n
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vte leto • . . S6.00 H ol leta - • • • lew York celo leto Za mazemstro celo leto
. $6.00 • $3.00 . $7.<
GLAS NARODA
list: slovenskiliidelavce^rv Ameriki.
n
L
The largest Slovenian Daily in the United States.
id every day except Sunday* i and legal Holidays. 75,000 Readers.
TEUTON: OHslssa 8—3878
KnUrsd as Second Class Matter September 21, 1908, at the Post Office at Hew York, W. Y„ under Act of Oongress qf March 3, 1870
HO. 287. — ŠTEV. 287.
HEW YORK, WEDHE8DAY, DECEMBER 7, 1932. — SREDA, 7. DECEMBRA 1932
TELEFON; CHelaea 3—3878 VOLUME XL. — LETNIK 7TL,
VER NI V POSLANICI OMENIL DAVKA NA PIVO
PREDSEDNIK JE PRIPOROČIL SPLOŠEN DAVEK NA PRODAJO IN REFORMO BANČNEGA SISTEMA
Sedanji bančni sistem se je povsem izjalovil.—Vsem vladnim uslužbencem, ki dobivajo več nego tisoč dolarjev na leto, naj bo skrčena plača. — Evropski narodi morajo do 15. decembra zadostiti svojim obveznostim. — Proračun je treba spraviti v ravnovesje.
Brezposelni so smeli do Kapitola
KITAJSKA ARMADA SE JE UMAKNILA
Včeraj je bila prečitana obema zbornicama kongresa predsednikova poslanica, ki vsebuje sledeče glavne točke.
— Uvesti je treba davek na prodajo in sicer enakomerno na vse izdelke; izvzeta so le živila in nekatere vrste obleke.
i
Bančni sistem je treba temeljito predrugačiti. Si-1 stem se je v tej krizi popolnoma izjalovil, in njega i reforma je prvi pogoj za izboljšanje razmer.
Vladno službo je treba reorganizirati. V to svrho ; bo treba združiti več kot petdeset oddelkov.
Vsem zveznim uradnikom, ki dobivajo več kot tisoč dolarjev na leto, naj bo skrčena plača. V nekaterih slučajih naj bi znašalo to skrčenje do štirinajst odstotkov.
Razna dovolila bo treba zmanjšati za približno petsto osemdeset milijonov dolarjev, da bo spravljen proračun v ravnovesje.
Evropske države morajo zadostiti do 1 5. decembra svojim obveznostim. Moratorij ne bo pod nobenim pogojem podaljšan.
Sodelovanje z drugimi državami v pogledu razorožitve, gospodarske obnove in plačevanja dolgov.
Nadvse značilno je, da ni predsednik Hoover niti z besedo omenil legalizacije dobrega piva oziroma davka nanj.
WASHINGTON. D. C., 6. decembra. — Pred sednik Hoover je danes v posebni poslanici sporočil kongresu, kako bi bilo po njegovem mnenju najlažje uravnovesiti proračun ter obnoviti blagostanje naroda.
V	to svrho je priporočil davek na prodajo, zmanjšanje vladnih izdatkov ter reformo bančnega sistema.
Poslanica je izzvala v kongresnikih različno razpoloženje. Nekateri jo hvalijo, nekateri jo grajajo, so pa tudi taki. ki se sploh ne menijo zanjo.
1 akoj je bilo opaziti, da predsednik ne priporoča niti legalizacije dobrega piva niti davka na dobro
pivo.
Senatorji so vsebino poslanice mirno poslušali, dočim so bili člani poslanske zbornice precej brezbrižni.
Nekateri so med čitanjem glasno govorili in se zabavali. Ko je bila prečitana poslanica do konca, so začeli republikanski kongresniki navdušeno ploskati.
Mnogo kongresnikov je sprejelo predlog glede davka na prodajo z mešanimi čustvi.
Kakor znano, je bil v zadnjem zasedanju predlog glede tega davka po ostri debati zavrnjen.
Vodstvo demokratske stranke, ki bo kmalu prevzelo vladno krmilo, bo tudi vbodoče vztrajalo pri legalizaciji dobrega piva, čes, da bo davek na dobro pivo prinesel vsoto, ki bo skoro zadostovala za u-ravnoveienje proračuna.
V	senatu je imel zelo značilen govor demokrat Long iz Louitiane, ki je odločno kritiziral predlaga-
begnil iz Mančuli.
KUNDT BO POVELJEVAL B0LIVIJCEM
Nemškega generala je povabila bol Ivi j ska vlada. Paragvajci še vedno oblegajo trdnjavo Saave-dra.
La Paz, Bolivija, 6. decembra. Nemški umirovljeni pen-era 1 in bivši ij>oveljnik bol i vijake armade. general Hans K umit. je prišel iz Berlina in je bil deležen veličastnega sprejema, ki je bil v velikem nasprotju z njegovim tihim odhodom iz La Paz leta 1930.
Visoki vladni in armadni častniki .so ga sprejeli, ko se je z avtomobilom pripeljal iz Ariea. Navzlic temu. da je vlada že pred meseci naznanila, da je povabila
generala Kundta. da pre ve* me j ^ niski častniki našli generala poveljstvo nad bolivijsko armado £un pjng-wena jn ves njegov štab. proti Paragvajcem. je general iz- p^ se je pri£el pri limstu Hai-javil. da je prišel .samo z name- ]ar> kj(.r bi]o japonsko bom-jv»in. da ustanovi veliko naselbino j bardiranje tako silno, da je ge-Xemcev v Dol i vi j i.
EINSTEIN PRIHAJA V AMERIKO
DEPUTACIJA JE IZROČILA SVOJE ZAHTEVE CURTISU IN GARNERJU
WASHINGTON, D. C., 6. decembra. — Brez-
Japonci so pognali kitaj- Iskal je^ ameriški vizum poselni, ki so prišli iz vseh krajev v Washington, d= sko uporno armado vi in se je razjezi! zaradi (demonstrirajo pred kapitolom, ko prične kongres
svoje zasedanje, so morali poldrugi dan ostati na cesti izven mesta, slednjič pa jim je bilo dovoljeno peš iti v mesto pod močno policijsko stražo.
beg. — General Su je s izpraševanja. — Skoro posebnim vlakom po- ne bi hotel iti v Ameri-
ko.
Moskva, Rudija, (i. (decembra, i Japonska armada je .pognala v beg armado gener. Su Ping-\vena ter jo vrgla iz zapadne Mandžurije v sovjetsko ozemlje, j Generala Su ter 1<MM) njegovih častnikov in vojakov je ruska ar-| mada internirala, lie žet" i vojaki >o . se polastili vlaka kitajske 'vzhodne železnice ker jim železniška u-prava lii hotela prostovoljno dati ( vlaka. Ko je prišel vlak 4:J voz .na sovjetsko ozemlje iz Mančuli.
Iz trdnjave Saa*vedra, katero oblegajo Paragvajci že štiri tedne. prihajajo povoljna »poročila.
neral Su z "vsem svojim štabom v divjem begu pobegnil čez mejo v sovjetsko Rusijo.
Tokio, Japonska, 6. decembra. Paragvajoi so opustili svoje utr-1 Japonska armada je prekoračila j ene postojanke štiri milje od S aa- Khingan gorovje in so nahaja sa-
vedra. kjer so brli najljutejši boji in ko Paragvajci poskušali prebiti tbolivijske črte.
BORAH ZA PRIZNANJE RUSIJE
Washington, D. C., (i. decembra. Po mnenju senatorja "VValliama K. Borah dobiva boj za priznanje
mo še 100 milj od mesta Mančuli. Kitajski general Sun Ping-wen je pobegnil v .sovjetsko ozemlje. T'soda japonskih 183 talcev, katere je general Su drža! v čuli. ni iznana.
Japonska armada je s pomočjo aeroplanov za« vzel a utrjeno in est o TTailar, je važno železniško križišče ob kitajski vzhodni železnici on-stran Khingan gorovja. Ar-Rusije vedno »večjo izaslombo. Bo- mada je takoj pričela prodirati rab se že več let poteguje za tr- proti Mančuli. ki se nahaja 116 govske in politične zveze s sovjet- milj severozapadno od Ilailarja. sko Kusijo.	Čete so prodirale v oklopnih avto-
— O tem predmetu imam že ve- mobilih ob železniški progi, like kupe pisem, — je rekel sena- • Tokio, Japonska, 6. decembra, tor Borah. — Trgovci po celi Več tisoč oseb je bilo zbranih na Ameriki so spoznali, da je neob- pomolu v Kobe v dežju, ko je -veli odn o potrebno, da Združene dr-, liki zave priznajo Rusijo in sklenejo ž njo trgovski! pogodbo. To me navdaja z velikim upanjem.
Tudi novo izvoljeni predsednik Roosevelt je rekel, da bo takoj po nastopu vlade deloval na to. da Združene države priznajo Rusijo.
Berlin, Nemčija, ti. decembra Nemški učenjak, profesor Albert Einsten. je stal kot šolarče-K pred uradnikom ameriškega konzulata, ko je Iskal »vizum za svoj potni list v Ameriko. Uradnik ga je izpraševal o komunizmu, pa c if i z- i mu in anarhizmu. Spočetka je Einstein mirno odgovarjal, slednji«" pa se je raztogot.il, ker mu je brio preveč vprašanj. Poaneje jo poslal konzulatu svoj ultimatum, v katerem zahteva vizum v 24 lirah, drugače ne bo potoval v Ameriko.	J
Prej profesorju Einsteinu ni bilo treba zglasiti se pri ameriškem konzulatu za vizum, temveč so ni 11 ga preskrbeli njegovi prijatelji. Toda državni department je pred kratkim naročil berlinskemu konzulatu, da mora izprašati profesorja Einsteina, ker ga je društivo pat riot ičnih žena ob-, dolžilo. da je komunist.
Einstein. ki ima mnogo odlikovanj. ki ima pismene čestitke predsednika Hooverja iu častno Man- meščastvo mesta Xew York, je bil v soboto presenečen, ko ga je ameriški konzulat obvestil, da se! mora izglasiti na konzulatu.	{
Konzul Messersmith era je iz-i praševal <rlede starosti. rojstnega dne. državljanstva, slednjič pa ga ; vpraša, kaj je namen njegovega
Policijski komisar Ernest \V. Brown je dal policiji ukaz. da u-makne na cestah barikade in pusti brezposelnim vkorakati v mesto. medtem ko jim ni bil dovoljen 'vstop prvi dan. ko je pričel zborovati kongres.
V torek so stopili v vrsto, po-
DEMONSTRACIJE ROMUN SK1H DIJAKOV
•sto 5000 dijakov, da demonstrirajo proti trianon.ski pogodbi. p<> kateri je bila Transilvanija dodeljena Romunski. Na potu je prebivalstvo metalo kamenje na vlak, ki je a-ozil dijake.
fpitola. nato pa se morajo zopet
I parnik Urad Mara pripeljal 224 mrtvih vojakov, ki so brli u-biti v vojnih operacijah v Mandžuriji v oktobru in novembru.
NAŠLI SO OROPANO GROBNICO
Oaxaca City, Mehika, <>. dee. — Ek špedicija. ki izkopu je grobnice starih mehiških rodov, je odko-pala grobnico, ki je bila popolno-
MRS. MCADOO JE
potovanja.
Einstein mu odgovori: stveno raziskovanje.	...	-	.
Dalje vpraša konzul: - II kaki *	v	trucke in avto-
organizaeiji pripadate ?	|	KVen mW4ta'
- K nobeni, da bi jaz vedel. -) . '"V ^	T?102' ____i tA r.. I ja hriba, kjer stoji kapitol. Dovo-
Iljeno je bilo samo deputaeiji, da izroči svoje zahteve podpredsedni i ku Curtisu in speakerju Garner-\ jn.
J Vodja brezposelnih Benjamin | je rekel, da mu je bilo sporočeno
Krorbtadt, Romunska, 6. de«-. V Kronstadtu je bila na nogah vsa jedli sendviče in popili kavo. na- policija, ko se je pripeljalo v me. to .pa pričeli korakati. Iz mesta so prišle tudi žene z otroci, katerim je bilo dovoljeno prenočiti v Washingtonu, da so se udeležile parade. Demonstrant je bili večinoma dobro razpoloženi.
Ko so se pripravljali za korakanje proti kapitolu. je bila straža pri zakladniški in novi trgovski palači podvojena. Pri zakladniški palaei je bil odprt samo glavni vhod in pred vrati je stala policijska straža. V notranjosti poslopja je bilo veliko število posebnih stražnikov.
V zakladniški palači so bili stražniki oboroženi z bombami, v trgovski palaei pa samo z revolverji. Stražniki so rekli, da sicer ne pričakujejo nikakih nemirov, da pa so za vsak slučaj pripravljeni.
Voditelji demonstrantov so ves dan hodili okoli policijske straže in prosili, da bi jim bil dovoljen vstop r\- mesto. Nato pa je policijski komisar vsled dovoljenja podpredsednika CurtLsa dovolil.
ČRNCI SE SELIJO
PROTI SEVERU
Atlanta, Ga., 6. decembra. - -Izseljevanje zamorskega prebivalstva iz krajev, v katerih ras'e bobaž in sladkorni trs, se vrši v tako'velikem obsegu, da ni dan« i južno od reke Potomae. noben"-Znan-|tla sniejo P kredit i parado do ka-Iga mesta, v katerem bi bilo vec
ORTIZ RUB10 BO POSLANIK
Mexico City, Mehika, C. dec.
V vladnih krogih prevladu"' mnenje, da bo prejšnji mchii'.i predsednik Otiz Rubio v kra -kem imenovan za mehiškega poslanika v Parizu.
odgovori Einstein
—	Ali greste obiskat sorodnike ali prijatelje?
Pri tem vprašanju se Einstein razjezi in odvrne:
—	Ne grem. tla bi želel koga
črncev nego belokožcev.
V mestu New Yorku je sedaj 327,000 črncev, v Chicago 234 tiso«'. v Philadelphiji 219,000. v Wash ingtonu pa 132.000.
RUSIJA PRODUCIRA SILNE MNOŽINE PETROLEJA
j obiskati, temveč z ato. ker sem
bil povabljen. Nemčija je zame j.
j da je policija dpbro oborožena in
Los, Angeles, CaL, decembra. Mrs. William Gibbs McAdoo, soproga novoizvoljenega zveznega -senatorja in hei pokojnega predsednika Wilsona. se je podvrgla operaciji na slepem črevesu. Operacija je dobro izpadla.
Washington, D. C., 6. dec. —
V razmeroma malem ruskem ozemlju ob severni meji Japonske, ili devetih mesecih teko-producirali toliko petroleja, da zaostaja produkcija edi-
■W. .	Jdorolj dobra, ako me Amerika ne je	: ~ G^lah bI°mo' da, , ________
BILA OPERIRANA mara.	bomo SP°V*<*h -s policgo. vsled so v prv
--I — H kateri stranki pripadate? < esar boni° osta,i na	ko čega leta
—vpraša konzul.	*ta *********
Einsten se začudi in ga >i>raša !	; nole za ono v Združenih drža/vah«
za pojasnilo.	- SRNJAK V TISKARNI I Produkcija v Združenih drža-
— Vidite. — pravi konzul. —'	__vah je znašala .>93.180.000 sodov,
ako imajo osebe, ki prosijo za vi-1 Spring Valley, N. Y. 6. dec. — j v KiLsiji nad 120 milijonov sodov, zum. kako postna politična pre- Eno leto star srnjak je skozi ok- * Venezueli pa »8 milijonov so-pričanja, jim skoro ni mogoče da- no prišel a* prostore lista "The dov.
ma prazna in kamen grobnice raz---i ti vkuma. Na primer, ali ste ko- Rockland Countv Leader". Srnjak
bit. Orobniea je največja, kar jih :	! munist. aM anarhlst !	. je prišel skozi zadnje okno v de-
je »e našla ekspe-dieya v Mehiki. LALLtMJV JItI IZ V ULJ tN ZA) Ttnlaj pa profesorja Einsteina la^ico in raconetal nastavke, na-
Izmed dvanajstih grobnic, ki so	titijIMI ( mine potrpežljivost. Naglo vstane to pa je obiskal tudi uredniški in}
jih na sli. je to tretja grobnica, ki j	LWMiA ' in z veliko resnostjo zakriči:
je bila oplenjena.	,	--i _ Alt je to inkvizicija f Ali mi
Zgodovinarji zatrjujejo, da soj	Mortterey, Mehika, 6. decern-] hočete naga jati? Na tako -neumna
.španski o*voji<elji prisilili Indi- bra. — Plutarrco Elias Calles.
!
vprašanja n«- odgovarjam. Nisem
TROCH NA POVRATKU NA TURŠKO
jance. da so oplenili svoje grob-; sin bivšega mehiškega pretLseilni-1 prosil. da bi šel v .Vmeriko. Vaši skarno je slišal ropot. Ko pride iz Dunkirka. je nice in odnesli zlato m drage . ka Callesa je bil izvoljen za žu- j rojaki so me povabili, da. prosili v urad lista, zagleda srnjaka v ljan preko Pari
so me. Ako bi stopil v vašo deželo kot sumljiva oseba.
kamne.
pana v Monterey.
ni davek na prodajo in se zavzemal za program "decentralizacije vsega bogastva".
Kakor je nocoj kazalo, bodo demokratje, ki imajo v poslanski zbornici večino in lahko tudi v senatu s pomočjo neodvisnih republikancev uveljavijo svojo voljo, vztrajali na stališču, da mora biti še tekom sedanjega zasedanja dovoljeno dobro pivo ter bodo sprejete potrebne postave za pomoč farmer-jem.
rajst ne
grem. Ako mi nočete dati »vizuma, vas prosim, da mi povejte, potem bom vedel, kje sem. Toda ne stavite mi nobenih poniževalnih vprašanj.
Ko je Einstein prršel domov, ga je čakalo že več prijateljev in rekel jim je :
— Ali ne bi bilo smešno, ako mi ne dovolijo iti v Ameriko? Ves svet bi se smejal Ameriki.
Ameriški konzul mu je še isti dan vrnil potni list z vizumom.
upravni oddelek ter razmetal vsej
knjige in uradne listine.	{ Pariz, Francija, 6. decembra.
TIskarna je bila tedaj zaprta. (Ruski revolncijonarni m izgnani Christ Kline, ki s+anuie nad ti- voditelj Leon Trocki. ki je prišel,
bil naglo prepe* Pariza v Marše i H es. uredniškem prostoru. Po glavi in Trocki je hotel obiakati v Pa-hrbtu je okrvavel. ker se je rizu zdravnika, toda je izpreme-obrezal. ko je skočil skozi okno in nil svoj načrt. Odklonil je vsak razbil šipo. Kline je nato poklical razgovor s časnikarskimi poro-policijo.	čevalei, rekoč: — Vi, easnikarskt
Prišel je policijski načelnik poročevalci, srte poročali, da sent Dert Durie. ki je hotel s sladkor- govoril proti Josipu Stalinu, Se-
jem in prijaznimi -besedami privabiti žival k sebi. Ker se pa srnjak ni hotel pomiriti, je Durie potegnil revolver in ga je usmrtil z enim strelom.
Mrtvega srnjaka so daM Summit Park bolnišnici, in bolniki so imeli dobro ko&ilot.
sar nisem nikdar govoril.
Rekel je, da je bila mobilizacija) v Antw«erpenu nepotrebna v primeri z nevarnostjo, katero je predstavljal.
Iz Marseilles bo Trocki s svo. jim spremstvom vzel prvi parnih na Turaiwfc
\
«tl| VlttOl"
XXW YORK, WKDVS8DAY, D ECEMBER 7, 1032
THE LAXOP8T 8L0TXHS DAILY liU.li
OwMd and Pnbllsbad by
■Mno tvmmnm company
<A Corporation)
Tieaa.
if tti MHMnthn uri iMfcmci ct tborc offlcwi t •f Manhattan, New Yavfc City. N.
Y.
"GLAS NABADA (Vak» «f tin IMe)
»wry Day Except Saadajs end HaUdaya
aa AaMiiko la
»do......................$e on
Sa pol teta.....................$3.00
la tetrt leta..................$1.50
Ka New York aa arte toco......$7.06
Za pol leta....................$3.50
Za Inozemstvo ca celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
STOLE!*«! IN DVESTOLET
ran 1
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1933
Pariška medicinska fakulteta je te dni slavila stoletnico enega svojih največjih zdravnikov dr. Gueniota. Starec. ki kaže komaj kakšnih 60 let. stanuje v stari hiši v Lilil-ski ulici in vsak dan prehodi po večkrat 52 stopnic, ki ga ločijo od stanovanja. Ko so j. ,	- „
vprašali, kak(» sn je ohranil tako j Kdor JO hoče imeti,, naj dolgo življenje, je odgovoril. da je to povsem naravno. Živali, pravi. živijo najmanj jwtkrat toliko
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
«tHaa Naroda" Ithaja rsaki dan ItrgemM nedelj In praznikov. Dopisi bree podpisa in osebnosti se ne prlobtujejo. Denar naj se blagovoli paMUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se
tudi prejšnje biraUAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"tiLAS NABORA", tli 1
Telephone:
r. lttb Street, New York. N. Y. CBelsea 3—3878
"ARMADA GLADNIH
'časa. >nego traja njih rast. Mačka ima odrasle kosti v 18. mesecu j in živi 8—10 let. pes dora.se v 2. j letu in živi 10 do 12 let. konj zra-j se v ."i 'letu in živi 25 do 30 let. torej se razume samo po sebi, da bi moral elovek. ki dorase z 20. letom, živeti najmanj 100 let. Kar sn tiče njega. je dosegel takšno starost s tem. da je začH po <>0. i
nam pise.
Cena 20c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
agitatorjev, ki za-cliniente ''armade
Poleti se je podalo v Washington veliko število ameriških veteranov, ki so okušali s svojo navzočnostjo vpli-vati na konjjjres, da bi jim vlada izplačala bonus.
Opravili seveda niso ničesar. Ker se niso hoteli z zlepa odstraniti, je poslala vlada proti njim vojaštvo, ki jih je pregnalo s plinskimi bombami.
Onega dejanja ne 'bodo mogli veterani predsedniku Hooverjn nikdar odpustiti.
Žalostna usoda veteranske armade pa ni preplašila ljudi, da ne bi organizirali sličuih pohodov.
Te dni je( dospela v zvezno glavno mesto prednja straža takozvane "armade lačnih*'.
V poljedeljskih okrajih dežele se zbirajo vsled depresije prizadeli farmer ji in pravijo, da bodo šli v Washington terjat svoje pravice, Tudi veterani se baje pripravljajo na zopetni pohod.
Ce imajo člani armade gladnih kak jasen cilj pred seboj, ni znano.
Ena njihovih glavnih zahtev je: — Zavarovanje proti nezaposlenosti.
Dvomljivo je, če bodo s taktikami, ki so slične grožnji, kaj dosegli.
Zdi se, da je skupina brezsrčnih sleduje sebične cilje, zbobnala skupaj gladnih", kar utegne imeti težke p^lcdire za vse udeležence.
Ustava jamči državljanom pravico zbiranja in Zborovanja, in osebe, ki «o prepričane, <l?i jc zavarovanje proti nezaposlenosti potrebno, imajo brez dvoma pravico apelirati na kongres, naj uveljavi tozadcviH> zakonodajo.
Vse nekaj drugega je pa, če se zben- mala armada iz vseh delov dežele ter se brez živil in dmamili sredstev poda v Washington in izrazi svoj namen, da namerava tam za nedoločen Čas ostati.
Obstaja namreč nevarnost, da se zamorejo udeleženci takega gladovnega pohoda hraniti edinole s pomočjo beračenja ali plenjenja, kar ogroža, varnost in zdrast-vene razmere zveznega glavnega mesta in okolice.
Četudi ne bodo oblasti nasilno nastopile proti njim, nikakor ne gre v tem slučaju za kako mirno demonstracijo.
Med udeleženci gladovnega pohoda je brez dvoma dosti siromakov, dosti je pa takih, ki izrabljajo pohod v svoje namene, ali so jih pa najeli politiki, ki hočejo ribariti v kalnem.
Če navale ljudske množine na glavno mesto ter skuhajo izsiliti sprejem kake posebne postave, to nikakor ne odgovarja predstavniški vladi.
Interese volilcev naj zastopajo edinole kongresniki, in zato naj bo narod pri volitvah previden, kakšne može voli za svoje zastopnike.
tu živeti kot .starec. Je malo mesa in mnogo sočivja ter sadja. Kavo, vaj in vino pije zmerno. CTpfcr in zjutraj 'pa se .stalno masira in telovadi.
Ob priliki te stoletnice priob-cujejo pariški listi zanimive podatke o ljudeh, ki so učakali Nt o let in iveč. Teh očakov nikakor ni tako malo. kakor si običajno mislimo in nuiogi so živeli še dosti več nego stoletje.
505 rudarjev toži za plačo. sta ugotovila, da uporabljajo na-
r% i -„ „ -« „ __- .• padalci revolverje in vojaško pu
Od časa do časa pojavljajo .. __	, , ,	...
. m	.	vLro 1'ik nua»l/i ik/l/lanili i*nl ili ui
vesti iz Trbuvern. Zagorja m drugih slovenskih rudarskih revirjev. da se odpravlja zdaj ena.
zd<rj spet druga skupina rudar-,. ...
, ,	-_ »i- - i i »z»vasi m obvestila o dogodku so-
jdv za delom nai jug. Ali se vsak.! , . ....	. «- , ,
sednje orozmske sftamet*. Nasled-
ško. Po naglo oddanih strelih so napadalci izginili v noč. Ker ni bilo izgleda, da bi jih orožnika sama mogla »zajeti, sta se vrnila
t»-ms.(»n • 1V>1 i fioi) v , in da mi je kaj takšnega dovolje-	jo do svojih krvavo zasluženih di- j •»•,,-	.	. , , -
ta pismu. j.i_i—lu.fu. \ i	^	. ,'.	.	... . priljubljena. zato je tak razbuj
ivfl i« za dni! „s.tinL-i »»#> ' no;	narjev. hdiuo sredstvo, ki tm jc ....	. .... , ,
i\a,jo zaanji ostanki ne-	.	. .	I niski napad pa«- žalosten doka;
iva Jenkinsa. ki je živel • Najstarejsi elovek sedanjosti je	ostalo! _	i posurovelosti.
V boltouski cerkvi (angleška grofija Yorkshire) je grobnica z edinim na njej poč kega rib res 169 »let. V 100. letu je posekal še vsakega v plavanju. Nekega dne so ga poklicaii pred sodnika kot priči za dogodek, ki se je bil zgodil 140 let prej. in je prišel v družbi svojih dveh sinov, ki sta bila oba že stoletnika.
Leta lsoa je umrl v starosti 118 *lci neki pariški 1 ij. ki je bil odlikovan /. redom sv. Ludovika in ki so se iga bale i vse mlade ženske. ker jei me! navado, da jih je na promenadi nadlegoval.
Co so začele vpiti, jih je potolaži). češ: — Pojdite, pojdite, ali ne veste, tla štejem že 117 let
kdor je prišel doli. se je moral neštetokrat že pokesati. da je zapustil dom. IJolje je biti doma za hlapca in najnižjega delavca, kakor pa se podati v temno negotovost na jug.
Grozen primer rudarske bede nudi sledeči slučaj: V noposred-ni bfližini Zaječarja na hribu A v-ranici je premogokop "Srbski Balkan". V njem koplje premog tudi nekaj Slovencev. Sam upravnik rudnika je znani Franjo ('viki. V tem rudniku torej rudarji in drugi nameščenci že pet mesecev niso dobili nobene plače. Če je hotel kilo izmed delavcev zato pustiti službi so ga skušali prido-
Xa uličnem ovinku stoji mlad berač in se zvija v joku.
—	Zakaj jočeš tako silno— bi rada vedela stara gospa.
—	Oh nimam več očeta; prejšnji teden pa mi je mati umrla. Sestra m -bratje so mrt»vi. sploh nimam nikogar več na »vetu. Oe pa pridem domov brez denarja, kriči nad aumo vsa družina . . .
nje jutro se patrole vkorakale ** Bič in uvedle strogo preiskavo.
Domačini, ki so .po večini mirni in trezni ljudje, -so takoj osumili peščico svojeglavih kmečkih fantov, ki .so znani kalilei nočnega miru. Orožniki so kmalu ugotovili, kdo vse je bil udeležen pri napadu. Četvero napadalcev j'^
bilo. a fantje so zaradi slabe ve-:^^, proda.mo iu kje je re_ sti ze zbežali k. doma. Orožniškmi	f1a	UaZ
patruljam, ki so odšle takoj na
—	Gospod, kupite srečko, avtomobil lahko zadenete.
—	Pustite me pri miru. o avtomobilih močeni ničesar slišati.
—	Pa vendar kupite srečko.
zasledovanje, se je 'posrečilo, da so dva že aretirali in ju oddali v višnjegorske sodaie zapore. A tudi ostalima dvema so patrulje že na sledu. Nepremišljeni divjaški napad vse prebivalstvo odločno
biti in po večni tudi pridobili s , . . . - , •	v--i -
... , ... . . . . i obsoja in obžaluje.	Nihee ne motom. ees. ze v desetih dneh boste]	• , - v. .
dobili v»i plačo, ker je rudnik do-
bit "dolarsko posojilo" v ^znesku Ti milijonov Diu. Ali vse to ni bilo nič.
Deset ilni se je spremenilo v pet meseerv. In Bog ve. koliko ča-sa bi vse to trajalo, ko bi se ne bili delavci odolčili, vložiti zopet vodstvo rudnika tožbo, tla ipride-
re pojmiti. kakšna naj 4>i bila k<»-rist. če bi izgubila življenje tlru-
čeno. da boste baš vi imeli tako smolo, da boste zadeli avtomobil/
—	Gos|>od. ^li bi bili toliko prijazni. da bi mi odkritosrčno povedali. kaj mislite o meni!
—	Prav rad. ljubi prijatelj, toda le na — telefon!
*
Za dolžm^t smatramo navadno
žin*ki oče in njegov spremljeva- to. kar naj bi storili drugi.
lee. ki samo vestno »vršita svojo službeno dolžnost.
Narednik Matko Goste in k.i-
i
t plar Prance Kavljen sta znana kot najboljša orožnika, kar jih ; je imela kdaj postaja. Zaradi svo-, je koneilijalnosti sta vsepovsod
DENAJUffA 9AKAZILA IZVRŠUJEMO ZAKB-8UnVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8T0PNI SEZNAM
V JUOOSLAVZJO	n	V ITALIJO
% 330 Ur 100 ................. % 5.70
$ 5.00 Ur 200 ................... $11.20
% 1.18 Lir 209____________$16.40
$ « 25 Ur 400 ----------------- $21.75
Otm 1000 n	___$19-25 Ur 500 ---------------$26.75
M 8000 —........-________ $79.00ULIT 1000 ..............$5230
Mm rnmmrn VMJNI mtkM Kot tgaraj uvtdtn«. »Al v dinarjih ali
T IMIlllllll DOLARJIH
• IjM morata pottatl_0 6.70
- »• $1640 »• " __ IMU00
• •	p• |f|jj. Sjtf	f>	•»
«i 6^0.00 >* m ** ** #oojo " " u, mii
*», mn
t
Na Koruvelskem je umrl leta ! 1G00. neki 'Iree po imenu Brown! in na njegov nagrobnik .so zapi-' sali sledeče: — Pod tem kamnom j počiva Brown, ki je samo po za- i Hhijji krepkega piva živel 120 let.] Bil je vsaik dan pijan in sicer ta-1 ko. da se mu sama Smrt ni upala blizu. Nekega dne je ostal po nesreči trezen. Smrt ga je na-j padla in premagala tega pijanca! brez primere.
Francoski kirurg Lecat zatrjuje. da je 177.1 živel na Agleškem neki G šilow Mae.Brain. ki se je bil rodil — 200 let prej! Neki man ehestrski zdravnik je pred petimi 4eti našel dokaze za nekejra Norvežana da je štel takrat 149 let. Pnvič se je bil poročil s 111. letom, s 132. letom se je obivdovel in se je potem pripravljal, da se poroči znova. Ali danes še živi. ni znano.
Madžar Peter Zortan je lunrl lota 1724 v starosti 183 let. njegov starejši sin je živel 153 let. ftps Madenov je umrl leta 1802 v starosti T64 let — a ni umrl naravne smrti. Ostavil jc* vdovo, ki
je štela takrat 120 let. V bližini Kijre je umrl pred šestimi leti neki krnet v starosti 138 let. V tre-1 ječ se je bil poročil že po svojem 100. letu. Njegova hči je šteli ob njegovi smrti 100 let.
Na Francoskem so imeli doslej dve ženski, -ki sta prekoračili 100. teto. Leta 1875 je umrla neka jro-stilničarka v starosti 140 let. na lorenškem dvoru pa je umrla v 18. stoletju markiza de Ilalestra v starosti 117 Jet.
baje. Turek Zaro Aga. ki se je vrnil baš te dni v Carijrra-d .s potovanja po Evropi in Ameriki. Sam trdi, tla iti 11 je 1-"»S let. toda glede te številke obstoja,jo .še neki dvo-' Ija lili. Posebnost, tega človeka je. da je bil že večkrat proglašen za mr- :
Nesrečna mlada mati.
t ve-ra.
n	,	, jposuro*
Dne 1<. novembra je jK>sebua ;
delavske deputacija vložila tož- )
bo ">05 rudarjev in rudniškega o- j
sobja. med njimi tudi tožbo ('vik-! Te dni je sprejela mariborska
kateremu rudnik na račun j mestna policija od orožniške i>o-
pla<"e «wl julija dalje dolguje j staje v Kovaški Slatini obvestilo.
17.500 Din.	; <la je pobt^nila najbrže v Mari-
DAVČNE GOLJUFIJE V PARIZU.
Obenem treba omenili še to. da bor 17-Ietna šivilja Kozika iz i»k<»-ddguje tudi bratovska blagajna i lice Šmarja pri Jelšah ki je osuin-rutlnika "Srbski Balkan" upoko- j ljena detomora. Policija je Kozi-
; jeneem in invalidom za pet mesecev nad 100.000 dinarjev.
Ves Pariz govori o škandalni aferi, katero je načel socijallst ič-ni "Populairc". (Jre za goljufije velikega obsega. Po pisanju citi-ranegai lista bo socija lističu i ]>o-slanec Albert v prihodnjem zase-j danju francoske zbornice naslovil na vlado vprašanje, kaj misli pod vzet i iproti nedavno razkritim davčnim goljufijam 2000 odlični-kuv med katerimi je mnogo francoskih častnikov, senatorjev in osebnosti iz »francoskih finančnih ter industrijskih krogo«.
Vsi ti ljudje so s pomočjo neke baselske banke odnesli rente v Švico in se tako izogniti obdavčenju v Franciji. Odnošaji meti švicarskim denarnim zavodom in koinprom.itiranimi -osebami trajajo že sodem let. Baje so vsi ti ljudje francoski vladi znani, doslej pa jih iii nihče obtožil zaradi tega
protklontovinskefi- '>iM"f»t ja.
Prehlad je odpravila i zdravilom
"Moj triletni sin w je hndo preMadfl.
NamaraU wm jja s I*ain-Kxprllcr
in oli%-nim olj'-m po prsih in po
hrbtu. Prihodnje jutro jc prrhlad
izginil. Anchor Pain-Kxpeller priporočam kot mjeewjf in naj bol jf rdr vilo zoper prehlade, vnete mišice,
oken tie sklepe in boleče noge."
________S. D.
Travis, Staten Island.
PAIN-EXPELLER
I ■ i lini mil ■! um iiiiiiiiii lili imiiiii >■ mini i I'll III iiiiiwiiiiiiiiiiiiiii iiMimww m umi n n mmm
imajo velik uspeh
Nočni napad na službujočega orožnika.
St. Vid na Dolenjskem je te tin i t loži vel več jrrdih primerov fantovske (podivjanosti. Komandir narednik Matko Goste je bil z o-rožniškim katarjem Francetom Kavi jenom na službenem obhodu. Preiskava la sta t »vino pri posestniku Sever ju v Zajrorici. kjer je s poda izjrinilo perilo vredno nnil 1000 Din. Že pod večer sta se o-rožnika vračala L/, vasi po bano-vinski cesti. Kt> sa prišla nekaj sto k<»rakov iz Zagoriee proti Biču. je odjeknilo proti njima v noč pet ostrih strelov iz samokresa.
Orožnika sta se iz previdnosti takoj vrjrla na tla in sta se leže povlekla z nevarnega pot?i. 'Bila sta pa odločena., da še to noč najameta zločinske natpadaJce. ki jih je bilo vev. V velikem loku sta se podala v vas popolnoma z drupe strani, tla se za hrbtom približata napadalcem. Cim pa sta se v okrilu t eni t- približala v Bie.' so o-prežni napadalci pričeli odda-jati na oba orožnika pravcate salv«*. Takoj |>o prvih strelih sta orc»ž-nika j>oiskala v razorih zaiclone. tako sta si le z vso duhaprisot-
i^istjo rešila «irlj«ije. Streli so avi«rali tik nad jrlatama obeh čuvarjev ja\niegra reda. Po pokih pa
; ko nemudoma poiskala in jo res ! na-šla pri neki njeni prijateljici.
Pri zaslišanju je mladenka joka-I j«! izpovedala svojo žalostno Uso-ido: Že natl leto dni j<- imela ljubezensko raziherje z ^0-letniin po-' sestnikovim sinom JurTjr-m \r. sosednje vasi. ki ji je obljubil za-i kon. Njuna l.fubeze.n ni ostala , brez posledic in neizkušena deklica je v noči med 'i. in 4. «>kto-
! broni na domačem stranišču porodila žiVPtra otroka, ki <sn je pa i v zmedenosti kar pustila tr-un. Šele zjutraj se je zavedla svojega (dejanja in je našla otroka že mr-^ve^fa. Xe da bi komu kaj povedala. je otroka zakopala na domačem vrtu. Vsa stvar, pravi o-na. bi se lahko pravočasno v redu izvršila, če je ne bi bil fant takoj. ko mu jc razodela. da j«' v blagoslovljenem stanju, popolnoma zapustil. V svo.ii neizkušenosti. bolesti m trpljenju .se niti ni zarvedala težkih posledic, ki jih je povzročila s knivniin, zanemarjenim porodom.
LIBERALCI IN RADIKALU PORAŽENI V BELGIJI
Bruselj, Belgija, l». decembra. Pri provincialnih volitvah so zma-jrali socijalisti in kandidati katoliške stranke. Radlkalci in libe-1 rale i so dožn*eti ]><>]>oln poraz.
*
Ko je pokojni Clemenccau še novinaril iz izdajal svoj časnik "L" Homme Libre" (Svobodni človek t. je imel nekoč hud spopad s cenzuro, kar .je imelo za posle-dico. tla je naslov svojega lista sprenienrl v * I/I lom m«- Knehainč' (Zvezani človek). Wke#a «lne je vdrl v tijejrovo uredniško sobo nojnianec. naslovi! nanj nekoliko zmedenih besed in ko ni »prejel odgovora, je potejrnil iz žepa samokres ter ustrelil na Clemen-cean-a. Od vseh strani prihiteli prestrašeni souredniki -m neznanca razorožili.
Clemeneeau. ki je bH ohranil mir. pa je dejal:
—	Xi nič takime^a! Mož je blazen.
V hipu. ko je prilitela .policija in atentatorja zver^ila. ta zakli-cal: — Živela »pravičnost!
—	Ali vam nisem dejal, da je mož zblajznel 7 — se je obrnil Clemeneeau k svojim tovarišem.
*
Izbira poklica? Vsak človek je za nekaj ustvarjen in izbire mu
ne preostane mnogo.
*
Tudi v galeriji življenja so najmanj vredne slike navadno v najlepših oksvirjih
*
—	Zelo hudo mi je. sosed, naše kokoši so vam tulpine. čebuljč-ke razkopale.
—	Sva že bot! Zato je naš pes eno vaših kokoši razmesaril.
—	Sva ž" bot! Zato sem jaz pravkar vašejra psa-povozil . . .
—	Ka4io se tjodi vašem n sinu? Ko jo študiral, je mnogo obetal.
—	Saj ito je tisto, obeta ae- večino. Baš je bil tretjič obsojry. ker
ni držal besede, da se bo poročil. *
—	Cujte. irM mač»'k mi je po-hrustal kanarčka. Nadomestiti mi ga morate. — jf rcklj mlada vdova.
—	Dobro. Jraga s i wed a. prav
rad ga nadomestim. Vsak večer vam bom hodil pet.
Tudi Vi
ždite že enkrat videti
domovino!
Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj.
Vožnja od New Yorlca do Ljubljane stane % 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ..... ............ $159.00
Od New Torka do Trsta -.......................... $ 90.00
Za tja in nazaj ......................................... $190.00
Na brzoparnikih nekaj več.
Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, b katerim lahko ostane v domovini eno leto.
Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in neprijetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil
PIŠITE TAKQJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA:
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(PRANK 8AK8ER) 216 West 18th Street	- New York, Y.
Par mislih o ženskah.
Xajplenienitejae zardi dekle, kadar je nihč-e n»- vidi.
Malo žensk se zna okusno o-blačiti in okusno postarati.
Ženski zadostuje samo namigniti o tajni, pa napravi iz nje vihar.
Ženska vedno -vzbudi zavist pri d n liri ženski raje. nego občudovanje pri celem tucatu moških.
Po K vin i krivdi je Adam izgubil raj. vendar pa vsak Adam Se vedno upa. da ga bo po Kvini zaslugi zopet našel .
<> solzah krasne ženske se stopi še t »ko krepka moška vol ja^
Nesrečna žena -ima «v?dno mnogo prijateljic, srečna pa redko eno.
Strašno se ženska boji nasrlja. pa ga zelo hitro "oprosti.
Tudi ženske znajo biti zelo molčeče. toda samo tiate. ki ne poznajo -nobenih skrivnost L
35 LOVCEV USHtCENffi
V TREH MiAVAH
Si
-i. ti ATT I:
St. Paul,	•». ileeewbra. —
I<*t«»anj«* lorv^ke	je
bilo r (\ttmvMi Mimi^ota. Wis-» rfKMB in Michigan »istrH j»*nih ) Iftrci-r. Na lov se je podalo naj-i	J.'riMNlO moških in žensk, ki
MOJI AFRIŠKI DOŽIVLJAJI
*o it^»r**!ih 7-">.rt00 žrvati.
VAMPIRJI
Spisal EMILE GABORIAU
VELEMESTA
V oarcdiiji Afriki j«- tru»|«*dar IfoAia močni rmU. X«* hoji »-• n** iivsli ue ••loveka.
ZaiuUlite mi Mijlm« v *rrn VMiu««1*! ('ihind«kefra frotda. vi-
In odrinili >oh * v .»r.'-j* afrtik-	in kjrr tudi pitfwejei
•ixiu*l<*. Vhod v tn»|*ki	kili Xr* ^^ dni
h i je r«M kaker *rat* v uor >vet.1 K*tu*hr4e mi je jirifiavcJ. v »vel. ki je že ml za«Vtka življenja d* *r dan« živi v tej
iniljeu in netr^krunjeii. Velik* krajini nHcaj družin opic
COKTE DI SAVOIA'
Dne :m.
^ line novemnra je pripowJ«.-«!.proti xew- Y«»rV oddaljeni !*-r*r<mtt. di Savoia". ki h
novembra je inlplul iz rku i»amik
pVmtf di Savoia ki ima 4Š.30n
_-----_ _—____,9_, ..	...________—	-	_	® '""'.ton t<*r je la-»t Italian Umit. To je
«»k. v irurah C. utralit* Afrik- Najilmv« *«■> stiskaj., drnco k dnasim | večje, močnejše in bolj divje kakoi i ?(>iOVll prvj perry stabiliziran"
in tvorijo neskoneen. temen obok.jopice iz |iokrajiii Kivu. Gotov * jc- parniic nH SVetu. V Xew Vorku jra
t***-tli kvadratnih milj ni čl«»\v-Uu »ra bitja: ae 1'tguiejci. najbolj i Življenje >*• zdi tu
ueuMniaini fovraiatki. kar jih po-J jrra-n«» in priz«in>k zua gorila. *«* ne upajo m*h.
rasdHjraa . V |>rvrm
v 5 ta odtenek opni-je vrste belemu >«- !i-lov* ku 'rt>}M>lnoma neznan, zakaj
borijo xelenike za »olm-ao svetlo-. takega primera nimajo v liolwu
Stari »rjak pride |mra«i iz svo- |M». v«-* j** v cvetju in luči. Drugo
jetra zaveti*.'-*, ki je prav tako |»r*>-; j«- pa tfmiio in močvirno in ti »toruo in dobro 'jrrajeno kakor ko-i ljuje občutek, da te hoče požreti. «'a tuar>ikak*-ga /amorea Počasi Že več ur smo s«- prerivali na-'.rtv preko j*.-** tja doli k <*1iideartij prej. ko mi je nenadoma kri »attain vzdigne oei k n*-i>u. k er pr» i la v žilah, z uapetimi mišicami sem M>liuni žarki zlat ijo višnjev« afri- držal ptrfko.
»ko nel ».	'. Nekaj korakov pred menoj je ne-
l*«»tem |w ko žareča krog!a rlowwki krik pretrgal ozračje. Bi-ezdiirn«' nad zel«no ob'.orje. .v i/- lo je div.c in nepopisno rjovenje, trga iz -am<<\ i h pt>i divji krik — bolj divje kakor rjovenje jeznega kakor da bi človek zatulil v smrtni i leva. obupnejie kakor tuljenje po-iifvarnodi Sfojiv um nogah, m- gin ajočega p*-« in strašnejs«1 o<l tolče z ogromni m i. <-lov*akitn po- krika človeka ranjenega do .smrti, dolin um nbun po pršili, da odmeva opičji po'.dr a v aolocu daleč
Ničemur na s\etn. kar *ea» bil dot-tlej .sliiyl. ni bib sličuo. in nikoli I mi džungli.	v svojem življenju ne bom poza-
Tak prizor lahko vidi« vsako ju-1 bil tega trenutka. 1ro ob sotin-neiii vzhodu. Zaradi te navadi* >o dali trorili piirue-j.-i ime **Mgagi'\ ki /naei *"<»nega. zlomi in konča noč", I M'ln .da pigmejri gl-jla.ko v »vo »!i
muzeju na ->vetu.
Samo če je to res u i ca in ni lr uavaJua pra\ Ijiea. ki jih domačini t<»iiko pripovedujejo! Zdaj n-.» ni«»-nin povedati nič jasnega, upaiu pa. da 1m> to i>oja«-nila moja prihodnja odprava.
Xcka
•pričakujejo dmmbra. Med-potoma -s.« bo ustanovil v Xi»*i in
Gibraltarju ter vzel nase potnike.
Pamik "<'onte di Savoia" je v skoro vseh ozirih .sličen svo.iemu sovrstniku, parniku *4Hex**.
Vradniki Italian Line so prepričani. tla bo "Conte di Savoia"
eden najbolj hitrih na svetu, ob-?ka.i dni je minilo ikI mojfgi j eneg\ pa tudi najbolj mimo vo-ga srečanja z gorilo. V- * i -. zeč. Oprendjen je s štirimi sku-
pinami ogromnih turbin, ki pro-iavajejo %*«:ega skupaj 120.000
prvega
« ni sem ».-»kal po gv'xiu opičjo tolpo ki mi je bila pripravila tak -»prejem in svarilo obenem.
Toda nekega jutra mi je Kav uli pokazal v blatu .sletlove več oni*. <Vi\idno ^o bili Medovi sveži; »•'damo je bila v tem kraju tolpa velikih opic. Iznunl vseh imen. k*, Italija pa šest in pol dne
43
—	Ta <iouuie%~n je malo verjetna. — je odgovoril stari soclui eksekutor kar tja x en tlau. kakor tla ^a vprašanje sploh ne za- — >*e je oglasil Andre nima.
—	Sieer — je nadaljeval Perpigiiau.
Ko so se vrata inlpiia. je vzkliknil:
—	K<b» me pa naiPejjnje
—	Povabili ste me na sestanek, gospod.
Prnljetiiikii se je zjasnilo čelo. — Ali. to ste vi! — je vzkliknil. — Le na-
— od takmt vojvode de riianijidoea nisem }»iej. uda-Ji mož. priti ni>te mo^li v u^o<l-vee videl.	|liejšeui trenutku, kakor je ta. Veseli me. da
—	Pae ste pa videli moiisieura Cateiuo-n.' ste prišli. Izvolit«* sesti — re je sploh še kaj
—	Da. trikrat.	<*elili stolov tu.
—	In vam ni dal nobene nove informaei-! Sluga je imel prav ko je trdih da je lij*--je! — Ali vam ni povedal, v katero najde- "p »v gospod zelo razburjen. Saj ui bilo v ka-nišnieo so »Kidali otroka i	ibinelu skoraj nobem ua kosa p< bistva, ki bi
—	Seveda mi je povedal in opozori! me ne bi bil tako ali drniraee polomljen.
je na zanimivo podrobnost, na katero bi bil — Had vas imam. »sjhmI. — je nadalje-sieer pozabil. Vojvoda de Cliampdoee mi je val monsieur (iandelu. — in >ie< r zato. ket d oslov no dejal, da lahko svojega nezakon- ^te iskreni brez zvijač, ker imate dobro sr-skegasina jk> brazgotinah zanesljivo spozna. neomadezt vam» ea-t in resno voljo dela-
Pri teh besedah se je stari sodni ekseku- ti ljudem dfdm;.. . Poleg tega ljubile del» i tor naenkrat vzravnal in na obrazu se mu in to znam eeniti. Potrelmjete >to tisoe fran-
! je mislil, da lovita isto divjad. Motil s»
tvoji <iK lu je denar nj na do-
*rfih verujejo, da m> volnee vaulijni« š<'le na ntragij«*v klic.
I/ • hi spojna jev« življenje v
Temu prvemu klicu je odgovori
lo des» t drugih, ae bolj divjih i:i v taki bližini, da s^m jih a^ort* \i-refiričaii	k-ko obkrožajo. Noben
stič ni izdal skrivališča velikih o-■
pie. najbrže ni bilo na daleč oiiOli živega bitja: \ je hil<> izginilo
in pn.u.H	|>rv<| U|..,|H.lu džungle. Al o,-an hi ki
njfgovi ib>movini.
>«1 duh mi je plauil v no-niee ia v ie nepre,tkanih džunglah lMgij- ^ ^ {m ^ ||HMl|,a
-kega Kniiga. %**m na:«*l manjše
jii, je Kaščula našteval, je najbolj! Xa krovu bo skupina ameriških p,vani svobodno polje	ta. .. sezidal bi vama še hišo.
poudaril VMoami ^^ ^:S!^	i In odšel je tako naglo, da Perpignan ni Andre ni poznal monsieura <iamlelui
ha fforil. Glavar mi je. kazete »:.l 1 o vanj« Sperrv G> ro-stabilizer - . ... ;	. .	i - i • . i-i i i •	i i i i , ;i
o^ti; kraljevske noge v blatu.sk:,. j napove, kakor^ne ni na nobe- .Jmel kaj odgovoriti. Hitel je !>o ozki llhei lollko tla hi razumel, od kod .eter piha.
va! na \>e načine prepričati o w , nem dnigeni potniškem pamiku.: des Reeulettes. mrmrajoe sani pri sebi:	— Človek se mora utrditi, preden se lah-
) i kost i svojega Moamija.	; Ta naprava stan.- milijon dolar-1 — <»lej no torej ima brazgotine, a ta iz- ko zanese samo nase. — je odgovoril.
nd t istega trenutka smo bili še jev. poleg nje so pa na pamiku » dajalee Catenae mi jih je za mol eni.	? — To je res. — je pritr lil Gaudehi z glo-
bokim glasom, ki je prieal. koliko trpi: — ;vi niste nikoli poznali roditeljev. Zato tudi lie veste, kaj je oč-e, dober »mm*. .. \ i I»i ime.
previdnejši, dokler ni čez kako] najbolj (izpolnjene novosti. *;ro Kaščula ustavil.	' Notranjščina parnika "t"mite di
mi je Savoia" je v v-akem pogledu naj-
in p
število netmtraaenih pigmejeev. — Ker je Itefgi.jnka vlada pre|M»veila-la streljati velike opiee. «ma moral dobiti ponižno dovoljenje. <ia smem u«tr»*liti gorila v /naiutvene *vr-l.e
Ilelirijski predstojnik tisif^a o-ki*ožja me je še p it* j o | nazori I.- — " Xe (»oftakite. Ja imate pravieo do ene same opiee. < 'e bi jih ustrelili \eč. boKfe atroiro kaznovani!"
"Tudi v primeru sauioobram be?" kem ga smeje vprašal, ker M*m pa«'• moral nekaj odgovoriti.
"Janno.** mi je odgovoril pri jami uradnik; "povedati \«iu oM še moram, da bom<> |»o zakonu, če hi se /godilo kaj takega, takoj i/gnali i/. Belgijskega Konga, ne glede na to. da bi morali plačati najmanj 20,000 frankov kazni. Če ne bi mogli svoje samoobrambe točno dokazati, v«, čaka eelo ječa."
"To mi bo pač zadoščalo!" »eni mu deja!. ne «la bi slutil, kako mi bo ae nekoč v reaniei "zadoščalo".
ALI STE TRUDNI ZJU-TRAJ KO VSTANETE?
Ak«> sls Irdiij l.t marali rabili dobro, itn* uljlvo t on I k<>. luura bi vam ursilllu l«»W «|o j«s|t lu U/ljffi pf-ftMvo. * «im»-rx	.
la n~ Pna»*>iii tam« do >di. am-1 praacvati čarovnika.
p«'» bi vam inUi tu.li vse k<>ii»tlU^ Zoa-■To niti sdravnik.ots>t-lialist J«- IliuM usntav* ftr.igo^uiU adravu. Im-l*t ponuffujo lui-kvi vrnili normalno
in itiravo *unj«\ k i Jr vr»*dn« *|vij<»nja
T«» |T»d|»iR jf N l"« S A - TO N" K, In ur po<l
j..ioi-tv<»m utodaJ.i v lskarnah. Knome-w no adra%1Jen>s otan« sn dolar Ako v«* ik> utivanju v u>ku J« dni iv tado-\o>Jl, w vam r*A d~tiar	.
rAdv »
tisllia
('♦•z čas je pta-ila vejica na moji levi. tiledal .s«'ui okoli, a nič ni kazalo. da bi s»* kaj premikalo, potein
p«M-ila druga vejica preit menoj, ti-«*tja na desni in nato zdaj tu >.<!aj tain. V rimi bližnjih griuov >o p; a v rahlo tre|»etali.
Začul M in šumenje suhega ii>ija i'- neprestano pokanje sub i h vej. Kaj se bu zgodilo?
Zdaj najbrže nič. ker Mili mogel Iio grmovju .spoznati, da »e opice (.Kidal ju je jo. Tekle bo po pobočju t,-rička navzdol in lomile vse, kar j'm je prišlo ua pot. (iospmlani džungle .so me bili i>o?!dr«vili 'ii I os varili: Tu-ti nas pri miru in M ni če ne. gorje ti!
Takšno je bilo moje prvo srečali je / ngagijeni.
Ko >mo počivali v frozdu. mtii otikril nekaj izredno zanimivejši. J>rskal f^m po torbi Katumbel.1, ».ignie..ski*ga eariA\iika. ki je šol i nami. da bi branil življenje lovcev i h klical dobro srečo.
Na dnu torbe ^sem našel košček kože, brez dvoma gorilove. ki pa je bila pokrita z dolgo dlako, kri- eče rdeče barv«. Zel« presenečen nad lo nenavadno barvo. m j^l i7.-kje je dobi! Koze.
Zvedel sem. da je bil ta k.»s koži pred uefeako o-«e»kie*etimj !et; l/.-t velikanskega samea. ki «ra je Katirmbelov di*d ubil v sreu »ega go^da. kamor se ni bil at op i1 beli
•dal sem v smer. ki mi jo Zanimiva je rolonna dvorana.! Masearot je bil zanimiv primer človeka- Ii svojega oeeta ladi.
izal Kaščula. Manj ko sto'ki je natančen posnetek prestolneIJutkarja, ki ga občinstvo ne vidi. pa vendar Obmolknil je in ker Alidre lii odg« voril. (»d nas s«»m zagledal majh-!korane v zgodovinski Colonna jlla nitkah vse lutke, premika joče se na je naenkrat vprašal: . ki ji) je delil od gozda ja- Pala-'i rimskih prineev. Xa Prin- j (>dl.u	f __ AH ]>ozlKlt<. llI4,jega sina i
Tam sem opazil sliko, o kateri]^ Oallery je eela vrsta trgovin.,	niinili dve uri oil trenutka J <ilas in neiia<lim vprašanje iiinlisieura sta
bil že tako dol<ro sanial.	Nekaj po<ebne)ga je sun pore h , ■	.	: .	vi,
največji, kar jih je na kaki ladji.	Je Audit? na vogalu avenue Mat!- pripomogla, da se j,- Audreii posvetilo
Poreh je tlolg dvesto čevljev. s;gllon poslovil «;d Modesta, pa je že imel za glavi. I Ved seboj ima oeeta. ki primerja svo-
steklom pokrit ter obkroža enega i petami vohuna, ki mu je bilo naročeno olive, jega sina z mla<lim možem, eigar inielig«Mi«-o
<titi Masearota o vsakem njegovem koraku, in delavnost visoko i-eni.
— Doletela me ji čast. da sva se /. mon-sieuroiu Uastonom dvakrat ali trikrat srečala, — je odgovoril
(iandelu je planil pri teh besedah pokon-ei. kakor da bi ga h»l kdo udaril p<» obra-
DRUŠTVA
ti NMUKAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJtfe
T
"GLAS NARODA" a« ata samo nk
članatro, p*£ pa »■( Slovand * rail okolid.
•oran
"Tamle je Moami Ngagi.
pilil.
f'ogledal .sem v smer. ki mi je poka 11« t rov
no jaso rek
(sem bil že tako dolgo sanjal.
Velika samica .-e je zadovoljno -(.učila, med tem je mladič kakih 1 treh let skakal okoli matere in pojenjal vsakovrstne neumnosti, do-!;ler se ni stara naveličala in mu t'aia krepke brce, ki ga ji* nekajkrat prevrnila v zraku.
Nedaleč stran .sta bili tK-e sa-, miL-i in ogromen samec. }>okrit z uolgo črno dlako, ki pa je imela pot «redi hrbta sive lise.
Bili so mirni; a kar človeško naslado i»o uživali bambusove sadove in neke vrste divje črešnje. Druga mamica je pa pod bližnjim drevesom navdušeno kopala jamo.
Tretji samec in bamica, sta drug poleg drugega naslanjala na drevo in očjvidno dremala, zakaj glavi sta jima videli na prsi.
Zadnji Lmied »-dcupine. na pol odrasel mladič, se je držal za dve
ovijalki in se k slovesnim obrazom btarega matematika neprestano zibal.
Toda kateri izmed njih je bil Moami NgagiKa*<enla mi je rekel. naj počakani. Kmalu nato sem zagledal ogromno postavo, ki se je ?. nasprotne strani valila proti jasi in je čudovito gibčnostjo hodila po vfeh štirih. Stari gorila **e je Mižal kot gospotlar, ki pregleduje •,-vojo posfi»t. če je vse v redu.
'1 Anaiiwhh !'' se je ta hip oglasil leopatdoe napadalni pili za mojim hrbtobi Prestraseii sem se obrnil in opazil Kaščulo, ki je sijajno posnemal leoparda. Pigmejei imajo namreč navado, da na ta način presenetijo crorile.
(Jlas je res v trenutku izpreme-nil hliko n;i jasi. Z brzino, ki ae ji ninem mogel tmčuditi so spletzali mladiči ir pet samic na vrhove dreves,, med tem ko se je pol odrasli mladič mučil po ovijalkah, da bi jih do4»I
Tudi stara jrospa. ki je pra^icar krejrtso ><prda. si je poiskala udoben prostor na vrhu košatega drevesa.
Trije samei pa so skočili pokonci. aibaje se na kratkih nogah. Roke so jim visele skoro do tal in /es čas so d i'.je obračali glave.
Kaščula je izgubil vse glavarsko drjHtojajn^tvo: kakor siten) pobie me je priganjal, na ubijem Moami Ngagi j a. Ko je obupal zaradi moje odklonitve .ki se mu je zdela nerazumljiva, je spet pihnil kakor leopard.
Zdaj -nem šele lahko opazil in občudoval "kraija goril". Ko se je vzravnal, je za dobro glavo presegal druga dva — zdelo se mi je,
XXIII.
1 bolj moderna
izmeti krovom
Na krovih je prostora za ko vrstne i«ve. Nova 'Vadja- je
do lira 744
Vndre seveda ni imei o tem niti pojma. — 4 . I Misel, da .je Sabina de Mussidau rešena, je
Ijer in H ineev. široka 1 jev in 10 inčev. Splo la 2-8. oktobra 15*31. dovršena ]>n .'meseca oktobra lf>3*2.
Poveljuje ji kapitau Antonio Lena. »ki je že dvanajst let pove-Ijftva^ raznim ladjam, plovečhn po južni pot i prot i Evropi.
a pa 5)3 čev-1 bila tako prevzela njegovo dušo in sree. tla vi jen a je bi-! se ni prav nič zmenil /a to. kaj .se m«li okrog
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 15th Street
N«w York. N. Y.
POVESTI in ROMANI
(Nadaljevanje.)
Slovenski aaljlvee ___________________________40
BtiiMM BllliiOi. trd. v«. .............75
Stric Toarava kača ........................JS9
Sneški invalid .................................S3
Skazi širno Indijo _____________________-5t
Saajaka kn|lea. mala ____________________W
Sanjska kafca, tenka .................99
Sanjska kajifa, (AnMa) ---------IJS»
Sponi ml Jugoslovanskcsa dobro-
voDea, lil 4—lt 18 ........................lJtt
Sreda z i mrl. trd. Tez. _______________________M
broS. _______________________..._________^.N
Slraaole vojne ................................Ji
8tlri smrti, 4. ti. ______________________________33
J3aut pred Mto _________________
v Afriki__________
in manega potovalea __________130
Stritarjeva Antholagija, broi ........M
Sisto Šesto, povest Iz Abrnoev _____
Sia ntdvtdjcft lovca. Potopisni
roma a --------------- —------------JI
Stadeat naj ko. V. sv. ______________35
Sveta Not bursa ___________________________35
Spisje, male povesti_______________________.M
Stezosledec__________________________U
Šopek SaiBOtaitto _________________SS
Sveta noi _________________
Svetlobe la sent«_______________________l.Jt
Slike (Moško) ...............................JS9
Spake, ha—la trda res.------—90
pr
njefjfa. Tudi č-«* bi se bilo zrušilo vsi bi bil ostal srečen, kakor je bil.
svetovj**.
Zdaj je imel prijatelja, barona de Breullu 7.11, ill srdito je Vzkliknil: Faverlava in zaupnic niadame de Bois d*« — Tristo vragov! Vikar ne izgovarjajte Ardon. dva zaveznika. y i ji li vpliv bi mogel vpričo mene tega imena! (iast on!... Kaj res biti v njegovem položaju odločilen.	r mislite, da se imenuje moj sin. Xieolas (iaiu
Toda eim bolj se je Andreju smehljala delu. Gaston ? Pri krstu je dobil ime Peter, bodočnost., tem bolj si je ponavljal, da s.» mojt,,u pokojnem oeetu ki je bil po pokli-mora še z večjo vnemo lotiti dela.	4.u kopač, 'toda pri tem mož. da malo takih.
Tistega večera je zapustil barona de ^Xoj glnni sin se tega imena sramuje. 13e-Breulha zelo zgodaj.	j veda. mnogo lepše se sliši Uastoil... Toda
— Od jutri. — je dejal, ko sta si segla v če<bi bilo to že vse. bi skomigni! z rameni in roke. — me boste lahko videli na odru v moičal. Ali ste pa videli njegove vizitke f <J1 ia nips- Ely sees, kjer bom delal.	j iyiX\ s| j(. natiskati (JastlOli de fraildelu. UX
Del ncMv-i je prebil ob snovanju naertov.. rohu pa krolln Markiz! Pomislite, on, sin, ki jih je moral izroeiti nionsiem de Gande-; llloža. ki je nosil zidarjem malto. Markiz! lu. prtibogatenm ixidjetniku. ki naj bi mu j.iy njegov o«V. si pa še nisem obrisal s hrb-okrasil liišo s kiparskimi deli o tal do dira- ta sic(tov vreč. v katerih sem nosil mavee. nikov.
Vstal je zelo zgodaj, ozrl se je ninno-
— Ne. ne smete mu zameriti, mladi ljudje
milil
:rede na Safl>inin portret, ki ga je skrbno illia.i° vrasih take ,uuhe' ~ Je l>np
BHAVnPEARBVA DELA:
i
lllacUbet, trdo ves.________
' broširano __________________
Ottielo Sm
Skrivnost aajdenka
J*
.1» ..JS9
skrival, vzel je skiee in odšel k monsieru de Gandelu. srečnem oeetu mladega Gastona.
Ko je potrkal okrog desetih na njegova vrata, mu je sluga nujno svetoval .naj poset odloži, ker je gospod zelo razburjen.
Toda Andreu se je mudilo.
— Kaj za to! — je odgovoril. — Vaš gospod me ne bo požrl. Sporoeite mu, da bi rad govoril z njim.
Sluga je ubogal in odprl Andreu vrata velike, zelo bogato okrašene sobe. tSredi sobe je stal gospodar, vihteč v rokah kos stola, eigar ostanki so se valjali pred njim po S tleh.
Monsieur de Gandelu je imel sieer že šest j križev na ramah, toda elovek bi mu jih bil j prisodil kvečjemu j>et. Bil je mož visoke; postave, krepkih mušie in širokih pleč; \ domačem, z atlasom podšitem plašču se oei-; vidno ni počutil jmsebno dobro. Široka ha-| lja, kakršno je nosil v mladih letih, bi mu j bila ljubša.
Vsekakor je imel pravieo govoriti o svojem premoženju, kajti stekalo se je iz dveh ptememth virov: iz dela in varčnosti. Vertdar se pa s »svojim bogastvom nikoli ui bahal. Rad je govoril o svojih mladih letih, ko je moral laziti po lestvicah in si služiti ysakcUmji kruh s trdim delom.
Andre
Toda Gandelu ni spadal med ljudi, ki odobravajo take otročarije.
NADALJEVANJE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnoge le-pili romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"

' ■ '
T.'
i-"-1
LAI I1IODA"
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 7, 1932
m UUtOEST SLOVENE DAILY la U. B. A
VSAKDANJI KRUH \
i ROMAN IZ ŽIVLJENJ J
74
Za Glas Naroda priredil L FL
iMk^iMMMM^^MMIBMKMia
(Nadaljevanje.)
MOJI AFRIŠKI DOŽIVLJAJI
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Previdno in počasi odpira gospodična K a »ca vrata, Bcrta sko-ro pade čez prag.
—	Kje *»t* bili* — Iterta jo pogleda in gospodinja stopi, dva koraka nazaj. Zakaj jo tako gleda? iSvetilka v roki se ji trese. Najrajši bi vzrojila toda Me ne upa.
—	Kje ste bili!
llerta molči.
Pogledata m»; obe nemirni in boječi.
Ilerta zapre vrata m jrre naravnost v kuhinjo, kjer je bila še ne pomita posoda ter jo prične (pomivati. Za njeno vprašanje *»e ni xinenila. V glavi ji »umi. Naj reče. kar hoče, samo da bi že *la v -TOjo >obo. <la bi se mogla z enim požirkom pokrepčati. Tako j»o-trcbna je bila. Satno eno kapljo?
Obraz gospodične Kaace se zateza. Odprla je ie usta. pa jib zopet zaprla. Ako ne bi bila sama. bi ji pošteno povedala in jo samo jezno pogleduje.
Ilerta ima sicer ponižno sklonjeno glavo, toda kdo more služkinjam zaupati. Gospodična Kašca gre proti vratom. Herta jo pogleda in se nasmeje. Vendar že eukrat gre! Oospdična Kanca pa zapazi njen pogled in nasmeh. Nekaj namerava ; sedaj ne sme biti sama.
—	Pridite sem. — ji pravi in skuša* zatajiti svojo razburjenost. — Pripravila vam bom perilo, ki ga boste jutri prali.
Gospodična Kašca je vedno pripravila perilo, toda tako. kot uanes ne. Pri vsakem kosu jo j« poučevala, kako mora prati. Berti s«» tresejo roke; večkrat ji kak kos pade iz rok. Gospodinja jo ne-prtvtano gleda in Berta postane nervozna. Njenega pogleda ne more več prenaaati. Da bi saj liitro končala <Ln šla! Samo da bi mogla 'zopet v kuhinjo, da bi posegla v svojo skrivno shrambo in bi pila !
Stara samica pa je ne izpusti iz oči. Iz sobe gre za njo v kuhinjo in iz kuhinje zope-t v sobo. Nikdar se ne more izogniti nje-!t«*mu pogledu. Ko pirčne IVrta pogrinjati mizo za večerjo, ji pravi gospodična Kašca. da še ni lačna in ji mora še držati štreno pa-vole. da jo zvije.
Ilerta si bolj in bolj poželi sladega požirka in tare jo jeza. Toda gospodični se prav nič ne mudi. Devet je ur. ko je zvita pa-vola.
—	Tako, zdaj pa mi prinesite čaj.
Ilerta se opoteka proti kuhinji. Oprijemlje se stene, toda po-ieljenje ji da moč. Naglo izvleče steklenico izza zaboja. O dm asi in nastavi steklenico na ustnice.
Nekaj čudnejra jo prisili, da postane. Ni videla, toda čutila je. <i<* je nj njej počival pogled; ni slišala, Ln vendar je bil nekdo po- j POgumenT da se vzlic vztrajnim
Gospodinja jo hladno pogteda s črnimi očmi.
—	Moram — en požirek — bolna sem!
Gospodična Kašca jo še vedno hlado gleda.
—	Samo en požirek — o. moja prša, moj želodec, moje telo! — Stokajoč se izvija Ilerta.
—	Denite si tople obkladke! — Na videz mirno si ndtoči gospodična Kašca čaj, toda tudi njene roke se tresejo. Kaj, ko bi dobila napad? Tako čudno se obnaša!
—	Tukaj imate in pijte! — in postavi pred njo skodelico čaja. — Pijte kolikor »vroče mogoče in vam bo zopet dobro.
—	Ne, ne! — Za zaničevanjem ddrine Berta čaj. — Moja steklenica! Samo en požirek!
—	Žganje — ?!
(Dalje prihodnjič.)
da je dva metra visok in tehta več dokler se ni opičja družina razde-ko dvesto kil.	j lila na dve skupini. K a šč ulov sin je
Mišičasto telo je bilo pokrito 7. ves čas odganjal prvo skupino da-nenavadno dolgo črno dlako, le "po let* od nas, v kateri je bil tudi ne-trebuhu in hrbtu so se lesketale varni Moami.
srebrne kocine.	J Ko sem bil že dovolj ui>elian in
Z eno roko je mahal po zraku, z izmučen zaradi hitrega zasledovali rug > s«' je bil j m) prsih, da je od-^ nja. se je glavar ustavil, povohal mevalo kakor pri velikem bobnu, j in pokazal na grmovje pred nami: Še enkrat je ]>onovil Kaščula, "Tam je ngagi!*' Za grmovjem ie
Muho puške sein vzdignil s sr-| ca na dvignjeno roko gorile. Dobro sem računal Tuleč od bolečine se je j obrnila in zdirjala v goščavo, kakor! da bi jo sam vrag podil.	j
Druga samica me je še nekaj časa gledala, a ko sem dvakrat u-' strelil v .zrak, ji je to zadoščalo, da jo je ubrala za družico.
Izmučen od naporov in razburjenja sem sedel v travo poleg mrtvega Moamija.
Kaščula je zmagoslavno šel k opici. poiskal staro rano. ki jo je bil zasekal njegov nesrečni sin. in se postavil na truplo.
"Maščevanje je izvršeno!" je za-klical mali glavar z glasom največjega zmagovalca. "Moami Ngagi ji' mrtev!
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA' POTOVANJE
wpiiiiiiiiij^iaiuii^aiiiiuiBH'Hiiiiiiiiiniiiiii"«""«"*''"!!!"«"«^«!^
Kaščula
leopardov pih. Moami Ngagi mu jc divje odgovoril in kmalu za njim vsa tolpa.
Ves besen od jeze je pograbil Moami močno drevo, ki bi ga deset mož stežka upognilo in prelomil steblo na dvoje kakor užigalico.
Ko je ohladil prvo jezo na drevesu. je stopil naprej in spet divje
bila majhna vzpetina in na vrhu je bila jasa.
Nenadoma so mi udariti na uho trije grozni glasovi in iz grmovja je stopil nevarni ngagi v spremstvu dveh visokih postav. Z eno roko se je divje bil po prsih, drugo je pa vrtel nad glavo.
Njegov skoro človeški obraz je zarjovel. Menda je nekaj ukazal,j hil .^verižen v čudovito spako, div-zakaj kakor bi mignil, so poakaka- je oči so se svetile kot dva goreča
NESREČA MLADE LET ALKE
Kairo, Egipt, k. decembra. -—-Šestnajstletna italijanska letal-ka Angelina Gabi, ki je hotela poleteti iz Italije «v Indijo, je zašla v gosto meglo in izgubila kontrolo. Letalo je padlo na tla. Izpod razvalin so potegnili truplo mrtve letalke.
li samice in mladiča z dreves in .se skrili v goščavo.
Takoj, ko so izginili, je Moami ja spet prijela jeza. Pograbil je zlomljeno deblo in ga razlomil na koščke.
Nato se je spustil na roke in dostojanstveno odkorakal, kakor tla bi hotel reči: — tu sem, le poizkusite motiti mojo družino!
Tako močan se mi je zdel in tako
-'♦"K nje. Prestrašena se ozre.
Kaščulov ini
oglja in v odprtem gobcu so se lesketali dolgi, rumeni čekani.
Vse to je trajalo kvečjemu sekundo — čas je že bil, da pomerim na srce in sprožim.
Tocla namestil da bi zver padla, je še močneje zatulila in se vrgla naravnost name. llil sem komaj sedem korakov (hI nje in mislim, da nisem še nikoli a* svojem življenju tako hitro napolnil puške, kakor! takrat. Drugi stri-I — zdaj se je ve-J likan ustavil in padel po tleli.
opominom nisem mo-. gel odločiti, da bi ga ustrelil. —' tom >>a 7rn5,i ^evesee. k, me
Zdelo se mi je poniževalno, da bi ga' je	plazilo.
ubiJ iz zasede.
Vendar sem se takoj odločil, ga moram dobiti za muzej.
a zakaj je Kaščula tako sovražil tega gorilo, da mu ni dal miru
Tu stoji gospodična Kašca dolga in tenka, v črni obleki in jo gleda.
ttertina kolena s« šibi jo. roka. kateri je držala steklenico, ji omahne.
—	Kaj pa- pijete?
—	Ja/ — jhz —* — Več Ilerta ni mogla reči. IUla je prestra-scua, oka inenela.
O ta strašna črna žena! Te njene strašne oči!
Vedno večja postaja ta črna posta<va; stegne se do stropa. Berti« se trese in se ne brani, ko ji vzame steklenico iz roke.
Gospodična Kašca podu ha.
—	Kaj. žganje? Vi pijete žganje?
Ilerta stoji kot z loč in ka. Omahne na stol. z rokami si zakrije obrax in prične se tresli po celem telesu.
Gospodična Kašca jo gleda s svojHui črnimi očmi. Kaj bo rekla? Poteče jo minute in Berta ne reče besede. Samo trese se vedno bolj.
Kaj. ali se ne sramujete v moji hiši piti žganje? V pošteni !iiši! In pri vaai m!ado«-ti? Ali nimate nikakeiga spoštovanja do same sebe * Ali se nič ne brigate za svojo gospodinjo in za svojo bodočnost? Ali ne veste, da v žganjn tiči vrag? Zaradi tega tedaj slaba izpričevala! In vedno premišljati službe! Ali že dolgo pijete? Pije4e menda mnogo?
Berta molči.
—	Pijanka* Prava pijanka! Ifuj! Ali hočete hoditi po poti. po kateri hodi toliko deklet iz nizkega stanu?! Pijani moški, pijane ženske! I*ijača jc oačetek vseh grehov in vodi v zločinstvo. Oh*.
—	Kje dobite denar za žganje? S svojo plačo boste težko kupovali žganje — Velik sum se poloti gospodične Kašce. — I>a je 5 pigmejci na drugo. Kaščula in jtt|ad«8Mo!
SREDIŠČE SVETA
Znameniti ameriški astronom dr. Harlow Shaplev je z dolgoletnim naporom izmeril naše svetov-je in je prišel do zaključka, da je naš ožji svet. ii3Še osončje z zemljo. precej daleč od središča tega svetovja. namreč celih 52.000 svetlobnih let. To se pravi : svetlobni žarek, ki naipravi V sekundi vendar 300.000 km. v poldrugi sekundi razdalje od oemlje do meseca, v 8 minutah razdaljo od zemlje do solnca. v 4 in pol ure razdaljo od Neptuna, ta žarek potrebuje prilično desetkrat tolike, časa. kolikor ga je preteklo od zgradba Keopsove piramide, da doseže središče našega svetovja Smo torej precej daleč v kotu ali' na periferiji teiga svetovja.
Toda s vet o v je, ki nas ji* fsliap-1 yev računajoči svinčnik posta-
SHIPPING NEWS

8.	decembra:
Berlin v Bremen
9.	decembra:
PA IMS (ClOŽIČNI IZLET) Albert Ballin v Cherbourg
Majestic v Cherbourg
10.	decembra: Roma v Genoa
13.	decembra:
Hamburg v Cherbourg
14.	decembra:
Majestic v Cherbourg Berpnsrnria v Cherbourg Conte di Sa\ola v Gema
Havre
21. decembra: Olympic v Cherbourg
27. decembra:
£uru|<a v Bremen
23 decembra:
New York v Cherbourg Manhattan v Havre
30. decembra:
Olympic v Cherbourg
4.	januarja:
Majestic v Chfrlmurs Albert iiallin v Cherbourg
5.	Januarja:
Urtmni v Bremen
6.	Januarja:
lit-js v Genoa
7. Januarja:
l^afayetle
v llavre
15. decembra: Bremen Leviathan v
Cherbourg Im Breme-)
21.	decembra:
Champlain v Havre Pres. Hvdhg v Havre Deutscnland v Cherbourg
22.	decembra: Dresden v Bremen
11. januarja:
L.« via than v Cherbourg A<-quitania v Cherliourg ilmnburK v Cherbourg
14. januarja
Champlain v Havre Kurupa v Bremen Čutite di Savoia v Geu>>a
18. Januarja:
Pies. Harding v Havre Deutsi-hland, Cherbourg
29. januarja:
Olympic v Chedbourg
21. Januarja:
Hremvn v Bremen Saturni:i v Trst 1'arls v Havre
Veedum v Boulogne nur Mer
23. januarja:
Manhattan New York
Ha vre Cherbout g
ZEMLJEVIDI
Stenski iem?;evid Slovenije na moč nltu papirju m platnenimi pregibi ...............................................
Pokrajni rofrJ zemljevidi:
731
<vil na njegov rob. še daleč ne Kralj je mrtev. "Naj živi kralji-' predstavlja vesoljstva. fe bi ga d Jea!'' sem si mislil. A prezgodaj. Že namerč ost ar tli in bi po mnogih * je prišla, na žaluest. ne ena v tem|tiso^ Ietih -potovanja na krilih primeru, ampak dve. Srditi. v svetlobe dosegli "praznino" izven skrbeh za samca, ki je bil padel mr-j tega svetovja. bi opazili, da se
___ . ii.) a	m i»» i« .	puvinrimlirii vn
tev po tleh. Sta .se približali trup- razprostira za njim novo podob-niti potem ko nisem hotel strelja- ln. za trenutek .sta se ustavili, div-'110 svet o v je in >xa tem spet tretje, ti. Pred nekaj leti je bil šel odde- jf. zarjoveti in pogledali mene. ka- četrto *t<L Vsa vesoljnost je napol-lek Kaščulovili podanikov med nji-'kor bi dobro vedeli, da sem sani ) nJ*ena z milijoni svetovnih si-
mi tudi njeg-ovi sin v gozd. pa jih je Moami nenadoma napadel. Kaščulov ega sina in njegovega tovariša je objel z obema rokama ter ju zmečkal in raztrgal na kose. drugim se je posrečilo uiti. Kaščulov sin je ranil opico s ko»pjem ; pozneje sem ne lahko prepričal o tein.
Naslednje jutro smo
jaz kriv smrti njihovega zaščitnika.Utemov. ki so bolj ali manj podob-
Kakor hitro sem le mogel. sem,nl <našemu. t je sistemu Rimske
porinil nov naboj v puško.	e(ksto- ki obsega spet miriade solne
^ ,	z miriadami planetov, kakršen je
I>obro sem vedel, koliko je ura :
Kaščula in pigmejci sprtnlaj —
za menoj i>a najbrž prepad, kajti
stal .sem na visoki skali — pred
naša zemlja. Opazili bi tudi. da je sistem Rimske ceste podoben o-gromni vzbokli leči in da je naše osončje samo neznaten, nevažen
bili okoli '"T" dVe ""d'Vja"i ŽiVaH' ki|<lel0ek ob rob., te Irfe. ("'lovek bi dve uri čredi tik za petami. Nato'"	^ Zi" °dlofili ""l* * «1« »« v sredini tel. leč
«o opiee ustavile in nas v pol-! ''"Z"', '.'	... - '7branil "ajlojvša in največja oson-
krop« obkolile. Vse so tolkle pr- . ^ ™	~	, čja. kakor ,o v »mlinah mest
ih^ i ozn tli	drugega. Zagletlal sem okrožnega
si m grozno u i e.	i	kako mi pripoveduje c
Razdelili smo se na tri skupine.J 20.000 frankih, o ječi. o izgonu i-Kaščulov drugi sin in nekaj pig-{ kolonije in tako dalje, in v ušesih mejeev je šlo na prvo stran. ««tali, m\ ^	moj glas: "Tomi bo
človek tako zaupljiv! Zdaj vem. da se nisem varala, ker sem že uars kaj pogrešila. Ali je to zahvala rm to, d* sem va* vzela v službo navzlic *l«brm ijEprič«»*-gloni * S«mo na priporočilo gonpe Reže-kove? naj mi enkrat pride! In naj mi naprti na \-rat služkinjo. ki pije iganje! Vi morate iti v iK»boljševabiic<>i tam vas bodo ozdravili te ktra<4<i.
Iterta globoko radihne.
Uo*podična Kaat-a «a velikim za^lončcnjetu xliii njen vzdih — ali njene besede ie tako uplivale? Ali se Berta že kesa?
—	Oovorila bom z duli<»vnikom in ravnateljem reševalne druž-V. Tako mladi ste ae.
Iterta zopet vadihne
—	Vas je ae vedno mogine pripeljati na pravo pot. Žganje, /ganje. pfuj? — Steklenico drži proti svetlobi in maje z ylavo. £e « nkrat poduha in gr** v sobo. Steklenico vzame s iveboj.
It rta sedi in nima »oči. da bi vstala. Iterta ničesar ni sliaala. kar je ffovonla irospodična Kaaea. \jene prsi je stiskal krč. Vv* jo je boleta in peklo. Kako bo innpia zdržati! Roke spusti ob bokih in me obupno oaira.
Bila je vama Sretika je medlo razsvetljevala kuhinjo Voda v kotličku je vrela, da je pokrm* padel na tla. Prestrašena se Iterta zdrami O, voda vre; gospodična hoče ae piti čaj. — Piti! — Pili! — Jezkk ji *ili akoai zobe in poicljivo otriiaae ustnice.
O. steklenica — g+eda okrog sebe — kje je! J zginila je. Gospodinja jo je odnesla. Divje bije Derta z rokami okoli sebe: — Moj "sladki"!
Voda vr© in prekipeva. Berta vstane, ngasne plamen petrolej-ske peči in stre«)« v vodo čaj kot vedno; toda ne zaveda se ničesar: tlela vse kot »troj.
Piti, piti; samo okusiti eno kapljico! Grlo ji je suho, skrčilo ve ji je. — Oh! — vzdilme. Velika je bila njena žeja.
Xalije čaj in posodo postavi na krožnik. Roke se ji tresejo, da posoda drči sem in tja ipo krožniku. Ves život se ji trese. Hotela jc psebno spretno prinesti na mizo, toda komaj še zdrži in krožnik ji »koro pade na mizo.
Bert me oči »e ozirajo okrtng. Piti. piti — kje je steklenica!- X« ni, na omari ne. I»a glej, na polici ravno nad glavo goapo-Ične Kaioe. Že pri pogledu na njo ji odleže. Se ima upanje na re-1 sitev. <8eda«j pa naglo en požirek, drugače -bo paiMa. R bripavbn glasom reče.
mojo steklenico?

Kako neumen se mi jo |ta mahnila j»roti živalim. Kri-j je ta (Kigovor v tt,m trenutku! čali smo. kolikor smo le mogli, in) Toda dal setn besedo in držati jo tudi več strelov sem spr-«il v zrak. m„ram brez ječe in kazni!
k
mizi je
Saf^i prazniki
so pred vrati
Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja le. ta, toda sleherni jih bo praznoval ▼ spominih na staro domovino.
Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem času.
Pa tudi
umi domači o Božiču nestrpno čakajo pisma is Amerike
Veseli so posdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pesiljatev.
DINARJI SO SEDAJ POCENI
Pošljite božična darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem
Metropolitan Travel Bureau
(Frank Sakser)
216 West 18th Street	New York, N. Y.
zbrane vedno največje zanimivosti. To je pa zmota, kajti baš sredino sistema llimske ceste karak-terizirajo ogromne prostornine, ki so napolnjene s temnimi ugaslimi, ostarelimi in razdejanimi solnei. z mrtvimi svetovi, k romajo v ledeni. mrtvi praznini svojemu neznanemu smotru nasDroti.
DravHka Itanorina .............................31
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ......................................30
ljubljanske in mariborske oblaxtl
ISshor je. Kozja k .............................2W
Prekmurje in .Mrdumurje .............3»
Canada .........................................
Združenih držav, vellU Mali .............................
...4« ...li
Nova Evropa.......................................JU
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kanaas, Kentucky Id Tennessee, Oklahoma Indiana. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po ...............-J8-
Illinois, I'ennsjlvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New \ork — Virginia, Ohio, New York — vaški po _______________________________________k
Naročilom je prnoiiti denar, bo disi v gotovini. Money order ai: poštne znamke po 1 ali 2 centa 0» pošljete gotovino, relcomandirajt* pismo.
Knjige po&iljamo poftnine proste
"GLAS NARODA,f
»• W. Ig Street
mw tok a
26. Januarja :
BvrenKaria. v Cherbourg
28. januarja:
L.afa»tte v ilav;e
31. Januarja:
Europu. v Bremen
V JUGOSLAVIJO
Preko Havri
Na Hitrem Ekspresnem Parniac
PARIS
i). DEC E M URA HO. .Januarja — 10. Februarja
CHAMPLAIN
Ul. Decembra— i i. Januarja
LAFAYETTE
5. Januarja — 28. Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za pojasnila in potn« liste vpra-iajt« naš« pooblaščene agent«
STheoeh JSne
19 STATE STREET. NEW YORK
CENA
DR. KERNOVECA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Serilo
(ENGLISH SLOVENE KEA«>K_1» Buna ram«
Naredite ga prt
i i
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA
17
216 W. 18th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
211 West Igtta g tree: Kew Tart City
Poziv!
Izdajanj« Usta je ▼ zvezi s velikimi stroikL Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava *'Q. N.