128. številka. Ljubljana, sredo 5. junija. XI. leto, 1878 SLOVENSKINARC Izhaja vnak dan, iivsemši ponedeljke Ea oi>evo po praicioih^ ter velja po posti f>rejen>Rn ca tv atro-ogerske detele za celo leto 16 gld., za pol lota 8 gl MfCTOty« pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 4. junija. Vabilo na kongres, katero je včeraj poslano vladam držav, ki so pariški dogovor podpisale, predlaga, naj se kongres snidc v Berlinu trinajstega junija, da se prosto raz-govarja in posvetuje o celoti mirovnega dogovora san-štefanskega. V parlamentu angleškem je vlada naznanila, da je angleška vlada sprejela vabilo na kongres in bode ustregla mu, ako mu tudi druge vlade priglasijo. Beacons-iield, Salisburv in Odo llussel bodo Anglijo na kongresu zastopali. Berlin 4. junija. Zjutraj ob 63/4 je bil sledeči bulletin izdan: Cesar je po noči dobro spal. Nema nič vročine (febra). Bolečine so manjše. Berlin 3. junija. 4Va Uli P° polu-dne. Zdravstveno stanje cesarjevo je zadovoljivo. Cesar je spal, tudi nekaj jedel, ter videl cesarico in nadvojvodico badensko nekoliko minut. Berlin 3. junija. Bismark pride po-poludne. Nemški zastopniki pri signatar-nih oblastuijali pariškega dogovora izroču-jejo denes vabila na kongres, ki bode 13. junija v Berlinu sešel se. Peterburg 3. junija. Gorčakovljevo zdravje je boljše, pričakuje se skoro ozdravljenje. Dunaj 3. junija. »Pol. Corr.w poroča iz Carigrada: Totleben je vnovič terjal, naj Turki tvrdnjave izpraznijo ; porta je pripravljena, nekoliko udati se v tem. — Savfet paša in Edhem paša sta izbrana za pooblaščenca pri kongresu. — Hratiano je sem prišel. Andrassy — dobro podučen! Prav kratka je vest, ki nam denes dohaja, pa neizmerno podučljiva in pomenljiva. Kongres se h u ide. Dan njegovega shoda je 13. t. m. To se denes 4. t. m. za gotovo iz uradne strani poroča iz Londona in iz Ber lina. Torej je gotova in brezdvomna stvar, proti katerej nij nobenega ugovora. Ali komaj pred dvema dnevoma, 2. junija, je voditelj „naše" vnanje politike, grof An-drassv, v ogtrskej delegaciji rekel: „Kongres je sprejet, in sicer, kakor sem ravno denes izvedel, za II. t. n\ v Berlin." Torej pred dvema dnevoma, ko so v Londonu in Berlinu uže vse narejeno imeli, nij Andrassv niti dneva kougresovega prav vedel, in kar je bil izvedel, bilo je krivo. Zdaj 8e le v6 — ko vemo uže vai. Iz tega lehko zopet sodimo, koliko važnosti moremo in smemo družim besedam gospoda magjarskega grofa verjeti. Iz tega pa tudi vidimo, da sti Rusija in Anglija, in morda Nemčija zraven, — sami naredili dogovore, Andrassv je pa na strani ostal, ali kakor je v zadnjej delegaciji bivši minister Giskra rekel: mej dvema stoloma vsedel se na tla. Treba je samo še pripomniti, da je dan poprej Andrassy javno izjavil, da ničesa ne> ve, kako so dogovori mej Rusijo in Anglijo obtekli, da ima vtise (impresije), ka nij nič proti naše monarhije interesom sklepalo se. Torej same vtise, same impresije, nit vedeti! Pri tem se človek mora domisliti Oxen-stiernovega izreka, diplomate ne baš slavečega: ti ne veš, moj sin, kako z malo modrostjo se vlada.1' Kajti kako bi človek po teh dokazih mogel misliti, da ti diplomatje kaj posebnega vedo, ko vidimo, da pred dvema dneraa nijso nič več vedeli kot ves drugi svet? Dobrodušni filozof pravi: vse kar je, ie dobro. Morda je tudi za nas dobro, — da je tako kakor je dozdaj zadnje dve leti bilo z našo slavno diplomacijo. Govor kranjskega poslanca grofa. Hohenvvarta o nagodbenih predlogah v seji dne 29. maja v državnem zboru. (Konec.) Gospoda moja! Ne omenjal bi jaz tega,, ako bi ne minulo Še le malo tednov, odkar se je ravno to iz tribune te visoke zbornic© slavilo in kazalo na to stvar kot tako, zavolj Česar bi mi ubogi Avstrijci Ogrom morali biti hvaležni. (Na desnej: dobro!) Ali Vam hočem še zgodovino zadnje ogrske ministrske krize ponoviti in omenjati, kako se je tej krizi naše ministerstvo nasproti postavilo. Menim, gospoda moja, da so ti dogodjaji vsim predobro Nemec o Bolgarih. Po čužoj-to Škuro bit' no volno. („Die Balkan-llajdtiken. Ein Beitrag znr innoren GeBchichte doa Slavouthuuis. Leipzig 1S7« — Georg Rosen.*) Posebnosti slovanatva in njegovega kul turnega razvoja so ravno tako innogobrojue, kakor je mnogobrojno samo pleme slovansko. In te posebnosti, koliko vekov je uii-nolo, da o njih nij bilo ni sluha ni duha ! Nij čuda — one so jedro Slovanovedeuja, katero je z znauostjo o paru dete jednega in istega veka. Ne šalimo se. Čas jo preresen, da bi dovtipe delali. Če smo se poslužili tega izraza, storili smo to, ker imamo mnogo uzrokov, govoriti [podobnoslično. Probudii s - ju um slovanski, in kar te nij vse: njemu hiti na pomoč i tuJBtvo, mej njim celo nemštvo ne naj-poslednje. Tred nami leži knjiga, zaglavje katere smo uže priobčili zgoraj. Balkansko haj duš t vo ! V teh besedah se predstavlja Slovanu brezbrojno historičnih taj in, historičnih velečinov? K temu še Georg Rosen, — ime znano vsakemu, kdor sledi za evropsko literaturo o jugoizhodu, ker njegova zgodovina Turčije, pojavivša se pred kacimi 10 leti, ki je mnogo šuma v nemškej literaturi naredila, — po pravici ali ne, nas denes malo briga. Vsaj znano je, da je ta gospod bil nemški poslanec v raznih jugoslovanskih in turških mestih. Čitamo. In kaj si mislite ! Domislili smo si patra Greuterja iinale, v nekej seji avstrijskega državnega zbora obče znani medmet. Od Nemca ne pričakujejo izkušeni Slovani ni vrvice, s katero bi se mogli povesiti se — kot Slovani. Po svojem materijalu knjiga g. Rosena razpada na četiri dela: v prvem nahajamo nekaj poročil o hajduštvu iz XVII. veka, katera spadajo sploh k Btaršim svoje vrste dokumentom ; iz zbornikov bolgarskih pesnij bratov Mila d i novih in Č o lanova je g. Rosen pobral in prestavil one, katere so mu zdele se godne po svojem predmetu; tretji oddel predstavljajo zanimive črtice najznamenitejšega bolgarskega hajduka novejših časov, Panajota 11 i t o v a, izdane v Bukureštu 1872 leta, v redakciji znanega bolgarskega knjižnika in novinarja, Ljubena Karavele v a. Za tem sledi kritična analiza Hitovih zapisk, razbor, v katerem g. Rosen provodi svoj vzgled na predmet, katerega si je izbral, da bi ga preiskavah Torej knjiga uže po svojej slovstvero-zgodovinskej robi, katero nam predava nemški zgodovinar, nij zavsem malovažna; no posebno zanimivost jej pridajejo vzgledi avtora na hajduštvo južnih Slovanov, a mej njimi misel prvobitna in čudna: hajduštvo na Bal-kjanu ima bvoj vir v Moskvi, hajduštvo na Balkanu je v tesnej zvezi z ruskim pauslavizmom. /daj nij teško uganiti, kam pes taco moli. Moramo samo pripomniti, da sploh vsi navadni tujci ni pod milim nebom o Slovanih nepristransko soditi ne morejo; da g. Rosen nij iz nenavadnih inostranih pisateljev o slovanstvu, pokazal je precej jasno v svojej turškej zgodovini; da je g. Rosen Nemec, kateri narod se za Magjari najbolj boji ne samo „panslavizma", no sploh vsacega priznaka slovanskega gibanja, o tem svedoči razen tega, •v spominu, da mi torej o tem ne treba natančneje govoriti. Kdo bi pa hotel v tacih razmerah Ogre kamnjati, ako od večnega hvalisanja uže nijso ničesar več videli, in da je ona dežela pozabila, da se ima za vse, kar .izu a in kar je dosegla, le tesno j zvezi z deželami tostranske državne polovice zahvaliti, in «la podkopava svojo lastno eksistenco, ako moč države slabi, pod katere varstvom jedino le more svojo veliko kulturno nalogo uspešno izvrševati. (Klici na desnej: prav res!) Ali, gospoda moja! ako bi vse to ne bilo tako, ako bi mogla Ogerska pumetno v bodočnost zreti, ako bi se nam bilo v minoiih desetih letih posrečilo, tudi defaeto obdržati nam de lege priznato ravnopravno položenje v vezi monarhije, moram vsejedno priznati, da bi morali potem še drug ovirek odstraniti, morda največji, kateri bi se ustavljal zvezi z Ogersko. Še le pred malo časom je nek odličen govornik ustavoverne stranke iz Štajerskega v drugej hiši visokega državnega zbora ravno to oviro prav dobro zaznamoval. Ta ovira je skrb Ogerske, da ne bi ona po tesnejšej zvezi z nami izgubila svoje samostalnosti, strah, da ne bi ona postala le provincija naše države. Gospoda moja! obžalujem jako da oni spoštovani gospod govornik so svojim vpljivom v krogih ustavovernih prijateljev, tudi nij doslednosti omenjal, ki izvira iz njegove istinite opazke. Ta konsekvenca bi se lehko tako le glasila: Odstranite najprej to skrb Ogrov, po kažite jim s svojimi lastnimi upravami, da ste trdni in pripravljeni vsako samostalnostuo pravo spoštovati in varovati! (Na desnej dobro, dobro!) Jaz resnično mislim gospoda moja, da je bila ravno to pripravljalni nalog, kateri bi bila morala politika minoiih let rešiti; zdaj pa se ozrite in pogledite stanja, katera ste v tostran-skej državnej polovici ustvarili! Šest let, šest dražih let je uže minolo, v katerih se je rav nalo ravno po nasprotuej sistemi, v katerih se je iskala največja državna modrost v tem, da se je z zatiranjem pravic posam-ni h dežel, v teh vsesamostalno žive nje uničevalo (na desnej: dobro!) in v katerih se je vse mogoče storilo, da bi se ljubezen in zvestoba različnih narodov za skupno domovino podko-pala. (Dobro! na desnej.) Ako pod tacimi razmerami centrifugalne težnje mej marodi naše državne polovice nijso ukoreninile, zahvaljujemo se, gospoda moja! zato sla v ne j minolosti in upanju na bOljSo bodočnot, pred vsem pa se zato zahvaljujemo nepremakljivej zvestosti zi dinastijo, ^e skušajmo pa si tujih simpatij pridobiti, kajti s tem pripravljamo si najgrenkejaa iznenađenja : ne trudimo Be, oSabno Ogersko pregovarjati, da bi se z nami tesneje združila. Ta dežela, gospoda moja! katera m i nole ga desetletja ter njigovih prizadevanj še nij pozabila, se bode in se mora vsakej tesnejše) zvezi s tako državo protiviti, katera ne-le ne spoštuje s a i n o s t a 1 n o s t i s v o j i h d e -lov, ampak jo šiloma zatira (dobro! na desnej) zato, da zagotovi jedne j narod nosti, in pri tej zopet le j cd ne j stranki, gospodstvo. (Na desnej: dobro, dobro!) Ako je Vam, gospoda moja, v včerajšnej seji gospod poslanec iz Bukovine, morda tudi iz patrijotizma ki izvira iz skrbi, zaklical na to visoko zbornico jako vplivno žuganje, da dedič dualizma ne bode centralizem, nego federalizem, zdi se mi, da je prouzročil to žuganje nedoločen, ne dobro razumljen čut neobhodne potrebnosti. (Na desnej: dobro!) Takovega prorokovanja Vam, gospoda moja! ne bodem ponavljal, a z vso določno stjo in z vsem preverjen jem moram izreči, da je prvi pogoj vsakej tesnejše) zvezi z Ogersko vestno spoštovanje pravic pojedinih dežel (Klici na desnej: tako je! dobro!) A to je pa tudi, gospoda moja! gotovo najboljša centralizacija, ki daje možnost, da se v izvršitev važnih, najvekših državnih nalog v resnici tudi moči cele monarhijo zberd. (Klici na desnej: istina!) Za tako državo, ki ne le v oblike svobode potisnena, ampak je na v resnici svobodnej podlogi ustanovljena in v najboljšem pojmu besednem napredovalno or-ganizovana, pogajali se bodo vsi narodi z jednako zvestostjo, dobila bode zopet vso svojo vabijočo moč, in zadostiti bode mogla resni- čno in popolnem svojej svetovno zgodovinske] nalogi. (Dobro, dobro! na desnej ) Denes, gospoda moja, vidimo žalibog vse ravno nasprotno, ter je situvacija, v katerej smo nagodbenemu vprašanju Ogerske nasproti, matematičko pravilen reaultat mnogoletne napačne politike. Naj le oni, ki so doslej to politiko podpirali in izpeljavah skozi kavdinifcrii ig hodijo, h kateremu jih je ona pripeljala. O nas, gospoda moja, ne smete tega misliti. Mi Bino tej politiki uže od prvotnega početka protivili, mi smo pred njo svarili, dokler je bil Še čas. Na tem žalostnem potu ne moremo za vami hoditi, (dobro! na desnej,) in ako se nas v to hoče denes pregovoriti, kakor se je to zgodilo od jedne strani s tem, da se kaže na pretečo vnanjo nevarnost, potem morem le to odgovoriti: to se ve da je res, da čas vnanjih zapletek nij priličen, da bi se poravnali takovi notranji prepiri. Zato sem" tudi pričakoval, da bode Ogerska v trenotji, ko bodo vnanja zapletenja jela pretiti, se staro plemenitostjo k nam stopila in dejala, da hoče svoja nova zahtevanja, — katera nam stavlja, — odložiti do mirnejše dobe, in nas bode povabila, naj obnovimo nagodbo na starem temelji. To se zdaj nij zgodilo, Ogerski se nij zdel ta čas neugoden, da bi nas ne napala, in iz nas novih privoljenj ne izsilila. Taki napad, gospoda moja, da se le v jednem trenotku odbiti, in sicer tačas, ko se napad izvrši. (Dobro! na desnej.) Ostane nam te laj le jeden premislik, ako uže žalibog nijsmo možni v tem trenotku, ko je občna blagost uže tako globoko propala, in ubožanje v vedno večje kroge prodira, prebivalstvu njegovih bremen olajšati, moremo še manj to dovoliti, da bi se mu V interesu Ogerske nova bremena naložila. (Dobro! na desnej.) Namen predloga večine odborove je, da se prebivalstvo tega obvaruje, zato bodemo tudi za ta predlog glasovali. (Živahno odobrenje in rokoploskanje na desnej.) Politični razgled* UTotrttiiJc €l«»£ele. V Ljubljani 4 junija, fje bil 1. t. m. v vojaškem ta- kar smo o njem uže povedali, še njegovo lastno ime. No, ne samo opozoriti hočem čitatelja, da bi on pred knjigo g. Itosena o bolgarskem hajduštvu ne enkrat zadrgnol svoje mošnje, ampak v nemnogih besedah poskusim pokazati, kaj razumejo Nemci, učenjaki in pro-staki, mej 100 vsaj 99 krat pod svojo hvali-8ano nemško točnostjo in nepristra-nostjo, če govore ali pišejo o predmetih Slovano-vedenja. Naši prijatelji izlivajo pred nami svoje, do strasti ljubeče nas srce, pod raznimi devizami. Magjari in avBtrijsko-judovski Nemci s trepetom govore o Slovanih, ker se boje za svojo nepravično in neprirodno nad njimi gospodstvo. Oni trepečejo pred slovanskimi plemeni v Avstriji, a še bolj pred onimi, ki so zvunaj nje, ker slutijo, ka ona doba nij več tako daleč, ko pridejo avstrijski Slovani k svojej prirodnoj, političnej veljavi. Da bi istino svojega instinktivnega sluha, kolikor jim je mogoče, zadržali, da bi še vsaj nekaj desetin let oddihali na blazinah, katere premehko nabila jim slovanska trudo-ljubnost, slovanska pokornost, slovanska po h le vnos t. Ne vem, kakovšeu je Rosen domačin. Njegova knjiga svedoči, ka je on iz srca src Germanije. On sodi o Bolgarih, kakor sodijo berlinski Nemci o Slovanih v Poznanji, in kakor bi sodili tudi o drugih, ako bi jih imeli v svojih krempljih. G. Resen je opravljal visoke službe na slovanskem jugu Evrope, pokazal je v nekaterem oziru literaturno sposobnost; vse to govori za g. Rosena, in nas nekako vleče k njegovim dolom. Pa če jih razbiraš in jim v globino prodiraš, vidiš v njih samo pristrastje, katero je prostemu čitatelju tem nevarneje, čem raje bi ono za maskiralo se v nepristrastje. Da, če poslednje bilo bi samo v raznih konjuktivih priličja in dvombe, delo bi bilo prekasno! Pa zdrava pamet nam govori, ka je človek v tacih rečeh z nepristranostjo tem bolj kriv, čem bolj je izobražen. Itak g. Itosena zdrava logika, pri rodni nm močno obsoja. Nam bi ne kipela tako silno kri od jeze, če bi slišali kacega sodastega berlinskega pivarja debatirati, kako bi se moglo najprej izkoreniniti ono golazen, katere historično ime je: Slovan. Nam bilo bi lehče, če bi kak magdeburšk klobasar kričal hripavo, ka se svet premeni iz solzne doline v raj samo tedaj, ko odbije poslednja urica poslednjemu členu one „inferiorne rase", katerej pravimo pleme slovansko. Mi bi prenovili še mnogo druzega, če ne pokojno, vsaj ne s tacim gnevom, s kacim bere vsaj nekoliko pošten človek g. Rosena knjigo o jugoslovanskem hajduštvu, iz katere ne enkrat svita visoka ideja, katero moremo kratko izraziti tako: „Turski element nij samo nesposoben za civilizacijo, kar ne odrekajo samo slovanski antropologi in historiki, no i nekateri drugi, se ve da le pravični; ne ne, turško pleme je celo sposobneje za vrhovne za-dače proBvete, nego slovansko, Ergo bilo bi ne samo Turčiji, no vsemu človeštvu koristno, če bi Bolgarom vsaj pred enim vekom uže zapeli requiem aeternam.u Ne treba nam dokazovati ložnost tacih prestopnih doktrin. Historija Rama govori, govore* stoletja robstva, katere je porodila groba fizična sila in brezčisleno množevstvo, a ne slabost duševna, ka bolgarski element nij nesposoben za omiko, ka je turški element sam po sebi ne samo popolnem nesposoben k duševnemu življenju, a prosto k me-haničnej asimilaciji podjarmljenih si inorodnih plemen. Če bi poslednje ne bilo istina, kje bili bi sedaj Bolgari, kje Crnogorci, kje Srbi! foorji pri Bruku in je baje svojo zadovoljnost. I izrekel o izurjenosti videne vojske. Hrvfttstei poslanec in delegat Kukulje-vič je v ogerskei delegaciji 2. t. m. govoril za aneksijo Bosne in zoper voisko z Rusijo Veseli nas, da je vsaj to. Ali kje so drugi slovanski glasi! V1111111«» (Irziftve. f*o##r/f«».c se torei snide 13. t. m. v Berlinu. Ker najnovejši telegrami poročajo, da z ranjenim nemškim cesarjem gre na bolje, tudi nij menda bati se, da bi kongres odložen ali drugam prestavljen bil. — Angleške zastopnike imenuje telegram. — Vodja protokola bode, po „Mont. Rev." v. Radovic; za uredništvo protokola bo odgovoren francoski poslanik v Kopenbagnu, Tiby, ki je uže jednak posel imel pri carigradskoj konferenci. — F>an cosko bode zastopal, kakor se „N. fr. Pr ° piše, sam minister "VVaddington. in prej zbornici razložil namero svoie politike. — Ruski poslanik v Londonu, Šuvalov, je baje uže včeraj odšel v Peterburg po svoje zadnje poduke, kako se ima vesti, in pride potem v Berlin. Iz €?nr$tf**niin poroča „Daily News" 1. t. m. Porta je zvedela, da sti se Anglija in Rusija o rešitvi orijnntalnega vprašanja pod sledečimi uveti zjedinili: Ustanovljenje Tesa-lije, Epira in Krete b Greciji; Srbija in Črna gora dobiti povečanje z dovoljenjem Avstrije: vse druge turške provincije dobodo avtono mi jo pod mejnarodno komisijo. Sultan ostane v Carigradu z nominalno suverenostjo. Dopisi. f k \olriiuj«>U<31. maja. [Izv. dopis.] Ljudski učitelj biti, imelo bi biti ponos vsacemu, kateri pride v ta stan. Mladino od-gojevati, jo vzrejevati, ter jo sposobno storiti za človeštvo, za narodno boljšo bodočnost, — kaj je bolj veselega in navduševal-nega! Kdo več lehko stori za občno ljudsko blagost, nego učitelj ? Njemu so izročena mlada drevesca, katera se dade nagniti, kamor se jih hoče. Kdo bode tako zanikern, da jih ne bode k najboljšemu napeljeval? In ljubezen do svoje domovine — kdo je ne bode vcepoval v mlada srčica? Nahajajo se pa vendar le taki brezzna-čajniki, ki učiteljstvo zlorabijo. Le kako „mast no službo" dobiti, vse drugo jim je — deveta briga. Žalostno je slišati o prepirih, ki Da, bili bi tam, kjer je večina nekdanjih slo vanskih prebivalcev, mej severnim in adrijan-skim morjem, na Labi in Odri, postali bi oni Turki, kakor sotipostaliNemci. Mi sami ne verjamemo, da bi duševna omejenost g. Rosena bila tako kolosalna, da bi mu prikrivala take prosto historične prikazni in ravno za to najsilnejše dokaze; ne um-stvena omejenost, a namerjena slepota, pristranost in laž so oni atlas, kateri nosi na svojih ramah večjidel preiskav, katere so pisali, pišejo in bodo pisali Še precej dolgo, večjidel Nemci in drugi zapadnjaki o Slovanih. Živeči v Avstriji in Germaniji Slovani se ve da ni na minuto ne pozabljajo, kaj je sloveči nemški liberalizem v oziru k drugim narodnostim, posebno k fdovanskej. Knjiga g. Rosena je prekrasen dokument, da bi obnovila vsakemu Slovanu vse njegove spomine o nemškem svobodo misij i, katere koli je imel k odaj in ka tere koli mu je skoraj uničila davna ali nedavna prošlost. Teh ljudij nij sram prelivati bridke solze, ka turški gubernatori in sploh turška administracija nij imela tolike sile, toliko energije, da bi bila zadušila, kakor je so sem ter tja mej učitelji. Di, poznam učitelja, ki mu je prepir, obrekovanje, tožba itd., vsakdanji kruh postalo. Ako bi, postavim, rad dospel na kako službeno mesto, ki pa nij iz-prazneno, prizadeva si na vsak mogoč način dotičnega učitelja ob dobro ime prinraviti pri občinstvu in pri predpostavljenih, da bi tako omenjeni službeno mesto izgubil, ter se tja sam vrinil. Sramoten in zaničevanja vreden je tak čin uže sam na sebi, a nič manj nij odgoji in napredku mladine škodljiv. — Kajti, kako more učitelj z enakomernim veseljem v šoli podučevati, ko čuti, da je uže ob zaupanje pri otrocih, malo da ne ob dobro ime pri občinstvu, ter v dvomljivo stanje pri predpostavljenih priSel. Roiijo mu zaradi tega vedno vznemirjevalne misli po glavi, katere store, da je učitelj le nek mehanizem v šoli Zatorej gorje bodi takim učiteljem — izda-jicam, kateri delajo, mesto za blagost ljudstva, le v njpgovo pokvaro in pogubo. Ne bodem govpril posebej o tacih Judežih Iškar-jotih. Saj taki si z besedami: „Kdor katerega teh malih pohujša, bi bilo bolje itd." — ki jih — včasi — večkrat bero in razlagajo, sami navezujejo mlinski kamen na vrat, kateri jih bo kmalu pogreznil v globočino zaslužene kazni. O«! Nofcilii«' 1. junija [Izviren dopis.] Radosten majnik se je poslavil, ker si je v svesti, da je naravo splošno in povoljno ozalj-šal, a vendar je semtertie njega nasprotnik neusmiljeno nježnim rastlincam glavice zavil, pobil. Z vremenom smo dozdaj Kraševci še precej zadovoljni, ker dež in solnce se dobro zastopata. Dne 2G. pr. m. je dež zjutrai šiloma lil, a naenkrat ob i>. uri se nebo zvedri, kakor bi hotelo reči: hodi v Zgonik, ker tamkajšnjo slovensko bralno društvo napravi denes ob 4. uri popoludne narodno veselico s petjem, deklamacijo, igro in plesom. Da varal se nij, kdor je obiskal to veselico na kamenitem pogorji. Nij sem imel priložnosti od začetka pri veselici navzočen biti, a vendar sem zapazil da diletantice kakor tudi izurjeni nabrežinski pevci so svojo zadačo izvrstno rešili. Obilo število gostov prišlih iz sosednjih vasij, so se pristovalo, vsako gibanje, proizšedše od Bolgarov. Pojo slavo Mithadom et comp., katerim je Allah podaril toliko genijalnosti, da so smeli po njenem slovarji krepko vzeti v roke uzdo uprave. Kliče stoletja trnjavšo borbo bolgarskega naroda s turškimi hordami, borbo za pravo vsaj življenja, če tudi ne človeškega, neredi in prost razboj, katera je bila pred brezčuvstvom turških zver admi-nistratorov mej prestopna, nego je pred tri-bunalom visoko obrazovanoga nemškega diplomata — zgodovinarja! Menimo, ka vsak čitatelj razume, kaj taki in enaki vzgledi pomenijo v knjigi, v katerej se govori podrobno o bolgarskem hajduštvu na Balkanih, o katerej se beseduje splošno o prvobitnosti tega slavjanskega kulturnega javi jenja. Južni Slovani imajo svojo hajduštvo, se verni imamo svojo ko/.aštvo. Če bi ne bilo zgodovinske pričine hajduštvu in kozaštvu, južni Slovani ne bdi bi južni Slovani, a Rusi a ne bila bi Rusija. Ta zgodovinska pričina porodila se je v onem trenotku, ko je izvršil se OBodepolni udar turanskega plemena ob slovansko. Surova turška sila in brez-čislenost pridavili sti slovansko mladostnost, pobratinsko razveseljevali in delali zabavo prijetno. Govor za govorom, napitnica za napit-nico, pesen za p3snijo poveličevalo je veselico) pod milim nebom. Vrli Kraševci, posnemajte narodnjake zgo-niške, vedite da slovenski narod nij še na propadu, dokler ima na čelu množico njemu zvestih sinov, akopram se mu kaka zla osoda zgodi. Ta dan je bil v pravem pomenu Zgo-ničanom vesel, in ko bi oče Lavrič še živel, vskliknil bi: rad umrjem ker vidim, da mej strlemi griči, na kamenitem pogorji 8e moj mili slovenski narod zaveda, napreduje in raz-cvita. Domače stvari. — (Bab je vesti.) VČerai so bile po vsej Lubljani razstrošene vesti, da je nemški cesar Vilhehn uže umrl. Da take izmišljene novice naglo krožijo ob podobnih časih, to je morda naravno, Če pa zlikovci lažeio, da smo mi pri ,,Slovenskem Narodu" dobili tak in tak telegram, vidijo naši bralci izmišljotine onih ljudij iz toga, da teh vest'j drug dan — v našem listu nij. — (Maturo) dela na ljubljanskoj višjej gimnaziji let03 22 rednih in trije izredni slušatelji. Pismene skušire so počele 3 t. m. Ustne se začno vršiti 15. julija. — (Društvo c. k. n. u. poštnih predstojnikov in odpravnikov) na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem, bode imelo dne S. junija ob 10. uri prodpoludne v Trstu, hotel „Delorme" na „velikem trguM svoj občni zbor. Dnevni red je: 1. Poročilo predsednikovo o minolem društvenem letu. 2. Poročilo blagajnikovo o denarnem stanji in število udov. 3. Posamezni nasvetje. 4. Volitev vseh društvenih odbornikov. — (Občni zbor.) V nedeljo je imelo prvo ljubljansko bolniško-podporno društvo občni zbor. Za društvenega zdravnika je bil namesto umrlega Finca imenovan dr. Derč. Premoženja ima društvo 4590 gold. Vodja je dr. Keesbacher, glavni blagajnik g. M. Pakič. — (Štajerski deželni šolski svet) je v svoji seji 2D. maja dovolil osnovanje obrtnijskega napredovalnega tečaja na celjskej no ubiti je nijsti mogli. Na obalih Dunaja izcimilo so je junaštvo, katerega so preizpol-nene jugoslovanske pesni — hajduštvo, na obalih Dnjestra, Dnjepni in Dona — junaštvo, o katerem grli grlica ruskega naroda — ko-zaštvo. Pa če je to tako, sta hauluštvo in ko-zaštvo nekaj pravičnega; a čo sta nekaj pravičnega, nij s ta prosto nasilje in roparstvo. Da bi te slovanski historični črti razumeli tako, kakor smo v kratkem naponmili, res nij treba mnogo modrosti, nij treba celo hajdel-berškega diploma „doctoris philosophiae". Treba je samo pomisliti ob onem strašnem položaji, v katerem so živeli v XVI. stoletji narodi, sosednji razširjavšemu se z ognjem in mečem imizelmanstvu. Treba jo samo pripomniti, da so proti divjega turškega plemena nasilju zbirali se tam in sam narodi cele Evrope; — da so oni narodi, katerim je osoda v svojej milosti dala pokusiti turške civilizacije, prečudno opredelili turški zgodovinski poklic: kamor je stopilo turško kopito, tam trava več nij rasla, govori strašno priznanje turške dobrote, katero je postalo vsemu Slovanstvu poslovica najstrašnejšega pomenu. (Dalje prih.) ljudske] šoli. Za učitelja v Ribnici (v okraji marnberškem) je imenovan Franjo Ilarich iz železne Kaplje (na Koroškem), za nadučitelja pri Malej nedelji (v ljutomerskem okraju) pa Srečko Pire, učitelj iz Resice. — (Posebni železnični vlaki) bodo Sli binkoštne praznike na Dunaj in z Dunaja v Ljubljano, PostOJSO, Roko, Trst, in Bencđke. Iz Ljubljane se vlak na Dunaj odpelje v soboto 8. junija ob 1 uri 7 minut popoludne ter znaša vožnina tje in nazaj v II. razredu 18, v III. razredu pa 12 gld. Vrniti se je treba v 14 dneh. Vlak z Dunaja dojde v nedeljo ob 1. uri v Ljubljano in se drugi dan ob '.». uri dodoludue odpelje v Postojno. Ob 10. gre v pondeljek iz Ljubljane v Postojno Se drug vlak, ki se zvečer ob 9« uri zopet povrne v Ljubljano. Vožnina za tje in nazaj znaša v I. razredu 7 gld. 20 kr., v II. raz redu 5 gld. 45 kr., v III. razredu 3 gld. 60 kr. Vtselica v postojnski jami se bode vršila v pondeljek od 3, do 6. ure popoludne. — (Volkovi in lov na nje.) Piše se nam iz loške doline: Celi pretočeni teden se je Jože Nanut iz Podgore trudil, in v petuk vendar dosledil volčico in prišel do gnjezda. Kraj se imeuuje Požar, je blizu meje šneper-skega in čubranskega gozda. Veliki trud je bil do mladičev priti. Bili so mej stenami v spodmoli, v katerega nij bilo mogoče se za-vleči niti prekopati. Po dolgem premišljevanji ee Bvojimi pomagači, vkrenil je Nanut sledečo, ki se mu je tudi sponesla: Zaril Be je z polovico života pod Btene in v znak ležeč, molil je roke v temo in ponavljaje cviljenje volčjih mladičev, jih privabljal. Lazile so uže prestra-dane živali okolo, in ko mu je jedna in druga do roke prišla, zgrabil jo je in zadavil. Do petka na večer jih je dobil G. (rez noč do sobote so čakali starih volkov, ali noč je bila temna, in dasiravno je volčiča do Nanuta, ki je s sekiro oborožen pri gnjezdu čakal, tako blizu prišla, da je njeno bapo čutil, vendar je, ko je nenavadne goste ovohavala, odšla in se jim je še le v soboto na večer posrečilo ustreliti jo. Sedmega mladiča je Nanut še le včeraj, v nedeljo h kraju spodmola privabil in usmrtil. Denes je bila cela rodbina izven očeta v Stari trg k županiji pripeljana. Od mladičev je 5 samic in 2 samca, stari so po 3 tedne. — (V vodo skočila ali vržena?) Poroča se nam: V Sori so našli in iz vode izvlekli blizu Loke pri Suhi truplo 20 let starega dekleta. Imela je neko razmero s fantom. Zatorej se ne ve ali je v kakej nerazumljivoj obupnosti sama v vodo skočila, ali pa je iz kakove ljubosumnosti pahneua bila v vodo. Ljudje trdijo to in ono. — („Hrvatska Matica") v Zagrebu, katera šteje le 120'.» članov, torej le dobro polovico družabnikov „Slovenske Matice" — izdala bodo za 1. 1878 10 knjig (6 izvirnih, 4 pohrvatene), obsegajočih kacih 100 tiskanih pol — in to vse za S gld. društvenine. To je lepo delovanje „Hrvatske Matice". * (Visoka starost.) V Orošoniji v Bukovini je umrl 20. m. m. nekov Kavka v visokej starosti 121 let. Rodil se je meseca aprila 1758. na Teškom ter je bil uže za vlade Marije Tere/ije oficir. Gotovo je bil ta častnik j edini veteran iz o m ga časa. " (Pariška razstava) ima v mesecu maji 1 mibjon in 300 000 frankov dohodkov. — Po tem tacem t.o bode imela tacih strašnih izgub kakor dunajska. * (Potop nemške oklopne ladije.) Poročali smo uže o velikej nesreči, ki se je dogodila na morji blizu angleške obali: da se je namreč potopila nemška oklopna fregata „GrosBer Kurlurst". Iz nemških časnikov po-suemljemo še sledeče: Tri ladije so bile na potu vtem morji: „Preussen", „Urosser Kur-liirst" in „Kbuig AVilhelni". Na ladiji „Grosser Kuifiirst", katera je silno hitrostjo plavala, snažili so ravno vojaki vse prostore in topove, ter so bili raztreseni v vseh delih ladije, pod površjem in v stolpih. Naenkrat začutijo vsi na ladiji strašen sunec, in v malo trenutkih potopila se je ta lepa ladija z ljudmi vred. Rešilo se jih je izmej 426 pomorščakov, častnikov, druzega osobja in potem še jednega oddelka vojakov, Je 255 mož; drugi so utonili, a njihovih trupel doslej de mjso našli. Ta strašna nesreča nastala je po krivdi poveljnika ladije: „Kiinig \Vilhelni". Kakor uže omenjeno je ladija „Grosser Kur turat" z veliko hitrostjo jadrala; naenkrat zapazi na svojem potu pred soboj veliko potniško ladijo, ki je tudi naravnost proti njej h.tela. Da bi se ladiji ne trčili, obrne poveljnik oklopne ladije svojo ladijo, ter da dotično znamenje sledečej ladiji n\Vilhelm*<. Poveljnik te ladije pa ali tega znamenja iz n opaznosti nij slišal, ali pa je bilo znamenje preslabo, — „\Vilhehn" drevi naravnost proti nKurliirstuw, zadene silno vanj, ter se mu 8 kv. metrov globoko v telo zadere, na kar Be je takoj vojna ladija „Kur-fiirst" utopila. Dunajska borza 4 junija. (Izvirno telegrafičnd poročilo.) Cnotni dri. dolg v srebru tlafa renta..... ,■■<») dri. posojilo . . London . . i GtajpoL . . . kr. cekini irobro . . , OriUvn« mark« 63 gld 75 kr. 66 „ 10 73 „ 85 m' U4 „ M 811 „ _ m 231 „ 60 118 „ 75 ft » „ 49 5 „ 61 n E8 . f>5 Karel S. Till trgovsteo s knjigami in papirjem, pod Trančo št. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčij stvo ; zaloga navaduoga, pisemskega in zavijalnega papirja. Vso potrebnosti za murjevce (iužouirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilni) knjigo. Izdeljujojo so tudi monogranii na pisemski papir, visitnu karte in pi-_tajnike zavitko._(158—14) V „Marudnej tiskarni" v Ljubljani je izšlo in ae dobiva: _ VIII. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cena 60 kr. Umrli ▼ ijiitoljtaiai. 31. maja: Karolina Uigersborger, inženerskahči, 16 1. 5 m. 10 »ln., pod trančo št. 2, na možjauskrj vnetioi. V dežolnej bolnici. 23. maja: Ana Cerar, delavka, 35 1., na pij učne j tuberkulozi. 24. maju: Martin Mohor, gostač, 67 1., na py;i-miji. — Janez Kožuh, kamnosek, 37 I., na pljučuej tuberkulozi. 26. maja: Matija Ažman, gostač, 62 1., na vnetici možjanBke kožicu. 27. maja: Miha Polan, gostaški sin, 7 1 , na scrophulosis. — Marija Glavič, bajtarka, 44 1., na motozi. 28. maja: Franc Obertbaler, malar, 20 L, na tu berculosis pulmonuni. — Martin Srie, gostač, 54 1., na pljučuej tuberkulozi. bO. maja: Franc Jakopič, gostač, 43 1., na tu berculosis pulmouum. Rarjie vesti. * (C e r k e v s e p o d r 1 a.) Na nemškem zgorenjem Koroškem v Bergu, kjer cerkev zidajo, podrl se je 27. maja zid, stolp se je zgrudil in štiri zidarji so mrtvi ostali. * (l'ožar.) V češkoj Skalici je nastal v tamošnjej predilnici z bombažem požar, ki je celo fabriko uničil. Škode je 200.000 gold. a bilo je vse zavarovano. Tujci. 3. J unij a ■ Pri Slonu: Elsbacher iz Laškega trga. Fabiani iz Dunaja. — BUcliler iz Brna. — Friedinan, Aicbberg iz Dunaja. Fri 9lMilel < Keutsch iz Dunaja. — VVadsak iz Gradca. — Foldinan iz Dunaja. — Kramar iz Sela — Slabe iz Trsta. — Scbacherl iz Dunaja. — Vranić iz Trsta. — Troflenschopl iz Gradca. Potem Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Š u kije, Iv. Tavčar in prof, Fr. VvieBthaler v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pol. Cena, 30 kr. Elegantna spomladanska IN gold. spomladanska zgornja suknja 12 golđ. Trdne spomladanske hlače £ goloho(U1 gkl 39 kr. l/iliilK:i....... 3,H<)5.44.S ilti „ « iwti dohodek žal. 1877 jo i:j»i.i)02 gld. 43 kr. Od čisteg.-i dohodka se je izplačalo iK) tisoč goldinarjev kot obresti (dividende) na delnioe (akcijo) po !* gld. od delnice, to je: 9 od sto; ostali znesek pa se je pridejal zakladom, in deloma oddal kot nagrada uradnikom vodstva (direkcije). Od leta lHijf> do 1877 jo plačalo PoStansko društvo za škode ogromno svoto 18,090.019 gld. X> kr. Društvo izvršuje zavarovalna opravila po 31 glavnih in 374*2 drugih opravni Uiti. Poroštva daje društvo, prištevši letni dohodek, 10.000.000 gld. To uljudno naznanja, ter so priporoča za častita naročila zoper ogonj za poslopja, pridelke, mobilaru in vsakovrstno pruuiakljivo imetje in na živonjo- Pranc UDrer^IIk:, glavni opravni k za Kranjsko in spodnjo Stajorsko. jj^* Pisarna je v Ljubljani, kongresni trg, nasproti nunske cerkve v II. nadstropji. (I7a—2j Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lasnima in tisa „Narodne tiskurne".