PREDLOG Smernice gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane v letu 1975 in neposredne naloge Prad delovnimi ljudmi in občani Ijubljane so v letu 1975 izredno po-membne naloge. V ospredju naSih na-porov bodo predvsem prizadevanja v boju za stabilnejše gospodarske razme-re, v katerih vMimo tudi največje za-gotovilo za uresničevanje načrtovanega gospodarskega in družbenega razvoja Ljubljane in Sirše slovenske to Jugo-slovanske skupnosli. Najučinkovitejši pristop k uresni-Cevanju teh nalog bo zagotovljen tako, da si 6omo v največji meri prizadevaii za uveljavljanje takih odiwsov, kot jih opredeljujeta ustavni sistem in idejno-politična usmeritev zveze komunistov. Izpolnitev dogovorjenih nalog in ciljev bo odvisna od zavzete, skrbne, odločne In zavestne akcije ter ustvarjalne zav-zetosti vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organlzaclj, združenj in skupnosti. Zato si moramo vsr pri-zadevati, da bomo uresničili te smer-nice, prav tako pa tudi oblikovall kon-cepte dolgoročnega razvoja in sred-njeročnega plana, ki bosta na samo- upravnlh osnovah opredelila naš na-daljnji razvoj. Razen uresničevanja nalog, ki stoje pred ljubljanskim gospodarstvom, sa-moupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi dejavniki, zahteva razvoj Ljubljane v letu 1975 odločno akcijo uresničevanja za naslednje JREDNOSTNE NALOGE 1. Nadaljnje uveljavljanje samouprav-ljanja na vseh področjih zdiuženega dela. 2. Gospodarstvo bo skladno z zvezno in republiško resolucijo ter obCin-skimi smemicami ob bolj ekono-mičnem gospodarjenju, ob večjem izvozu nadaljevalo dinamično rast. ., Skrbelo bo za zvišanje^produktivno-sti, za večjo reproduktivno moč, za izdelavo kratkoročnih, srednjeročnlb. in dolgoročnih razvojnlh programov ter za uvajanje domačih inovacij. Realni družbeni proizvod se bo v pri-hodnjem letu povefial za najmanj 7 odstotkov, produktivnost za naj-manj 4 odstotke ter zaposlenost za največ 3 odstotke. 3. V stanovanjskem gospodarstvu mora-mo, ob usklajenih razvojnib prc^;-ramih stanovanjskega _in komunal-nega gospodarstva, dokončati naj-manj 3500 stanovanj. 4. Leto 1975 bo prvo leto uresniCe-vanja 10-letnega programa izgradnja cest v Ljubljani. Zato Je treba zdru-ževati sredstva in sicer: 3,5 odstot-kov ostanka dohodka TOZD go spodarstva, 50 odstotkov prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter 50 odstotkov pristojbin od registra-cije motornih vozil. 5. Za področje komnnalnega gospo-darstva se morajo organizirati ko mvmalne interesne skupnosti, ki bo-do bistveno vplivale na podruž-bljanje in spremembo odnosov med nosilci in porabnilri komunalnih sto-ritev. Integracijske procese, začete v letu 1974 je potrebno poglabljatl In nadaljevati, še posebej na podr rofiju gospodarjenja z zemljig«. GOSPODARSTVO Gospodarska gibanja v letu 1974 Gospodarstvo se je v letu 1974 ob močnl inflaciji stroškov razvijalo hitre-j« kot je bilo predvideno. Celotni dohodek ae je poveča) za 44 odstotkov*. število zaposlenih pa «a vei kot 4 odstotke. Kljub temu, da je dohodek rasel pofiasneje od pro-meta, se je družbeni proizvod pove^ Cal več kot je bUo predvideno. K temu je v precejšnji meri prispevala indu-strija, kj je dvignila količinskl obseg proizvodnje kar za 13 odstotkov. Pro-duktivnost dela se je povečala za 4 adstotke, to je toliko, kot je bilo pred-videno. Po lanskem padcu realnih osebnih dohcxlkov so bili le-ti v letu 1974 za 1,5 odstotka viS.ji. To pomeni, da so se nominalni osebni dohoc?Jti na za-poslenega povečali za 26 odstotkov. Najpomembnejši kazalei gospodar- |avl s smemicami za te razvoj na-akega razvoja v letu 1974 so v primer- slednjr Prognoza Reahzadja (ocena) 1974 1974 1973 1973 Notninalni družbenl proizvod 26 33 Realni družbeni proizvod ' 5 8 Fizični obseg tndustrijske proizvodnjo 9 ' 13 Stevilo zaposlenih v družbenem sektorju 2,5 4,7 Produktivnost dela 4 4 OD na zaposlenega 20 26 Realnj OD na zaposlenega 0 1,5 TakSen dinamičen razvoj gospodar-stva pa ni bil ekonomičen, ker s po-vačanjem obsega poslovanja delež stroškov na enoto ni padel. ampak je rasel. * Viri podatkov za oceno reali-zacije: Zavod za plan, statistiko in ce-ne SDK, Zavod SRS za statistiko. Sorazmerno visoka gospodarska rast )e imela v letu 1974 tudt negativne učin-ke, kl se odražajo predvsem v zaosta-janju rasti dohodka za rastjo celotnega dohodka. Gospodarstvu je ostalo v le-tu 1974 relativno manj sredstev za re-produkcijo, kot v prejšnjem letu. Manj-ša reproduktivna moč gospodarstva pa je v Ljubljani še toliko bolj kri-tična, ker so osnovna sredstva, zlastl oprema, zastarela. Vlaganja v moder nizacijo so bila v pretekllh letih nam-reč veliko preskromna glede na potre-be po modemejši tehnologiji na vseh gospodarskih področjih. V letu 1974 so se investicijske naložbe v osnovna sred-stva sicer precej povečale, vendar so se sredstva vlagala v manjše, po de-lovnih organizacijah razdrobljene inve-sticije. Do združevanja sredstev za zah-tevnejše, gospodarsko donosnejše in-vesticije na območju Ljubljane skoraj-da nl prišlo. Zastarela tehnologija in organizacija imata za posledico, da se je tudl v le-tu 1974 nadaljevalo ekstenzivno zapo-slovanje. Od nekaj manj kot 5.000 na novo zapostenih v gospodarstvii, je bilo-skoraj polovico pol ali nekvaliffciranih delavcev. Ta proqes slabša kad-rovsko strakturo v gospodarstvu, lma pa seveda še druge negativne posledice. DinamiCno rast gospodarstva je spremljalo tudi slabšanje likvid-nosti. Terjatve in dolgovi naraščajo, toda ljubljansko gospodarstvo še ved-no v večji meri kreditira kot dolguje. Likvidnost sicer še" nl kritična, vendar že otežuje poslovanje. Integracijski procesi, ki bi pospe-ševali racionalno delitev dela, skupno planiranje, združevanje sredstev za raz-voj proizvajalnih sil, skupni markeling in skupno raziskovalno dejavnost, &e niso prav zaživeli. V letu 1974 so se v Ljubljani združevale v glavnem orga-nizacije ždruženega dela znotraj istih gospodarskih področij. Izhodišča gospodarskega razvoja 1975 Gospodarstvo pričakuje leto 1975 v težjih domačih in mednarodnih pogo- jih poslovanja. Tako so razmere na domaCih in tujih tržiščih še vedno fae-stalne, reproduktivna sposobnost go-spodarstvo je slabša, reprodukcijski material in energija sta dražja, obvez- Realnl družbenl proizvod bo ob ekonomičnejšem poslovanju rasel neko-liko počasneje kot v letu 1974, vendar hitreje kot v Sloveniji. Pizični obseg industrijske proizvodnje se bo pove-čal relativno manj kot leta 1974 in več kot v Sloveniji. Z naložbami in modernizacijo pri-Sakujemo, da se bo postopno zmanj-šalo ekstenzivno zaposlovanje, zato predvidevamo nekaj počasnejšo rast zaposlovanja kot v preteklih letih. Realni osebni dohodki na zaposlfe-nega bodo za 1 odstotek večji. Glede na predvMeno rast življenjskih stroš-kov pomeni to 28 odstotno poveCanje nominalnih osebnih dohodkov na za-poslenega. Prednostne naloge gospodarstva Za prognozlrani gospodarski razvoj bodo samoupravljalci v temeljnih orga-nizacijah združenega dela: 1. še nadalje krepili samoupravne od-nose v združenem delu, razvijali in izpopolnjevali sistem samoupravne-ga sporazumevanja in družbenega dogovarjanja; 2. izdelali akcijske programe, v katerih bodo zajeli tiste naloge s katerimi bodo izboljšali ekonomMnost poslo-vanja in produktivnosti; 3. še v večji meri pospeševali vklju-čevanje v mednarodno delltev dela, LJUBLJANA________________________________________^_______v odstotkih Eealizacija plana pfen Plan 1574 1975 1975 _____________________1973 t 1974 1974 Nominalni družbenl : " " "~~ ~" proizvod ' 38 34 81 Flealni dmžbeni proizvod 8 7 6—6^ Fizični obseg industrtjske proizvodnje . 13 9 1 število zaposlenih v družbenem sektorju 4,7 '3,0 3,0 Produktivnost dela . 4,0 4,0 3,0 Zivljenjski stroški " 34 37 23 OD na zaposlenega 26 X 24 Realni OD na zaposlenega 1,5 f l nosti za združevanje sredstev za infra- . struktume objekte so povečane. V letu 1975 je potrebno pospeševati pozitivna gospodarska gibanja iz leta 1974, to so dinamično rast, naraščanje produktivnosti in večanje Investicijskih naložb, kl bodo zagotovile sorazmemo hitre in uCinkovite gospodarske učinke. Dinamična gospodarska rast pa mo-ra biti ekonomična, zato je potrebno dosledno Izvajatl stabilizacijske ukrepe in s tem tudi soustvarjati pogoje za ustalitev tržnih razmer. Ljubljansko gospodarstvo se bo v letu 1975 razvijalo v glavnem v okviru predvldene dinamike zveznih in repub-liških prognoz. Ob sorazmerno stabil-nejših pogojih gospodarjenja in na-daljnji dinamični rasti gospodarstva, predvidevamo z upoštevanjem struk-ture in specifičnosti ljubljanskega go-spodarstva za leto 1975 naslednji raz-voj: po^ječevali izvoz in zmanjševali uvoz reprodukcijskega materiala s pre-usmeritvijo na domade surovine. Po-vezovali se bodo za skupni nastop in poslovno sodelovanje na tujih trgih, še posebej z neuvrščenimi deželami; i. pri delitvi dohodka upoštevali velike potrebe po modernizaciji gospodar-stva in povečali delež gospodarstva v dohodku. Istodasno bodo skrbeli za nagrajevanje delavcev po delu in rezultatih dela; 5. pospeševali smotme integraeijske procese v enotnem jugoslovanskem prostoru in v vseh fazah družbene reprodukcijfi: proizvodnja, predelava, promet, potrošnja, znanost. Pospe-ševali bodo proizvodnjo domačih surovin s skupnimi naložbami in drugim poslovno tehniCnim povezo-vanjem. Da bi dosegli te osnovne cilje bodo a) samoupravljalci: — dosled.no izvajalt stabilizacijske uk-repe; — ob večji ekanomičnosti poslovanja nadalje pove^ievali obseg proizvod-nje in storitev; — povečevali produktivnost z uvaja-njem modernejših tehnoloških po- , stopkov in. zmanjševanjem eksten-zlvnega zaposlovanja; — zmanjševali delež stroškbv na eno-to proizvoda z boljšo organizacijo dela, racionainejšo porabo materi- ala, večjo izrabo obstoječih zmog-Jjivosti, s hitrejšim uvajanjem novih tehnologij in z zmanjševanjem stroS- kov neproduktivne režije; — združevali sredstva za zahtevnejše naložbe v Ljubljani, tako da bo v večji meri možno aktivirati tudl do-mače in tuje kredite; . ; — Ljubljanska banka — podruznica Ljubljana bo Se v večji meri kot doslej uveljavljala načela selektivne kreditne politike pri kreditiranju gospodarskih investicij. Pri ugotav-ljanju prioritete bo upoštevala pred-vsem tiste investicij^ke naložbe, ki bodo pospeševale proizvodnjo in izvoz, dajale Iptre kapitalne efekte ob makstmalno možni porabi doma- ¦ čih surovin in angažiranju strokov-nih delovnih moči; — združevali sredstva za zadovolje-vanje potreb družbenega standarda delavcev v okviru krajevnih skup-nosti; — združevali 3,5 odstotka ostanka do-hodka za uresničitev desetletnega programa izgradnje cest v Ljubliani; — izboljševali kadrovsko strukturo v smislu sklenjenega druibenega do-govora o kadrovski politiki v Ljub-ljani: — izboljšati likvidnost s selekcijo kup-cev in redno izterjavo računov ter s preusmerjanjem glede na pov-praševanje na trgu; — kot osnovnl nosilci planiranja izde-lali srednjeročne plane lastnega raz-voja za leto 1976. in 1380 ter kon-cepte dolgoročnega razvoja in se vključili v koncipiranje družbene-ga plana gospodarskega in druž-benega razvoja občin in mesta; — skrbeli za čistejše ozračje in zdravo okolje z vlaganji v čistilne naprave in z neposrednim sodelovanjem prt uresničevanju sanacijskega progra-ma za izboljšanje onesnaženega oz-račja; -» skrbeli za varnost pri delu in pos-peševali preventivno zdravstveno varstvo in s tem zniževali nepro-duktivne stroške; — novozaposlenim zagotavljali prime-ren stanovanjskl standard; — s področja gostinstva skupno z Gos-podarsko zbornico izdelali kiatego-rizacijo gostinskih obratov in pose-bej opredelili obrate družbene preh-¦rane; b) družbeno-politlčne skupnostl in medobčinski odbor Gospodarske zbor-nice SRS: — ukinjale ostanke administrativnega urejanja družbenih odnosov in pos-peševale družbeno dogovarjanje in samoupravno sporaziimevaiije o skupni porabi, deino pa tudi v splošni porabi; — zagotovile, da bosta skupna in splašna poraba rasli počasneje kot družbeni proizvod v skladu z »Re-solucijo o družbenoekonomski poli-tiki rn razvoju SR Slovenije ter neposrednlh nalogah v letu 1975«. — zahtevale ob tako limitirani skupni in splošni porabi od vseh porabni-kov skrajno varčevanje ter zavestno odrekanje v korist večje reproduk-tivne sposobnosti gospodarstva; — pospeševale skupno z medobčin-skim odborom Gospodarske zbor- nice SRS družbeno koristne integ-racije, zlasti na podroCjih, ki so naj-bolj pomembna za občane; — za boljšo preskrbo občanov zlasti s kmetijskimi pridelki bo izvršni svet skupščine pobudnik skupaj z delovnimi organizacijami s področ- ja kmetijske, živilske industrije in trgovine za izoblikovanje koncep-cije preskrbe Ljubljane; — s selektivno davčno politiko in za-gotovitvijo poslovnih prostorov v novib. stanovanjskih soseskah bodo občšne pospeševale razvoj deficitar-ne storitvene obrti in gostinstva in na ta način omogočile tudi zaposli-tev zdomcev; — spremljale gospodarska gibanja in v sodelovanju s službo drtižbenega knjigovodstva vzpostavile tako ope-rativno evldenco, ki bo omogočila pravočasno ukrepanje pri tistih de-lovnih organizacijah, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali z izgubo; — si prizadevale za zdravo okolje ob-čanov. URBANIZEM V skrbi za smotrn urbanistični raz-voj Ljubljane bo potrebno prl sno-vanju in izdelavi prostorskih in urba-nističnlh dokumentov v vefiji meri knt doslej izhajati Iz kompieksnega pozna-vanja in reševanja družbene proble-matike, socialnega in ekonomskega raz-voja mesta, ob upoštevanju dinamične gospodarske rasti in življenjske ravni občanov. Naloge s področja urbanizma bodo v letu 1975 temeljile predvsem na že pripravljenih programsklh dokumen-tih dolgorofinega razvoja Ljubljane In pa izhodiščih za izdelavo srednjeročne-ga plana 1976—1980. Operativno delo strokovnih urbanističnih služb in druž-benih dejavnikov bo moralo biti zasno-vano na izdelavi takih konkretnlh urba-nističnih in prostorskih dokumetrov, ki bodo občanom predstavili konkretne predloge za uresničitev nalog v sred-njeročnem obdobju 1976—1980 kot prve etape dogoročne perspektive razvoja Ljubljane. Pri tem je treba utrjevati načelo, da se na nivoju skupščine mesta us-klajujejo in sprejemajo prostorsko-planski dokumenti, kl naj dajo vsebino prostorskega urejanja Ljubljane kot oelote, na občinskem nivoju pa kon-kretni zazidalni načrti, ki naj dobe vsebino operativnih planov uresničitve razvojnih prostorskih usmeritev, ki so pcdani s temeljno urbanistično do-kumentacijo. Za uresnMSitev nakazanih globalnih nalog bo na področju urbaniama v le-tu 1975 potrebno predvsem: l. drganlzirati mestne Ih občinke stro-kovne urbanistične službe, Ljubljan-ski urbanistični zavod in strokovne službe pri drugih institucljah tako. da bo zagotovljen odlofiujoč vpliv delovnlh ljudi in občanov na zasno-vo in spremljanje razvojne-planske in konkretne urbanistične dokumen-tacije. Odločujoč vpliv delovnih lju-di na področju urbanizma naj se uveljavlja predvsem z njihovim so-delovanjem v samoupravnih intere-snih skupnostih v skupščinah občin in skupščini mesta. 2. Na osnovi družbeno sprejetega dol-goročnega koncepta razvoja Ljub-ljane naj bo izdelan strokovni pred-log noveliziranega generalnega ur-banistiCnega plana to se ga pred-loži v javno razpravo. 3. Skupščine občin in mesta Ljub-ljane bodo zagotovile sredstva, da bo Ijubljanski gTad zaščiten pred nadaljnjim razpadanjem. Poleg nakazanih globalnih nalog bo potrebno Se: — da LUZ pripravi valorlzacijo indu- ' strijskih con s predlogom etapne izgradnje teh površin; — da LUZ pripravi predlog potrebnib lokacij za gradnjo samskih domov; — da strokovne mestne iii občinske urbanistične službe v sodelovanju z drugimi zavodl, institucijatnl in društvi pripravijo predlog urbani-stttnlh norm in kriterijev za go-spodarjenje s prostorom in njegovo izrabo; — da postane izvršni svet. skupščene mesta Ljubljane skupaj s skupno-stjo za varstvo okolja pobudnik za sprejem konkretnih ukrepov za pre-prečevanje novih in sananijo obsto-ječih onesnaževalcev okolja, zlasti zraka, podtalnih voda in zeienlh površin; — občinske skupščine bodo v sode-lovanju z mestno skupščino ln druž-benopolitičnimi organizacijami spre-jele ukrepe za ureditev problema-tike nedovoljenib gradenj in njiho-vo preprefievanje; — občinske in mestna skupšCina bodo sprejele urbanlstične ukrepe za do-končno uskladitev obvoznice z ob-stoječo urbanistično dokumentacijo. PROMET IN CESTE Prometna situacija Ljubljane, spre-jete odločitve o izgradnji cest po 10-letnem programu ter zaključki iz raz-prav o ugotovitvah prometne študije, bodo terjali takojšnje ukrepe na pod-ročju javnega prometa v mestu. Osnovne naloge v letu 1975 so: 1. Pričetek realizacije I. etape 10-let-nega programa izgradnje cest z za-četkom tegradnje Karlovškega mo-stu, rekonstrukcijo Prešernove, Ce-lovške in Drenikove ceste. 2. Nova skupnost za ceste in promet mora postati nosilec vseh nalog na področju izgradnje in vzdrževanja cestnega omrežja. 3. V skladu z 10-letnira programom izgradnje cest je treba izdelati etap-ni program vsebinske, zazidalne in prometne razbremenitve srediSča mesta skladno s policentričnim raz-vojem mesta in ljubljanske regije. Za uspešen potek teh osnovnlh in odločujočih nalog s področja ureditve prometa v Ljubljani bo potrebno še: — sporazumno z občinami zagotovitl boljše odvijanje javnega potniškega prometa, kJ mora dobiti prednost prsd osebnim prometom; — sistem semaforizacije je treba do grajevati v skladu z 10-letnim prog-ramom, s tem da se v večji mert upošteva potreba pešcev in kole-sarjev ter doseči maksimalno pro metno propustnost. Ob tem je treba uveljaviti take ukrepe, ki bodo za-gotavljali racionalno uporabo cest-nih in parkirnih površin ter var-nosti prometa in pešcev; — zagotoviti je treba redno vzdrže-vanje prometnih. površin, vključno s pripadaiočimi zelenicami; — razvoj javnega prometa in PTT prometa mora biti usklajen z razvo-jem in potrebami stanovanjskih ob-močij, distribucijo delovnih mest in mestnega središča: — znova je treba opredeliti režim idostave blaga ter to dostavo časov-no regulirati in omejiti. Nadalje naj se določi dopustna nosiilnost tovor-njakov do 5 ton v sredižču mesta s tem, da se upoštevajo specifična gradbeaa in komunalna vozila. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Z ustanovitvijo samoupravnih sta-novanjskih skupnosti se za naslednje leto obeta na področju stanovanjskega gospodarstva ugodnejša perspektiva. Pospešeno stanovanjsko graditev pa bo možno doseči le z doslednim us-merjanjem družbenih namenskih sred-stev, zlasti pa sredstev za družbeno pomod, gradnjo stanovanj na prlori-tetnih stanovanjskih soseskah. V letu 1975 se bodo morale občin-ske in mestne stanovanjske skupnosti zavzemati predvsem: 1. Za dograditev 3.500 stanovanj. Ma-terialna in finančna osnova za do-graditev takega števila stanovanj v Ljubljani je zagotovljena. To nalogo bo možno realiziratt z gradnjo stanovanj na koncentriranih usmerjenih gradbiščih. Zato je treba predvsem dokončati že pričete sta-novanjske objekte in dopolniti odlok o izboru prioritetnih zemljišč, tako da bo s koncentracijo mogoče doseči optimalne rezultate. 2. Stanovanjske skupnosti bodo skrbe-Je za hitro in učlnkovito porabo na-menskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in s tem prispevale k hit-reši in cenejši stanovanjskl graditvi. 3. Stanovanjske skupnosti bodo pri uveljavljanju družbene pomoči spoš-tovale enotne kriterije za vse občane Ljubljane. 4. Stanovanjske samoupravne skupno-sti se bodo morale zavzeti, da bodo zazidalna območja, namenjena stano-vanjski gradnji, hitreje komunalno in urbanistično urejena na osnovi usklajevanja razvojruh profgramo7 Icomunalnih podjetij in programov stanovanjske graditro. 8. Občine in stanovanjske skupnosti bodo operativno spremljale dinami-ko stanovanjske graditve In sproti opozarjale družbeno politične skup-tiosti na probleme in naloge, ki se pojavljajo v stanovanjskl graditvi. Z uresnlčitvljo teh nalog bo LJub-ljana v veliki meri prispevala k re-publiški akciji 26.000 stancvanj. Da bo stanovanjska gradnja bolj učinkovita je nadalje potrebno: — Stanovanjske skupnosti bodo v so-delovanju s strokovnimi službami mesta in občin pripravile predlog časovne razporeditve stanovanjske graditve za zazidavo sosesk v sred-njeročnem obdobju od leta 1976— 1980. — samoupravno organizirano stanovanj-sko gospodarstvo se mora zavzeti, da bo v letu 1975 sklenjen družbeni dogovor o oblikovaaju cen v sta-novanjski graditvi. Na osnovi stro-kovnih, tehnološklh, ekonomsko-fi-nančnih in ostalih kazalcev bo po-trebno zbrati elemente za izobliko-vanje enotnega in družbeno verifi-ciranega spremljanja cen v stano-vanjskem gospodarstvu; — stanovanjske skupnosti bodo po-budnik organlziranja posebnih enot stanovanjskih obrtniških storitev pri večjih gradbenih pcxijetjih. Vzpod-bujale bodo povezovanje teh delov-nih enot med seboj, da se na ta način ublaži deficitarnost stavbnega obrtništva, ki je eden jzmed glav-nih vzrokov za dolge roke graditve stanovanj; — stanovanjske skupnosti, krajevne skupnosti in družbeno politifine orga-nizacije naj poživijo delo zborov stanovalcev in hišnlh svetov; — stanovanjskim skupnostim je treba zagotoviti take stanarine, ki bodo krile stroške amortizacije in uprav-ljanja ter investicijskega in tekoče-ga vzdrževanja stanovanjskih hiš; — temeljne organizacije združenega de-la, ki zaposlujejo nove delavce, mo-rajo preskrbeti za njih primerne stanovanjske prostore, ter zagotoviti1 ustrezni del sredstev za družbeni standard novo zaposlenih delavcev, kar bo pripomoglo k postopku o ukinitvi zasilnih stanovanj in bara-karskih naselij. Povezati se morajo s pristojnimi urbanističnimi služ- bami za čimhltrejšo pridobitev lo-kacij v te namene. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Na področju komunalnega gospodar-stva se bodo z ustanovitvijo samou-pravnih komunalnlh interesnih skupno-sti bistveno spremenfli odnosi med no silci in porabniM komunalnih storitev. Z"-neposrednim usklajevanjem medse-bojnih interesov med nosilci in po-rabniki komunalnih storitev se bo kre-tralo enotnejše in bo"I3 racionalno na-firtovanje razvoja In združevanja dela ter sredstev na področju komunalne-ga gospodarstva. Občine in mestna skupščina ter družbenopolitične organizacije se bodo zavze\e, da Y«xio samoupTavne tomu-nalne interesne skupnosti organizlra-ne že v prvem polletju 1975. Komunalne delovne organlzacije bo-do pričele integracijske procese na po-dročju gospodarjenja z zemljišči, na-daljevale in poglabljale pa integracij-ske procese delovnih organizacij indi-vidualne In kolektivne komunalne po-trošnje. Ekonomsko in tehnološko po gojene integracije so porok, da bodo Komunalne delovne organizacije v le-tu 1975 realizirale za sprejete razvoj-ne naloge in projekte za obdobje 1974—1975 in izdelale predloge novih razvojnih programov za obdobje 1976—1930, kl bodo usklajeni a pro- grami stanovanjske in poslovne gra-ditve ter z 10-letnim programom izgrad-nje cest. Osnovne naloge v letu 1975 so: 1. Komunalna energetika Ljubljana bo začela z gradnjo II. faze izgradnje toplame v Šiški, za kar je potreb-no zagotoviti finančno pokritje. Prva etapa gradnje bo zagotovila večjo kapaciteto priključne moči za 50 Gcal. 2. Mestnl vodovod bo z • dokončanjem novih vodnjakov v Hrastju II. ter rekonstrukcijo črpališč v Klečah po-večal zmogljivosti črpanja vode za 30 odstotkov. Nadalje mora izkori-stiti vse tehnične in strokovne mož-nosti za zmanjšanje vodnih izgub za najmanj 2 odstotka v letu 1975. 3. Plinama bo z izgradnjo rezervoar-ja povečala možnost skladiščenja do-datnlh 2500 kubičnih metrov suro-vine ter s tem premostila težave pri dobavi osnovne surovine. Sofinanci-rala bo prvi del primarnega omrež-ja v dolžini 12,946 m za zemeljski plin. 4. Kanalizacija Ljubljana bo v letu 1975 pričela s I. fazo izgradnje čistilne naprave v Zalogu. 5. Komunalno podjetje 2ale bo v letu 1975 pripravilo vse potrebno za iz-gradnjo krematorija v Ljubljani. Razen navedenih priorttetnih nalog se bodo komunalne delovne organiza-cije, skupaj z družbeno-političnimi skupnostmi, predvsem z bodofiimi sa-moupravnlmi komunalnimi interasnimj skupnostmi zavzemale za uresničitev naslednjih nalog: — s samoupravnim dogovorjenim zdru-ževanjem služb kot so razvojno pro-gramiranje, projektiranje, iždajanje soglasij, skupni inkaso, optimizacijr kapacitet gradbene mehanlzacije in voznega parka, združevanjem sred-stev za razširjeno reprodukcijo ter, v drugih dejavnostih, v katerih se odražajo skupnl interesi, bo dose- žena večja racionalizacija poslovanja tn boljša organiziranost komunal- riih delovnih organizacij; — pri izdelavi novih razvojnlh progra-mov je potrebno izpopolniti in pri-lagoditi novi vsebini komunalnega gospodarstva tudi sistem financira-nja. Model financiranja mora 2ago-tovlti komplementamo obravnavo komunalnih stanovanjskih in gospo- darskih projektov. S tem mora bi-ti dosežena boljša dinamJka in raci-onalnost porabe razpoložljivih Inve-sticijskih sredstev. Z družbenim do-govarjanjem Vn samoupTavram spo-razumevanjem v okviru komunalnih In stanovanjskih Interesnih skupno-sti t«r Ljubljansko banko bo po-trebno zagotoviti realne vire za družbeno dogovorjene programske investicije posameznlh zahtevnejših. ln ve«jih projektov, ki presegajo možnosti realizacije v okviru sred-stev komunalnih delovnih organ^ zacij; — prouči naj se možnost uveljavitve prtključnega prispevka za kanaliza-cijo in vodovod ter možnost, da se kreditna sredstva, ki jih dajejo podjetja za urejanje zemljišč komu-nalnim organizacijam za žzgradnjo komunalnih naprav, ne vračajo; - ob sprejetju novlh programskih na-log bo potrebno posvetiti vso pozor-nost oblikovanju programskih cen komunalnih storitev; - Viator — mestni potnlSki promet bo izboljšal kvaltteto uslug in se vključil v urejanje nalog s področ-ja mestnega prometa, kot Jih bodo nakazali sklepi in dokumenti spre-jeti na podlagi študije o ureditvi mestnega prometa v Ljubljam; - Komunalno podjetje Ljubljana bo skupno s kmetijsklmi organizacrja mi izdelalo konkretno študljo o možnostih dolgoročnega odlaganja smeti in odpadkov na Ljubljanskem barju z namenom sanacije teh po-vršin. V tej nalogi naj se prouče možnosti sortiranja odpadkov ter zbiranja surovin za rndustrijo; - občinske in mestne urbanistične službe bodo poenostavile postopke za pridobitev lokacijskih, graJLbe-nih in uporabnih dovoljenj z name nom, da upravni postopek ne bo zaviral terminskih planov izgradnje komunalnih in stanovanjskih. ob-jektov. SKUPNA PORABA Temeljna usmeritev pri oblikovanju vsebine dela in bodofiih nalog na pod-ročju družbenih dejavnosti, je nadalj-nja krepitev samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov pri uveljavljanju ustavnih pravic delavcev, da odloCajo pri ustvarjanju, usmerjanju in delitvi 'dohodka znotraj svojlh delovnih orga-nizacij in v svobodnl menjavi dela z drugimi delavoi preko samoupravnih interesnih skupnosti. Samoupravne skupnosti bodo pri planiranju svojega razvoja v letu 1975 upoštevale načela družbeno ekonomske politike, s katero je dogovorjeno, da skupna poraba narašfia počesneje od rasti družbenega proizvoda. Uresniči-tev te naloge nalaga vsem področjem skupne porabe Iskanje nadaljnjih ob-lik integracije, skrajno varčevanje, ra-cionalizacijo poslovanja m zniževanje stroškov na vseh ravneh. Z realizaci-jo družbenega dogovora o kadrovski politiki pa je nujno izboljševati kad-rovsko strukturo zaposlenih. Posebna pozornost bo posvečena raševanju problemov družbenega stan-darda delavcev v družbenih službah. Ustavno načelo solidarnosti ln vza-jemnosti bomo še vnaprej uveljavljali in rzpopolnjevali na območju aiesta med petimi občinami ter navzven med občinami v SR Sloveniji. Za posamezna podrofija se zastavlja-jo naslednje pomembnejše naloge: — na področju varstva vzgoje ui izo-braževanja nas iz samoprispevka pridobljena sredstva obvezujejo, da se z racionalnim trošenjem uresnlči zastavljeni program in s tem omo-gočimo vključitev čimvečjega šte-vila otrok v predšolsko varstvo' ln postopen prehod na celodnevni pouk v šolah. Skupno z druglmi institucijaml bo-do moraie izobraževalne skupnosti pri-lagajati izobraževalni sistem kadrov-6kim potrebam naše družbe. Stipendij- ska politika bo tnorala. ta prizadeva-nja podpiratl. Nadaljevati in pospešiti moramo prizadevanja, da se nadaljnje šolanje omogoči vsej nadarjeni mladi-ru ne glede na materialne možnosti staršev. Izobraževalne skupnosti bodo v so-delovanju z ostallmi samoupravnimi skupnostml izdelale konkretne progra-me izgradnje novtti in razširitve ob-stoJeCih dljaSklh ln študentsklh do-mov. — Prlzadevanja na področju zdravstva bodo usmerjena v nadaljnje smotr-ne integracije in povezovanje osnov-ne, specialistične in hospitalne de-javnosti. Investictje v zdravstvo bo-do namenjene predvsem za Sirjenje osnovnega zdravstvenega varstva in za dograditev in usposobitev Klinič-nega centra. — Kulturne dobrine so še premalo dostopne širokemu krogu delovnih ljudi, zlasti delavcev — neposred-nim proizvajalcem, prebivalcem me-stnih okoliSev, mladinl in delavcem iz drugih republik. Zato Je priori-tetna naloga kulture na podlagi kvalitetnih programov poveCati šte-vilo obiskovalccv, poslušalcev, gle-dalcev, bralcev, z eno besedo po- • rabnikov kulturnih dubrin. Poleg že ustaljenlh oblik bodo kulturne in-stttucije uvajale tudl nove sodob-nejše oblike širjenja Kulturnih do-brin. •' Kulturne skupnosti bodo vspodbu- jale tudi amaterske kulturne dejavno sti: — Z novimi samoupravnimi ooiikami na področju socialnega irarstva bo-mo zagotavljali celovitejše reševa-nje perečlh socialnih problemov. — Prioritetna naloga razvoja telesre kulture v letu 1975 ^o vključevala čimvečje število občanov vseh sta-rosti iz različnih sredin v,redne ob-like telesno-kulturnega udejstvova-nja, od predšolske in šolske miadi-ne, delovnih ljudi do starejših ob-čanov. Telesnokulturna dejavnost se bo širila v šolah, delovnih kolekti-vih in krajevnlh skupnostih. Pose-ben poudarek bo dan tistlm obli-kam telesne kulture ;n rekreacije, ki so dostopne širokemu krogu ob-čanov. SPLOŠNA PORABA IN DRUGE NALOGE Splošno porabo predstavljajo druž-bene potrebe, ki se financirajo iz proračunov. Skupni dovoljeni global proračun-ske porabe občin v SR Sloveniii bo v letu 1975 za 25 odstotkov višji od dovoljene porabe v letu 1974. Po me-rilih posebnega družbenega dogovora, ki ga bodo sklenile slovenske občine, bo v okviru tega globala dolofiena vi-Sina za posamezno občlno, odnosno Ljubljano kot celoto. Razpored prorafiunskih sredstev Ljubljane bo moral upoštevati: — nadpoprečno aktivnost družbeno-po-litičnih organlzacij in društev, — strokovnost in obseg dela državnih organov zaradi bitre rasti Stevila prebivalstva, — zahtevnejšo kolektivno koraunaJno porabo zaradi gostote prebivalstva. koncentracije zdruienega dela ter velikega notranjega in tranzitnega prometa. Prioriteto pri razporejanju prora-čunskih sredstev imajo uporabnlkl po nasiednjem vrstnem redu: — dejavnost organov družbeno poll-tičnih skupnosti, — dejavnost družbeno politMnih orga-nizacij in druStev, — dejavnost krajevnih skupnosti, — komunalna dejavnost, — socialno skrbstvo In zdravstveno varstvo za opravUanje tistih nalog, za katere bo morala občlnska skup-šfiina še nadalje zagotavljati sred-stva iz proraduna, — negospodarske tovesticije, prl če-mer je prvenstveno treba zagotovi-ti sredstva za porabo že sprejetih obveznosti (anuitet) tn za dokonia-nje začetih investicij, — gospodarske investicije, — intervencije v gospodarstvu. Do prevzema financiranja socialne-ga varstva, komunalnih dejavnosti (ko-lektivna komunalna potrošnja in ce-ite) po novo ustanovljenlh samouprav-nih interesnih skupnosttb. bodo zaCas-no prevzeli pokrivanje teh potreb pro raeun* občin ta mesta. Državni organl in strokovne institu-cije, ki se financirajo iz proračunov, bodo skrbeli, da svojo orgaaizacijo in strokovno izpopolnjevanje usmerijo ta-ko, da bodo lahko prevzeb čimvefi strokovnih, analitičnih in planskih op-ravil in pripravljali skupščini, izvršne-mu svetu in druglm organom primer-no rn kvalitetno gradivo za razpravo in odločanje. V ta namen bodo do-gradili sistem delitve osebnlh dohod-kov po delu, izboljševali delovne pogo-je, nabavili sodobnejše delovne pripra-ve in lzboljšali organizacijo dela. Za leto 1975 je predvideno finan-ciranje naslednjih pomembnejših skup-nih zadev in akcij: 1. Upravni in pravosodni organi si bo-do prizadevali izboljšati in pospešr-ti storitve občanom. V ta namen se bodo tudi adaptirali prostorl v Kre-siji, ter financirala služba za avto matsko obdelavo podatkov. 2. Za načrtovanje družbenoekonomsko-ga razvoja mesta bo začel z delom novoustanovljeni Zavod za plan, statist&o in cene.. Ta bo skupno i LUZ zagotavljal strokovno osno-vo za dogovore o ekonomsko pro-storskem in družbeno usklajenem razvoju mesta. 3. Za bodočo družbenoekonomsko us-meritev mesta, njegov nadaljnji raz-voj in krepvtev materialne osnov« bo potrebno izdelati naslednje štu-dije: — Dolgoroeni razvoj Ljubljane (II. fa-za) — Srednjeročni razvoj Ljubljane, — Energetska bilanca LJubljane, — Delitev družbenega proizvoda t Ljubljani, — Preskrba Ljubljane, — Integracijsk* procesi gospodarstva Ljubljane. 4. Dograjeno bo zimsko kopališče. 5. Pospešeno so se nadaljevale sanaci-je Ljubljanskega gradu. 6. Občine in mesto se bodo vkljuHli v solidarnostno akcijo za dograditen ^^jSSnatskega zdravilišča za borce NOB v Mojstrani. 7. Financirali bomo še druge akclje, zlasti na področju kolektivne komu-nalne (vzdrževanje javne snage in zelenic, javne razsvetljave, semafori-zacije, regulacije Malega grabna), 8. Eazvoj gasilske brigade bo zago-' tovljen v okviru novoustanovljene požarne skupnosti. Do ustanovitve te skupnosti pa bo dejavnost gasil-ske brigade financirana iz prora-čuna. P. Družbeno politične organizacije me-sta in še posebej koordinaci.iskl od-bor obfiin Ljubljane in mesta si bo-do prizadevali zbrati tudi v letu 1975 potrebna sredstva za Kozjan-sko v skladu z republiškim dogo-vorom. UUDSKA OBRAMBA V skladu z zakonskimi In drugimi določili ter doseženo stopnjo obramb- nlh priprav je potrebno v prihodnje Bkrbeti za skladen razvoj vseh dejav- nikov splošnega ljudskega odpora, zla- sti pa je treba zagotoviti fevajanje na- slednjih pomembnejših nalog: 1. Upoštevajoč bogate izkušnje iz NOB in v skladu s smernicami tev jiavo- dlli predsedstva SFRJ za obrambo, i je treba v procesu podružbljanja i ljudske obrambe konkretne.je opre- deliti vlogo In naloge družbeno po- litičnih organizacij, interesnih skup- nosti, OZD, KS, upravnih organov obfiin tn mesta. Predvsem Je potreb-no prilagoditi oborožene enote Ijub-ljanskim potrebam. 2. Zaradi enotnega in hitrejšega raz-voja LO, ki se financira s sredstvi sklada za fmanclranje enot in služb LO je potrebno zagotoviti odgovor-nejši odnos delovnlb in drugih or-ganizacij do pogodbenih obveznosti. 3. Dosledno je treba izvajati odlok SM Ljubljane o izgradnji zaklonišd. Davčne uprave ljubljanskih občin pa morajo zagotoviti dosledno izvajanje dolo&l odloka o zbiranju sredstev sklada za gradnjo zaklonišč. 4. Zagotoviti je treba obvezne blagov-ne rezerve na prlmernih krajih, pospeševati razvoj kmetijstva v od-ročnih področjih, preskrbeti rezer-ve repro materiala, goriva in zago-toviti ustrezne rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo. 5. Krajevnim skupnostim je potrebno zagotoviti ustreznsjše pogoje za pri-prave na LO in načrtno usposab-ljanje prebivalstva za splošni Ijud-ski odpor. Pri tem se morajo zla-sti angažrrati družbeno politične or-ganizacije in občinske skupščlne. 6. Organlzacija civilne zaščite v Ljub-ljaiii se mora piilagoditi »doktrinar nim načelom CZ v SFRJ« in »na-vodilu za vodenje CZ SFRJ«. Zaradi tega je potrebno organizirati civil-no zaščito v vseh TOZD, DO, stano-vanjskih hišah in blokih, krajevruh skupnostih, naseljih tn vaseh.