Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman »olja: Za eelo lato predplačan 15 jld., za pol leta 8 y!d.e za četrt lefa 4 fld., » jedo« mesec 1 ?ld.4Q kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 ffld., sa pol leta 6 gld., za četri leta 3 gld., za jeden mesec 1 gid V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 yld. 20 kr. v«e na ieto. Posamne številke po 7 kr. K „i Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema nprevnlitvo in ekspedlcija v „Kstol. TIskarni", Vodnikove allce it. 2. Rokopiai se ne vračajo, nerrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenllklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. É5*tev. 209. V Ljubljani, v soboto 12. septembra 1896. Letnilt XXIV. Dopolnilna državno-zborska volitev. Volilni okraj kmetskih občin v sodnih okrajih : Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica in Lašče, kjer se vrši dne 29. t. m. dopolnilna držav-nozborska volitev, je bil od nekdaj nepremagljiva trdnjava katoliško-narodne stranke, nepristopna našim nasprotnikom. Večkrat so „Narodovci" tudi v tem okraju pri volitvah poskušali svojo srečo, a vselej so se prepričali, da v tem volilnem okraju ni mesta zanje. — To trdnjavo bi mogla razdejati le nesloga v naši stranki. To so spoznali tudi naši politični nasprotniki in zato so z vidnim veseljem objavljali, da se naša stranka ne more zjediniti za kandidata in to so storili že poprej, preden je osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke ko-nečno sklepal ter objavil svoje sklepe. Dasi je dr. Žitnik, kakor smo objavili, precej v prvi seji osrednjega volilnega odbora izjavil, da ne vsprejme kandidature, vkljub temu je „Narod" še vedno pisal o razporu v naši stranki. — To so storili zaradi tega, da bi begali javno mnenje mej našimi volilci, jih v resnici razdvojili ter pri tem zase želi političnih vspehov. Toda uprav to škodoželjno postopanje naših nasprotnikov, ki so prezgodaj pokazali, kako bi radi, da bi naša stranka postopala pri tej volitvi, je naše somišljenike, vzlasti volilce tega volilnega okraja prepričalo, daje neobhodno treba složnega postopanja pri volilni akciji. Zato se je osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke zopet sešel včeraj v sejo. Pri tej seji je poslanec dr. Žitnik, katerega so mnogi volilci tega volilnega kraja zaradi njegove neumorne delavnosti v deželnem zboru v korist volilcev želeli imeti za kandidata, pojasnjujoč nastale razmere, še je- denkrat izjavil, da v sedanjih razmerah ne vsprejme kandidature ter odboru izročil nastopno pismeno i zj avo : Z željo, da preneha neplodna p o -lemikainse zjedinijo somišljeniki, izjavljam, da v sedanjih razmerah ne vsprejmem ne kandidature, ne slučajnega mandata. Ljubljana, dne 11. septembra 1896. Dr. Ignacij Žitnik. S to izjavo je preporua zsdeva poravnana. Nadejamo se, da naši somišljeniki soglasno oddajo svoje glasove dne 29. t. m. kandidatu katoliško-narodne stranke dr. Ivanu JŠusteršiču, katerega je osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke v pismu do zaupnih mož p. n. državnozbor-skim volilcem priporočil z nastopnimi zasluženimi besedami : V priporočilo tega gospoda, ki je rojen v volilnem okraju samem, namreč v Gorenji Vasi pri Ribnici, ni treba zgubljati mnogo besed. V obče je znano, da je vsikdar, odkar je stopil na politično polje, možato, ognjevito in neustrašeno zagovarjal katoliška načela ter delal za povzdigo gmotnega stanja našega ljudstva. Zlasti pa se je trudil za koristi kmetskega stanu s tem, da je osnoval društvo z imenom „Zveza kranjskih posojilnic", ki ima prelep namen, ustanavljati po naši deželi prekoristne posojilnice po Raifleisen-ovem načinu. To društvo, kateremu je dr. Ivan Susteršič načelnik, osnovalo je v kratkem času, odkar obstoji, okoli dvajset takih posojilnic. Sodeloval je tudi pri snovanju drugih kmetijstvu koristnih zadrug ter s tem pokazal jasen razum za potrebe in koristi našega kmetskega stanu, kateri bo imel v njem močno oporo v dr- LISTEK. Razmotrivanja mračnjakova. Mnogo so govorili v zadnjem času narodni na-prednjaki po shodih in čitalnicah, toda bilo jd le žveplo. Upamo, da nam bralci odpustijo ta germa-nizem. Saj je dandanes, v dobi narodno-napredno-nemške koalicije, nemškutarenje poleg naturalizma, katerega pa „Zvon" nežnim bralkam v krepilo podaje samo enkrat mesečno, takrat seveda več žličic, pri Slovencih najbolj v modi. Tako mogočno je ukoreninjen ta nagon do nem-škutarenja v prsih slovenskih, je razlagal napredni Danijel, ko je v Idriji poveličeval radikalno-nemško zvezo, da smo baje celo tudi mi klerikalci Nemcem stavili svoje pogoje. S tem nas je Danijel brez dvojbe hotel pohvaliti. Kajti za nas je laskavo prvič Danijelovo prepričanje, da mi nismo zmožni skleniti take koalicije, ampak Bamo naprednjaki, drugič pa, ker smo mi baje stavili pogoje, radikalci pa so se udali kar radikalno, torej brezpogojno. Toda, ne zaidimo. Velika tovarna za žveplo, narodno - napredna stranka, razvija pri svojem delu tudi mnogo dima. Da bi se iskrice, ki prihajajo iz naprednega kotla, ne izgubile, nastavili so tovarniški radikalni gospodje, v svojem dimniku, „Narodni tiskarni", iskrolov, „Slovenski Narod". Tako je ta zadnjič ujel v svoj podlistek iskrico, katero imenuje „novelico", pod naslovom: „Abi-turijent". Ušla je nekemu Antonijevu. Ta, na svoje abiturijentstvo vsekako ponosni rojak, umori kruto junaka svoje „novelice", dijaka, kmetskega sina, baš v noči pred maturo. Ne morebiti s strupom ali samokresom, toliko strahovit in krvoločen še ni sedaj; opravičimo ga z Alfred de Musset-om : „Surtont considérez, ¡Ilustres seigneurs, Comme T auteur est jeune, et c' est son premier pas 1" Za sedaj spravi ga s sveta po čisto naravni poti jetike, toda za prihodnost si obetamo od pisca v tem oziru čisto kaj posebnega. Sin mrtev, stariši utopljeni v žalost. Kaj stori sedaj oče, kmetski oče Trdina? „No, kaj bo storil, moli ob krsti svojega sina in žaluje." Prosim, dragi bralec, ne moti pisatelja novelice, saj ti ne poznaš duSe našega ljudstva I Vidiš, oče gre, kupi savansko čepico, skrbno jo zavije v papir, ponese k mrliču in jo položi nanj. žavnem zboru, kjer se bo bržkone še v tem zasedanju govorila odločilna beseda gledi kmetskih zadrug, katere so neobhodno potrebne, da se reši naš kmetski stau popolnega propada. Zato se nadeja katoliško - narodna stranka, da bodo naši velilci pri vršečih se prvotnih volitvah izvolili take volilne može, ki bodo 29. septembra soglasno oddali svoje glasove za kandidata dr. Ivana Šusteršič-a. Volitve volilnih mož, v kolikor smo dosedaj po-zvedeli, se večinoma vrše soglasno in so z malo izjemami povsod izvoljeni zanesljivi somišljeniki katoliško-narodne stranke. Upamo, da se tudi druge prvotne volitve ugodno zvrš^, da volilci na dan volitve sijajno pokažejo svojo katoliško-narodno zavest. Volilno gibanje v brežiškem okraju. Bližajo se nam volitve v deželni zbor štajerski in za dober teden stali bodemo na volišču v Brežicah, da si izberemo moža modrega, za sveto vero vnetega in svoj narod ljubečega. Shod zaupnih mož v Brežicah izbral si je gospoda Josipa Zičkar, župnika v Vitanju. Ta gospod je v tem okraju doma in je znan kot zvedenec v narodnogospodarskih vprašanjih. Zaslug ima veliko, to mu je priznala občina celjske okolice, ki ga je jednoglasno imenovala svojim častnim občanom. Tudi zdaj blagonosno deluje v Vitanju in marsikateri pohorski kmet se ima gospodu Zičkarju zahvaliti, da ga niso prodali in da ni padel oderuhom v roke. Osnoval je namreč posojilnico v Vitanju in ustanovil bralno društvo, cerkveno družbo itd. Tako vrlemu možu, mislili smo vsi, ne bode nikdo nasprotoval, a varali smo se. Te dni prišel nam je v roke neki poziv občinskega urada Bizelj, kateri se je menda vsem obči- Lej, tako dela naš kmet--. Kaj ne da, take iskrice mora biti urednik vesel ? Bog ve, kako te vrste reklama dopada „Sava-nom" ? Jaz bi mislil, da ne. V prejšnjih, mračnjaških časih lovili so take iskrice v uredniške koše, naš narod pa napreduje. Ne čudi se torej bralec, ako znabiti v kratkem dobiš v „Narodu" domačo novico: „(Vzgledni naš rodoljub N. N.) kupil je svojemu sinčeku, ki je letos sijajno dovršil prvi normalkini razred, savansko čepico. Dečka diči tudi že par „šmisov", ki dajejo njegovemu sicer nežnemu obrazu moško-resen značaj. Mnogo takih sinov, in ne bode izgubljen naš narod!" Ne čudi se, pravim, saj moramo vender napredovati, kajti čas je resen. Resen čas za uredništva sploh, za „Narodovo" posebej, je tudi čas kislih kumar, v katerem smo baš sedaj. Oj, kako vesela je v tem času duSa urednikova, ako se prikaže na obzorju majhna volitev, kakoršna se n. pr. pripravlja ravno v kmetskih občinah okolice ljubljanske. „Sluga, brzo teci po novo pero, potem pa pišemo oster članek, tako oster, da se boš lahko bril nam brežiškega okraja poslal, in s tem pozivom se priporoča neki g. J. Balon, ki je še k tema deželui uradnik. Poziv se glasi: „Slavno občinsko predstojništvo! Bliža se volitev za deželni zbor. Kakor smo čitali v časnikih, kandiduje gospod Zičkar. A po našem mnenju ne pozna on naših razmer in mi ne poznamo njega. Zato so občina Bizelska in druge občine sklenile, izvoliti si za svojega poslanca in zastopnika v deželnem zboru moža iz svoje sredine, moža, ki pozna in razume reve in težave slovenskega kmeta. Tak mož je deželni vinorejski komisar in veleposestnik gospod Ivan Balon. Kot deželni komisar je on s svojo mogočno besedo pridobil že mnogo podpor bornemu kmetu, posebno v breškem okraju. Opozarjamo samo na 100.000 gld. od deželne hranilnice. On ima ne le zmožnosti, ampak tudi voljo in eneržijo, pomagati kmetu-trpinu 1 Volimo ga torej vsi 1 Občinski urad bizeljski, 5. septembra 1896. Občinski predstojnik: Balo n m. p. Op. Poročajte o tem tudi drugim bližnjim manjšim občinam." Podpisan pa je na tem pozivu neki Balon. Ne vemo, da li ta, ki želi biti naš poslanec, ali pa kateri iz njegove žlahte. Ta je lepa I Bizeljska občina obesila si je zvonec, rekši, zdaj pa celi okraj za nami. Oblekla si je po farizejsko narodni plašč in vsa gori za ubogega kmeta-trpina. Rešitelj iz te bede bo le gospod Balon — kimovec. G. Žičkarja, izvrstnega katoliškega duhovnika in ¡zbornega narodnjaka ne poznate, ker ga poznati nočete. Vedite, da mu niste vredni jermenov od njegovih črevljev odvezati. Tudi on vas ne pozna? Oho, in še kako dobro! Ne samo on, ampak cela spodnja Štajerska — da vsa slovenska domovina vas pozna, da ste bahači in grdi nemškutarji. Senca in petolizci ste brežiških nemškutarjev in kakor oni trobijo, tako vi plešete in tudi zdaj ste tako zaplesali, kakor so vam oni zagodli. Za izdajalci slovenske naše domovine nikdar hodili ne bodemo, ampak volili bomo dne 21. septembra vsi zavedni Slovenci našega izvrstnega kandidata veleč, gospoda Josipa Zičkar. V o 1 i 1 e c. Prvotne volitve na Koroškem. Prvotne volitve so končane. Slovenci smemo biti z vspehom zadovoljni, ker volitve so se zvršile po naših občinah v obče dobro. Konečnega vspeha, svojih poslancev, s tem zbog krivične razdelitve sicer še nismo dosegli, ali vsaj pokazali, da je še treba z nami računati. Posebno sijajno je nastopila naša slovenska podjunska dolina, kjer so izvoljeni 101 naš volilni mož in samo 13 nasprotnikov. Naša je tudi, če se ne zgodi kaka nepričakovana nezgoda, ziljska dolina, ia dr. Abuja, ki je toliko igral vlogo nekega „Paradeslovene" v dež. zboru, je odklenkalo. Hrabro so se držali naši tudi v beljaški okolici, posebno je pohvaliti Gozdanj- ž njim, kar je na mesec vredno najmanj 50 krajcarjev !" Toda težava, ko je pa treba ostrost razdeliti skoro na mesec dni, dokler namreč traja volitev. Samo tega ne vem, ali hočejo naprednjaki morda voliti klerikalnega kandidata, ka-li, ko jim izbira dela take skrbi. Z vsemi znaki prepadenosti tekajo ti someščani po mestu, ter si šepečejo na uho stvari, ki morajo biti strahovite, vsaj možje, kedar so jih začuli, kar besne. Človek bi mislil, da „Narodove" matadorje oseba katoliškega kandidata ravno toliko briga, kot veljbloda, ki se pase po pohlevnem osatu Sahare, — milenijska razstava v Pešti. S turškega dvora. (Priobčil Tihoroil.) L Slovenskemu narodu ostane na vekov veke v žalostnem, groznem spominu krvava „turška ddba", ko so turška kopita teptala travo in zlato klasje po slovenskih pokrajinah, turške krive sablje kosile hrabre slovenske rateže. Priprost seljak, ki danes čuje govoriti o „ho-m&tijah" doli v globoki Turčiji, še vedno strahom čane in RožeCane. ¡¡V celovškem okraju smo pričakovali več vbpeha, ali vender ohranili dosedanje število naših volilnih mož. — Mnogo slabše stoji stvar katol. ljudske stranke po nemških krajih, kjer letos še ni uspeha, kakoršen se je pričakoval. Upajmo prihodnjič več 1 — Nasprotniki delajo in begajo ljudstvo na vse mogoče načine. Kjer drugače ne gre več, pobijajo naše kar s pestjo, kakor se je zgodilo v Prevaljah. Omeniti moram tudi, da so se na mnogih krajih godile pri volitvi „čudne" reči, kajpak le na škodo naši stranki 1 Pa o tem bodemo de govorili 1 —rn— Politični pregled. V Ljubljani, 12. septembra. Pastir8ki list novega tržaškega škofa, katerega je ravnokar izdal, ugaja vsem krogom iz-vanredno. Peča se namreč z narodnostnim bojem in sicer v zelo pomirljivem duhu. Mej drugim se v njem naglaša, da so ti boji proti zapovedim svete vere in se smejo po pravici smatrati boleznim sedanjega časa. Poslanec IVojcik pred volilci. Minule dni je priredil najdelavneji član gališke ljudske stranke, deželni poslanec Wojcik v Easiborovicah volilski shod, na katerem je mej drugim zelo ostro govoril proti socijalistom. „Socijalistična agitacija", pravi govornik, „je jela razdvajati kmete posebno v krakovskem okraju. To moramo v resnici obžalovati, kajti socijalizem naravnost nasprotuje interesom kmečkega stanu. Osemurno delo se pri poljedelstvu ne more uvesti, ravnotako slavnost prvega maja ne more navdušiti kmečkih prebivalcev. Tudi za štrajk se kmetje ne morejo ogrevati". Konečno je primerjal poslanec soc. nauke o podržavljenju zemlje ter pripomnil, da poljedelcu njegov dom in posestvo ne more biti to, kar je tovarniškemu delavcu stroj, ki ni ne poljski, nemški in ne francoski. Omenjal je nadalje posledice agitacije agitatorja Stojalovskega, ki je po mnogih krajih tako vplivala na kmete, da bodo glasovali v peti kuriji za socijalističnega kandidata in vodjo Duszinskega. Poslušalci so njegov govor burno odobravali in tudi „Nova Reforma" zelo laskavo piše o njegovih pojasnilih. Vidi se, da se hočejo vodje poljskega naroda krepko postaviti v bran pogubnemu delovanju socijalne demokracije, le žal, da mnogi ne iz pravega namena. Petrolejski baroni so zopet prav marljivo pri „delu". Za to se imamo v prvi vrsti zahvaliti neumornemu delovanju kartelne zveze avstro-ogerskih petrolejskih oderuhov pod spretnim vodstvom Rot-schildovem. Takoj nato, ko se je bil sklenil kartel dne 1. julija letos, so baroni zvišali cene čistemu petroleju od 1 gld. 25 kr. na 1 gld. 50 kr. met. stot. Toda že tri tedne pozneje so se zdele Židom te cene mnogo prenizke in 25. julija so se sešli v Budimpešti v posvet ter sklenili, da se zviša cena vsem petrolejskim izdelkom od 28. julija počenši za 50 kr. Da bi se jim pa konečno ne moglo očitati, da v avgustu niso ničesar „delali", je sklenila kmalu potem osrednja kartelska zveza, da se znova pomakne cena za meterski stot petroleja za 5$ kr. naprej. Tako so židovski baroni po preteku, komaj jednegi meseca skoro za poldrugi goldinar povišali eeno blagu, ki je neobhodno potrebno za vsakega. S tem pa seveda niso hoteli škoditi bogatašem in večjim trgovcem, kajti sklenili so, da to pevišanje ne velja za večje odjemnike. Udarjen je toraj in sicer jako občutno s tem samo nižji, delavski stan, ki se mora hote ali nehote klanjati naredbam ljudskih zatiralcev. Ogerski Udje in grof Ziohy. Neki ma-žarski list je prinesel nedavno svojim vernim Čita-teljem zanimivo vest o „nevljudnem" vsprejemn grofa Zichy-ja, vodje katoliške ljudske stranke, pri Slovakih v oravskem komitatu. Po poročilu imenovanega lista je vprašal grof, prišedši v prvi kraj, svojega prijatelja : „Upam, da sem dobro došel ?" Odgovor se je pa glasil po poročilu tega lista tako-le : „Vi vsekako, gospod grof, toda ne vaše spremstvo*.. Poslednje besede so merile na baje navzoče „pan-slaviste" Mudrona, Hurbana in druge. Na omenjene besede je grof Zichy namignil tem spremljevalcem in odšli so. Slovaške „Nar. Noviny" nam pa sedaj pojasnujejo, da je vse pisarenje mažarskega lista popolno neosnovano. Mudron in Hurban niti videla nista isti dan Orave, še manj pa občevala z grofom Zichyjem. Razmere mej ItaUjto in Portugalom, ki so, kakor znano, v zadnjem času zelo napete, ker je iz znanih vzrokov portugalski kralj don Carlos odrekel svoj obisk kralju Umbertu v Rimu, se morda, v najbližnjem času vendar-le poravnajo. To je posneti iz raznih poročil iz Rima, ki se opirajo na nastopna» dejstva. Kralj don Carlos kot bližnji sorodnik italijanske vladarske hiše bi se zelo rad vdeležil poroke prestolonaslednika v Rimu. To se pa seveda ne more poprej zgoditi, dokler se ne odstranijo ovire, ki za-vladujejo od tega časa mej obema vladarskima hišama. V tem oziru se vrše sedaj pogajanja mej Rimom in Lizbonom, vendar pa to Se ni vse, kar ovira vdeležitev portugalskega kralja pri prinčevi poroki. Kralj don Carlos se mora spraviti tudi z Vatikanom glede točk, na katere se mora ozirati, ako hoče obiskati kraljev dvor. Nekateri listi govore tudi že o državnikih, ki zasedejo obestranska poslaniška mesta, kakor naglo se dožene sprava, vendar je ta stvar nekoliko prezgodnja in bo minulo še nekaj časa, predno spopolnita vladarja izpraznjena mesta. V ruski armadi se je pripetil te dni pomenljiv dogodek. „Ruskij Invalid" objavlja namreč ukaz carja Nikolaja iz Kijeva z dne 1. t. m., s katerim se določa, da se mora degradirati na najnižjo vojaško stopnjo več častnikov Belgorodskega dragonskega polka , čegar imejitelj je avstrijski cesar Fran Josip, poveljnik pa odsloviti. Bazni listi so takoj jeli ugibati, kaj bi bilo dalo povod temu strogemu ukazu, ki se je v resnici tudi že izvršil. Be-rolin. listi so bili mej drugim mnenja, da so kaznovani častniki tako občutno le vsled tega, ker so se čule v njihovem krogu nespoštljive besede o imejitelj u imenovanega polka. Nato pa odgovarja vče-rajšna številka zgoraj omenjenega lista nastopni raz- poprašuje gospoda iz trga ali mesta, ali bode res Turčin zopet „ven udaril". Neverojetno zmaje z glavo, če mu pojasniš, da je Turčin neozdravljiv bolnik, ki edino to želi, da ga drugi puste v miru. Kolika izprememba I Današnji zastopniki evropskih držav pri „Bab Ali" niti ne sanjajo, kako mogočni so bili turški sultani, ko je njihova kruta oblast segala do Bagdata in skoraj do Dunaja. Mi-noli so časi, ko je Turčija ukazovala v treh delih sveta, ko so njeni vezirji za kratek čas dajali „ba-stonade" zastopnikom evropskih vladarjev. Ravno sedaj, ko evropski veleposlaniki pišejo turškemu sultanu „prijazna pisma", utegne zanimati, kako prijetno življenje so imeli nekdaj evropski poslaniki na turškem dvoru. Ko so Turki 1. 1453 zaplenili Carigrad, iskale so razne evropske države po posebnih odposlancih prijateljstva s turškimi sultani. Prva je bila beneška republika, ki je že preje imela v 'grški prestolnici stalne trgovske konzule. Sultan Mohamed II. je 1. 1454 najprvo sklenil mir z Benetkami, katerih poslanik Marcello je imel skrbeti za beneške podanike. Ogerska je 1. 1485 prvič poslala odposlanca v Carigrad, da podpiše mirovne pogodbe s sultanom Beyazidom II. Najživahnejšo zvezo 8 Turki je imelo poljsko kraljestvo ; prvi poljski zastopnik na turškem dvoru se imenuje že 1. 1476. L. 1494 pride v Ca- rigrad papežev odposlanec Bocciardi, da se s sultanom Beyazidom dogovori glede oskrbnih troškov za njegovega brata Džema, ki je bil pobegnil v Rim. Rusije prvi poslanik je bil 1. 1514 Aleksejev; isto leto se imenuje tudi španski legat. Avstrija je izprva pošiljala le takozvane inter-nuncije do oholih turških vladarjev, da so ž njimi sklepali premirja za dragocena darila. Tako je cesar Ferdinand 1. 1528 prvič poslal v Stambul internun-cija Hobordanskega in Žigo Višnjegorskega, da prosita miru in zahtevata nazaj ogerske kraje, katerih so se Turki polastili. Popotovala sta po suhem poldrugi mesec z Dunaja do Carigrada, kamor sla dospela dne 29. maja. Veliki vezir Ibrahim ošabno vpraša Hobordanskega: „Kako se predrzne tvoj kralj imenovati se najmogočnejšega vpričo ozmanskega cesarja, čegar milosti se priporočajo ostali kralji krščanski?" Ko je cesarjev odposlanec naštel kraje, katere cesar zahteva nazaj, zaroga se vezir: „Hočete li tudi Carigrad ?" Sultan Sulejman ukaže oba devet mesecev zapreti, potem pa jima osebno naroči: „Vajin gospod doslej ni čutil Našega prijateljstva in sosedstva, v prihodnje bode drugače. Pove jta mu, da sam pridem z vso močjo ter mu vrnem, kar zahteva; naj torej vse dobro pripravi za Nad vsprejem." glas: „V svrho, da se ne razširjajo napačna poročila ia «nuenja, su javno naznanja, da je provzro-čila carjev ukaz, s katerim se je degradovalo več častnikov, okolnost, da so častniki prisilili nekega korporala, da je proticskonito postopal s prebivalci vasi Meibudile v Podoliji, da bi se maščeval radi razialjenja svojega tovariša." Ostali listi sedaj še trdovratno molče. Cerkveni letopis. Proti proatozidaratvu. Od 26. do 30. septembra se bode vršil prvi mednarodni shod proti prostozidarstvu v Tridentu, kjer je zboroval tudi za katoliško cerkev toliko znameniti cerkveni zbor. Na shodu bodo zastopane po posebnih odborih, kolikor je doslej znano, Avstrija, Francija, Italija in Španija. Misel tega shoda so odobrili mnogi škofje in kardinali, sv. Oče Leon XIII. pa je večkrat izražal svoje veselje radi tega shoda, postbe pa še v pismu t dne 2. septembra 11. aa načelnika shoda. Pismo se glasi : .Ljubi sin 1 Pozdrav in apostolski blagoslov I Veselimo se vedno od srca shodov katoliških mož, če pod predsedstvom škofov zagovarjajo verske koristi. Pod božjim varstvom so se vršili taki shodi v razne namene, množili od dne do dne ter razpravljali skoro vse, kar se v prvi vrsti tiče certvenih koristij. Sedaj pa Nam, ljubi sin, poročaš, da si sklenil sklicati v Trident izbrane može vseh narodov, da se skupno posvetujejo o korakih proti prostozidarstvu, ki vedno predrzneje sili na dan, in navdušijo za brambo v boju. Ta misel že zato zasluži priznanje, ker se vedno bolj širi prepričanje o škodah, ki od te družbe prêté cerkvi in državi. Mi smo že pri raznih prilikah opozarjali na to nevarnost, tako v okrožnici „Humanum genus" in v raznih pismih, posebno na Italijane 1. 1890 in 1892. Naša skrb tudi ni bila brez vspeha. Z ozirom na to z veseljem pozdravljamo nameravani shod. — Upamo, da bode ta shod, po številu in odličnosti udeležencev takn izjava, ki je primerna točkam dnevnega reda in zaželjenemu uspehu. Da pa bode vspeh popoln, treba je, da se udeleženci temeljito posvetujejo o sredstvih in potih, kako bi se mogli vspešno ustavljati navalu prosto-zidarstva. V omenjenih okrožnicah smo pojasnili ta sredstva. Prvo je, da se posebno ondi postavite v bran, kjer je najhujši prostozidarski napad. Udeleženci shoda in vsi, ki hočejo svoje moči posvetiti tej stvari, naj se torej najprvo dobro pouèé o teh navodilih papeževe avtoritete in previdnosti ter ravnajo po njih. Gotovo bodo predrzni in brezbožni nauki te tajne družbe in njeni nameni naredili manj škode ter se razrušili, ako se katoliki potrudijo, da se še z večjo spretnostjo bojujejo s prostozidarji. Ti si pomagajo z lažjo in temo ; ako odkrijete te laži, obrnili se bodo vsi pošteno misleči s studom od njihovih zlobnih nakan. Goreči za Kristusa in duše želimo sreče vašemu podjetju ter prosimo božje pomoči. Upamo, da bode vaš shod novo bodrilo za katolike, ki naj sicer prizanašajo OBebam, a ne njihovim zmotam, ter varujejo dragocena blagra, katera je Kristus podelil ljudem. V tem smislu podelimo vsem udeležencem na shodu v zagotovilo božjih milosti in dokaz Naše naklonjenosti v Gospodu apostolski blagoslov." Prostozidarstvo razširja svoje zlobno, tajno delovanje po vseh krščanskih državah proti cerkvi in državnim napravam; družijo se z Židi in drugo-verci v tem uprav satanskem boju. V isti meri pa tudi povsod raste nevolja in odpor, osobito v Nemčiji, tako da je nedavno pokrovitelj treh pruskih velikih lož, princ Friderik Leopold, v posebnem pismu prosil nemškega cesarja podpore proti časnikom, ki odkrivajo prostozidarske tajne namene proti cerkvi in državi. Umevno je, da prostozidarski listi branijo svoje tajne somišljenike proti „nazadnjaštvu", češ, da prostozidarstvo hoče le svet preroditi za svobodo in red, obuditi pravo vero in ljubezen do vladarjev. A vse te frsze ne prepričajo nas, da hočejo prostozidarji ustanoviti neko mednarodno višje sodišče, katero bi dajalo zakoue iu navodila cerkvi in državi ter imelo v rokah krmilo vsega javnega življenja, ki bi se oddaljevalo od krščanstva ter odtujevalo pravim namenom na krščanski podlagi osnovani državi. Ce so nameni prostozidarstva čisti in plemeniti, zakaj se možje skrivajo v temi in tajnosti, zakaj nihče noče pred javnostjo prevzeti odgovornosti za razne tajne spletke in namene ? Upamo, da bode shod proti prostozidarstvu v Tridentu še bolj osvetlil in odkril tajnosti „prostozidarskih mračnjakov in rokovnjačev". Iz potovanja v Lourdes. Lourdes, 8. sept. Romarji se pridno udeležujemo vseh pobožno-stij, ki se vršijo, v kolikor niso strogo liturgične, le v nemškem jeziku. Cehi so pač slišali božjo besedo dvakrat v domačem jeziku ; tudi križev pot so molili po domače. Slovenci pa moramo tihi biti, ker nas je premalo. Neki gospod je sicer obljubil, da bo Slovence razveselil s propovedjo v domačem jeziku, tudi par slovenskih Marijnih pesmi smo mislili zapeti, pa množica francoskih romarjev in kratko odmerjeni čas ne dopustijo, niti da bi izvršili že prej določeni vspored. Romarjev je ta teden toliko, kolikor jih Lourd še ni imel najedenkrat v svoji sredi. Samo Belgijcev, katerim so se pridružili tudi Nemci iz Rheinlanda, je 2400, mej njimi 170 bolnikov, 4 so že ozdraveli. Vsak dan kdo čudežno ozdravi. Včeraj popo-ludne mej procesijo z Najsvetejšim, poljubila je tudi 16 letna mrtvoudna deklica iz Poretanje monštranco. Koj je čutila moč Vsegamogočnega, skočila iz postelje ter šla za Najsvetejšim. Ker je bila še prešibka, prijela sta jo dva plemenitaša, katerih je tu mnogo za bolniško službo, ter jo odvedla iz strmeče množice v curkev in od tod v preiskovalnico. To sem videl z lastnimi očmi. Jutri, t. j. v sredo po-poludne se odpeljemo v Parag le Monial. Josip Kosee. ms L. 1525 je diplomatični agent Frangipani v imenu francoskega kralja Frančiška I. sklenil „sramotno" francosko turško zvezo s Sulejmanom ; kot prvi francoski poslanik se I. 1536 imenuje Jean de la Foret. V imenu portugalske kraljevine se je leta 1544 turškemu sultanu klanjal Odoardo Gataneo, v imenu Švice 1. 1577 diplomatični agent, Žid Angeli, v imenu Anglije 1. 1578 Viljem Harebone. Nizozemska je prvič poslala v Stambul svojega zastopnika 1. 1622, Švedska 1628, Danska 1753, Prusija 1718. Dne 20. marca 1761 pa je Hauden-Rexin v imenu pruskega kralja Friderika Vel. s Turčijo sklenil prijateljsko zvezo. Nasprotno pa je Turčija redko kedaj pošiljala svoje zastopnike na evropske dvore, in če je to storila, izbrala si je navadno renegate, odpadnike, ki so zatajili svojo vero in narodnost ter služili bar-barjem pod polumesecem. Prvi turški zastopnik je prišel na Dunaj 1. 1533 ter bil od cesarja Ferdinanda slovesno vsprejet. Stoprav začetkom 18. stoletja po karloviškem miru (1699), ki je zlomil moč ozmanskih divjakov v Evropi, se pričenja redno di-plomacijsko zastopstvo turškega sultana. Vhod evropskih poslanikov v Carigrad je bil v tej dobi vedno slovesen. Od meje do turške prestolnice bo imeli poslanik in njegovi mnogoštevilni spremljevalci prosto spremstvo. Pred mestom so ga pričakovali navzoči diplomatski tovariši in vladni uradniki. Spomina vreden je vhod avstrijskega veleposlanika pl. Czernina I. 1616. Pred njim je stopalo v Stambul šest plemenitih dečkov, več kava-lirjev; pet trombačev, zastavonoša z razvito zastavo, na katere jedni strani je bila podoba Kristusova na križu, na drugi cesarski orel. Ta predrznost je razburila ves Stambul in sultana. Neko staro proroko-vanje je nekda trdilo, da razpade turška država, ko zavihra v Carigradu zastava s križem. Po mestu se takoj razširi govorica, da imajo kristijani po hišah skrito orožje, da Grki nameravajo vstajo in da se ruski kozaki bližajo mestu. Ciernina so zaprli, hiše kristijanov preiskali, sedem katoliš kih duhovnikov zaprli v trdnjavo in frančiškanskega generalnega vi-karija v Galati vrgli v morje. Sultan je v prihodnje prepovedal poslanikom vhod v Carigrad z zastavo in godbo. Najslovesneje so prihajali poljski odposlanci, beneškim so v Dardanele pošiljali nasproti dve ladiji. Dandanes se vrši vhod brez posebnih sloves-nostij. Sultanov odposlanec sprejme poslanika, ki se v dvornem vozu odpelje s poverilnimi pismi k sultanu v avdijenco, nato pa obišče velikega vezirja, ki mu takoj vrne obisek. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Netovarnifiki obrti so podvrženi dolžnosti zavarovanja le tedaj, če ista nastopi po odstavku 2, § 1 zakona o zavarovanju proti nezgodam (obrtni obrati, ki se raztezajo na izvršitev stavbenih del) ali po odstavku 3, (obrati, pri katerih se rabijo stroji za moč) § 1 zakona. Ce se ozremo na te ministerske ukaze, vidimo, da bi mogli le deli teh za to govoriti, da je podjetje A. D. smatrati za tovarniško. Izdelujejo se peči in semtertja tudi drugi glinasti obrtni prometni predmeti v dveh različnih zaprtih delavnicah. V eni teh je bilo 18 pomočnih delavcev in 5 vajencev, torej skupaj 23 pomočnih delavcev (§ 73 zakona z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22). V podružnem podjetju je bilo pa le 13 pomočnih delavcev, kakor jih omenja zgornji § 73. Okoliščina torej, da več kakor 20 pomočnih delavcev dela v zaprti delavnici, bi govorila za to, da je to podjetje za tovarno smatrati. Ta okoliščina pa pri presoji tega vprašanja ne more merodajna biti, kur število pomočnih delavcev močno menja in se večkrat pripeti, da je manjše kot 20. Iz števila delavcev se torej ne more sklepati, da je vsako rokodelsko podjetje, če število delavcev preseza 20, zmatrati že za tovarniško. V edni kakor drugi delavnici se stroji ne rabijo kot po-močno sredstvo. Tudi ni v pravilu delitev dela. Podjetnik vodi ob sebi umevno delo v obeh delavnicah in tudi sam dela. Tudi visokost davka ne govori za tovarniško podjetje in tudi ne okoliščina, da podjetnik ni trgovsko-sodno protokolovan. Iz poročila mestnega magistrata na c. kr. deželno vlado se more sklepati, da ta smatra to podjetje za rokodelsko lončarijo, in tudi iz poročila c. kr. obrtnega višjega nadzornika je razvidno, da ima ta obrat izključno rokodelski značaj. Odsek je torej mnenja, da ima rekurent prav, če trdi, da je njegov lončarski obrt rokodelski, na katerega se ne more uporabiti zakon gledri zavarovanja proti nezgodam. Odsek omenja še, da je tudi visoko c. kr. upravno sodišče z razsodbo z dne 6. uov. 1895, št. 5176, gledš podobnega podjetja se izreklo, da isto ni dolžno zavarovati se. Iz teh razlogov predlaga odsek: Častita zbornica naj se izreče o zadevi v smislu tega poročila. — Predlog se sprejme. VII. Zbornični svetnik Josip R e b e k poroča o prošnji odbora za oskrbovanje vaškega premoženja v Drnovem, kjer se vsled ukaza deželne vlade z dne 13. aprila 1855, štev. 5923, vrše letni in živinski semnji dne 12. marca, 24. junija in 29. septembra, za povišanje štantnine za konje, vole, krave, telice in prašiče. Ta prošnja se s tem utemeljuje, da se je moralo živinsko sejmišče v smislu oblastvenih od-redeb vrediti. Odseku se zdi neznatno zvišanje štantnine, in sicer: za konja od 5 kr. na 6 kr., za vola. kravo in telieo od 4 kr. na 5 kr., za prašiče brez razlike starosti za komad od 2 kr. na 3 kr., utemeljeno, ker troški za živinsko sejmišče niso bili majhni in je tudi nadzorovanje živinskih semnjev z večjimi troški spojeno, kakor je bilo ob času odobritve obstoječih tržnih taks. Povišana štantnina tudi ne presega tarife k občinskemu pristojbinskemu zakonu z dne 3. decembra 1868, dež. zak. št. 17, in odsek vsled tega predlaga: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče za zaprošeno zvišanje štantnine. — Predlog se sprejme. VIII. Zbornični svetnik Avgust Skaberne poroča o vprašauju mestnega magistrata ljubljanskega, če so tesarji upravičeni v mestu ljubljanskem kriti strehe z opeko. Trditev prositeljev je prava, da spada po ministerski naredbi z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 110, obrt krovcev z opeko in skrilji mej rokodelske obrte, za katerih nastop je po § 14. novele k obrtnemu zakonu z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, treba po propisih §§. 11., 12. in 13. sposobnostnega dokazila. Na Kranjskem se do zadnjega časa obrtniki niso pečali s samim pokrivanjem z opeko. Pokrivanje poslopij z opeko ali deskami so doslej oskrbovali le tesarji in nikomur bi tukaj ne bilo prišlo na um, da na Kranjskem izučeni tesar potrebuje še posebnega sposobnostnega dokazila za pokrivanje z opeko, ker je obče znano, da se je ta pri tesarstvu izučil kriti poslopja z opeko in da je tega tudi zmožen. Po mnenju odsekovem so oni, ki so dokazali sposobnost za samostojno izvrševanje tesarskega obrta, tudi doprinesli dokaz, da zamorejo poslopja kriti z opeko in deskami in da imajo torej na Kranj-skem tudi tesarji pravico, kriti poslopja i opeko. Pripominja se, da se na Kranjskem od lanskega leta izvršuje krovski obrt. Drugače je na Kranjskem s krovskim obrtom s skrilji, katerega vrši že mnogo let usposobljeni krovci s skrilji. Odsek torej predlaga: Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje. — Predlog se sprejme. (Dalje »ledi.) Odkritje prof. Lendovšekovega nagrobnega spomenika. „Le ena se meni je želja apolnila, V zemlji domači da truplo leži." Bes o malokom veljajo te besede našega pesnika tako dobesedno, kakor o našem, žal, da prerano umrlem prol. Josipu Lendovšeku, kojemu so hvaležni koroški rodoljubi v dan 9. t. m. v Dvoru nad Vrbo postavili lep nagroben spomenik. Znano je vsestransko temeljito in plodovito delovanje blagega rajnika, ki je za svojega življenja vse svoje duševne in telesne moči žrtvoval na oltarju prave in istinite, nesebične ljubezni do svojega zatiranega naroda. Kot ptujec je prišel pred leti na koroška tla, kot jeden prvih boriteljev za prava koroškega slovenskega plemena počiva zdaj v koroški zemlji, ob njegovi gomili pa žalujemo koroški Slovenci kakor zapuščena deca ob grobu svojega skrbnega očeta-gojitelja in voditelja. Za Lendovšekom žalujejo njegovi bivši učenci, za njim plaka njegova obitelj, ki je ž njim izgubila ljubeznivega in skrbnega soproga in očeta, za njim mračnim čelom to-gujejo njegovi prijatelji in znanci. Dni 21. septembra t. 1. biležili bodemo dan, v kojem se je pred letom dnij blagi pokojnik za zmirom poslovil od nas — dan tužnega nam spomina! Dostojno praznovati to obletnico, sklenil je krog koroških rodoljubov, skrbeti za to, da se ob tej priliki postavi rajniku primeren nagroben spomenik, ki naj še bodočim rodovom priča, da ima koroški Slovenec hvaležno srce! Dni 9. t. m. odkrili smo ta spomenik. Zbrala se je ob tej priliki v Dvoru nad Vrbo lepa vrsta odličnih rodoljubov od blizu in iz dalja ter na stotine broječega slovenskega občinstva. Zastopana so bila naslednja društva: družba sv. Cirila in Metoda po svojem prvomestniku vlč. g. vodiji Tomo Zupan-u in društvenem blagajniku g. drž. posl. A. Koblar-ju; družba sv. Mohorja po mil. g. stol. školastiku Lamb. Einspielerju; Matica Slovenska po g. prof. dr. Jak. Sket-u ; Slovensko pisateljsko društvo po g. prof. Sim. Rutar-ju; Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem po č. g. Gregorju Einspielerju. Dalje so bile zastopane podružnice sv. Cirila in Metoda: Celovec po g. V. Legat u; Rožek po g. Jos. Paulu-Rutar-ju; Beljak po g. Mat. AVuttiju; Kotmaraves po g. županu Prosekarju; Črna po g. Prim. Valterju ; Velikovec po č. g. župniku Treiberju; Pliberk po g. F. Kandutu; Pevsko društvo „Korotan" po gosp. Krajgerju. Pri vhodu v lepo vasico Dvor pozdravljal je prišlece slavolok z napisoma: „Vse za vero, dom, cesarja" in „Slava udeležencem", g. Vošpernik, priprostpga kmetskega posestnika sin, pa jih je pozdravil s prisrčnim, a krepkim nagovorom. Po kratkem odmoru vršila se je nato cerkvena slovesnost. Več duhovskih gospodov prijateljev rajnika opravilo je za njegov dušni blagor maše-zadušnice, potem pa mu je g. Josip Rozman, mestni kapelan v Celovcu, govoril spominski govor, v katerem je slavil pokojnika kot vrlega moža, ljubljenega soproga in očeta, spoštovanega učitelja in navdušenega rodoljuba. Ganljive besede gosp. propovednika segale so vsem navzočnikom globoko v srce in v marsikaterem očesu zablesketala je gorka solzica. Duhovna opravila je vodil mil. g. prošt in stolni školastik Lambert Einspieler. Po opravilu ob grobu nepozabnega nam pokojnika je zapel ljubljanski pevski zbor pod vodstvom g. Stamcarja dva zbora. Nagrobni spomenik je izklesal prav lepo gosp. Camernik v L;ubljaui. Iz mramorja je napravljen lep križ, ovit s cvetlicami in s primernim napisom. Po cerkvenem opravilu bi se imel vršiti slavnostni shod podružnice sv. Cirila in Metoda za Rožek in okolico. Ali kakor veste, imajo v novejšem času vsi naši shodi svojo posebno — osodo, vsaj v celovškem c. kr. okrajnem glavarstvu. Izgled bar. Mac-Nevina so začeli sedaj posnemati če v Beljaku. Tudi tam nastajajo kar čez noč bolezni, če se skliče kak slovenski shod. Tako se je zgodilo, da je moral izostati shod na Dvoru, ker menda razsaja — davica v — Rožeku. Take odredbe so res „bistroumne", ka-li. Le Škoda, da ni.M ljudje od dä-vice, ki bi imela po volji beljaške gospode strašiti {io Rožeci, le malo ali nič ne vedo. Pa shod se je prepovedal, in tako se moramo — udati I ' Opoldne smo odšli na prijazni Mali Strmec na prijazni dom gospe Weinländerjeve, kjer je pokojni Lendovšek ob počitnicah najraje bival, kjer je tudi izdihnil blago svojo dušo. Z Malega Strmca je krasen razgled po zgornjem Rožu, Vrbskem jezeru itd. Hiša je bila lepo okrašena s slavolokom, na katerem sta se blestela napisa: „Slava Slovencem!" in „Bratje, bodimo složni, ker v slogi je moč". — Na vrtu, na katerem se je vršil skupni obed, so bile z zelenjem in trakovi lepo ozaljšane podobe cesarja in cesarice ter Lendovšekova, katero je za to svečano priliko lepo narisal naš vrli slikar P. M a r-k o v i č v Rožeci.*) Obeda, ki je bil zelo živahen in ostane vsem udeležeLcem v prijetnem spominu, se je udeležilo 80 ošeb. Za zabavo so poskrbeli gg. ljubljanski pevci, ki so vstrajno prepevali domorodne pesmi. Spregovorila se je tudi vrsta navdušenih in primernih napitnic. Omenjamo le nekatere: g. prof T. Zupan je nazdravil koroškim Slovencem, g. posl. Gregor Einspieler došlim gostom, g. dr. Brejc soprogi pokojnika, g. drž. posl, Koblar se je spomi-minjal našega narodnega delovanja, g. V. Legat naše slovenske domovine. Kapelan Rozman je nazdravil kmetskemu stanu, prof. S. Rutar nas je bodril k značajnosti in vstrajnosti, istotako g. župnik St. Bayer. Gosp. vikar Podgorc nas je navduševal k skupnemu delovanju za prospeh kmetskega stanu. Poseben utis so naredile krepke in navdušene besede g. Vošpernika, ki se je zahvalil kat.-pol. in gosp. društvu za plodonosno delovanje. Brzojavni pozdravi so došli od g. župana Hribarja, ljubljanskega „Sokola", pisateljskega društva, očeta Hrašovca v Gradcu, drž. posl. Gust. Eima z Dunaja, dr. Hrašovca iz Celja, dr. Jurtele, itd. V prijetni družbi so ure le prehitro minule. Ko se je zmračilo, je umetni ogenj naznanjal še daljni okolici, kako Slovenec časti zaslužene može. Čast Lendovšekovemu spominu, mi pa posnemajmo njegov lepi izgled. b+r. *) Prinese jo svoječasno „Dom in Svet". Tedenski koledar. Nedelja 13. sept.: 16. pobink. Ime Marije. Ponedeljek 14. sept.: Povišanje sv. Križa. Torek 15. sept.: Nikodem. Sreda 16. sept: Kvatre, Kornelij in Ciprian m. m. Četrtek 17. sept.: Rane sv. Frančiška. Petek 18. sept.: Kvatre, Jožef Rupert. Sobota 19. sept.: Kvatre. Januarij šk. — Lunin spremin: Prvi krajec 14. ob 5. u. 8. m. zjut. Solnce izide 15. ob 5. u. 44 m.; zaide ob 6. u. 6 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. septembra. (Volitve volilnih mož.) O izidu volilnih mož se nam poroča: Dne 10. t. m. je bilo v občini Vrhnika izvoljenih vseh devet volilnih mož katoliško-narodne stranke. — V Polju je bilo 9. t. m. izvoljenih sedem volilnih mož naše stranke. — V dobrunjski občini je bilo 9. septembra izvoljenih devet zanesljivih volilnih mož. — Ugodno so se izvršile volitve volilnih mož v Šmariji. — V Št. Jakobu ob Savi sta bila izvoljena oba volilna moža katol. - narodne stranke. — V Št. Vidu nad Ljubljano je bilo 10. t. m. izvoljenih pet volilnih mož naših somišljenikov. Jednako so bili izvoljeni volilni možje na Dobrovi, v Horjulu, v Črnem Vrhu, ki bodo oddali svoje glasove kandidatu katoliško - narodne stranke. — Prosimo svoje blage somišljenike, naj nam tudi iz drugih občin blagohotno nemudoma poročajo o izidu prvotnih volitev. (Zlato poroko) bo jutri ob osmih tukaj v mestni Trnovski cerkvi obhajal bivSi tesar, a sedaj pre-skrbljenec nemškega križarskega reda, Matija Satler s svojo ženo, ki sta bila 1. 1846 lavno na praznik sladkega Marijinega imena poročena. Jeden njegovih sinov in hči se bota tudi te slovesnosti udeležila, drugemu sinu je pa pretežko priti iz daljne Avstralije. (V deželno bolnišnico) so sprejeli meseca avgusta 417 bolnikov. Ako se prištejejo ostali iz meseca julija, oskrbovalo se je v avgustu skupno 725 bolnikov, od katerih jih je 289 ozdravelo, 79 zbolj- šalo, 19 oddalo v druge bolnišnice, 30 neozdrav-ljenih odpustilo, 24 umrlo. Začetkom sept, je osta|o 284 bolnikov. (Abecednik za slovenske ljudske iole), sestavila A. Razinger in A. Zumer, 9. izdajo je potrdilo c. kr. naučno ministerstvo za rabo ha slov. ljudskih šolah. ..... (Razširjenje šole ) Jednorazrednica v Suhoru, okraj črnomaljski, se bode razširila v dvorazrednico. (Darovi.) Deželni primarij gosp. dr. Vinko Gre-gorič za mesec september za 'dijafcko mizo 2 gld. — C. g. Janez f&viu, župnik v Lešah, 10 gld. — C. g. Anton Kukelj, župnik v Šenčurju, 5 gld. — Bog plačuj blagim dobrotnikom ubogih dijakov. (Izvoz prašičev) iz Kranjske na Češko je c. kr. namestništvo češko z odlokom od 4. sept. 11. zopet dovolilo. (Zgorel je) včeraj v tovarni za žvepljenke na Poljanah delavec Bezotti. Ponesrečenec je pripravljal fosfor. Pri tem delu se mu je vnela obleka ter ga je tako obžgalo, da je kmalu na to umrl. (Poboj.) Anton Burja iz Bohinjske Bele je 8. t. m. pred Rotovo gostilno na Bohinjski Beli Janeza Kelblj-na trikrat zabodel v prsa, tako da je Čez pol ure umrl. * * (Iz celovške škofije.) Mil. g. knezoškof so z a u k a z a 1 i za v olj nèstanovitnega deževnega vremena, naj č. gg. duhovniki pri sv. maši skozi 14 dnij molijo molitev (št. 1 7 v misai u) za lepo vreme in opravljajo molitvene ure in procesije v ta namen. — C. g. Andrej P i r k e r, kaplan v Beljaku, gré za kaplana k sv. Krvi. C. g. Josip K o n a š za kaplana v Trg. C. g. I. U n t e r-luggauer je premeščen iz Lipe v Beljak. — Za kurata nove bolnišnice v Celovcu je imenovan čast. gosp. o. Galus Jäger, O. S. B. — C. g. Val. Primožič se je odpovedal župniji St. Rupert, ki je v drugič razpisana do 14. oktobra. — Premeščeni so č. gg. kaplani: Iv. Cernic iz Ran-gersdorfa v Hüttenberg ; V. Janku iz Hiltten-berga v Motnico ; J. Brabenec iz Motnice v Rangersdorf. — V vodstvu celovškega duh. semenišča so sledeče izpremembe : Iz Marije Šajna pride sem č. o. Jos. "Weidinger kot podvodja ; dosedanji podvodja č. o. Tom. Lempelj postane špi-rituval ; č. o. Jan. E*. Stari, doslej špirituval, pride v Lainz na Dunaju. (Iz Celovca) dne 10. sept. Tukajšnji socijal-demokratje imajo prih. soboto shod, ni katerega dnevnem redu je kot jedina točka : „IV. katoliški shod v Solnogradu in socijalni demokratje". Poročal bode znani sodrug Schuhmaier z Dunaja. Zanimivo je le, da liberalni in tudi vladni listi to novico z nekakim veseljem prinašajo. (Koroške novice.) Odbor slovenskega katoliško-političnega in gospodarskega društva in vredništvo „Mir-a" sta pozdravila katoliški shod v Solnogradu z brzojavko. — NaSi nasprotniki v zadnjem času kar besnijo proti katoliški ljudski stranki, slovenski in nemški. Na shodih, posebno pa v svojih nesramnih listih, udrihajo po mil. g. knezoškofu za-volj pastirskega lista, po duhovnikih, ki se nesebično trudijo za pravi blagor ljudstva, in po vsakemu, ki se je naveličal liberalnega jarma ter noče hoditi čez drn in strn za našimi nasprotniki. Pišejo pa tako grdo in surovo, govorijo tako zvito in nesramno, da se mora pristuditi vsakemu, ki je ohranil le količkaj poštenosti ! Zato odvrnite se proč od takih ljudij, ne dajte se zapeljati. Vsaka sila le nekaj časa trpi. Upajmo in delajmo torej, da bo kmalu tudi liberalne sile konec. — Liberalni „bauernbund" je imel zadnjič v Celovcu volilni shod, na katerem so strastno udrihali po „klerikalcih". Odlikovala 8ta se pri tem zlasti znani poštar A. Wieser in posestnik Care p. d. Pauker. Pokazalo se je, da Kiršner ne uživa več zaupanja svojih volilcev. Govoril je proti njemu zlasti učitelj Safron. Še le po dolgem prigovarjanju so ga nekako iz milosti zopet postavili za kandidata. — V gozdih nad Tropoljani ob Žili se je pokazal volk, ki dela mnogo strahu ljudem, ki imajo živino na planinah. — V železnični stražnici pri Lužnici (kanalska dolina) je due 30. avgusta nastal ogenj. Zgorel je tudi 81eten otrok. — Požarne brambe iz cele Avstrije so imele minule praznike shod v Celovcu. Veselja in hrupa je bilo dosti, Mesto je bilo okinčano po največ s frankfurta-ricami! Iz Ljubljane je prišlo na shod 16 ognje-gascev. Vsa slavnost se je, kakor vselej, vršila v ve-likonemškem duhu. (Iz Celovca) dne 11. sept.: Gosp. Schober-1 e c h n e r, tit. deželne sodnije svetovalec, je ime-novan pravim svetovalcem na mesto pokojnega svetovalca Straussa. Nas zanima to imenovanje zato, ker ie Strauss bil zmožen slovenskega jezika, Scho-berlecbner ga pa n i. To imenovanje torej kaže, da se na vidjem mestu de vedno bore malo ozirajo na nas, in da so vse lepe besede o pravici, jednako-pravnosti itd., ki se tolikokrat čujejo od tam, nič več in nič manj, kakor navadne — fraze. Menda bi za to mesto mogli najti že sposobnejšega moža. — Govorniki, ki so govorili na znanem volilnem shodu v Vetrinju, so sedaj zbog tega v soduijski preiskavi. Davica torej sedaj straši v Celovcu, ko je v Vetrinju niso mogli zaslediti. — Kaj bode iz te moke, o tem svoječasno poročam. — Prihodnja (26.) številka „Mir°-a izide z dovoljenjem slavnega c. kr. drž. pravništva že dne 15. septembra, 27. štev. pa dne 25. sept., da ob pravem času moremo naznaniti kandidate, izid volitev itd. * * * (Župnijski izpit) so napravili pretekli teden v Mariboru v knez. škof. pisarni ti-le čč. gg. kaplani: Fr. Brglez iz Ljutomera, Alojz Cižek iz Brežic, Jožef Cižek od Sv. Magdalene v Mariboru, Jakob Kitak iz Ljubnega, Jožef Kranjc z Vranskega, Friderik Kukovič iz Konjic, Fr. LekSe iz Cirkovic, Jožef Ozmec iz Ljutomera, Matija Škorjanc iz Laporja, Janez Toman iz Slivnice pri Mariboru in č. g. Matej Trtinek provizor v Pernicah. (Poziv slovenskim skladateljem.) Odbor „slov. pevskega društva v Ptuji" razpisuje s tem dve častni nagradi po 80 kron avstr. velj. za dve najboljši skladbi za moški ali mešani zbor, ter se obrača do vseh rodoljubnih slovenskih skladateljev z iskreno prošnjo, da se temu pozivu v povzdigo in razvoj domačega petja častno in mnogobrojno odzovejo. — Opozarja se, da se bode oziralo v prvej vrsti na takšne skladbe, ki zamorejo priprosti narod v najširšem pomenu navdušiti, tedaj bodi pesem veličastna, lepa, priprosta, a ne pretežko umetna. — Rokopisi naj se blagovolijo podpisanemu odboru — ime skladatelja v posebnem zavitku — do novega leta 1897 doposlati. Ptuj, dne 10. septembra 1896. Odbor „Slov. pevskega društva." (Potrjeni deželnozborski sklepi.) Presvitli cesar je z najvišjim odlokom z dne 27. aug. potrdil od Štajerskega deželnega zbora sklenjeni načrt zakona gledč javnega preskrbljevanja ubogih, dalje z odlokom z dnč 3. in 4. septembra načrt zakona glede lovskih prispevkov in hranilnic za deželni ubožni zaklad. (Volilski shod) bode v pondeljek dnč 14. sept. ob 3. uri popoludne v Brežicah v »Narod, domu.« Poročal bode bivSi deželni poslanec gosp. Josip Jerman ter se poslovil od volilcev. Ob jednem se bodeta volilcem predstavila novi kandidat za kmečke občine, čast. gosp. I. Zičkar in za mestno skupino gosp. Dragotin Hribar. (Premovanje konj) se tudi po Štajerskem, kakor se nam poroča, vrši na raznih krajih. Do dne 1. septembra 1.1. se je to godilo po nemškem delu zelenega Stajerja, sedaj pa po slovenskem. — Dne 2. septembra je bilo premovanje konj v Radgoni; dne 7. sept. v Ljutomeru, dne 10. sept. v Celju, dne 11. sept. pa v Mozirju ; poslednjič bode še dne 19. t. m. v Ormožu. V Judenburgu bodo pa letne žrebčke pregledovali v nedeljo (I) dne 13. sept. • Predsednika c. kr. družbe za izrejo konj nadome-stuje na Spod. Štajerskem gosp. c. kr. ritmojster Ludovik grof Hugo, začasni komandant naših žreb čarnic. V Celji je povodom premovanja imel prav pouCljiv nagovor o konjereji, a nihče se ni našel, ki bi bil njegove nemške besede zbranim slovenskim kmetom raztolm&čil. Razdelilo se je 11 državnih, 8 deželnih in 20 okrajnih daril v denarjih skupaj 1060 kron in deset srebrnih državnih svetinj ah kolajn. (V Pragi) je dne 6. t. m. umrl deželni advokat dr. Rudolf Schmause, ki je pred devetimi leti priredil češki vlak na Slovensko ter ustanovil češko-slovauski spolek v Pragi za podporo slovenskih dijakov. (Ic Prage,) 6. septembra. Neodvisni socijalisti in anarhisti hočejo kandidirati v peti kuriji morilca Jožefa Križa, ki je bil obsojen za 10 let v ječo Sklenili so to na dveh shodih, v Sarki in Žižkovu zadnji je bil razpuščen. — Žrtva socijalnih demo kratov je postal tiskar Pichl. Tiskal jim je časo- pise, za katere so mu ostajali pošteno dolžni. Ko si ni mogel mož več iz denarne zadrege pomagati, vzel si je življenje. — Pred tednom je umrl črevljarski mojster Bilek, ki je nabral za šolsko matico med sopivci po krajcarjih 13.000 gld., svota vse časti vredna. — Tatvine na tukajšnjih poštah se vedno ranože. Zdaj je ukradenih zopet 19.000 gld. Kdo ih je ukradel, se ne ve, a mogoče, da je krivec oni samomorilec, kojega so našli na Dunaju, in iz za-»isnika se je zvedelo, da je bil poštni uradnik. — V Vrsovicah so posvetili novo sinagogo. Slavnostnega banketa ve je udeležilo več mladočeških radi-kalcev iz Vinogradov. Značilno je, da je napeljana za sinagogo svečava iz narodnega doma. (Iz Brna), 6. sept. Nad Brnom in tudi drugimi kraji so se med nevihto vtrgali oblaki. Od Spilberka dol; je drla voda po ulicah, pritekla v stanovanja, prodajalnice in preplavila celi Winterhollerjev trg, ti je bil podoben velikemu rumenemu ribniku. — Žid Fröhlich nabira za glasilo svojega zeta dr. Str&n-skyja med Nemci inserate: „für dr. Stransky sein 3latt". Tako razumevajo lidovci geslo „svoji k svojim". — V Karvinu je nastala zopet nova stavka, zmed 3400 delavcev jih dela komaj četrti del; stavka se širi. Vzrok je, ker niso delavci zadovoljni z deseturnim delom. — V Kremsiru je umrl nekdanji župan in poslanec Ferdinand baron Bojakovsky. Bil je pristaš narodno-konservativne stranke iu uradnik olomuškega nadškofijstva. (Nečloveška mati) Iz Prerova na Moravskem se poroča: Pri nekem vpokojenem železniškem služabniku stanujejo štiri neomožene hčere, katerih edna ima štiriletnega sina. Otrok je ves pohabljen, zato ga je mati hotela spraviti s pota. Najprvo je otroka nečloveško mučila in pretepala. Ker to ni pomagalo, zaprla ga je v klet ter mu vsak dan dajala le skorjo kruha in malo vode, da bi otrok lakote umrl. Ce je kdo vprašal po otroku, odgovarjala je kragulja, da je otrok pri sorodnikih. Ko-nečno se je ljudem stvar le sumljiva zdela, in naznanili so orožnikom. Te dni pride orožnik v stanovanje ter vpraša, kje je otrok. Pokažejo mu otroka druge sestre. Orožnik zahteva ključ od kleti, kjer najde nesrečnega otroka, ki je bil devet mesecev zaprt. Otroka so izročili sirotišnici, mater sodišču. (Legar) zavladuje že več dnij v Korminu, kjer je zbolelo že nad 40 oseb. Sodijo, da je okužena voda v nekem vodnjaku, katerega so sedaj zaprli. Tudi v Tržiču nt Primorskem je več otrok zbolelo za legarjem ; zato so šolo zaprli. (Pristni Mažari.) Neki Samuel Kohn, trgovec v Budimpešti, se je odločil, da bode Mažar, ter vložil prošnjo na ministerstvo, da se njegovo ime „Kohn" premeni v „Kolar*. Ministerstvo pa mu je prošnjo odklonilo, češ, da Kolar ni mažarsko ime. Zna-čajno je vsekako, kako mažarska vlada skrbi za „pristne" Mažare. (Obesil) se je včeraj od 12.—1. ure popoludne na Zabjaku komaj 20 letni kaznjenec Valentin Jerič, doma iz Cerkljanske fare na Gorenjskem. Zavoljo upornosti in lenobe so mu v četrtek prisodili 5 dni temnice in jeden post. Svojo petmesečno kazen bi bil prestal dne 15. oktobra 1.1. Obesil se je z rjuho posteljno. (Samomor.) Kontrolor mestnega užitninskega urada na Reki, Martin Vadnov, je v noči od 7. na 8. t. m. skočil iz tretjega nadstropja svojega stanovanja na ulico, kjer je mrtev obležal. Vadnov je bil nekda zadnji čas nekako zmešan; doma je bil iz poštojinskega okraja, star 51 let. („Glas Hercegovca") je takoj po smrti urednika N. Radičiča nehal izhajati. — Hercegovci so s tem izgubili jedini časnik, kar je obžalovati. (Ameriške novice.) V Minesoti, kjer je naseljenih veliko Slovencev, je bila letos zelo dobra koru-zina letina. Pridelalo se je 15 milijonov bušelnov koruze več, nego lansko leto. Druga letina je srednja. — Velika družba za izdelovanje jekla v An-dersonu je prenehala z delom. Izguba znaša 1 Vi milijona dolarjev. — 30.000 ribičev v Novi Fundlan-diji nima živeža za zimo. Ker je bilo do meseca julija obrežje zamrznjeno, niso mogli naloviti rib. — Bogat zlat rudnik so dobili blizo Goylorda v v Cedar Hollow u. Vse hiti tje, kar more. Dvanajst železničnih vagonov rude dalo je za 100.000 dolarjev zlata. — Tudi v Ameriki peša trgovina. V jednem tednu so zaprli po zjedinjenih državah 265 tvrdk. — Pogorelo je mesto Ontonagon, ki je štelo okoli 2000 prebivalcev. Škoda se ceni na 1,500.000 dolarjev. Samo lesa je zgorelo 60 mil. kub. čevljev. — V Jolietu se je ponesrečil 331etni Ant. Benkovič iz Vivedine pri Metliki. Zadela ga je deska na glavo, da je takoj umrl. * * * (Sejmi po Slovenskem od 14.—19. sept.) Na Kranjskem: 14. v Ljubljani, Črnem Vrhu, St. Vidu pri Zatičini, Loškem potoku, Žužemberku, na Vinicah; 15. v St. Janžu, v Smartnem pri Litiji (za živino), v St. Jerneju (za konje), v Idriji, Banji Loki, Osilnici; 16. na Rakeku; 17. St. Lambertu, Podvelbu, Skocijanu. — NaSlo v. Štajerskem: 14. v Rušah, v Rogatcu, Mancu, v Kozjanskem okraju, Braslovčah, Loki; 15. v Zdolah, Dobovi, Ljutomeru ; 17. na Dobrni, v kapeli pri Brežicah. — Na Koroškem: 14. v GradiŠah, v Jezeru (za živino in blago); 15. v Tribinju; 18. v Renvigi. — Na Primorskem: 14. pri sv. Križu, Sežani; 17. v Nabrežini. Društva. (Družba sv. Cirila in Metoda vLjub-1 j a n i) je imela svojo 95. vodstveno sejo dne 4. septembra t. I. v družbinih prostorih v „Narodnem domu". — Začetek ob 3. uri. — Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez BIeiweis-Trsteniški, Anton Koblar (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Anton Zlogar (tajnik); od nadzorništva Ivan Vrhovnik. Svojo odsotnost je opravičil župan g. Ivan Hribar. Po prvo-mestnikovem običajnem pozdravu naznanja blagajnik, da je imela družba od 1. januvarija 1896. do 4. septembra t. I. 12.661 gld. 70 kr. dohodkov, 14.838 gld. 73 kr. troškov, torej 2176 gld. 97 kr. primanj-kljeja. Po rešitvi došlih prošenj in sprejetih sklepih glede šolskih stavb v Velikovcu in Trstu je zaključil prvomestnik sejo ob 5. uri popoludne. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Gg. Terezija Bizjak, Helena Bizjak in Jožefa Repič v Ljubljani po 1 gld. — Podružnica v Medgorjah na Koroškem 20 gld. (za 1. 1895.) — Gosp. Ign. Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, 25 gold. kot preostanek stroškov ribniško - velikolaškega vlaka v Ljubljano dne 25. aprila. — C. gosp. Ivan Tomažič, mestni župnik v Skofji Loki, ki je že ustanovnik pri dveh podružnicah, akcijo dolenjskih železnic za 100 gld. kot po-kroviteljnino. — „Neimenovan" iz Voloske 10 gld. — „Za črni kruh iz Šiške" po g. Stefetu 50 kr. — Živeli plemeniti mladinoljubi I Z Vašimi podporami bode mogoče prihodnji teden zopet odpreti naše šole 1500 slovenskim otrokom, kateri bi bili sicer v največji nevarnosti, da se potujČijo. Blagajništvo družbe b v. Cirila in Metoda v Ljubljani. („Hranilnica in posojilnica" v S t. Vidu pri Zatičini.) C. kr. okrožno, kot trgovsko sodišče v Novem Mestu je potrdilo pravila za hranilnico in posojilnico v St. Vidu pri Zatičini, registrovano zadrugo z neomejeno zavezo. Udje prvega načelstva so : 1. načelnik: G. Ivan Kristan, c. kr. poštar in posestnik; odborniki so : dr. Ivan Mauring, Simon Pristov, Matevž Rihar, duhovniki v St. Vidu, Anton Fajdiga, župan v Temenici, A. Lesjak, posestnik, Anton Roječ, župan v Dobu, F. Pajek, posestnik. Računski pregled.: Štefan Jaklič, njegov namestnik: Franc Pajek v Št. Vidu. (Slov. bralno društvo v Tržiču) bode svoj redni občni zbor imelo v soboto 19. t. m. zvečer v svojih prostorih z običajnim dnevnim redom. (Podružničen shod.) V nedeljo po Mali Gospojnici dne 13. sept. popoludne po blagoslovu ob '/¡i. uri vrši se shod podružnice sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico v Vogrčah v gostilni „pri Hamru", h kateremu so prijazno vabljeni vsi udje in prijatelji te družbe. Narodno gospodarstvo. Vremenske nezgode in bodočnost. S Štajerskega, dne 7. sept. Spodnještajerski kmet se je že veselil letošnje jeseni. Trte v vinogradih so bile bogato obložene, drevje je bilo v mnogih krajih prav polno in setve so se povsod lepo razvijale. Obetala se je bogata žetev. Toda prišel je mesec avgust in ž njim vsa mogoča nesreča čez naše vinograde, sadunoBnike in setve. Deževje je oviralo rast in razvoj vseh pridelkov. Cesar pa deževje ni moglo ugonobiti, storila je to5a. Ni čuda torej, da marsikateri kmet 8 strahom pričakuje prihodnosti, ki mu obeta le pomanjkanje in nove dolge. Posebno v onih krajih bo trda, kjer prihajajo glavni dohodki kmetu ravno is jesenskih pridelkov. Samoumevno je, da sedaj kmet za jedno leto ne more plačevati vseh davkov in da ga tudi pravična državna oblast v to ne more siliti. Vinogradnikom, katerim je naredila toča škodo za več let, morali se bodo i davki primerno odpisati aa več let. V istih krajih pa, kjer je toča isvenredno močno škodovala,, moralo bo se ljudstvu prihiteti tudi izven-rednim načinom na pomoč. Ne dvomimo, da bodo naši državni poslauci storili pravočasno svojo dolžnost v blagor hudo prizadetemu ljudstvu. Nekoliko se je že zgodilo. V tem ko premišljujemo letošnje vremenske nezgode, vsiljuje se nam vprašanje, ali ni nobene pomoči proti nesrečam, ki jih napravlja vreme pridnemu kmetu leto za letom. Da ne mislimo na kak silovit boj z naravo, bo nam pač vsak rad verjel. Pač pa se nam zdijo primerne in potrebne deželne zavarovalnice, da pomagajo kmetu v nesrečnih dneh. Vemo tudi, da se nahajajo zasebne družbe, ki rade zavarujejo vinogradnikom in poljedelcem njih pridelke proti toči. Toda zakaj bi moral kmet plačevati v sedanjih slabih časih zasebnim družbam dragi poslovni aparat in mastne dividendo akcijo-narjev. Pri zasebnih družbah pomaga kmet sebi, a še bolj že itak bogatim akcijonarjem, pri deželni zavarovalnici pomagal bi pa le samemu sebi. In resnično sedanje razmere niso take, da bi dajal denar ljudem, ki ga niso potrebni. Saj živi kmet že sam „in extrema necessitate". Badovoljno prepuščamo to poglavje narodnega gospodarstva našim deželnozborskim poslancem v na-daljno premišljevanje. Bes, da mi sedajnemu deželnemu odboru ne zaupamo nobenega novčiča, a saj je naš program, da se preselimo s svojim oddelkom deželne uprave na Spodnji Štajer, ali da vsaj kmalu dobi deželni odbor v Gradcu slovenskega nadzornika in sodnika. Kakor proti toči, istotako naj vzame dežela v svoje roke zavarovanje proti ognju in živinski kugi. Telegrami. Piemisl, 12. septembra. Presvetli cesar je dospel včeraj popoludne. Na kolodvoru so ga pričakovali namestnik, deželni maršal, razni duhovski in svetni dostojanstveniki, društva ter nebrojna množica občinstva. Pri mestnem slavoloku je poklonil cesarju župan knez Sapieha kruh in sol. Trst, 12. septembra. Prvi pastirski list novega tržaškega škofa msgr. Šterka je na-dahnjen s pravim apostolskim duhom. Razpravlja blagodejno moč krščanstva, ki je je-dino zmožno v bratski ljubezni družiti razne narode k skupnemu vspešnemu delovanju za duševni mir in gmotni blagor. Most, 12. septembra. Proti pričakovanju je začela ponoči znova prodirati voda v Aninem premogovniku po raznih predorih. Naj-brže preti kraju nova nesreča. Opava, 12. septembra. Skupni vspeh deželnozborskih volitev iz skupine mest je nastopni: nemški liberalci so izgubili in nemški nacijonalci pridobili jeden opavski mandat. Budimpešta, 12. septembra. Poslanska zbornica je rešila v včerajšni seji podrobno razpravo o kazenskopravnem redu. Tretje branje zakonskega načrta se je vršilo v današnji seji. Sarajevo, 12. septembra. Pri banketu, katerega je nadbiskup Stadler priredil na čast biskupu Strossmayerju, ki je prišel blagoslovit ondotno duhovniško semenišče, je nazdravil sarajevski župan djakovškemu škofu, ter ga proslavljal kot apostola edinosti in ljubezni mej južnimi Slovani. Sredeo, 12. septembra. „Mir" priobčuje imenik kandidatov vladne stranke za prihodnjo nedeljo vršeče se mestne občinske volitve. Na čelu kandidatov je bivši minister Načevic. Petrograd, 12. septembra. Velik požar je uničil več javnih prevoznih podjetij. Ra-zun lesenih stavb in pohištva je zgorelo 22 konj in mnogo druge domače živine. Pariz, 12. septembra. V mestu je razsajal včeraj grozen orkan, ki je provzročil veliko škodo. Po noči so umrle tri osebe vsled smrtnih ran. Carigrad, 12. septembra. Evropski poslaniki so prejeli naznanilo, da je generalnim governerjem na Kreti znova izvoljen Berovid-paša. Njegovo imenovanje vlade sicer uradno še niso potrdile, pač pa potrdilo že zagotovile. a 8 Koruza, „ . . . 5 50 Svinjsko „ „ . — 70 Krompir, „ . . 9 40 KoStrunovo „ „ . — 36 Leča, hktl. . . 9 _ Piščanec .... — 46 Grah, „ . . . 9 — Golob..... — 18 -Fižol, „ . . . 8 — Seno, 100 kgr. . . 2 20 IMaslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 1 70 (Mast, „ . . _ 76 Drva trda, 4 kub. m. 6 50 fŠpeh svež, „ . . — 78 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Meteorologično poročilo. malom. Srednja včerajšnja temperatura 16 4°, za 0'9° nad nor- Zalivala. 642 1-1 Ker mi ni mogoče vsem p. n. blagim gospodom in družinam posebe se zahvaliti za prijaznost, s katero so se me spominjali bodisi osebno ali pismeno ob moji zlati masi dne 31. avgusta t. 1., zato tem potom izrekam vsem p. n. gospodom, vzlasti še mil. g. stolnemu proštu dr. Klofutarju, kanoniku in dekanu prež. g. Oblaku in drugim čast. gg. duhovnom svojo najiskrenejšo zahvalo, želeč, naj mili Bog vsem izražene želje stotero povrne. V Iladomljah, 11. septembra 1836. Matija Košar, _zlatomašnik._ Izjava in priporočilo. Toplo se priporoča Matevž Oblak, kleparski mojster na Vrhniki, zaradi solidnega dela spadajočega v to stroko in zaradi nizke cene. Farni urad vPreserji, dne 12. septembra 1896. 64i i_i Igri. Podobnik. Stavbišča po najmanj 200D0 ali več, na najlepšem kraji ob Tržaški cesti v Ljubljani prodaja 608 3-3 Konrad Stoecklinger, Rimska cesta št. 15. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo asa čevlje c. kr. priv. jAv tovarne, ustanov- wfifflpF Ijene leta 1832 Dunajl. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi liillo za éevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svltlo usnjato obuvalo in pismeni peiatni vosek. 33 62—36 Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Accetto, 654 62-16 zidarski mojster. Št. 886. Naznanilo. 632 2-2 Na c. kr. obrtnih strokovnih šolah za obdelovanje lesa, za umetno vezenje in čipkarstvo se prične šolsko leto 1896/97 dne 18. septembra s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Jakoba. Obrtne strokovne šole imajo naslednje oddelke; 1. Figuralno podobarstvo, 2. strugarstvo, 8. rez-barstvo, 4. pohišno in stavbinsko mizarstvo, 5. pletenje košaric 6. javno risarsko šolo, 7. umetno vezenje, 8. šivanje čipek, 9. pletenje čipek, 10. atelje za obsolventinje. Redni učenci ali učenke, ki jočejo vstopiti v šolo, naj se zglase pri ravnateljstvu dne 16. ali 17. septembra z odpustnico ljudske šole in z dokazom o dovršenem 14. letu. Izredni učenci in učenke se razven imenovanih dni sprejemajo tudi med šolskim letom, če to dopušča prostor. V javno risarsko šolo se vpisuje celo leto vsako nedeljo dopoldne. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol. V Ljubljani, dn<5 8. sept. 1896. primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi s* povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Z uradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner 768 20-15 Praško domače zdravilo ias lekarne B. Fragner-ja v Pragi, je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje in bolečine ter je oblajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po pošti 6 kr. več. — Razpošilja se sleherni dan. 46 26-14 Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno I oblastveno potrjeno varstveno znamko. Olavna zaloga: B. Fragner» lekarna „pri črnem orlu" v Pragi. Mala strana, na vogalu Spornerjeve ulice 203. 1 « 'M. ■ 1 i mlet priporočen od naslovltejšlh medicinskih avtoritet. Templjevi vreleerSf;^žilna Styria vrelec je preizkušeno zdravilno sredstvo za obolele prebavne organe. Razpošilja kopeliščao oskrbnistvo v RogaSki Slatini na Štajerskem. 223 20-11 Dobi se v vseli špecerijskih prodajalnicah. V Ljubljani pri M. Kastnerju in i. Liningerju. "V Kranju 698 3 3 vsprejmo se v stanovanje in na hrano dijaki iz boljših hiš za prihodnje šolsko leto. Stanovanje z vrtom je v bližini gimnazije. Ponudbe pod A. B., poste restante Kranj. Največje (4 spbe in kuhinja) za 180 gld., najofpeje za letnih 9Q gld. Natančneje se izvč pri lastniku Trškauu v Vodmatu. 627 3—2 638 3-1 Dijaki z dobro postrežbo se sprejmejo v stanovanje in hrano. Stari trg št. 26, I. nadstropje. Št. 28.360. 639 3-1 Razpis službe vratarja pri mestni klavnici. Pri mestni klavnici popolniti je začasno službo vratarja z letno plačo 300 gld., prostim stanovanjem in sluŽbtnsko obleko. Kdor bode prosil za to službo, mora dokazati, da je oženjen, da ni star nad 35 let, da je trdnega zdravja in gledč vedenja na dobrem glasu; razun tega pa, da zna dobro pisati in računati. Tako opremijene prošnje je vlagati do 24. dn& septembra letos pri podpisanem mag.stratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 10. septembra 1896. Razglas. 618 3-3 Na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču se začne šolsko leto 1896/97 dne 18. septembra 1896 s slovesno sv. mašo. Na c. kr. moškem učiteljišču bo vpisavanje prvoletnikov, gojencev, ki imajo ponavljalni izpit, in učencev vadnice dne 14. septembra od 8. do 12. ure. Ponavljalni izpiti bodo dne 15. septembra od 8. do 12. in od 2. do 5. ure, in 16. septembra od 8. do 12. ure. Na c. kr. ženskem učiteljišču bo vpisavanje prvoletnic dne 15. septembra od 8. do 12. iu od 2. do 4. ure, gojenk, ki imajo ponavljalni izpit, učenk vadnice iu otrok za otroški vrtec dne 15. septembra od 8. do 12. ure. Ponavljalni izpiti se bodo vršili isti dan od 2. do 5. ure. Gojenci oziroma gojenke, ki so že bili na tem učiteljišču, se imajo oglasiti dne 17. septembra med 8. in 12. uro. Pismeni vsprejemni izpiti prosilcev in prosilk za vsprejem v I. letnik bodo 16. snptembra od 8. do 12. ure, ustni pa 17. sept. iu sledeče dni od 8. do 12. iu od 2. do 5. ure. Redni pouk se začne dne 19. septembra na obeh vadnicah ob 8. uri, v otroškem vrtcu ob 9. uri, na učiteljiščih pa po koncu vsprejemnega izpita. V Ljubljani, dne 4. septembra 1896. llavnateljstvo. Peter Meršic izdelovalec vozov in izprašani konjezdravniški kovač (Curschmied) v Spodnji Šiški pri Ljubljani priporoča se prečastiti duhovščini in slavnem« občinstvu v najboljše, zanesljivo izdelovanje vsakovrstnih voz, katere ima tudi v zalogi. 91 2-1 619 3-3 100 i 300 HJ. na meieo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez lastnega premoženja in brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke. Ponudbe pod naslovom: „leiehter Verdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (574 10-4) Restavracija Pufitscli v Zabnici, ob vznožju gore sv. Višarij. Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Žibnica c. kr. avstrijskih železnic restavracijo ter jo opremil z vsemi potrebščinami najbolje, nameravajo obiskati slovito Osobito bodi romarjem, kateri 465 15-12 božjo pot na sv. Višarjih najbolje priporočena, ker jo od tu najbližnja pot do oerkve «v. Višarij. Za zanesljivo dobro kuhinjo In pijačo, istotako za pazno in uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno in založno pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. — Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Nosačl, spremljevalci, Jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago. V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjem Franc WoŽitZ, restavrater. Rudolf PufitSCh, posestnik. Št. 2952. 617 3-1 Prostovoljna dražba. » C. kr. okrajno sodišče na Vranskem naznanja: Na prošnjo postavnega dediča po 24. julija 1896 brez oporoke umrlem posestniku Mihaelu Puncerju se dovoljuje dražba na 2245 gld. 16 kr. cenjene zapuščine (posestva) vložna št. 89 katastralne občine Letusch in se za to določuje dražbeni dan na 21. septembra 1896 dopoldne ob 11. uri na mestu posestva v Podgorju s pristavkom, da se bo oddalo posestvo le za ali čez cenitveno vrednost. Dražbeni pogoji, vsled katerih je posebno vsak ponudnik dolžan vložiti kot varščino 225 gld. v roke dražbene komisije, cenitveni zapisnik in zemlje-knjižni izpisek se lahko vpogledajo v (usodni registraturi. €. kr. okrajno sodišče lia Vranskem, dne 24. avgusta 189G. J. Klauer-jev pravi kranjski liker iz planinskih zelišč dobil je pri slavnosti na Triglavu dne 16. avgusta t. 1 ponosito ime ir „TRIGLAV". 99 Edino pod tem imenom bode odslej — da se izogne zamenjovanju z drugimi tako-zvanimi planinskimi likeri — v trgovini označen z oblastveno potrjeno varstveno znamko „Triglav" na prodaj. Ta domač izdelek potrdilo je tudi c. kr. kemiško - flziloško preizkuševališče v Kloster-neuburgu, analizovalo pa kmetijsko preizkuševališče na Dunaju ter sta se izjavila in potrdila s certifikatom eg. ravnatelja dr. L. Roesler in dr. C. Meisel, d* ta liker nima v sebi škodljivih snovij, da je torej izvanredno dobre kakovosti. Planinski liker „Triglav" je jako priljubljen vže tudi izven njega ožje domovine ter ga osobito rada rabi gospoda pri obedih. — Spričevala so na razpolago. 589 31—3 wsa Pleskarski in lakirarski obrt tvrdko Josip Msiko vec v Ljubljani = na Bregu štev 20 rrr se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno imitaoijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materiiala ter iamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 17 I m \ Iviiji^iii-iiii ■■ Kleinmayr-ja in Bamlieri-a"^ v Ljubljani na Hoiigresneni trgu 2 priporoča svojo 637 6—i popolno zalogo vseh v tukajšnjih iu vnanjih učiliščili uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah. Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. (Semeni, ¡fg^ vsakovrstno železo za vezi, stresni papir, cinkasti in pocinkano plošče vino, štor je za obijanje stro- pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna železniške šine, 264 43 g traverze, in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zelo znižanih cenah Jlndrej ^rušRovič, trgovoc z z&hznmo > Glavni trg 9/10. Ljubljana. Glavni trg O/IO. Pvi -r\r\Y*nni 1 n a no r/n nnilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. jrriporociina naznanila naši naročniki in «itatelji „SI o veno a' blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in s|etinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbniStvom v izvrševanje —— in vsakovrstnih poprav Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav. Priporočilna pisma najboljših veSčakov so na razpolago. Matija Horvat ! čevljarski mojsterv LJubljani, sv. Petra cesta 32 L. priporoča so prcčust. duhovščini in stav. občinstva £ ^ v naročanja raznovrstnega 9 obuvala ' katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga 9 od najpriprostejse do najfinejše oblike. .izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ^'v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevlšča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim fredstojništvoin in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovipe po po^bnem slogu in po nizki ceni. BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja o. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporoča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščovinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Aloj zij Zorm an trgovina z mol:o v Ljubljani, Florijantke ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uljudno postrežbo. Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p. n. občinstvu v vsakovrstna stavblnska klluoarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov ¡»telefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. GABRIJEL 0ZELJ $ J tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 | ^ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- $ /j!* činstvu v izdelovanje vseh v njegovo široko A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, A | divanov, žimnatih in modrocev na peresih j S|( itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po Jr W najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- W t ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- t $ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za k delo na deželi. ¿K IVAN JAK v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in ceniki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 17. priporoča proč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ' oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, ' svetilnlo, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. j Vsprojema tudi naročila na novo predmete tor pre- ' navija stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanosljive ' kovine po nizki ceni. *************************** Z Franjo Toman t | podobarln pozlatar,Križevnlški trgi,Ljubljana fc J se priporoča preč. duhovščini za izdelo- jj * vanje cerkvenih In sobnih del po nizki ^ «i ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- £ ; J? logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), f* 2 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ | K************************** ! «■ . JHL «» 1» S» , svečar v Oorloi, Solkanska cesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne čebelno-voščene sveče ] klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto M ■■■HO 1000 kron. BHB Pošiljatev franko za naročila v Avstro- , Ogerski monarhiji. Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvit! e in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z modom In voskom v Ljubljani, Gledalličn« ulice M. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega Ldelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek In suho aatovje. mmmiimmmmimmmmmimmmfmm iDrag. Matkovič (J brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg Stev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje I4 vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in II vsestranski pozorna. IS» Pečar I VAX URAN Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po —== nizkih cenah. —^— Brata Appe n JERIVEJ^ČEIRMELJ ® [| trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo ' v Ljubljani, Semenišče (za vodo) duhovščini in si. občinstvu (l| priporoča prei h svojo bogato zalogo vsega v | gospodinjstvo spadajočega blaga H ^ _po najnižji ceni.__¡5 % Na najnovejši način umetne f zobe in zobovja j $ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja, J * plombovanja in vse zobne ope- * » racije, — odstranjuje zobne bole- J ^ čine z usmrtenjem živca J t zobozdravnik A. Paichel | ? poleg čevljarskega mostu, v KGhlerjevi » J hiši, I. nadstr. J izdelovatelja lončenih peči i. - ^v vKandlJl pri Novem mestu^viJvV^ _ (na Dolenjskem) in vseh v i \ priporočata ,s'r°ko F lepo svojo spadajočih , zalogo ' *<- za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. sW«. Alojzij Vanino st^nea priporoča prečastiti duhovščini in slav- | nemu občinstvu nože, ikarje, britve itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — BruSenje in poprave izvršuje točno. K Franc Pavšner viivL;^^^ H [= 4441 <0H> nasproti c. kr. gimnaziji Hj ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ Hj stvu v naročila na duhovnifiko in oi-n| vilno obleko po poljubnem kroju, zago-lil tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno [H postrežbo in kar možno nizko ceno. Gi5SH5H5HSH5H5^E5H5E5H5ESE5Gi ^ FR. TOIEC ^ 3 pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 i6 se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 5 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del fe ' in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, • . križevih potov, podob svetnikov itd. za- f S gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. ; g Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče o a. . S - « - -a ctf O U3 > P sh 53 O O f LUKA ViLHAR ^Übl^N. I Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih % in ur budilnic po najnižjih cenah. ii cenan. ^ f Poprave Izvršuje natančno in točno. % l^rartc. BosacSair I | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- £ f činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- q ♦ skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ♦ j novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo J J inceno.Prenavljatudiobrabljenepredmete. 5 i Fr. Si«Un ded. ¿l^0™ . ¡ § Marije Terezije oesta št. 6 « * . ...... __ • t se priporoča v podkavanje konj in razno- & vrstnih voz, ima tudi v zalogi J f raznovrstne voze in sani f J ter jih izdeluje po najnižji ceni. J mizarski obrt In zaloga poblštva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši I priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, jjo-stelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Tapetniška kupčija [OHREKA I i v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 j l \ dobroznana preč. duhovščini, prf^oroča 1 j | svoje izvrstne modroce na peresih 1 k (Pedermatratzen) po 10 gl., nadalje ilm-j i nloe, dlvane ln vsa v tapetniško , J obrt spadajoča dela. 8 'g 5 s. m V •o» £3 8 ; k'"4 = e S a e-SL »D •w ■s« 811 V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SCjT* Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvlca tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicljah, svaiovščlnah, imen-dneh in raznih slovesnostih. J1 Njega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju 6. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stckleničice za (Oana Jedni ■taklanlSlol 10 kr.) želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za-, pisujejo bolehavim ; Piccolijevo želodčno tinkturo, I katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju O. Piccoli, lekarnar „pri Angela" v Ljubljani, na Dunajski cesti Uljudao naznanjam vsem častitiui gostom in obiskovalcem stare J krčme „pri Tišlarju" Kolodvorske ulice v Ljubljani, da sem to staroznano hišo z vsemi pritiklinami od prejšnje lastnioe kupil in da bom vodil gostilniški obrt, kakor tudi glede prenočišča, po stari šegi, nizki ceni in z izborno postrežbo, ter se s tem za mnogobrojni obisk priporočam. GOO 3—3 Blumauer, krčmar. ^ W Priporočamo svojo lbrezdimno, brezsajasto in bs brezvonjavo rjjj H oblino (koks) kot izvrstno kurivo za ognjišča, sobine peči, kakor tudi za IS obrtniško kurjenje, kakoršno rabijo ključarji, kovači, slajši ščičarji, kavarnarji, pralnice in likalnice, krojači, Moste bučarji, za sušenje stanovanj in sob itd. P Cena iz tovarne do 50 kg. 2 kr. kg. 50 „ 95 „ 100 „ 180 „ Večja naročila po dogovoru ceneje razpošiljamo vnanjim na- M ročnikom v žakljih a'i vagonih. ■ fcj^ Jedna vožnja na dom dostavljena stane 1 gld. 50 kr. fi Plinova tovarna Wj 58G 10-3 C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi uacijah, kakor: kapitalov iu rent, plačilnih še pri življenju ali po sinrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIOIONALE' v Trstu. c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Welhburggasse. 40 12-3 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske Valentín Accetto, zidarski mojster 161 45-29 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v Izvršitev novih stavb, oerkvenlh ln zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedllnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osoblto cerkvenega tlaka, vse po najnižji eeni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinske in strešne opeke iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na žolio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanja stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. "JM Ignacij Čamernik, kamnosek V Ljubljani Poljske ulice Št. 28 (pole« Schremerjeve pivarne) se priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v naročevanje IMT nagrobnih spomenikov tudi iz črnega slanlta in granita izdelanih, katerih ima veliko v zalogi v najrazličnejši obliki in iz različnega kamenja izvršenih. Prevzema tudi vsa druga v kamnoseško stroko spadajoča cerkvena dela kot: altarje, prižnlce, krstne kamne, obhajilne pregraje, tabernakeljne, polaganje tlaka po cerkvah in kapelah zagotavljajoč izvrstno in strokovnjaško delo po konkurenčni ceni. >'njznnesljiveje izvršuje tudi vsa stavbinsku kamnoseška dela. Prenavljanje in popravljanje točno, natančno in cenó. 615 6—2 Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bundera ln vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagolavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjaiu se priporoča Ana Hofbauer, 160 45 29 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani. Gledališke ulice 4. ^OOOOOOOOOOOCOOGOOOOOOOOOOI Trpin lesom J. Mer na Dunajski cesti št. 35 (Bežigrad) priporoča svojo bogato zalogo stavbinega lesa, desk in lesa za kurjavo kakor tudi apno, pesek in premog. Vse po najnižjih cenali iu brezplačno na doni postavljeno. Pri naročilih zadosti natančno ime, pa da se določi jasno, katero blago in koliko naj se pošlje. Dostavlja se točno in natanko po naročilu. Les za kurjavo na željo na drobno razkosamo ter tudi v malih partijah v vrečah oddajamo. 594 6-2 ooooooooooooooooooooooi -Tr—ur. fl „Mei Malica" v Ljiilfiii. Naznanilo o XV. šolskem letu 189697. Vpisovanje se vrši 17., 18. in 19. septembra dopoldne od 11. do 13. in popoldne od 4 do 6. ure v prostorih društvene šole na Bregu h. št. 20, II. nadstropje (Cojzova hiša). U ^ ouic un* .uivgu u. s ti «v, ii. uauo vi V^ .1 /' ¡Jji 14 Poučevanje se prične v ponedeljek, dné 21. septembra. ■■ - ----- , i pouk je brezplačen. Učni predmeti: Splošna glasbena teorija, zborovo petje (dekliški, deški in dijaški moški zbor). Harmonija, učnine se plača za pouk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 kr. na mesec. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih warne in vrednosti) kontrapunkt, solopetje. glasovir, gosli. Vpisnine se plača za vsakega gojenca I gld. Stariši gojencev morajo biti društveniki „Glasbene Matice" ; če niso še društveniki, plačajo pri vpisu gojenca 2 gld. letne dru-štvenine. ^ J w~2 odbor. Wien, I Bezirk, Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera st¿T:Lv Ustanovljeno lotu 1870. Izdelava perila za gospode, gospš in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. a> o Srajce za gospode, kell olii(Ton, gMke na puih, brei ovratnika, brez mannet, 27 vrst jedna od gld. 110 do S'70 «eit „ „ 6-25 „ 15 — Srajce za dečke, TirelikoRtih, sicer kakor gornje jedna od gld. !'— do 140 "»t ,. „ 5-75 „ 7-75 Svltloe za gospode, 6 Trat jedne 80 kr. do gld. 1'40 ie«t gld. 4-60 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do S SO. Dvanajst manSet od gld. 3-80 do 4'60. ¡j 12 predlog: / š P (Vorhemden) ./ S 2i od gld. 3-25 do 5'— / P« ------------------J I • Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka J. O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. in kr. mornarico. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 37 V popravljanje in natančno vglašenje gla-sovirov in pianinov se priporoča 611 6—5 Alojzij Lesjak v Ljubljani, Streliške ulice 5 Konjski cvet (pomnoženi reatitucijakl tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajSa otrpneloit konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituoijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Slraa redili štia za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. | Rabi se skoro40Iet z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 19 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Marija Mikota (prej v Ljubljani, poleg rotovža štev. 22 priporoča najuljudneje svojo zalogo gosjega perja za postelje, domačega platna pavole, volne, sukanca za pletenje, bombaž, prejo za tkanje itd , vse po najnižji ceni. 629 2 — 2 Tudi se ondi predtlska in rišejo monogrami. Najboljše sredstvo proti stenloam, (>-> -J-V bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo- {<4--f ljem, zajedalkam domačih živallj. lit/ /> -v i „Kaclierliii" učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo 22515-15 sredstvo — vsakovrstno golazen in Je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime .Zacherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- Mihael Kastner, Karol Planinšek, sumno društvo, J. Klauer, Jernej Reitz, Ivan Fabian. Josip Eordin, A. Seharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Iv. Ev. Wutscherja Ivan Jebačin, Peter Lassnik, nasl.V. Sehiffer, Anton Ječminek, Mihaela I.avriča A. Staeul, Jeglič &Leskovic, nasl. F. Grošel, Fran Stupica, C. Karinger, Alojzij Lenček, M. E. Supan, J. Kastner, Ivan Perdan, Franc Terdina, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji. Kranju, Kostanievici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tržiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku. Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Cirkoici. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdyeh. fttTTTTT^T^TTTT^TT Radi podiranja moje hiše v Špitalskih ulicah premestil sem svojo prodajalnico z manufakturnim Ii a 583 5-5 Mestni trg h. št. (poleg* glavne trafike). P. n. občinstvu se za nadaljno naklonjenost in obisk priporočam. S spoštovanjem •ki« -mm D n o a j s * k si b o r z a. i e— Dn6 11. septembra.1, Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 30 frankov (napoleondor)...... Dne 11. septembra. 0. kr. cekini 101 gld. 70 kr. državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 144 gld. 50 101 80 . 5% državne srefike 1. 1860. 100 gld. . . 156 — 123 60 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 190 • — 101 25 . 4* zadolžnice Rutloilove želez, po 200 kron 99 40 122 05 . Tišine srečke 4%, 100 gld....... 139 * 50 99 45 , Dunavske vravnavue srečke 5% ... 127 25 954 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 108 n 26 373 — , 112 * — 119 m 65 , 4% kranjsko deželno posojilo..... 98 n 75 58 65 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 n 45 11 73 . Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 „ — 9 n 53'/, . „ , južne železnice 3% . 172 l» 95 44 35 „ , južne železnice 5 % . 128 * 75 6 n 64 „ , , dolenjskih železnic i% 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 142 „ - , Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld. 18 „ 25 , Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........69 „ 50 „ St. Genois srečke, 40 gld.......VO . 50 . Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . — „ Ljubljanske srečke.........22 „ 75 . Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. 157 „ 25 „ Akcije Ferdinandove se v. železn., lOOOgl.st.v. 3415 . — . Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 437 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 , 50 . Dunajskih lokal, železnic delniška družba , 63 „ — . Montanska družba avstr. plan.....87 , — . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 158 „ — . Papirnih rubljev 100........127 „ 12 . Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebani« najinanjšega dobitka ;, Kslsntna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba EBC V WdIízbíIb it. 10 Dunaj, Ririihilfirttrasii 74 fl. éé Al" Pojasnila-«K v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh, s, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulsoijskih vrednostni papirjev in vsstnl sviti za dosego kolikor je mogoče visocega • oorestovanja pri popoini varnosti ¡i y naloženih s 1 nvn 1 o.