133 Henrik Ferstel |oil najodličnejšo stavbinske umetoljiiike (arhitckte) našega cesarstra ifsme se po praviei poleg Hunsena in Schiuidta priatovati tudi Henrifc Fcrstel, kateroga podobo iinate denes pred steboj. Henrik Ferstel se je porodil v 7. dan julija 1828. leta na Dunaji. Oče mu je bil uradnik narodovne baiikc. Prva skrb mu je bila aina vzrediti si po onih načelih, po katerih se ne vzobrazuje samo um otroškj, nego tudi sn-e in zuačaj. Henrik jc hodil najpred v domačo ljudsko žolo, pozneje v todanjo realko, ki je bila spojena s politehničnim zavodom. V treh letih je zvrSil rrfeno Solo z najlioljiiin uspcbom ter je Btopil v politehniko t. j. neiJnico razuih umeteljuosti. AJi iijegov diih, ki se je popeujal lio višjih stvari, zadovoljen ni bil s tem, kar se jc uiilo v politeliniki. V tein, ko je bil učenec rcčenega zavoda, obiskoval je tudi ob enem slikarsko uHlnioo na akademiji vzo erem so se uprla brazovalnih unift Ijudstva in ter- teljuosti ter je hodil poslufeati mlična prcda- vanja na vseuči- Jifi6e. Zn-Sivši tohniko, stopilje Ferstel v akadc- mijo, kjcr sta bila Siccardsburg io BocsDer uje-gova učitcJja. V tej dobi je na-atopilo za Av-strijo osodepolno loto 1848., v ka- jala večjo svo- bode in novih pravic. NajsttaS- no.jši upoi-niki so bili v glavnem mestu na&ega ce- sarstva, na Du- naji. ])a bi so Ziiilušilii nslaja in odstranilo divje razsajanje npornikov, na- rertila se je ncka iiiiriHlna straža, h katerej so z vclikim veseljem pristopali mes&ini vseh stanov, mladina višjih šol in njeni »^itoJji, eesarski iiraHuiki m mnogi plemenitijiki ter so se ..narodne stražuJke" imeuovali. Taka narodna straža je bUa v ročenem viharncra lotu tudi pri nas v lijubljani. Dunajski vscučelišniki in njeni niiitolji, stopivsi v tako narodno stvažo, dali so si iino ,,akadftinieiia legija." V to leffijo se je bil zapisal tudi Henrik Ferstol. Njogov oče je bii v toj dobi prcstavljec v Prago, in vsa njeirova obitelj je morala za njiiu. Ali že takoj drugo leto se jo vrnil Ferstel na Dnnaj ter nadaljeval uauke, kolikor jo mogel v tedanjih razmerah. Zvršivži uaukc na akademiji, podal so je Ferstel v umetcljuiško delaroico svojega ntrijca Stttche-ja, ki jp bil odličen stavbinski umeteljnik kneza Kiuaki-ja in ustonoritelj krasnoga posjopja za iimiiteljnike na Dnnaji. Mnogi (iragoceni izdelki so rabudili pozornost aa njcga in moseca septembra 1854. 1. jc prejel cesarsko denarno podporo, da je mngcl potovati v Italijo tcr ondu popolnein zvršiti nauke, katerih je treba stiivbinskemu umeteljuiku. V tcra letu je bilo razpLsauo Tabilo za oglaševanju stavbinskih mneteljnikov, ki bi napravili naert 1 134 z& »Votivno cerkcv", ki so jc iinola zidati na Dunaji v spoinin na srežno in čudoTito rešitev 1853. 1. našcga presritlega cesarja PVaiia Josipa I. Pet in sedemdeset Dačrtov je bilo poslanih; prvi in najodličnejši arhitekti iz vse Evrope 90 se bili vdeležili refenega vabila in posiali svoje izvrstno izdelane nairte. Ali vzprejot je bil le JMlon sam načrt in to od na.šcga, laknit še mladcga, dumsčega iuneteljnika Honrika Foratcl-ua. NjogovBinu naMu jo bilo prvo darilo. In po tom načrtn je zidana prekraana ,Votivna eerkev" v gotskem zlogu na Dunaji, ki jc jodna najlepSili ccrkva v našem stoletji. Kidali so to cerkev nad 20 let in v 24. dan aprila 1879. leta, v dan petindvajset-letniee ceaarjeve srebrne poroke, bila je slovijsno odprta. Ker vam smo podobo te prekfasne eerkve pnnesli v letošnjem nVrtei" (glej štev. 3, str. 41), zdc.lo »e nani jo priraerno, da vas sezuanimo tudi z domafim umeteljnikom Fe rgtel-nom, po čegar načrtu in vodstvu je ccrkev sezidana. I. T.