravzjo Zz te^e n:t: 7?MfJZce, a/: pa ee/o zajokajo. Poa&a t/e-JZ;o t:'Ao :M zbrano, vendar n;:^ovega toJe/o-van;a toto/c: ;n ačtte/;: ne opaz;;o v z%JostM/ mer:.
„čča^o na; o<7va<7:mo otroka te p/a7<ott:7" te tprata;e;o ttart:, ra J:' /?Z pomaga/:', pa ne vet/o, ^a^o. „P/a^: :n t:7:: to pr: poa^a mart:-^<7a; pr;^ra;tan:," ;'e pr;zna/a ne&a ač:te/pca." Z n;:m: n:mamo no/?en:7: t^r/?:, nobenega poteznega <7e/a, pa pZ zato pogotto patčamo oZ ttran: :n te potvečamo težavn:'m otroZom a/: t:tt:m, Z: teže t/e7:;o raz/ag:. ^preg/e^amo pZ, pozaZzmo nan;e, Zer /:Z g/atn: :'n žtvaZn: otro-c: pač prevp:;e/o."
OtroZ ;e /aZZo p/aZ :n vate zaprt Zz raz/:'č-n:Z vzroZov. Včat:Z ;e p/aZott pot/e7:ca 7ra-ž:'ntZ:Z razmer. OtroZov: ttart: to g/atn:, žZ-vaZn:', aZt:vn:', prev/aJa;oč:. O<7 otroZa zaZte-va;o več, ZaZor zmore :n zna. PreoZremenja-;e;o ga, otroZ, Z: M;Z/:oveM:M pr:'čaZovan;'a n: Zot, pa te amaZne vate. /Ve razv:;e oZ:ča;ne, zJrave mere MrMozavfstZ, Zer n:ma zaapan;a vate, te am:Za vtaZ; pre:zZatnp. 7*aZtn; p/aZ: otroc: te Zop;o to/e, Zop;o te ač:te/pce :n vte-ga novega, neznanega. Zanje je prava maZa, če morajo vttat: Zn oJgovor/t; preJ vtem razredom. Z o j/j o te, da te Zodo otmet:/:, zato za vtaZ prZmer raje ne odgovor/jo, a/Z pa govor/jo č/tto tZZo Zn jec/jaje.
OtroZa, Z: je p/aZ zato, Zer ma manjZa tamozavett/, je razmeroma /aZZo pomagat/. Če ma Zo ač/te/j/ca zattav/ja/a na/oge, Z/ j/m Zo Zot, če ga Zo oZ vtaZem atpeZa Zva/:7a Zn tpodZaja/a, Zo otroZ Zma/a premaga/ p/aZott, doZZ/ Zo zaapanje vate, napredova/ Zo taZo, Zot je treZa.
/VeZater/ otroc/ pa to p/aZ: Zn t/ZZ Zz dra-gačn/Z raz/ogov, na prZmer Zz oZz/rnottZ Zn tZromnott/. ZVč/te/jZ vedo povedat/, da na/et/jo na to vrtto p/aZott: predvtem pr/ otroc/Z Zz večj/Z draž/n, na prZmer pr/ deZ/ZcaZ, ZZ /majo m/ajte Zratce Zn tettr/ce Zn ZZ morajo doma oprav/jat/ že ce/o vrtto vtaZodnevn/Z do/žno-tt/. 77 ačenc/ te z/aZZa vž/v/jo v ač/te/jev po-/ožaj. /Vo ač/te/j potož/.* ,,5'aj te ne morem potvečat/ vtem, Zo pa /mam Zar ce/ZZ tr/detet otroZ v razreda," te Zz razamevanja ne Zodo več og/ata/Z Zn Zodo otta/Z v ozadja, da Z: ač:'-te/ja o/ajta/Z de/o. č/č/te/j te otroZe tpreg/eda, taj to mZrnZ, t/ZZ, pr/dnZ, t/ed/jo raz/ag/ Zn z vete/jem de/ajo. Poda čeprav j/Z nemara prema/o vZ/jačaje v de/o, te t: otroc/ vendar/e od/ZZajejo po tvoj/Z dotežZZZ Zn to pogotto med MajZto/jIZM:: ačenc/ v razreda, č/č/te/j j/m /aZZo pomaga premagat/ p/aZott taZo, da j/m na/ož/ manjte de/ovne na/oge, na prZmer vod-ttvo de/ovne tZap/ne v razreda, pomoč pr/ ače-nja, ZrožZa ...
Zgod/ te, da je p/aZott tad/ pot/ed/ca te/et-ne oZvare a/Z ZZZe. OtroZ, ZZ Zrna govorno na-paZo, te Zo raje drža/ o vzadja, taj ne ve, a/Z Zo /aZZo ZzgovorZ/ ttaveZ do Zonca, ne da Z: te ma toto/c/ potmeZova/Z. ,,/Vadar govor/m, te m/ tmejejo," pr/povedaje otroZ, Z: jec/ja. Pottaja vte Zo/j negotov, zap/ra te vate. Z7ČZ-
Sploh ni težko imeti lepega telesa — tako vsaj pravijo vitke ženske. Tiste, ki niso take, vedo, da to ni niti malo lahko. No, vitkost si lahko vrnete, če izvedete ta intenzivni program:
1.	PRSI — Mnoge ženske se pritožujejo, da imajo male ali pa velike prsi. No, ne glede na to morate vedeti, da so prsi lepe samo, če so negovane. To pomeni jutranje tuširanje s hladno vodo, redno mazanje s kremo (od spodaj navzgor), dober nedrc, ki prsi podpira, a jih ne stiska, in pravilna drža telesa.
Poleg vsega tega ne smete podcenjevati plavanja in telovadbe za prsi. Dve zelo koristni vaji:
— Roke dvignite v višino prsi, dlani položite drugo ob drugo in ju nekajkrat močno stisnite skupaj. To vajo ponavljajte, kolikokrat je mogoče.
— Stisnite pesti in roki odročite v višini ramen, nato pa napravite dvajset krogov.
2.	ROKE — Idealne roke so vitke, čvrste in gladke. Toda, če imate „gosjo kožo", celulit ali pa nimate enakomerno obarvane kože, nujno potrebujete suho masažo z grobo rokavico. Na ta način boste spodbudili krvotck, s tem pa se izboljša izmenjava materije v koži. Če se boste tako masirali vsak dan in to vsaj eno minuto, bo vaša koža zopet postala gladka in rožnata. „Gosjo kožo" ki po vsakodnevnem umivanju ne izgine, morate drgniti s tako imenovanim „vi-mom" ali pa narediti piling za leto. Po tem morate roke namazati s kremo. Poleg tega pa morate delati še naslednje:
-	Če imate mlahave nadlahtice, jih primite s sosednjo roko in stiskajte s krožnimi gibi prstov.
3.	TREBUH - Trebuh je najpogostejša nadloga žensk. Na žalost tu ne pomaga dieta, temveč samo redne telesne vaje:
— Usedite se na tla, dvignite noge in jih tridesetkrat premaknite, kot da vozite kolo.
-	Lezite na hrbet, petkrat dvignite stegnjene noge in jih počasi spustite na tla.
4.	BOKI — Če največ svojega časa preživite sede, ne ukvarjate pa se z nobenim športom, se ne smete čuditi, če vam boki
te/jcpg M%/oga /c, Ja tewa otroZa pornaga, Ja ga nemara napot/ Z zJr%VMZ^K Zn s tcw posZrZ/ za otroZov MorMM/eM razvoj.
5tarjiZ, ZZ opažajo, Ja je nj/Zov otroZ p/aZ, r?aj greJo v /o/o :M Maj te o otroZov/Z teža-vaZ pogovor/jo z ačZte/je/M /M t to/tZ/tM pt/Zo-/ogoM:. $ZapMo ZoJo Maj/aže po/tZa/Z ret/tev. OtroZa je treZa vteZaZor polagat/, te/e Zo Zo potta/ tarMozavetiOM Za pogarMMcj/;, ZoJo Mje-gov/ atpeZZ taZtaZ, Zot to /aZZo ;M ZaZrtM: tMO-rajo ZZtZ.
iz leta v leto vse bolj širijo in postajajo manj čvrsti. Izboljšanje takega stanja lahko pričakujete le, če se boste več gibali, se vsak dan drgnili s suho ščetko (tako dolgo, da koža pordeči), se tuširali s hladno vodo in telovadili,
— Usedite se na tla in pojdite v tem položaju po vsem stanovanju. Boljše in cenejše masaže n.i!
— Nekajkrat na dan močno stisnite mišice zadnjice in jih spet sprostite.
5.	NOGE — Če vam noge otekajo, morate vedno paziti, da bo vaša obutev udobna in da noge dvignete in se tako spočijete vselej, ko imate za to čas. Na plaži pojdite v vodo do kolen in hodite tako kar najdalj časa.
6.	STOPALA — Vaše noge bodo videti lepe samo tedaj, če bodo tudi vaša stopala skrbno negovana. Zadostovalo bo, če boste šli enkrat mesečno k pedikerju. Zahvaljujoč temu se boste gotovo tudi lažje gibali. Nohte si redno lakirajte, to bo najbolje storiti zvečer, da se bo lak dobro posušil. Nohte je dovolj premazati samo dvakrat, toda seveda morate pred vsakim lakiranjem dobro očistiti sloj starega laka. Če se vam noge znojijo, uporabljajte sprej proti znojenju tudi takrat, ko nosite sandale.
Čtfs hrvctvic
Za pripravo krvavic potrebujemo svinjska čreva in nadev. Čreva moramo temeljito očistiti ter jih potopiti vsaj za dve uri v vodo, v katero smo narezali česen, čebulo, lovora in dodali soli.
Za nadev je najboljša ajdova kaša. Iz nje moramo najprej izločiti vse smeti in kamenje ter jo namočiti v vodi. Namaka se štiri ure, nato pa jo na pol skuhamo. V vodo damo kuhat pljuča, podbradek, lahko pa tudi kakšne druge drobne dele. Vse to ohladimo in na drobno zmeljemo. Vodo, v kateri smo kuhali pljuča in podbradek, porabimo za zalivanje kaše, če je pregosta.
Kašo premešamo s krvjo, dodamo cimet, majaron, timijan, poper, sol. Vse dobro premešamo in poskusimo, da bi ugotovili, če je okus harmoničen. Če ni, ga popravimo.
Ko smo kašo začinili po svojem okusu, napolnimo z njo čreva. Vsekakor ne smemo napolniti preveč, ker bi pri kuhanju pokale.
Napolnjene krvavice kuhamo tako dolgo, da priplavajo na površino. Kuhane za hip potopimo v hladno vodo, nato pa jih razstavimo po mizi, da se ohladijo. Mrzle hranimo v hladilniku.
Ni nujno, da primešamo nadevu kri, če nam to ne ugaja. Dobre so tudi brez tega. Krvavice za posamezen obrok spečemo. Ponudimo jih s kislim zeljem ali s kislo repo.
Krvavice iz same kaše rade razpadajo. Priporočamo, da dodate kaši malo riža. Riž napravi maso kompaktnejšo, ker vsebuje ta več škroba. Kaše in riža ne kuhamo skupaj. Najboljše razmerje je Vt kaše in */4 riža.
Dobrote od tu in tam
ŠVEDSKE PALAČINKE
35dkg moke, 2/3! mleka, žlica vanilijevega sladkorja, 2 jajci, olje, kozarec breskovega kompota, malo ruma, 10 dkg čokolade, malo masla, 1 dl sladke smetane, 1 rumenjak.
Z mešalcem naredite testo za palačinke iz celih dveh jajc in enega beljaka, moke in mleka. Dodajte malo soli, sladkor in malo olja. Testo naj nekaj časa stoji. Medtem odprite steklenico s kompotom, odcedite breskve in jih stlačite z vilicami. Pokapajte jih z rumom. Specite tanke palačinke. Zlagajte jih eno vrh druge kot torto, na vsako pa nadevajte breskve. V posodo (veliko) z vročo vodo postavite manjšo posodo z razdrobljeno čokolado in smetano. Medtem ko pečete palačinke, se bo tudi čokolada stopila. Čokoladi in smetani primešajte še rumenjak in prelijte zložene palačinke.
PIŠČANEC S ŠAMPINJON!
1 piščanec, 2 žlici moke, 2 dl olja, 30 dkg šampinjonov, 1/2 žlice sesekljanega peteršilja, 1/2 žlice sesekljanega česna, pol limone, 1 dl belega vina, 1/2 žlice moke, strok česna, sol, poper.
Razrežite piščanca na kose, solite jih, poprajte in povaljajte v moki. Hitro opecite na polovici količine olja. Ogrejte pečico. Zložite v pekač napol pečene kose piščanca, prilijte malo vode in pecite naprej še četrt ure. Vmes nekajkrat prilijte v pekač vode in oblijte meso s sokom. Medtem očistite šampinjone in jih narežite na ne premajhne kose. Deset minut jih dušite na ostanku olja. Osolite jih, poprajte, dodajte sesekljan česen in peteršilj in pokapajte s sokom polovice limone. Odstavite z ognja. Pečenega piščanca zložite na ogret pladenj in postavite pladenj na toplo. Soku, ki se je nabral pri pečenju, prilijte vino, ko zavre, dodajte cel strok česna. Raztopljeno maslo dobro zmešajte z moko, da dobite gladko zmes. Primešajte omaki in kuhajte še tri minute. Gobe nadevajte okrog mesa in vse skupaj prelijte z omako.
IMHHHHH-M——MH—H—— "*-"***l
kle. Obsijala me je svoboda. Igrala sem tako zavzeto kot prava igralka, igrala sem svoje življenje in grenko pot med vojno. Ta drama je tisočem ostala nepozabna.
Potem se je pri nas kmalu spet zatemnilo ...
Bili smo drobiž med velikimi in na naš prt, tkan s krvjo, so padale nove solze. Nekomu je prišlo na misel, da je pri nas lahko obrambni zid. Spet človek proti človeku. Obrambni zid proti jugu, mi pa smo narod s svojo zgodovino ... Odhajala je zmagovita partizanska vojska. Srce je ječalo ob slovesu ... Mi pa smo onemeli. Mora je legla na naše duše. V zameno smo dobiti velike besede, ovite v papir, in člene, povezane z nemirom.
Tako smo padli nazaj v hladni objem preteklosti."
Greta ni prekinila tete Zale v njeni iz srca porojeni, zdaj znova oživljeni preteklosti.
— „Svet brez sovraštva" — noč je tiščalo k tlom in utrujenost jo je prevzeta. Položila je zvezek na mizo in odšla k počitku. Za vse na svetu ne bi hotela teti Zali omajati globoke vere v svet pravice. Zamislila se je v svoje težave, ki tudi izvirajo iz sovraštva drug do drugega. In vendar svet brez sovrašta ne more, ne sme biti utopija.
Se dolgo nista zaspali.
„Vse to ni nič čudnega. To izhaja iz življenja. Spet bomo mi tisti, ki iskreno čutimo potrebo, da preglasimo to viharno valovanje. Ven iz te pasti. Asimilacija... Kako ravnodušno jim gre beseda z jezika," je sklenila misel v sebi Zala.
Platnene zavese so bile spuščene in močan reflektor je oplazil okna domačije. Potem je vse objela noč.
...„Um Gotteswillen, das Geschaft ist fast leer," je ob prazni trgovini naslednje dni jadikovala Andreasova
mati, trgovka. Najbolje, da se Andreas zgubi od hiše, da bi ljudje pozabili. Bil je s Čuši. Ljudje morajo pozabiti.
Z rokami je šarila po velikih žepih svoje delovne halje, predevala ključe iz ene roke v drugo in spet nazaj v žep in sedla. Mož je z rokami v žepih z brezbrižnim obrazom stal ob steni. Ravnokar sta zaprla trgovino. Pomočnika popoldne ni bilo na delo.
Sredi sobe je stala okrogla miza in pet bidermajerskih stotov, tako da so napolnjevali ves prostor, Trgovec je strmel srepo predse. Končno se bo lahko pogovoril o tej veliki zadevi. Zena ga je ošinila s pogledom, kot bi od njegove besede čakala rešitve.
„Zdaj se lahko pogovoriva," ga je neučakano opomnila.
Kadar je šlo za trgovino in Heimatbund, sta si bila edina in složna. Sina Andrasa in pomočnika nista nikoli pritegnila v svoj razgovor. Sin leži sedaj v gornji sobi obvezan z levkoplastom zakrpanim obrazom in nogo v mavcu od prsta do kolka.
To slednje je Andreasa vznemirilo. Če se zaplete ob kolčni kosti, se to lahko vleče v mesece. Vse to in misel, i da bi Greta ne hotela priti v hišo, ga je spravljalo ob živce. Seveda ni pozabi) na hladen sprejem pred meseci. Na njegovo izrecno željo je prestopila prag hiše, starši pa so ostali do nje hladni. Le vljudne, nepomembne besede } so polnile kratek razgovor.
Starša pa sta že sklenila: Nobeno ..čušenmadel" v hišo. Tako dekle ni za to ugledno nemško hišo.
Medtem je zunaj zazvonilo. Mati je tiho stopila do steklene male okrogline hrastovih vrat, zunaj zagledala Greto in se prav tiho spet splazila nazaj v sobo. še enkrat je pozvonilo. Prst je položila na usta in znotraj teh zidov se je brez besed odločilo, da to dekle ne bo postalo član družine.
..Obiskovala je slovensko gimnazijo, s tem smo končali," je potrdil trgovec Karnschegg.
„Kavico, dobro kavico ti takoj skuham," je radostno pohitela v kuhinjo stasita trgovka. Sredi stavka je položila prst na usta, vendar zazvonilo ni več. Oba sta se oddahnila. Greta je odšla.
Andreas pa je zaman čakal vse dni na svoje dekle,, ki jo je ime! resnično rad. Končno je napisal pismo. Odgovor nanj je pretkano prestregla njegova mati. Tudi drugi ga niso obiskali, vedeli so za sovražno stališče staršev: — Andreas je dobil svojo lekcijo, sta potrjevala svojim prijateljem. — V trgovini so se te besede ponavljale kot štetje denarja.
Minevali so tedni, Andreas je polagoma počasi stopal na zdravo nogo, drugo vlekel za seboj. Vsak dan je bil bolj spreten. V obraz se je vrnila zdrava barva, rana na glavi se je zacelila in jutri mu bodo odvzeli mavčno oblogo. Vse se bo uredilo, le dekletovega motka ni mogel razumeti.
Naslednje dni se je ves prepoten od napora prvih korakov veselil zboljšanja, ko je tisti dan prispelo sodno vabilo na zaslišanje. Oče je zmerjal, mati z vriščem dopolnjevala, kot furija grozila sinu, da bo Andreas pokopat ugled njihove hiše, če bo še hodil s tistimi razgrajači. Na tihem so se veselili, da dekleta ni bilo več blizu.
..Pogovorimo se raje o nabavi in kupčiji," je končno dejal oče in čakal na sinove predloge. Fantje molčal.
..Trgovina, denar in spet denar," se je razhudil, denar je ovil vse življenje staršev, vse se začne in konča ob denarju, je v sebi razmišljal sin, in hude politike so krivi samo Čuši, je trdil vedno oče. Spil je čaj, ne da bi karkoli odgovoril, in se vrnil v svojo sobo.
(JVgJd/jfMMjf pr/ZioJMjZc)
O Cirkovčah pri Pliberku
Danes se oglašam s temo, ki ni dostikrat prisotna v našem listu, vendar pa je po svoje zanimiva. Gre namreč za zgodovino oziroma ustno izročilo vasi Čirkovče pri Pliberku.
Najlepše se pokažejo Čirkovče če stojimo na vrhu božjegrobskega hriba, ki mu pravimo tudi Humec. K vasi se prištevajo še hiše v čirkov-škem grabnu in pa Božji grob s šolo. Danes se bomo pomudili z opisom pravih starih Čirkovč, saj Humčanov in onih iz grabna nihče ne imenuje drugače kot Čirkoiane.
Pred približno petdesetimi teti je bila vas povsem kmečka, saj je imel vsak, ki je obdeloval tu do 5 hektarov zemlje, doma dosti opravka. Delalo se je vse ročno in z živalsko vprego. Samo Pintarjev Šuštar, Andrej Končič je bil obrtnik. Prvotne Čirkovče so obstojale iz enajstih hiš. Od teh sta dve združeni — Kotnikova in Fledlnova. Na mestu nekdanje Kosove bajte stoji danes hiša Miglarjevega Fot-ta. Na Kosovo hišo spominja danes samo še ob državni cesti stoječi „Kosov križ". Ta križ mora biti že zelo star in mu prav nič ne pristo-jajo „moderne slike". Izgleda kot
Slovenski atletski kiub v Celovcu vabi na
SAK ples
V BILČOVSU
v soboto, M. 1. 1982, ob 20. vri pri Miklavžu v Bilčovsu.
!gra .PLANINSKI SEKSTET"
bi bi) star komaj dvajset let. Nova moda se hoče pač tudi obveljaviti, čeprav na račun tradicije ali celo zgodovine.
Spodnji del Čirkovč je menda (ustno izročilo) pred več kot 120 leti pogorel. Vse hiše so spet pozidali, samo Krevčevega gospodarskega poslopja s hlevom ne. Rekli so, da je tedanji lastnik stanovanjsko poslopje preobširno pozidal, tako da je zmanjkalo denarja za hlev in gumno in se poleg tega še zadolžil.
Leta 1872 v mesecu maju pa je pogorel zgornji del vasi in to pri Čirku (hišo so pred nedavnim po-
drli), Korparju, Kotniku in Braku.
Takrat je bila pri Čirku gostilna. Ljudje iz vasi so biti tistega usodnega dne menda vsi pri šmarnicah na Humcu. Člrkovi gosti so rešili živino, vse drugo pa je zgorelo. Pri tem požaru je leta 1870 ustanovljena pliberška požarna hramba prvič gasila in je bil obenem ta požar njen ..ognjeni krst". Tudi po tej nesreči je čas zacelil rane. Nastale so prve nove, trdno iz kamenja zidane hiše pri Braku, Kotniku, Korparju, Fiedlnu in Čirku. Pri zadnjem je zmanjkalo denarja za hlev in gumno. Stavba Čirkove hiše za tedanje čase ni bila tako slaba, bila je trdno zidana in imela je mreže v oknih. Lastnik Čirkove hiše se je moral zadolžiti in prodal vse kmetu Mlinarju — sovaščanu. V tej hiši so potem bili vedno samo stanovalci. Dolga teta je v njej stanoval Pavlej Hudopisk, tako da je bil znan samo še kot „Čirkov Pavli".
Zadnji stanovalec Čirkove hiše pa je bil Miha Kovalik, ki ga je strašna vojna vihra zanesla kot prisiljenega delavca Iz daljne Poljske v naš kraj, kjer se je udomačil. Hudo je bil Miha jezen in to upravičeno, ko so mu prisvojeni dom podrli. Ni se mogel sprijazniti z dejstvom, da Čirkove hiše ni več, pa čeprav ni bila več sodobna. Zemljišče, kjer je stala Čirkova hiša, je kupi) od Mlinarja Foltej Pav-lak, ki namerava na njem postaviti novo hišo. Pa zakaj toliko o Čirku? Lahko je mogoče, da je bila ravno Čirkova hiša prva na vasi, okoli katere so nastale še druge in se je vas poimenovala po njej — Čirkovče. Zanimivo bi bilo vedeti temeljni pomen tega vaškega imena in kako je prišlo do nemškega imena Schilterndorf. Vsekakor je Čirk staro in pomembno hišno ime. Želeti bi bilo, da se Foltej Pav-lak, ko bo postavil novo hišo, ne bo sramoval tega starega in pomembnega imena ter da bo še naprej ostalo v Čirkovčah ime pri „Čirku".
Starim Čirkovčanom se je zadnji čas pridružilo še deset novih hišic, ki se lepo ujemajo in razumejo s starimi Čirkovčani oziroma Čirkolanami. Toliko za danes in še drugič kaj.
MNOGO ZADOVOLJSTVA !N USPEHOV V NOVEM LETU ROJAKOM NA KOROŠKEM ŽEUJO
OBČ!NSKASKUPŠČ!NA !N DRUŽBENOPOLiUČNE ORGAN)ZAC!JE OBČtNE
RAVNE na Koroškem
R A D ! O — TELEV!Z!JA
A V S T R ! J A 1
PETEK, 22. 1.: 9.00 Poročita
— 9.30 Ruščina — 10.00 Prihajam s Kosova — 10.30 Teta Mame — 12.15 Gothe na češkem — 13.00 Uredništvo —
17.00	Za predšotske otroke — 17.30 Pusto-iovščina Toma Sawyerja in Huck!eberryja Finna — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Panoptrkum — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Derrick — 21.20 Sanjska iadja — 22.20 Re-kipma in šport — 22.30 Nočni studio —
23.30	Poročiia.
SOBOTA, 25. 1.: 9.00 Poročiia — 9.05 An-
gieščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Mi — 11.05 Draga mati — dragi sin — 11.25 Kamera — fotografije pripovedujejo zgodovino — 11.55 Nočni studio — '3.00 Uredništvo — 14.20 Jaz in moja žena — 16.00 iz pariamenta — 17.00 Risanje — stikanje obiikovanje — 17.30 Pasje zgodbe — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeii Heinz Conrads — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 Čas v siiki in šport — 20.15 New York —
22.30	šport — 22.50 Joe Dassin — 23.50 Poročiia.
NEDELJA, 24. 1.: 11.00 Uvod k današnjemu ORF koncertu — 11.15 ORF koncert —
števiika 3 — 16.45 Niis Hoigersson — 17.10 Don in Peter — 17.15 Tehnika za otroke — 17.40 Heimi — 17.45 Kiub seniorjev — 18.30 Srečanje med živaijo in čiovekom — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki in šport — 20.15 izpovedi gizdaiina Feiixa Kruiia — 21.15 šport — 21.30 izpovedi gizdaiina Feiixa Kruiia — 22.30 Poročiia.
PONEDELJEK, 25. 1.: 9.00 Poročiia — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	Adaibert Stifter — 10.30 V avtobusu števiika 3 — 12.00 iz pariamenta — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke
—	17.25 Giej točno — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Fauna iberi-ca — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije —
19.30	čas v siiki — 20.15 Ponedeijski šport
—	21.00 „Kje sem" z rekiamo — 21.05 Pro-fesionaiisti — 21.55 šport — 22.25 Poročiia.
TOREK, 26. 1.: 9.00 Poročiia — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.30 Angieščina —
10.00	Sodobni poskusi anaiiz — 10.30 Jaz in moja žena — 12.05 Risanka — 12.15 Kiub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Tudi pošaiiti se je treba — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Zračna iadja 121 SP — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Argumenti — 21.15 Panorama — 22.05 Poročiia.
SREDA, 27. 1.: 9.00 Poročiia — 9.05 Tudi pošaiiti se je treba — 9.35 Francoščina — 10.05 šoiska oddaja — 10.35 Monsieur papa
—	12.00 Argumenti — 13.00 Uredništvo — 13.25 Otvoritev svetovnega prvenstvo v aip-skem smučanju — 17.00 Koncert — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Poiicijska inšpekcija 1 —
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Svetovno prvenstvo v aipskem smučanju — 21.05 Dva na isti poti — 22.50 Poročiia.
ČETRTEK, 28. 1.: 9.00 Poročiia — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.30 Deieia in ijudje
—	10.00 Predmetni pouk: jaz in moje okoije
—	10.15 Avstrijska zgodovina — 10.30 2i-vaiske zgodbe — 10.50 Svetovno prvenstvo v aipskem smučanju — smuk za ženske —
12.30	Kamera — fotografije pripovedujejo zgodovino — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Točno pogiej: spoznavaj nevarnosti — preprečuj nesreče
—	17.30 Marco — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Voik — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Svetovno prvenstvo v aipskem smučanju —
21.00	Tisoč iun — 21.50 Samo eden od štiridesetih — 22.50 šport — 23.40 Poročiia.
		AVSTRtJA 2
1		PETEK, 22. 1.: 17.30 Socialno varstvo — 18.00 Gaterija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 čas v siiki — 20.15 Srečanje s 3. tisočtetjem — 21.00 Očarujo-če odkrivanje — 21.20 Poiitika v petek z Deset pred deseto — 22.20 Vestern — 23.45 Poročiia.
SOBOTA, 2$. 1.: 12.40 Rekiama — 12.50 športno popoidne — svetovni pokai: smuk za moške — 16.05 Guida v TV — 17.00 Draga družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 šport — 19.00 Trai-ier — 19.30 čas v siiki — 19.50 „Primer za ijudskega odvetnika?" — 20.15 Samo prosim, ne danes ponoči — 21.35 intimni večeri vdovca — 22.25 Kriminaika — 0.10 Poročiia.
NEDELJA, 24. 1.: 9.55 Svetovni pokai — siaiom za moške — 12.55 Svetovni pokai — siaiom za moške — 16.15 Posvetitev škofa — 16.45 Detfini — 17.30 Mahaiia Jackson (t 27. 1. 1972) — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregied — 20.15 Monsieur papa — 21.40 Moršai iz Cimarro-na — 22.50 Poročiia.
PONEDELJEK, 25. 1.: 18.00 Znanje danes —
18.30	Lunina baza Aifa 1 — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 čas v siiki — 20.15 Družina Merian — 21.00 „Kje sem" z rekiamo —
21.05 šiiing — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Katarina & Co. — 0.00 Poročiia.
TOREK, 26. 1.: 17.45 Avstrijska zgodovina — 18.00 Orientacija — 18.30 Lunina baza Aifa 1 — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Spoznate meiodijo? — 21.03 O fiimu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročiia.
SREDA, 27. 1.: 18.00 Dežeia in ijudje —
18.30	Lunina baza Aifa 1 — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 čas v siiki — Umor rabi rekiamo — 21.05 Aktuaini knjižni magazin — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Cafe Centra) — 23.05 O umetnosti — 23.55 Poročiia.
ČETRTEK, 28. 1.: 17.45 Tehnike iikovne umetnosti — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Lunina baza Aifa 1 — 19.15 Kdo nudi več? —
19.30	čas v siiki — 20.15 Daiii, daiii — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročiia.
H		JUGOSLAVi JA
E		PETEK, 22. 1.: 17.25 Poročiia — 17.30 Jeienček, otroška se-
rija — 18.00 Dekiiški nonet „Carmen" — 18.30 Obzornik — 18.45 Kako se sporazumevamo — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Naša krajevna skupnost — Varnost pa taka — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Ti dnevi, ta ieta: Fiimska kronika 1950, dokumentarna serija — 21.55 Poročiia — 22.00 Sprem-ijajmo — sodeiujmo! športna oddaja — 22.10 Nočni kino: Luther, ameriški fiim — 23.55 Zadnja poročiia.
SOBOTA, 2$. 1.: 8.35 Poročiia — 8.40 Popotovanje škrata Spančkoiina, češka risana serija — 8.50 Ciciban, dober dan: Giina — 9.05 Kuhinja pri vioiinskem kijuču: Kako nastajajo gtasbiia — 9.35 Miadi virtuozi: Harmonikarski orkester KUD Vide Pregare
—	9.55 Jeienček, otroška serija — 10.25 Pisani svet: Ptiči — 10.55 Zgodovina ietai-stva, francoska serija — 11.50 Po siedeh napredka — 12.20 Jedrska revoiucija: Atom
—	ta neznanka — 12.50 Wengen: Smuk za moške, prenos — 15.55 Poročiia — 16.00 Košarka Zadar : Partizan, prenos — 17.30 Baron Munchhausen, 1. dei sovjetskega fiima — 18.45 Naš kraj — 19.00 Ziata ptica
—	1001 noč: Zgodba o učiteiju, ki ni zna) ne brati ne pisati — 19.05 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Apartman, ameriški fiim —
22.00	Zrcaio tedna — 22.15 Zabavno gias-bena oddaja — 23.00 Poročiia.
serija — 18.30 Obzornik — 18.45 Krka v Krki ob Krki, reportaža o KUD Krka — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 V areni živ-ijenja: Lidija šentjurc — 21.10 Fiim tedna: Mojstri, mojstri, jugosiovanski fiim — 22.40 V znamenju.
ČETRTEK, 28. 1.: 10.55 Haus: Smuk za ženske, prenos — 16.20 Smuk za ženske, posnetek iz Hausa — 17.10 Poročiia — 17.15 ZBiS: Kje živi tvoja pravijica — 17.30 Kuhinja pri vioiinskem kijuču — 18.00 Mozaik kratkega fiima — 18.30 Obzornik — 18.45 Miadi za miade — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Bobu bob — 21.30 Stamena, ba-ietna oddaja — 22.00 V znamenju.
ORF - KOROŠKI RAD!0 SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 22. 1.: 14.10 Koroški obzornik — Domača imena — Veseio naokrog.
SOBOTA, 2$. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 24. 1.: 7.05 Duhovna mise! — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 25. 1.: 14.10 Koroški obzornik — Zborovska giasba.
TOREK, 26. 1.: 9.30 Pisan svet — 14.10 Koroški obzornik — Minute z . . . — Zanimaio vas bo.
SREDA, 27. 1.: 14.10 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše ietnike.
ČETRTEK, 28. 1.: 14.10 Koroški obzornik — A. Čehov: Snubitev (igra).
KPD imihel vabi na igro
,11. ZAPOVED: NIKOLI ME ZATAJi SVOJE ŽENE"
v :oboto 33. januarja ob 19.30 uri v lami dvorani v Smiheiu.
Gostuje dramska skupina iz Braslovč.
Siovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu vabi na igro
.KJE JE MEJA"
v nedeijo, 34. januarja 1983 ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Nastopa igralska skupina SKD iz Glo-basnice.
OBONSKA SKUPŠČiNA !N DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGAN!ZAC!JE
OBČtNE
DRAVOGRAD
ŽELIJO ROJAKOM NA KOROŠKEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO!
NEDELJA. 24. 1.: 8.35 Poroiila — 8.40 živ žav, otroška matineja — 9.50 Ko sem bii vojak, nadaljevanka — 9.55 Wengen: Slalom za moške, prenos 1. teka — 11.50 TV kažipot — 11.50 Ljudje in zemlja — 12.55 Wengen: Slalom za moške, prenos 2. teka — Mali šlager, posnetek festivala otroške pesmi — Poročila — Zakaj in zato — Ba-bette gre v vojsko, francoski fiim — športna poročila — 18.30 Nepoznani Sudan, dokumentarna oddaja — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Petrijin venec, nadaljevanka — 20.50 Svetilniki, dokumentarna oddaja — 21.25 športni pregled — 22.00 Poročila.
PONEDELJEK, 25. 1.: 14.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb — 17.00 Poročila — 17.05 Zgodovina letalstva, francoska serija — 17.55 Deiegatski vodnik: TOZD in deiegat-ski sistem — 18.15 Zobozdravstvo — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 35 mm — 21.45 V znamenju.
TOREK, 24. 1.: 17 15 Poročiia — 17.20 Potovanje škrata Spančkoiina, češka otroška serija — 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Bistranjska zapuščina — 18.00 Pustoiovščina, otroška serija — 18.30 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cik — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Odprto za ustvarjalnost — 20.45 Obad, sovjetska nadaijevanka — 21.50 V znamenju.
SREDA, 27. 1.: 17.40 Poročila — 17.45 Ciciban, dober dan: Čiv, čiv, še dolgo bom živ __ 18.00 Padla z neba, češka otroška
Krajevno združenje Zveze slovenske mladine Železna Kapla vabi na
MLADINSKI PLES
v soboto 33. januarja 1983 ob 30. url v hotelu Obir v Železni Kapli.
Za prijetno družabnost In ple: bo skrbel ansambel FON.
Prisrčno vabljeni!
Krajevno združenje Zveeze slovenske mladine Pliberk vabi na predvajanje filma
KAPLAN ČEDERMAC
v petek 33. januarja 1983 ob 30. url v kletnih prostorih Posojiinite Pliberk.
PLESN) TEČAJ
z začetkom v soboto 37. februarja ob 17. uri v dvorani pri Cingelcu na Trati. Na programu so standardni, latinskoameriški, disco in drugi plesi.
Prijave: gostilna Antonitsch v Glinjah in v Posojilnici Borovlje.
Tečaj [dvojezičen) vodi plesni učitelj. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Borovlje".
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli vabi na
KONCERT
MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA .VRES" DPD Svoboda Iz Prevalj
v petek 33. januarja 1983 ob 30. uri v lami dvorani v Železni Kapli.
PLANINSKE NOVOSTI
V	obdobju enega dobrega leta (1980/1981) so jugoslovanski alpinisti beležili v Himalaji kar tri fantastične uspehe, ki so višek alpinistične dejavnosti na našem planetu.
Predlanskim so se preko deviškega zahodnega grebena povzpeli na Mont Everest, lansko leto pa so premagali več tisoč metrov visoki južni steni Lhotseja in Daulagirija. Slavni južnotirolski alpinist Messner je v svoji knjigi zapisal, da je južna stena Lhotseja, problem 2000. Ko pa je ravno izšla ta knjiga, so to steno preplezali Jugoslovani. Podobno je bilo tudi z južno steno Daulagirija, o kateri je Messner trdil, da je sploh nepre-plezljiva. In spet so bili Jugoslovani tisti, ki so to „nepreplezljivo" steno premagali. Že iz Messnerjevih zapisov je jasno razvidno, kakšnih težkih problemov so se lotili Jugoslovani in jih tudi premagali.
*
Slovenska planinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo" na Bleščeči je tudi v zimskem času odprta vsako nedeljo in ob praznikih. Kljub obilnemu snegu ob božičnem času so naši dežurniki takoj vzpostavili zvezo med dolino in kočo.
*
V	omenjeni planinski postojanki so pred nedavnim naši planinci beležili novo pridobitev — med kuhinjo in dnevno sobo so vgradili omaro in premična vrata (Schiebe-tur). Prej je oba prostora ločila samo zavesa.
*
Pred kratkim je oskrbnik slovenske planinske postojanke na Bleščeči Ludvik Lesjak pd. Temp iz Svaten pri Podrožčici za 30 vzponov na vrhove POTI PRIJATELJSTVA (10 v Sloveniji, 10 na Ko-
roškem in 10 v Furlaniji-Julijski krajini) prejel diplomo in značko napisano v treh jezikih. K temu uspehu iskreno čestitamo.
*
Kot že dolga leta je Slovensko planinsko društvo Celovec spet organiziralo silvestrovanje na Bleščeči, kjer so se kljub obilnemu snegu in dežju srečali planinci in v prijetni družabnosti stopili v novo leto 1982.
*
Pred kratkim je Slovensko planinsko društvo Celovec prejelo zlato plaketo z diplomo. To priznanje je podelila pionirska mladinska planinska sekcija društva „Beljani-ca" iz Svilajnaca v SR Srbiji za aktivno udejstvojanje v planinstvu in za sodelovanje in pomoč sekciji.
Sodelovanje in pomoč sta bili v tem, da je naša planinska mladina lansko leto sprejela zastopnike te sekcije na Bleščeči v slovenski planinski postojanki „Koči nad Ari-
Sportno društvo Zahomc vabi na SMUČARSKO TEKMO
#	v :oboto 30. jan. 1983 ab 14. uri na 30-metr:ki čakalnici v Zahomcu — Koroško prven:tvo šolarjev
#	v nedeijo 31. jan. 1983 ob 10.30 uri — Koroško prven:)vo mladincev, ju-niorjev in članov na 60-metrski skakalnici prav tako v Zahomcu
Prisrčno vabljeni!
hovo pečjo", kjer je bilo ob tej priložnosti sklenjeno nadaljnje medsebojno sodelovanje.
Slovenska planinska mladina in sploh planinci na Koroškem se veselijo ponovnega srečanja spomladi in se tem potom iskreno zahvaljujejo za podelitev priznanja.
V informacijo: kraj Svilajnac se nahaja okrog 90 km (zračna linija)
LOČE NAD BAŠKIM JEZEROM
RczkznsM in še
Tudi v tej zimski sezoni loški tekači nikakor ne počivamo; le neugodne vremenske razmere so doslej preprečile marsikatero tekmovanje. Kljub temu pa imajo naši šolarji, kot na primer bratje Urschitz, Peter Vrolich, Kristi Triessnig in drugi že nekaj lepih uspehov za seboj. Prav tako se je trojica našega društva udeležila tudi 2. nočnega .Porcia-teka" v Špitalu ob Dravi, ki je bil vsekakor nekaj posebnega, kajti 7 km dolgo progo je ponoči razsvetljevalo stotine bakelj.
Preteklo nedeljo pa je imelo naše društvo svoj, že skoraj tradicionalni tek, ki šteje tudi za .Rožanski pokal". 2e omenjene vremenske nepritike so nam povzročale nič koliko preglavic. Proga je bila po deževnih dneh v skrajno slabem stanju in naknadna poledica jo je napravila naravnost nevarno. Lotili smo se torej dela, in truda je bilo več kot dovolj; toda, ko sem se dan pred tekmovanjem, že po temi vračal po progi domov, se mi je odvalil velik kamen od srca — opravili
smo vse, kar je bilo v človeških močeh — tekmovanje se lahko prične. Lepo vreme v nedeljo je privabilo okroglih sto tekačev na start in tudi gledalcev je bilo lepo število. Sicer pa so vsi ti prišli na svoj račun, saj so imeli priliko videti prvič v Ločah vrhunske koroške tekače kot: Standmann-a, Habe-nicht-a, Harring-a, Janach-a, Furlan-a in druge. Zares, v naši občini še nobenemu prireditelju ljudskih tekov ni uspelo zbrati takšne elite na štartu. Točno ob desetih je bil šfart in preko petdeset tekmovalcev se je pognalo po progi na 12 km, ki je dokaj zahtevna. V naslednjih skupinah je štartala mladina in začetniki na 4 km; kot zadnji pa šolarji do 10 let na 3 km. Šolarji še niso vsi svoje opravili, ko so že prvi junaki dolge proge tekli v celj. Z odličnim časom 38 in pol minute je bil zmagovalec Hans Standmann iz Podroščice pred Maksom Habenichtom iz Celovca, ki je zaostal približno za dve minuti. Lepe uspehe so beležili tudi člani našega društva — saj je pri ženskah, začetni-
Smučarski tečaj Siovenske športne zveze
SŠZ vabi, kot že leta poprej, tudi letos na enotedenski smučarski tečaj, ki bo v semestrskih počitnicah in sicer od nedelje 7. do sobote 13. februarja 1982.
Tečaj v južnotirolskem centru Kronplatz/Plan de Corones. Tečajniki bodo bivali v penzionu Rainegg (Agstner) in v sosednjem športnem hotelu Keil (dvo- in troposteljne sobe s prho in WC) v kraju Oberolang ob vznožju nad 2000 m visoke zasnežene planote s številnimi žičnicami, vlečnicami in sedežnicami.
Polovični penzion (prenočišče, zajtrk, večerja) znaša 23.000 lir na dan. Otroci do 12 let imajo 30 odstotkov popusta.
Za enoposteljno sobo je treba doplačati 2.000, za troposteljno sobo pa 2.000 lir za tretjo osebo manj.
Za tedensko vozovnico (vsi lifti in skibus — blizu bivališča) bo treba odšteti 65.000 tir; otroci do 14 let imajo 30% popusta, otroci do 6 let približno 50 % in seniorji (izkaznica) 20 % popusta.
Udeleženci tečaja bodo imeli v dopoldanskih urah pouk v smučanju pod strokovnim vodstvom. Udeležba šole smučanja je prostovoljna. Število udeležencev je omejeno na 50 oseb.
Anteresenti naj se prijavijo najkasneje do 27. januarja 1982, s prenakazilom prijavnine v znesku 500 šilingov na konto Slovenske športne zveze (2911) pri Posojilnici Celovec (4478030).
Od prenakazanega zneska se bo odtegnilo 100 šilingov na osebo za smučarsko šolo, ostali znesek se bo upošteval kot akontacija pri penzionu. V primeru odsotnosti (brez utemeljenega vzroka) zapade prijavnina.
Podrobnejše informacije bodo prijavljene! prejeli po 27. jan. 1982.
jugovzhodno od Beograda med znanima srbskima mestoma Poža-revac in Kragujevac. Beljanica pa je planinski masiv vzhodno od Svilajnaca, katerega najvišji vrh je Velika Kapa (1336 m).
*
V petek 15. in v soboto 16. januarja je Slovensko planinsko društvo vabilo na dia-predavanje z naslovom „lz Pomurja v Dolomite". V petek je bilo predavanje v celovškem dijaškem domu SŠD v Tar-viser StraBe, katerega so se udeležiti predvsem dijaki, v soboto pa v Šentjakobu v društveni sobi nad Posojilnico. Predaval je znani planinec in vodič po domačih in tujih gorah Tone Korošec iz Maribora.
Obe predavanji sta odlično uspeli zlasti predavanje v Šentjakobu, kjer sta bila organizatorja tamkajšnje domače Slovensko prosvetno društvo „Rož" in Slovensko planinsko društvo Celovec. Nad 50 poslušalcev je z velikim zanimanjem in navdušenjem spremljalo izvajanja predavatelja, ki je znal na privlačen način opisati in v lepih pestrih barvah prikazati dejavnost predvsem planincev iz Pomurja v Julijskih in Karnijskih Alpah ter v Dolomitih. Lepe in privlačne slike so bile tudi iz našega ožjega območja iz Karavank in koroških gora. Iz predavateljevih ust si mogel razbrati, da kjerkoli so se slovenski planinci pojavili, naj si je to bilo v Italiji ali Avstriji, povsod so bili prisrčno sprejeti in so sklenili tesne prijateljske vezi. Po predavanju pa so se predstavili z diapozitivi še domači planinci iz Šentjakoba. Slike s prvega vzpona na Triglav so bile namreč vratolomne, tako da se je publika čudila, in bila presenečena, da so se „heroji" tedaj sploh vrnili živi nazaj.
htzj...
cah prepričljivo zmagala Ana Triessnig, ki stoji mogoče šestič na smučeh, njen sin Kristi je v skupini šolarjev do 10 let zasedel drugo mesto pred Vrolich Petrom, ki gotovo spada že med rutinirane tekače. Urschitz Hubert je v skupini šolarji II bil tretji. Nadebudna je tudi petletna Miki Vrolich, ki je izmed dvojice njene skupine prišla prva v cilj. Med starinami (nad petdeset let) je bil tretji in zadnji Franc Černut. Proglasitev zmagovalcev je bila pri Pušniku in prepolna dvorana je komaj sprejela številne tekmovalce in prijatelje športa. Predsednik SPD ,Jepa-Baško jezero" je pozdravil navzoče ter v kratkih besedah označil pohvalevredno delo društva, ki postaja vse bolj važen činitelj v občini, saj s takimi in podobnimi prireditvami zbližuje ljudi različnega jezika in gledanja ter odpravlja s tem nesporazume in predsodke med njima. Po slavju zmagovalcev je sledilo žrebanje lepih nagrad med udeleženci teka. Vsem darovalcem denarja za nagrade in drugih stvari tem potom še enkrat iskrena zahvala. Prisrčna zahvala tudi sodelavcem tovarne Elan na Brnci za vso pomoč pri tekmovanju, enako zastopnikom NT-ja za merjenje časa ter diplome. Posebna zahvala pa vsem prijateljem, ki so s požrtvovalnim delom na progi omogočili, da je tekmovanje tako lepo uspelo!
P. S. Se dolgo v noč sem ležal buden ter premišljeval. Mislil sem na zmagovalce, ki so ob šampanjcu ali podobno slavili svojo zmago — mnogo več pa sem premišljeval o tistih, ki so se prav tako, ali še bolj trudili, dali svoje najboljše in kljub temu ostali praznih rok tam nekje v ozadju. Mogoče se je marsikomu teh utrgala skrita solza iz oči — mogoče? Skoro vsak dan doživljamo kako blizu sta smeh in jok — čestokrat ju loči le stotinka sekunde. Pokali, pokali in še enkrat pokali: še večji, še dragocenejši — in tam otroško srce, ki s slehernim čutom hrepeni po tem .zlatem teletu", zavedajoč se, da ga nikoli ne osvoji! — kaka grenkoba! Mi pa ga v tem vzgajamo, se hudujemo morda celo nad otroškim neuspehom. Mar ob vsem tem ni prišlo nekaj iz tira? Mar ne bi bila naša sveta dolžnost vzgajati otroka v tisto smer, da spozna v športu predvsem lepoto in korist za telesno zdravje, ne pa da se žene zgolj zaradi bleščeče nagrade po snegu.
8. Trnovski smučarski maraton
V NEDELJO 7. FEBRUARJA 1982 v ČRNEM VRHU NAD IDRIJO
Program je naslednji: maraton — smučarski tek na 42 km, mali maraton — smučarski tek na 25 km in pionirski smučarski tek na 8 km.
Organizator je za letošnjo prireditev pripravil nekatere spremembe na dosedanjih progah, tako da bodo ti popravki prispevali k boljšim razmeram za aktivne udeležence in tudi celotne prireditve. Pomembna novost je tudi ta, da se bodo lahko udeleženci 8. Trnovskega maratona glede na počutje med tekom odtočili ali bodo tekli maraton 42 km ali mali maratons s tem, da po pretečenih 25 km gredo v cilj za mali maraton ali pa nadaljujejo tek. Ob progah bodo organizatorji pripravili tudi objekte za okrepčevalnice, sanitetne postaje, servise za smuči ter kontrolne sodniške točke.
Nadaljnji važni podatki za udeležence teka:
#	Start bo ob 9.30 pred hotelom Bor
#	Pri maratonu lahko sodelujejo tekači obeh spolov, ki so rojeni leta 1964 in prej, pri malem maratonu pa rojeni leta 1967 in prej
#	Vhod v startne prostore bo dovoljen od 8.15 ure dalje. Vsi udeleženci morajo biti 15 minut pred startom na startnem mestu za posamezne proge.
#	Odhod avtobusa iz Loč nad Baškim jezerom ob 4.30 uri, iz Šentjakoba v R. ob 5.45 in iz Kožentavre (becinska črpalka Mlečnik) ob 5.10 uri
#	Prijave najkasneie do 23. januarja na naslov: Slovenska športna zveza, 9020 Celovec, Gasometergasse 10; tel. 0 42 22 / 32 5 50
Radiški p!es
6.	Radiški ples, ki je bil v soboto 16. januarja 1982, je SPD „Radiše" prvič priredilo v prostorih domačega kulturnega doma. Kar zgodaj smo morali spoznati, da je bil ta korak posrečen, kajti dvorana je bila kmalu napolnjena z domačini in tudi z gosti iz sosednjih krajev. Med drugimi častnimi gosti je predsednik društva Ludvik Ogris pozdravil našega župana dv. sv. dipl. inž. Ernsta Dobernigga. V pozdravnem govoru je predsednik izjavil, da vzrok preselitve ni spor z gostilničarjem, ki je v preteklih letih dal na razpolago dvorano, marveč je to po-
izkus. Poizkus je uspel! Za prijetno, vzdušje so poskrbeli ..Fantje iz Podjune", ki jih Radišani že dolgo poznajo, kajti tudi že v preteklih letih kol tudi letos so zabavali goste dolgo v noč. Verjetno so h dobremu vzdušju prispevale tudi izborne pijače in jedače, ki jih ni hotelo zmanjkati. Posrečenemu srečolovu je mnogo prispevala g. Mici Wru!ich, ki je priskrbela ogromno število nagrad. K uspešnemu poteku plesa so prispevali več ali manj vsš društveniki s svojim prizadevnim irt vnetim delom.
F. W.
ŠPORTNI VESTNIK
Ob začetku leta so se v Borovljah pomerila nogometna moštva raznih koroških podjetij. Moštvo Norea Repro iz Celovca je doseglo odlično tretje mesto. Med igralci, ki so poskrbeti za to presenečenje, pa je bil med drugim tudi znani jugoslovanski smučar Bojan Križaj, ki ga vidimo na sliki v drugi vrsti ko! drugega na desni strani poleg šefa podjetja Loibneggerja. V golu je bil Horvatič, odlično pa so igrali tudi nogometaši SAK a — Luschnig, Velik, Hobel S., Polanšek, Gregorič, Kreutz in Malte.
SMUČARSKI SKOKI V BELJAKU (ELAN CUP)
Nastopili so šolarji in mladina. Najboljši dneva je bil Walter Schwarz (mladina, SC Velden-Vrba). Rezultati: 1. Walter Schwarz (SC Velden-Vrba), 2. Harald Arnusch, 3. Manfred Strohmayer, 4. Rudolf Schrittesser (vsi SC Villacb-Beljak), 5. in 6. sta bila Zahomčana Paul Erat in Franci Wiegele, ki sta se v tej močni konkurenci kar dobro uveljavila.
Pri šolarjih so bili odlični Štajerci, ki sio zasedli prvi dve mesti. Rezultati so sledeči: 1. Harald Heim (Bad Aussee), 2. Rudi Piirstl (Murau, brat znanega Willija Purstla), 3. Giinther Strammer (Malta), 4. Robert Berger (Grniind), 5. Klaus Kuttin (SV Vil-lach-Beljak).
KITZBOHEL: SVETOVNI POKAL V SLALOMU ZA MOŠKE STENMARK V ODLIČNI FORM)
Ingemar Stenmark, o katerem se je govorilo, da je v nekakšni krizi, je v zadnjih tekmah pokazal, da temu ni tako. V nedeljo je v Kitzbuhlu v slalomu zmagal s 3.16 sekunde prednosti pred drugouvrčenim P. Mahre-om (ZDA). To je neverjeten uspeh tega simpatičnega švedskega smučarja. To je rekord, ki ga menda še nihče ni dosegel v okviru tekmovanj za svetovni pokal. 3. oziroma 4. mesto si delita De Chiesa (Italija) in Steve
Mahre (ZDA). Najboljši Avstrijec je-bil Helmut Gstrein, na 10. mestu-Dobro so se uvrstili tudi Švedi — 5., 8. in 9. mesto. Proga je bila ledena in izredno težka, o čemer priča dejstvo, da je v prvem teku cd 102 tekmovalcev zvozilo progo samo 27 (ostali so bili diskvalificirani ali padli). Med diskvalificiranimi je bi! tudi Križaj. Najboljši Jugoslovan je bil Strel (17. mesto).
ADELBODEN:
STENMARK TUD! V VELESLALOMU DOMINATOR
Z 1,10 sekunde prednosti pred drugouvrščenim Phil Mahre-om (ZDA), je Stenmark v torek spet dckazal, da je v odlični formi. Odlično se je odrezal Avstrijec Hubert Strolz, ki je dosegel 4. mesto. Bojan Križaj je bil 16.
VESTNIK
izdajate)} in zaiožnik: Zveza sioven-skih organizacij na Koroškem, 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Ceiovec, St. Rup-rechterstraOe 19/!V, te). 0 42 22/84 9 24, teieks 42086 sindok a Uprava: 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10, tet. 0 42 22/52 5 50 Tisk: Zaioiniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec-Borovije