GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki Tihe only Slovenian daily »s Ifc t&B United States m m m lasmetS entry day czecf^ Sundays and Holidays u- Vprašanje pristojbin v panamskem prekopu, —o— Senator Pcindexter pravi, da je opuititev klavzule glede »meri-skih obrežnih ladij priznanje slabosti Združenih držav napram Angliji. Pohod preko moje. Truplo Clemente Vergara. Ameriški lovci so šli preko me-ie ter vzeli truplo ustreljenega Vergara. GOVERNER COLQUITT. Vreme. Washington, D. C.. S. marca. — Iz vremenske opazovalnice poročajo, da s«- 1« teden vjetue ne ho veliko spremenilo. Snega n • bo. že vsaj po osrednjih državah ne. "Neo-salvar*an." Los Angele«, Cal.. 8. marca. — Danes je umrlo v tukajšnji bol-i nišnici sedem o«eb, ker so jim vzbrigali neosalvarsau, zdravilo zoper s'.filib. katerega je iznašel sloviti nemški učnjak dr. Er-iieli. Za zdravilo so delali spočetka velikansko reklamo, sedaj se pa vidi. da ni veliko vredno Ženska porota v morilncm slučaju. Chicago, III.. 8. marca. — Zagovornik 2*2-1 et ne Stelle Czeme-roweke, ki j.- ubila svojega zaročene«. ker jo je bil pustil radi neke dmge, je predlagal, naj bi /.« nska porota odločila o njeni u-sodi. Kot glavno točko zagovora bo navedlo za govorništvo tako-zvano ''uepopitwno postavo" — .Žensko poroto zahteva zagovornik, ker ima baje možka porota navado oprostiti ženske, ki so zakrivile kako kriminalno dejanj«-. Princ Viljem Wied, vladar Albanije. Novi albanski vladar je dospel v Drač. Z nemškim cesarjem se se-staneta na Krfu. Dunajsko časopisje. Drac, -VI i lani ja. 7. marca. — Danes je dos}>el sem s svojo so-I rogo. kneglnjo Sofipo. novi albanski vladar. knez Viljem. Prebivalstvo ga ji- navdušeno pozdravilo. Berolin, Nemčija, 7. marea. — Kot se euje, se nemški cesar poda v kratkem na svoje letovišče, otok Kri', kjer ga bo }>o preteku par tednov obiskal novi albanski vladar". Medpotoma bo nemški eesar posetil Franca Jožefa in prestolonaslednika Franca Ferdinanda v gradu M i rama re ob Ja-i Iranske m morju. Dunaj, Avstrija. 8. marea. — Tukajšnja časopisje navdušeno pozdravlja novega albanskega vladarja in .mu želi srečno bodočnost. NOVA ALBANIJA. Pndržavljenje brzojava. V vladnih, krogih nočejo ničesar več vedeti o podržavljenju brzojava in telefona. Washington, D. C.. 8. marea. — V vladnih krogih nočejo ničesar vec videti o podržavljanju brzojava in telefona in da.ues zv-'Vr se- je po naročilu generalnega poštnega mojstra Burlesona izjavilo. ikda podržavljenja brzojava in telefona ni smatrati za zadevo administracije." Ta izjava je tem bolj značilna, ter je ravno poštni mojster liur-Ieson v svojem letnem poročilu priporočil podržavljen je. Takoj nato j«- bila uložena v kongresu dotična predloga. Hišni komite j za poštne zadeve pa se je odločno branil obravnavati i predlogi, najbrž vsled migljaja predsednika AVilsona. Vsled tega je nevrjetno, da bi prišla zadeva še v sedanjem zasedanju kongresa v razpravo. Slika nam v liuuiorističucin Ionu kaž<-. v kako težavnem položaju se nahaja novi albanski vladar. I\»leg prestola, posutega f. bodicami, stojita vladarja Avstrije in Italije ter vabita princa iz \V ieda naj st-d.« na trnjevi pre est ol. Obraz napol pruskega, napol albanskega princa kaže. da ga ne prevevajo baš prijetni občutki. Preiskava v Calumetu. Kongresni komitej se je napotil v Chicago, kjer se bo zaslišalo Charles Moyer-ja, predsednika Western Federation of Miners. Calumet, .Mich.. 8. marca. — j Kongresni komitej je odpotoval danes iz stavkarskega okraja ter s" je podal v Chicago, kjer se bo nadaljevalo z zasliševanji. Pred komitejem bodo nastopili Charles Mover ter drugi uradniki \V. F. ol' M. ter izpovedali o stavki. Tudi državna milica bo privedla pred komitej par prič. Zaslišavanje se bo jutri končalo, nakar se vrne komitej v Washington. Pri Quincy-rovu so povzročili stavkokazi tepež, tekom kojega sta bila aretirana dva finska stavka rja. Stavkokazi ju dolže, da sta jih hotela ustrahovati. Mati se obesila vpričo otrok. 26-1 etna Annie Dvorsky se je obesila včeraj v hiši štv. 345 vzh. 101. cesta. New York, vpričo svojih treli otrok. Nesrečnico je že lolgo časa grozno bolela glava. Ko je šel zjutraj mož na delo, mu je rekla, da se bo usmrtila, toda on je mislil, da se samo šali. Najboljše zdravilo je — zakon. Willimantic, Conn.. 8. marea. Xeki tukajšnji prodajalec cigar je po dolgem premišljevanju dognal, da je najboljše zdravilo zoper vnetje slepiča, zakon. Pred par leti bi se moral dati operirati pa se je premislil in oženil. In glej, bolečine so hipoma pojenjale. Cenejše meso. Milwaukee, Wis., 8. marca. — Ugledni kupčevalec z mesom. Patrick Cudahy. je izjavil, da bodo cene mesu kinalo padle, ker je dovoz večji od izvoza. Če ne prej, se bodo znižale cene v teku enega leta. Redka prilika« Najlepša prilika m nudi tedaj rojakom sa potovanje ▼ staro d< uator Poindcxter j«> v pogovoru h časnikarskimi poročevalci o-pozoril na posledic «, katere bi nastal*-, ako bi ameriški kongres ugodil zahtevi predsednika, naj st* opusti klavzulo jflede oprostitve pristojbin za ameriške obrežne ladije v panamskem prekopu. >V»n»tor Poindexter j«- rekel: \a/iiHiij«* prwW'duika Wikoua glede pogodbe z Anglijo je lepo. Ako ae [HMtavimo na to »tališče ter opustimo klavzulo na ljubo Angliji, potem bo ne|i4X»redna j>o-Medic« tejra. da Ixnuo odvisni oti inoz« nizkih dri a v ne 1 • glede zunanjih, temveč tudi gb-de notranjih zadev, ker bodo velesile razlagale po svoje pogodbe, katere >o skbuile z nami, Ako ^ opusti klavzulo, s,- im> to lahko razlagalo na t h način, da j.- panamski prekop naia la?»t le vsb-d privoljenja tujih držav. Potemtakem pa bi bilo boljše prepustiti prekop Angliji ter s tem prihraniti stro-vzdrževanj«. Bes he ni izplavalo žrtvovati htotine milijonov dolarjev, ako nam bodo druge države ukazovale, kako naj uporabimo prekop." Stališče senatorju Poindexter-ja je pretirano. Xa drugem mestu smo nedavno dokazali, da bi bila dotičan klavzula Minole v prid podjetnikom ter posestnikom par-nikov, ne pa splosnosti, — ame-riMkemu narodu. Senator Poindcxter obravnava e»,]o vprašanje z etičnega, ne pa H praktičnega stalšča. Raz ven tega j« j,. na. sprotni k predsednika Wilson a. I i Dejal je, da bi lahko kdo to zval "invazijo", da pa v resnici ni bila. —o— j Laredo, Tex., b. marea. — Ameriški lovci -.o v zgodnji jutranji uri prinesli preko liio j Grandf truplo Clemente Vergara, raučmaua i/ T- xasa. katerega ■»o /ajeli mehiški federalci ter nato ustrelili. \'ergara je bil ustreljen dvakrat skozi glavo in enkrat skozi | vrat. Truplo kaže znamenja udarcev in zlomljeni prsti na levi ro-| ki dokazujejo, da se ga je trpiu-! čilo. predno je bil ustreljen. Truplo so identificirali sin u-' streljeiiega ter številni njegovi ] prijatelji. Dasiravno je ležalo tru] lo ž« tri tedne v zemlji, ni bilo skoro nič segnito. Cstreljenega Vergara so pre-! vedli čez mt-jo v Združene države na mestu, ki s^ nahaja 45 milj severozapadno od Laredo, v bližini ranče Vergara. t--I ~l ! ■ ■ I ■ I ■! I I »MM« K 9 W>a**mmK. 9 6.... 1.10 j 130.... 26.fi 10.... 2.15 | 140.... 28.70 j5--------3.1? j 150.... 30 75 10.... 4.20 100.... 32.80 25.... 1.20 170.... 34.85 30.... 6.25 180.... 36.90 35 --------7.30 190.... 38.95 40.... 8.30 »00.... 41.00 45--------9.35 250.... 51.25 50.... 10.35 300.... 61.50 65 ... 11 35 350.... 71.75 60.... 12.40 400.... 82.00 65.... 13.40 450.... 92.25 70--------14.45 600________102 50 75.... 15.45 600.... 123.00 8e.... 16.50 700.... 143.50 85.... 17-50 800.... 164 00 90.... 18.50 900____184.00 100... 20.50 1000.... 204.60 110.... 22.55 2000.... 408.00 120.... 24.60 5000....1018.00 Poitarim* je Tftteta pri tek it«, tah. Doma m nakasao« svote 9+ polaoma Uplaiajo teta jiaarjt odbitka. Naie ieaaia« poKlJatv^ mH iOja aa zadaje poftte e. k. poital hraailaiSzd ura4 aa DutJi j |4 krajiem iaaa> Denarje aaa »cela« |# mM lične j« do #80.0« t tatovimi t pit poročenem all registriraaeai pio ms. Tt«j# ntaka pa k Poeta) Moat? Oriav ali pa ti K« 2M Baak Draft. mnuini 81 Bortlandt «1 New tioK, Ift tin A. Vaiv Aim* K, ML T GLAS NARODA. 9. MARCA, 1914, "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Ownc J and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO TLESKO, Secretary. LOUIS DEXEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and ful ire- "s of above officers : «2 C >rtla:xit Street. Borough of M«r-hattan. New York City, N. Y. Za ce!o ]<'to velja list za Ameriko in Cana.io........................$3.00 ** pol leta...... ................ 1.50 *' leto za mesto New York ....... 4.00 4* pol leta za. mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto ...........4.50 "pol leta.............2.55 " " četrt leU........... 170 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _izvzemči nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly $3.00. Advcrtiic-nent on agreement Dop^i brtz podpi-a in nsobnosti ae ne priobčujejo. Denar raj so I ngovoli pošiljati po — Money Order. Pn spremembi kroja naročnikov prosimo, Farma od 150 a krov, 13 krav. 16 glav mladih. 2 konja, prašiče 'perutnina in orodje. Cena $4500; i $2000 takoj. I Na obeh fanriah se ima lahko še enkrat več živine. Slovenci žive v bližini. Pišite na: AV. H. Murdiek, (6-'0—S} Fly Greek. N Y SVET NE POMNI : takih katastrof kot so se dogajale zadnja leta posebno na morju. Tehnika izvanredno napreduje, toda strokovnjakom se še ni po-■ srečilo toliko izpopolniti promet-! nih sredstev, da bi bila popolno- s : rna varna. Kdor hoče vedeti, kak-j sne grozote se dogajajo pri katastrofah na morju, naj čita knjižico: Katastrofa "Titanica" in "Volturna", ki je opremljena z veliko dobrimi slikami. Rojaki, naročajte jo, ker jo je v zalogi samo še nekaj sto. Cena samo 25 centov. Pišite na: Otto Pezdir. 412 E. 78. St.. New York, N. Y. Koledarjev imamo v zalog! le le nekaj sto im kdor rojakov ga Se nima. naj se podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in bolj obsežen kot dragi letniki. Cena mu je s poštnino vred 25 centov. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York Cit/. M. rOOO&MLO, Si a. Mart** m. — ftoott I POZDRAV. Pri odhodu v stari kraj pozdravljam vse prijatelje in znance sirom Amerike, posebno pa brata Lojzeta, njegovo ženo in Starčeve. Lepa hvala vsem onim, ki so me spremili na kolodvor. New York, 7. sušea, 1914. Anton Kalar. : I Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebuo pa svoja dva brata Jožefa in Yi-[da Oinaheu v Collinwoodu, O., in I vse tiste, ki so me spremili na ko-j lodvor. New York, 7. sušea, 1914. Louis Orna hen. i Pred odhodom v stari kraj po-, zdravi jam vse prijatelje in znan-1 ce, posebno pa tiste, ki so mej spremili na kolodvor v Collin-i woodu. New York, 7. sušea, 1914. Anton Šraj. i j Pred odhodom v stari kraj po-I zdravljam vse rojake in znance, ■ posebno pa tisti, ki so me spre- j | mili na kolodvor. Na svidenj«-! ! New York, 7. sušea. 1914. t Fran Marolt. i ; -- ! i Predno poti a m čez široko morje. pozdravljam svojo sestro j lin svaka Martina Govednik in vse : fante, kateri so me spremili na i kolodvor. Pozdrav Rudolfu Ko-! Volčiču in Karlu Zgoncu. Z l»o- j gom! I New York, 7. snšca. 1914. i Janez Težak, i - i Prodno stopimo na parnik. pozdravljamo še enkrat vse prijatelje, sorodnike in znance, sobrate društva sv. Cirila in Metoda, Janeza Kralja in Janeza Polka in I vse one, ki so nas spremili 11a ko-[ lodvor. Na veselo svidenjel Ži-| veli! ] I New York, 7. sušea, 1M14. Janez Straus in Janez Povše ! s z družino. :— 1 Na obali širnega oceana, po-[ zdravljam vse znance sirom Amerike. posebno pa Jožeta Bojšeka.1 Alojzija Ižanca 111 njegovo ženo ! New York, 7. sušea, 1914. Jožef Demšar, j Predno se podam v stari kraj. pozdravljam vse rojake, posebno pa tiste, ki so me spremili na ko-lodvor in družino Kobetovo. New York. 7. susca, 1914. Anton Klančar. Predno stopim na parnik. pozdravljam vse rojake širom Amerike. posebno pa one na Eveleth. Bog vas živi in kiualo na svidenje! j New York. 7. sušea, 1914. Fran Platnar z družino. j Pred odhodom v stari kraj se še enkrat prisrčno zahvaljujem onim. ki so me obiskovali v bolnišnici in pozdravljam one, ki so me spremili na kolodvor. New York. 7. sušea, 1914. Janez Markovič. Na obali Atlantika pozdrav- ; ljain vse znanee in prijatelje v. Glevelandu. 0.. posebno pa To-j inaža in Jožefa Mlinar, njegovo ženo in družino Kavčičevo. * ! New York, 7. sušea. 1914. Matevž Mlinar. i "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDU. ' DRŽ. NAROČITE SE NANJ. Nedaleč od postajo Pispoekla-danv na progi Veliki Varadin-Budimpešta so napadli neznani naiadalci brzovlak. Izstrelili so na vlak celo salvo, ki pa ni imela zaželjenega uspeha. Kroglje so razbile okna na lokomotivi, mi poštnem vozu in na več vozovih 11. razreda. Poškodovan ni bil nihče. Po prvi salvi so ustrelili napadalci še enkrat, toda tudi brezuspešno. Strojevodja je zvišal hitrost vlaka. napadalci so pa pobegnili. DAROVI. Prostovoljno gasilno društvo v Vinicah na Kranjskem je poslalo v Pittsburgh, Pa., in okolico prošnjo. da bi rojaki zbrali nekoliko denarja, s kojiin bi društvo za-inoglo plačati svoj dolg. Ker vemo, koliko dobrega so že storili ognjegasei v naši mili domovini, smo sklenili nabirati in res nabrali $67.90. Najlepša hvala vsem darovalcem ! Bog vam stotero povrni ! Pittsburgh, Pa.. 3. sušea, 1914. Janez M ravine, nabiralec za Pittsburgh in Allegheny. Alojzij Cestnik, nabiralec za Verona, Pa, Darovali so sledeči: : Janez Mravine. Po *4: Peter Malic in Josip Restnik. Po $2: Janez Trempuš. Alojzij [Restnik. Nikolaj Trempuš, Anton Žunič in Matija Medved. jjO.65: Ana Flajnik. Po $1: Ana Šutej, Marija Mravine, Fran Trempuš, Janez Stau-dohar, Matija Bene, Jurij Jako-vec, Fran Tuli, Jurij Fortun, Jurij Flajnik Kral, Fran Mihelie, [Janez Restnik. Josip Kroteč, Josip Kajin, Jurij Greguraš, Josip Miroslavič, Fran Pavlešie, Jurij Berkopec. Mihael Pavlešie, Jurij Faljuik 111., Pavel Bara, Fran Flajnik Kral. Matija Malic, Janez Baliuu. Barbara Malic, Marica Malič in Viljem Tomec. 75?: Marij Jakovee. Po 50č: Josip Juršinič ml., Katarina Malič. Fran Berkopec, Jurij Mihelie. Janez Miroslavič, Fr. Mravine. Fran Miroslavič, Marko Bubanovič, Vašo Margetič, Fran Rogina. Ana Gvanišič. Janez Ma-lešič. Marko Ostronič, Nikolaj Prokšelj. Matijas Mravine, Louis BoskoviČ, Janez Sutej, Gašpar Berkopec. Josip Špelič, Marko Frankovič, Janez in Margita Čopi, Peter Baronik, Fran Kovačič. Anton Hodnik, Josip Šnelar, Ja-, uez Bubanovič, Janez MajdičJ Matija Paoian in Jurij Delač. \ Po Mihael Eadarie, Sam J Laskovič, Stanislav Leslih, Peter Krotee, Josip Vidina. Janez Vidina, Nik. R«dohaj iu Nikolaj %Ialič. UfiTKIOA URUN2&TVA. M. 0., Philadelphia, Pa. Glavni davek mora plačati vsak priselje-1 nec. naj se vozi v katerem razredu hoee. v prvem, drugem ali "tre-* tjein. Kdor pride ha obisk ter ima takozvano "retour-karto", temu se povrne dotični znesek. Državljanom, ki so se mudili v inozemstvu, ni treba plačati tega davka/ včerajšnjim pri Maleševičevih, onega predpoiudne. v torek še — niste omenili ničesar? Niste-li prosili sami? — Premeščen sem iz službenih ozirov. A imam povsem gotove sumnje. da je moje premeščenje izzval Žunit% ' — Zakaj ravno on 1 — se je potegnila Jurkiea zanj. ker ga ni hotela že v naprej soditi krivo, a videla je nemalokrat, kako prijazen je bil Žunič proti Smiljanieu. Domislila se je takoj onih malenkostnih pojavov na zabavi pri Maleševičevih, pa tudi tega, kako je doktor Glavarevič takoj opo-zoril Jšmiljaniča na čudne in besne Žuničeve poglede. A še sedaj ni mogla pogoditi, iz kakega razloga bi Žunič postopal tako. — Kak povod k temu pa bi mogel imeti Žunič. da ste premeščeni? — je vprašala Jurkiea Suii-ljanica. — Jaz sam ne vem, — je odvrnil on, prebledel povsem ter nadaljeval: — Čuvajte se ga, zelo nevaren človek je! Jaz vam, — 110, da, — ne morem, niti ne smem izraziti svojih misli. A imam temeljitih dokazov za svoje sume. j Ne mislite, da morda zato, ker j mu je eno oko spačeno. Ne strinjam se z latinskim pesnikom, ki pravi: * Čuvaj se zaznamovanih!' A Žunič je široko poznan kakor strašen človek. Nisem jaz prvi, ki ga je 011 opisal. A da tudi ne bi bilo onega razloga, na katerega mislim jaz. je pa ta, da se je hotel izkazati, kako vdano podpira vlado! Pa me je opisal skoraj ka kor zbesnelega; takim potem upa postati čim preje podžupanom. — No, da. da. a ne ravnajte se po besedah, ki jih izreka ljudstvo, mu je presekala besedo Jurkiea. . — Imam dokazov v roki. Dokler jo bil Nalješkovič dober z menoj, zaupal mi je, da ga je Žu-nio nagovarjal, naj pregleda vse moje knjige, moja pisma, in ak<> najde kaj sumljivega, naj mu takoj prijavi. A odkar je Nalješko-1 vie name hud. videl sem ga, kako 'je od časa do časa hitel k Žuniču. Torej?... — Nalješkovič se jezi 11a vas, ker niste znali ceniti njegove Mice, — se je vmešal v besedo Ha-lainija. j Smiljanič je zardel, mahnil nezadovoljno z roko po zraku, pa nadaljeval: — A razen z Naljc-škovičem videl sem ga tudi v družbi z nekim Zidom, ki sem gn jaz , moral obsoditi, radi česar me jo j ta uvajal na vse strani, da sem nestrpen naroden pretiranee, da preganjam ljudi madjarske, nem-I ške iu srbske narodnosti, — a revež ni niti znal, da sem jaz Srb. — A po čem veste vi. da vas je 011 ovadil? — Prosim vas. povsod se je hvalil s tem. Taka zver v človeški obliki ne misli na posledice, ki slede ovadbi. Dovolj jej je, da je zadostila svoji strasti in želji po osveti. a v s vrh o tega cilja se po- j služuje tudi najpodlejšili sredstev. Tako tudi moj židovčič. Ni ga bilo sram svojega čina. nasprotno: razkladal ga je povsod. Da nisem uradnik, bila bi se kukavica bala in molčala, a tako — vedel je dobro, da ne smem, a niti nočem rabiti — kola. — Taki so torej ti ljudje? — Taki, taki! Pred njimi ni nihče gotov, — niti sam sveti Peter v nebesih, da ne bi ga jutri ob dolžili, da je pri sosedovih pokral gosi. Pa celo pri nas! Pogostoma I me obhaja misel, da je v našem 'narodu ovadba narodni znak, — celo izreden pojav v življenju I našega naroda. Verujte mi, naše-I ga naroda no uničuje ne ideja, ne meč. naše ljudi ugonabljajo le o-vadbe; ene napravlja ta najstraš-neji in uajsranioineji greh v moralne razbojnike, a druge — žrtve njihove — napravjju bedne, sužnje današnje Hrvatske. — A Žunič — da bi bil tak ? — Mislite-li da bi sicer bil to, kar je? Ne poznate vi Žuniča! Tukaj gospod Haramija bi vam lahko kaj povedal. — No, da. — je začel Haramija, ogledovaje si pri vratih sosed-v ,uje sobe. Ni bilo nikogar. — Žunič je čuden svat. Mene ne briga, kako se je povspel do mesta upra- j vitel j a.. Ve se samo. da je kakor pisar vedno nastopal proti svoje-' mu podžjupann, poatenjaku skozi in skozi. Starček je bil predober. In zato je vsakdo delal po svoji luisli. Da ste tedaj videli Lisičko! Kaka imenitna dama vam je bila!i V brk vam je obsojala podžupana' in očitno hujsk&la ljudstvo proti njemu. Sedaj je vsa. drugačna.' Žunič ne pozna šale, a pisati zna1 tajna izvestja o vsakem, E se mu je zameril. Lisički je to znano in' zato je se^sj'-pokorna. A kakor ona, tako vse mesto. Samo enkrat I Jurkiea Agičeva. — Povest. — Spisal Ksaver Šandor-Gjalski. —o— (Dalje.) Ko je ob desetih dovršila šolo, spomnila se je, da mora k Stepa-noviču po tiskovine za izkaz onih (otrok, ki so nemarno zahajali v šolo. Na hodniku je srečala Lisičko. Ta jo je samo premotrila I od nog do glave z nekim slavnim, zmagonosnim pogledom: poroglji-| vo se jej je posmejala iu je. pv-' vaje zase neko melodijo, odhitela 1 mimo nje. Jurkici ni ušel nje čudili pogled, a 111 si ga mogla raz-tolmačiti. Se doma v svoji sobi je razmišljala o tem. Medtem je potrkal nekdo na vrata. Dekle je bilo še od včeraj vse prestrašeno ter se je, začuvši to trkanje, streslo po vsem životu. Odzvala se je s slabim glasom. Na pragu se je pojavil Haramija s Smiljaničem. > — Vi? — izttl se je Jurkiei z eno strani začuden, z druge pa prestrašen vsklik, videči za širokimi Haramijevimi ledji bledo in razdraženo lice Smiljaničevo. —j * Po vsem tem mi sedaj prihaja še v hišo: kaj bo svet govoril šele sedaj !"7 je pomislila v skrbi in lice se jej je nagubilo v strog, očitajoč izraz. Smiljanič ga je razumel, zadrlitale so mu ustnice in čutil se je v še večji zadregi, nego bi bil tudi brez tega. — Gospod pristav jo prišel, da vam reče: Z Bogom! — moral je navsezadnje zapričeti Haramija. — Kako ? — Od čuda je Jurkiea pristopila k Siniljaniču ter ga premotrila z dolgim pogledom. ! — Da, premeščen sem. Včeraj sem dobil dekret, da moram takoj odpotovati v Liko v Koreni-eo, — jo potrdil Smiljanič- ter sel na stolico, ki mu jo je ponudila Jurkiea. ne da bi zinila besedice. — A kako to? — je začela zopet in postala žalostna. V prvem hipu jej je bilo resnično težko. "Odslej torej ne bo niti njega več tukaj. — edinega prijatelja!'1 pomislila je sama pri sebi in občutila se je osamljeno, tako osamljeno : — spomnila se je zmago- j nosnega pogleda Lisiekinega hi sedaj ga je razumela; a takoj jej je prišlo na um, da s tem preneha J povod ljudskemu opravljanju in j človeška sebičnost je vplivala nanjo. da se je skoraj veselila. Seveda je ta hipni čut njenega srca zamrl v kali in zopet jej je bilo resnično žal, da Smiljanič odide. Kaj bo iz tega. — eno se kopiči na drugo! Eua neprilika za drugo! — si je mislila zase. Smiljanič je medtem molčal. Ni prišel, da jej reče samo: z Bogom! Glavno mu je bilo, da jej izpove svoje čute ter i o zasnubi. Poštenjak, kakor je bil, je ravno iz tega razloga vzel s seboj Hara-j mijo. j — To je strašno! — je vzdih-niia Jurkiea naposled. Po tem so-žalnein vzdihu je Smiljanieu mi-j nila plašnost, ki jo je bil izzval oni poprejšnji strogi izraz na dekličinem licu. Nadaljevala je>: — Ah, nikar ne žalujte! Ko bi znali. kaki so ljudje! ~ Ah! No — morda odide lahko? — in lice se jej je zopet zresnilo. Sedaj je Smiljanič postal zopet plah. "Ona torej niti od daleč ne sluti, kako hudo mi je, ko jo zapuščam!" je pomislil sam pri sebi. OdloČil se je, da stvar uredi pismeno. — A kako. orosim vas. še nred- Brcughton, Pa. — Letošnji predpust je zopet odnesel svoje ; pete. Mnogo se jih je hotelo ženiti, nazadnje pa ni bilo nič. Kot je v starem kraju navada, so tudi tukaj na pepolniuno sredo vlačili ' ploh od hiše do hise. Bili so vsi tako prijazni, da so se kar polju-bovali med seboj. Sedaj težko čakamo. da bode minil post in se veselimo boljših časov po Veliki uoei. — Matej Pintar. Cliff Mine, Pa. — Z delom gre bolj srednje. Dola se od štiri do pet dni v tednu, zaslužek je pa odvisen od prostora in od delavca. Nekateri zaslužijo dobro, dru-j gi pa samo toliko, da se pošteno preživijo. Semtertja si seveda pri-j voščimo kozarček jeemenovca, ker brez njega takoalitako nič ni. Kot se čuje. nam bodj dali 31. marea baroni nekoliko počitnic, ko bo potekla pogodba glede plačilne lestvice. Tukaj nas je pre-eej Sloveneev, Angležev, Poljakov in nekaj črncev. Na društvenem polju dobro napredujemo; imamo tri društva, spadajoča k raznim Zvezam in Jednotam. Zima je huda. Štorklja je podarila rodbini Cesnikovi krepko hčerko, katerej sta 1. marca kumovala rojak Sivec in njegova soproga. Pri tej priliki smo se izvrstno zabavali. Pozdrav! — Naročnik. Boon, Mich. — Tukaj je naseljenih kakih trinajst družin in I nekaj samcev, ki se seveda vsi prav dobro razumemo med seboi. Pred dvemi leti so prišli sem prvi Slovenci, naselbina je pa tako napredovala, da amo lahko ponosni. Kot se sliši, ima tukaj že veliko j rojakov kupljeno farmo. Zemlja je rodovitna in obrodi vse kot v starem kraju; voda je dobra in zdrava. Če koga veseli farma, naj pride som. naj si kupi košček zemlje in videl bo. da bo zadovo-1 ljen. Seveda se moru na farmi delati. ko je pa enkrat vse urejeno, i se lahko človek nekoliko odpočije. Pridelki se prav lahko proda-'o. včasih za malo boljšo, včasih pa za slališo eeno. Delo se težko [dobi, posebno sedaj na zimo. Če bi hotel kedo delati, bi moral iti v bližnje mesto. Ko boa kaj nove-jra. bom že sporočil. Pozdrav! Sloveiiski farmar. Waukegan, HI. — Skoraj bi že 'popolnoma pozabil poročati o napredku si ovenske naselbine TVau-kejran iu North .Chicago. Moj današnji dopis se v prvi vrsti tiče društva Slovenski Narodni Dom. Dne 6. svečana t. 1. sta šli pobirat gosi>i A. Malinič in M. Oven prostovoljne doneske za Slovenski Narodni Dom. Oglasili sta se pri tvrdkaii. kjer kupujejo Slovenci Fvoje potrebščine. Darovali so sledeči: D. Hemmen $2, Ingals Bros. *1. Gold's Art Studio $1. I. D. Merchant 50* ; nadalje Cash •JOe, Cosh 50e, Cash 50c, J. C. Merchant ~2b> . Skupaj $6.25. Gori omenjenima rojakinjama se toplo zahvaljujemo, rojake pa opozarjamo, da naj kupujejo pri zgoraj omenjenih tvrdkah. Due 21. svečana se je vršila četrta veselica za v korist stavbinskega sklada Slov. N ar. Doma. Na tej veselici so rojaki in rojakinje pokazali, da se v resnici zanimajo za stvar. Dasiravno so delavske razmere ^e j ako nepovoljne, znaša vseeno čisti prebitek Darovali so: Neimenovan £5. žensko društvo "Moška Jeduakopravnost"' štev. 119 S. N. P. J. $5. društvo "Sloga" št. 14 S. N. P. J. $2. J. Maček -$2. Val. Gosar $2, J. Drailer $1.43, J. Možina 37*, Ivana Cvet-nič nabrala $2.10, J. Moleč 0L15; skupaj .$100. Ako ae prišteje k zgoraj označeni svoti $1010.04 sv o ta $100 in svota $6.25, znašajo prostovoljni doneski in prebi-J Štirideset tiranov Južne Amerike. \V 1*. Carson, avtor ene najnovejši li knjig, tičočih se Mehike, je mnenja, tla je napravila administracija Združenih držav napako. ko ni hotela priznati Huerte. ki jo bil prišel do oblasti s tem, da je izdat in nato umoril svojega konstitucijonelnega načelnika. Mr. Carson je mnenja, da potrebuje Mehika t.iko zelo trde pesti brezobzirnega despota, da je povsem vseeno, kdo da je in kaj da je. I Ideja, da je diktatorstvo edina možna oblika vlade v latinski A-meriki, prevladuje pri onih, ki ue poznajo latinske Amerike ali pa imajo o njej povsem površne pojme. I Iz zgodovine Južne, Ceutraine Amerike in Mehike, pisane s krvjo. pa je nasprotno jasno razvidno. da je imela vlada enega moža vedno *lal>c posledice. — V nobe-, nem delu zemeljske oble se ni po-j javilo toliko tiranov. Obilo se je j" ;.iš.i!f» eksperiment vlade enega mogotca. Dokazalo se je, da pomeni dik-tatorstvo ponavadi neposredno in neprestano anarhijo, razvenvpar s'u jih. ko je diktator ustanovil svojo avtoriteto ter je temu sle-} dd m !c;;.j rasi mir in red. A tudi( v teh slučajih je bila taka vladn predigra tako ogromne disor ganizaei e. ki e k sis tira dandanes v Mehiki. Nobene države ni v latinski A-raeriki. \ kateri bi se ne poizkusih) diktatorstva. Leta 1833 so vladali republiki Chile kar t rye i Carrera, Olliggint in Freire. Nato pa se je, pod vodstvom Porta-les-a, državnika, ki je igral uiogo M'ashingtoua, sprejelo konstitu-eijo. ki tvori danes osnovni zakon republike Chile. In ehilenska vlada je bila od tedaj najbolj stalna med vsemi v Južni Ameriki. V Argentini je od leta 1812 pa do zaznamovati neprestane državljanske vojne in revolucije in eden za drugim takozvanih 111 »čilih mož je vladal ali vsaj skušal vladati. Zadnji iu najhujši je bi! Rovis ki je bil skozi dvajset le' uu-u diktator in morilec tisočerih. Na srečo pa ga je premagal Crquiza. ki ni veroval v teorije "stroge in močne roke*\ Posledica tega je bila, da se je Argentina pred petdesetimi leti resnično pomirila in od tedaj je napredovala na vseh poljih ter uživala primeren notranji mir. Republika Paraguay je imela srečo, da ji je diktiral najpopol-ne iii despot modernega časa, znameniti dr. Francia. ki je vladal petindvajset let ter pustil usmrtiti več ljudi kot jih je padlo pod gilotino za časa francoske revolucije. Nato sta prišla starejši in mlajši Lopez. Za časa vlade zadnjega se je zmanjšalo število telesno sposobnih mož v njegovem kraljestvu od 250,000 na 25 000. Noben moderni narod še ni bil tako popolnoma uničen, dokler se jpi leta 1876 opustilo idejo "moe- ! nega moža", nakar se je pričel ; proevit republike Paraguay, ki itraia še danes. Zgodovina Uraguav-a. Bolivije, Peru, Ecuador-ja, Colombije ki Venezuele kaže isto sliko ter nas uči isto moralo. Slično je s Sau Domiugoui. Haiti. Nicaraguo, Uuatemalo iu Mehiko. Teorija o dobrodušnem despotu je morila dobra na papirju, v praksi pa je v vsakem slučaju pogubna. Diaz je bil kot despot prav tako dober , kot sme to pričakovati dežela, a v tem trenutku vidimo, na kako slabi podlagi je bil zgrajen njegov mir. I Nad vse značilno je dejstvo, da so republike Južne Amerike s stalno vlado postale take šele po-[ tem k oso prenehale trpeti v svoji sredi mojstra in da so dežele, kjer še vedno vlada anarhija, one, kjer se prebivalci še vedno drže teorije o despotih. m t | GLAS I ... tek veselie dne 1. susca $1116.29. V enem letu je že lep napredek. Želeti je, da rojaki Slovenci in Slovenke pristopajo kot delničarji in delničarke, ker sedaj je u-godna prilika. Rojaki in rojakinje, ki ste delničarji in delničarke, delujte in agitirajte v korist Slov. Nar. Doma! Dne 15. t. m., i to je tretjo nedeljo v mesecu suš-eu, se vrši glavna seja društva Slov. Nar. Dom v Mat. Slanovi dvorani 11a 10. cesti točno ob 9. uri dopoldne. Ker bo pri tej priliki volitev uradnikov in odbornikov. je dolžnost vsakega, da so j glavne seje udeleži, da tam izrazi svoje mnenje in odda svoj glas po svoji najboljši previdnosti. Končno se prosi vse rojakinje in rojake, da prinesejo seboj glasovnice (tikete) od trgovine Globe, j ker bo tekma za dobitek avtomobila končana dne 10. t. m. Torej izročite vse tikete do ponedeljka večer J. Mačku na Market St. ali pa Mat. Jerebu 11a South Sheridan Road. Pozneje izgubijo tiketi veljavo. Hvala vsem, ki so prij>o-mogli. da je zabava tako imenitno uspela. Z združenimi močmi za Slov. Nar. Dom! — Mat. Varšek. Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki y Cleveland, O. d t be isto v podružnici Fr. £akser 6104 St. Clair Ave., N. E.__ HHi.il »ai.^.iAiieAllLi.A t Naznanilo in priporočilo. J. Slovencem sirom Združenih držnv naznanjamo. ua izdelujem« w zdravila proti vsakovrstni kožni bolezni. k;tk<»r tudi zh oztiravljt-. ^ nje krofa, golše ali debele*:, vrata. FliECKLK CREAM EXrEMA * Stomach tonic vam pom aga v spanju, čiščenju Jcrvi. Pri slabotnih t vrne zopet prejšnjo moč. krepost, dober tek itd. Za vsa naša zdravila garantiramo ali pa povrnemo denar. Svet Z-damo vsakemu zastonj. Govorimo slovensko. Hitra ir! najboljša postrežba. Za obilo naročil se priporočamo. Izdelujemo tudi t varino r za čiščenje obleke in drugih stvari. Pišite po cene. fc* HAWORTH SPEC. CO, C 25« Washington St.. ISiiftalo. X. V. ► B Jogisiovanski B Inkorporiraoa due 24. januarja 1901 v državi Minn—of. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. aLAVNl 0RAONIBI) I... (ii.ik. .1 A 5*7 1*1,«11 y Wa|r 'Wsi 5; HraAldoc-fc, j-a 1'.l|>r«NtoeUuik. ,1a»1K n.\L V\T, 11: KreiBaft Av. ., Rirt^ton, O Gl»*nl tajnik: GEO. L. BROZICK, Doz 434. Ely. Mlam. ""nirtfc: JOHN OOOta. Boa 10«. Kly. Minn rnmmgmtki 1001a eaitiuc; a—1 tt. mm**, emu. VRHOVNI ZDRAVNIK« ' M. lAm r. rrmcx m n. caM« a a NADZORNIKI t p." ■mm B0N30E. «11—fffc St. CUuxnst. Mick. PNTER ftFKHAR. 4» N. 4tS Bt, Kmmi City, Cul John voaaicH. at., l* m. JOHN innc t«lt Matt« At«.. Q«v«1uL O. JOHN K&23SXIK. Box 111, Burdlo*. Pa. ROROTN'Rli vran Jvwnn. iTu a. sstk ■«., Lorain. o. JOCIPH PMHLA1, MS—4th It, Bock Bprtnn Wye. QiKOI rORRNTA. Boa Wl. Black Diamond, Waak. POMOŽNI ODBOR; JOŽU- U KRTEK od 4nUt*» tt*v. 1. Kb. Nin«. f A.LajIA CHAMPA. «4 JnaitTt * W t Ely. Was. J'JBN kOVACH. ud droit. T t drv. 114. E1/. Wan. Val dopi«! tikajo«'! so uradnih iHd«v kakor tudi denarne i^lljatve naj se um Klavuta« tajnik* Jedilu te. ve«) pritutbu jia. ua prt-da. Jnlka porot-nas« oUbora. N« onim ali neuradna pixtna ud strani ilauov se iicLvJ« uzlralo. DrmitTsno vUaUo: "OLAB NARODA". 1 BORIT F (iTjjl ! atiJk 1 NOVICE IZ STARE DOMOVINE Canjenia alovsnakin tn hrvatskim podpornim m revtklm droitrom «e toplo priporočam sa cbilo naročil. — V talepi imam ys*» kar notrebojejo poJ-porn« ali pevske drnftv«. — Vtaree pošiljam poatnii.e prosto: PiSite ;>onj. V zalogi imam tudi vsatovretne ure, veiiiite, prstani', medaljone, i a peste 1-ca, inaka, croeka. nhauaiul. a**; .rfi-^i Ttrcir RD* Edina Družinskih in Blaznikovih PRATIK z* leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane $5.00 Cene Blaznikove prati k e so iste. V zalogi: UPRAVNI5TVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York < «11 pai 6104 St. Qtir Ave., N. E. Clevelsad, 0 Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI STIKI MESECI. "Glas Naroda" izhaja v iefltih dneh na 30 ctraneh. V njem najdete važueje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovina im aamirni ve povesti. Vse osob je lista je organizirano ln spada v strokovna unija. Katerega zartima Inii.^ka razprava SV. JOl-IAINCJS naj naroči knjigo Johanca ali Vodiški čudeži. Knjiga je jako zanimiva in opremljena z mnegimi »lika-mi. V knjigi je natančno popisano kake čudeže j*- de!h.u .Io-hanca na Reki in Vodicah," kak-> jo kr? "švjcala" in kako jo denar izvabljala iz vernega ljudstva ter kr>o ji je šel ntirnko pri teh sleparijah, kar ><» izfuve: jt IjobHa i«ki. < -na •">»«». .Ntsrec« aa mori i ' Katastrofi Titanu in Voiiurau" . . . ... Vse tri knjige pošljem za SI.(ML Denar pošljite v rekomandiranem piamu. po Money Order ali pa v znamkah in takoj odpočijem, kar bode kdo aaiočii. Ludwig Bcnedik, 2302 CsUlps Ave. Brooklya, New York. . r > fr > a KatoL Jidnita QLAJB NAHODA, 9. MARCA. 1914. in Terezija Petrič j>a sta bila ob-tsojena kot sokrivea v^ak na šest tednov strogega zapora. — Zgodaj je Ziičel. Frane Jare. 1C let star. posestnika sin v Podrebrit. je v nedeljo dne 11. januarja zvečer zapazil, da -so nli IVklajevi v gowtiluo. Fant je porabil to priliko in je splezal po lestvi na podstrešje. potem pa vlomil v zaklenjeno eimuiato ter ukradel iz o-niare 220 K denarja v baukoveili in nekaj žgauja. Kam je dejal obtoženec ukradeni denar, se sedaj ne vedo. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. "Konjskega tatu ženo!" so u-pili dne IG. febr. po Novem mestu. Orožniki iz Vrbovaea so prišli namreč z lastnikom ogledati si ukradene konje v hlev Kosaka. kamor jih je pustila shraniti mestna občina. Posestnik Aleksander JSuiito je namreč od svojega prijatelja zvedel, da so prijeli pri Mirni konjskega tatu z mladima kobilicama. Takoj je odšel na dolgo pot. Za vse slučaje pa je naprosi! orožn iško spremstvo, da potrdi identiteto njegovih konj. Vse se je zgodilo. Konje, vredne ltiOO K, so izročili gospodarju Smitu. Stroškov za hlev in krme-nje v Mini; in Novem mestu je bilo 110 K. Orožniki so poizvedovali po znanem tatu F iger ju. Dognalo se je, da je bil v Mirili sam gospodar te obrti Figer z delavskimi bukvieanii svojega pomagala Molan-a. ki so ga pred kratkim odpeljali v zapore v'Krškem. F igra sedaj zasledujejo. I * I Led se je udri dvema dečkoma in eni deklici na Milstatskem je-zaru. Ponesrečenca sta rešila v zadnjem trenutku s smrtno ne varnostjo lTletni sin uadpoštarja Rienerja. in trgovski nastavljenee Seiler. oba iz Spitala. j POZIV 1 loj a k FRANK KRAŠOVEC,! j bivajoč pod naslovom: P. O. Se-; gundo. Colo., naj nam naznani se-j danji naslov, da ga obvestimo o ineki zadevi iz stan »ga kraja. Frank Sakser. 82 Cortlandt St.. New York City.! I konec svojemd l>21etnrniu življenju. Hi I je zlasti v mladosti velik veseljak, katerega je poznal ves Trst. Tudi na stara leta si jo o-hranil humor, da je bil vsakdo rad v njegovi družbi. Prepotoval je vsa večja evropska mesta. Vzrok samomora so bile denarne stiske. Zastrupila se je z oetovo kislino 48letna Pavla Lemet v Trstu. Odpeljali so jo v bolnišnico; upajo, lCBflitž« Delaiiks ^naln a* aws T ŠTAJERSKO. Iz Celja poročajo: V nedeljo dne 14. febr. sta se vračala ^ večernim vlakom od severne strani v Celje dva znana celjska Slovenca. V Štora h vstopi 10 do 12 pijanih ( !} dijakov, ki obiskujejo razun enega vsi višjo gimnazijo v Celju. Ivo so nemški fantiči slišali omenjena gospoda slovenski govoriti, so ju začeli brez povoda zasmehovati, in ko so videli, v - I da si nočeta umazati rok s temi. mladimi smrkavci, so ju eelo pso- j vali. Eden, neki Tschempirek (?).' ki je lani bil eelo v Celju izključen. je grozil s palico. Ta-le mladi gospod se sedaj izobrazuje na višji gimnaziji v Mariboru. Te junake se bo naznanilo na pristojnem mestu. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo, da sta napadla v gozdu na okrajni cesti dva neznana fanta deklo (»olob iz Zamarkove ter sta j i odvzela za 34 K denarja in dva zavitka s kavo iu sladkor jem. Iz Zgornje Radgone poročajo, da so trije kmečki fantje nekega iilapeka Handla iz same surovosti tako pretepli, da je siromak u-mrl. Take izbruhe nečloveške surovosti bi se morali pri nas začeti eksemplarieuo kaznovati, drugače še ne bode tako kmalu bolje. Iz Maribora. Pešec Matevž 1'regg je 15. febr. že četrtič de-zt-rtiral od 11. stotnije 47. peš-polka. Se le pred kratkim so ga izpustili iz vojaškega za}H>ra v Mollersdorfn. Iz Ptuja. <..-c?*ar jc }H>dflil vde-trži-u komercialnemu svetniku Antonu Jurzi v Ptuju vitežki kri-J žee Frane Jožei'o\ega reda. Iz Maribora. Cesar je podelil pisarniškemu nadoticijalu Alojziju Skazi ob priliki upokojenja naslov pisarniškega ravnatelja. Is Ptuja. Nadvojvovoda Friderik je daroval za streho nad izkopanim Mitroviin svetiščem 100 kron. Pohvala. Deželno orožuiško po-| veljstvo je javno pohvalilo orož-j nike Franca Juršeta, Franca Pre-, korška in Lukcža Veleja od Sv. Lenarta v Slov. goricah, ker so krivee znane velike tatvine pri Sv. Ju rja v Slov. goricah dobili in rešili tudi* večji del ukradenega blaga. V Podlehniku pod Ptujem so, zmagali pri občinskih, volitvah j dne 14. febr. Stajercijanei. Poni«-} gali so bližnji šentviški nemšku-( t a rji in pa gosj»odarski vpliv .šta-' i u rs k e šparkase. | PRIMORSKO. Samomor. Znani brivec Cezar Junz. ki je imel svoj salon v ulici Malcanton št. 15 v Trstu, je na-ni-nril v rioči rul Ifi. na 16. febr.' Napeljava električnega toka iz centrale v Tržiču (Monfaleone,) do (Joriee. oziroma Mirne iu do Kobarida se bo začela graditi že l«'tos. Žile si je prerezal v nekem ko-pajišču v Ojiatiji bivši gostilničar v Opatiji, v zadnjem času na Re-| ki. Ivan Werbegg. V/.tok samo-j mora so finančne težkoče. Obsojen. Zloglasni regnieoloj 'ličili, ki je ukradel, kakor smo že j (poročali, na tramvaju v Trstu, i mesarju Franu Škerlavaju denar-j nieo, v kateri je bilo 110 K. je bil j obsojen na i> mesecev zapora in v i ponovno izgnanstvo v Italijo. Laško kiilturo kažejo zopet vj pravi luči laški pobalini in tudi odrasli Italijani v Ooriei. Zaceli so zopet trgati slovenske lepake.: Velika tatvina. V Trstu so vlo-j mili tatovi v modno trgovino Oli-ler na Corsu. Prevrtali so železno ( blagajno iu odnesli i/, nje 9600 K. J Dalje so vlomili dve ročni blaga j- | lii, v katerih je bilo približno 2U0 j K. O tatovih nimajo nobene sledi.' Ustrelil s«- je v Trstu 241etni ( konceptui uradnik tržaškega lia-lnestništva Kg. Follie, sin vodje računskega oddelka tržaškega ua-mestništva dvornega svetnika Follie. Vzrok samomora so ženske spletke. Ribcreja v velikem obsegu. Idrijco je kupil od Cerneta z Blf-da župnik Kleindienst za 12 000 kron. Kakor zuano iz december-! skega zasedanja goriškega deželnega zbora, je nameravala kupiti omenjeno reko dežela, zadnje čase se je zanimala za to tudi vlada, j No. zdaj je vprašanje rešeno in libe v Idrijci bo lovil lc župnik Kleindienst. Nakupil je Kleindienst do zdaj sledeče vode na Goriškem: BaČo od Grahovega do iztoka v Sočo s pritoki Koritnico, Knežo i. dr., dalje Sočo od Sv Lucije do Kočina ter Idrijco. — Ribje vališče v Hudijužini je stro-j kovno izpopolnjeno, napravljen j je pod vališeem tudi betonski re- i zervar za velike ribe. / i -m, J KOROŠKO. Velika nesreča v kamnolomu. V kamnolomu na Kamnu pri Do-h'h v Dravski dolini se je pripetila 19. febr. velika nesreča. Ko I se je razletela neka tnina. se je j utrgala velika skalnata stena in | padla na podjetnika in dva delav-lc-a. Stena je podjetnika Josipa [Gromaneka iz Koroške in delavca /Ferd. Dužja, ki je doma pri De-, viei Mariji v Polju na Kranjskem i popolnoma zmečkala, tretjemu delavcu Brandstaterju pa je popolnoma zdrobila celo desno roko. Gromanek in Dužje sta bila na mestu mrtva, Brandstiiter je ži-! vej še nekaj ur. __ ovojih dolgov, kar mora akor-dant potrditi. Sodnik v Novem mestu ji* izdal sledečo zanimivo razsodbo: Tožbeni zahtevek je deloma opravičen. Podjetje bi tožniku moralo takoj izročiti knjižilo u*- glede na to. ali je vst- dolgove popkiial ali ne. Taka manipulacija z delavskimi knjižicami j.- protipostavna. Odlok okrajnega glavarstva v Črnomlju, ki pravi. da se woe jo knjižice vračati šele, či* je delavec poplačal svoje j dolgove, toženkinega postopanja ne more opravičiti, ker odloki o-krajnega glavarstva niso niero-dajni za civilnopravno razmerje. Ker toženec ni imel knjižice, ni iiiojf.d dobiti dela in zaslužka ter .jt trpel občutno škodo. Ali večino ti- škode je zakrivil tožnik sam. je predolgo časa porabil, da j«* toženko (podjetje) prisilil, da mi j.* izročila knjižico. Porabil je /a to 4."» dni. »Zdaj pridejo sveto-pi>cniKki sedmi dnevi. Oj>. dop.; l'o liTiienju sodišča bi bil to dos« -'-;t l v > dniili thnli. in sicer: Prvi dali je init l dovolj easa, da bi v pi.<«arui zahteval knjižico in pri akordautu tlotičuo i>otrdilo. (Vse to jt- tožnik tudi storil.) Drugi dan bil porabil, da se je zglasil pri županstvu v Semiču in zahteval novo knjižico. Da je tožnik prosil pri županstvu za knjižico, mu sodišče veruje, in ludi da jc ni dobil, zlasti ker je tuj podanik. No. torej!.i Tretji dan naj bi šel h glavarstvu ali sodišču v Črnomelj, kjer bi bil zvedel, naj se še » nki iit poda v pisarno po kujiži-• ► in če bi jc se ne dobil, pa bi šel j na sodišče v Novo mesto. Četrti dan hi bil porabit za pot v Novo mesto. Poti dan, če bi tudi pri vodstvu podjetja v Novem mestu brezuspešno svojo pravico zahteval. naj bi bil proti podjetju samemu vložil to^bo na izdajo knjižice in povračilo odškodnine. Sesti dan naj bi uajbrže brez je-la in dela počival v Novem mestu. Na sedmi dan pa bi se bila j razpisala razprava, pri kateri bi tožnik dobil svojo knjižico. Ker pa t< ga ni storil iu je čakal 45 dni i kakor smo zgoraj videli, se to ne ^ jema, ker je še tisti mesec po izstopu vložil pno tožbo v Črnomlju), še višji zahtevek (lbO jkron) odkioui, prisodi pa znesek I-':? K 40 v. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani — Ovčji tat. France Makove iz liateč, rudar, nestalne-bivališča, je bil že petkrat ka-iiiovtu zaradi tatvine.,V zadnjih 'letih je izvršil več tatvin, tako na Kateški planini, kjer je ukradel 24 K iu na Vidrinem travniku 12 i kron vredno ovco. Posestniku Jožetu Pin t bach u na Ratečah je po-; noči iz hleva izmaknil prvič dve, drugič pa eno ovco. Vredni sta j bili ovci 72 K. V Beli peči pa je [vzel Matevžu Pireu novo obleko i in nov klobuk. Ukradeni ovci je oddal Makove Tereziji Petrie, po-sejtnikovi ženi v Ratečah, ki je pomagala ovce s kože devati, nato je meso nasolila in shranila, de-, loma pa tudi skuhala. Meso so ; pojedli Makove, Terezija Petrič j in njen mož Alojzij skupaj. Ovč-je kože je prodala Petričeva v Trbižu. Glavni obdolženec delo-i ma prizna krivdo. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe, Alojzij KRANJSKO. Sedem dni kriievega pota. J z Novega luista poročajo: Svetopisemska pravljica pripoveduje, da je Hog v šestih dneh ustvaril svet. sedmi ilan je pa počival. Iu ta pravljica ve natanko povedati, kaj jc I»og storil pr\ i in drugi kaj tretji dan iu tako naprej. Na to svetopisemsko legendo nas nehote spominja razsodba tukajšm -ga okrajnega sodišča za civilne zadeve v neki, za delavstvo jako važni zadevi. Stvar je bila sledeča : Ivan Skour je bil kot delavec zaposlen pri železniškem podjetju Biedermaiui z dnevno plačo po JI K M) v. Due U. julija p. 1. pa jc svoje mesto zapustil. Pri tej priliki je zahteval svojo delavsko knji/ieo. V podjetniški pisarni v Semiču pa mu je niso hoteli izročiti, češ, da je ue dobi poprej, dokler ne prinese imI akoidanta potrdilo. d « je vse *>voje dolgove ]h>-plaeal. *!) Akordant t'urt pa mil te^a potrdila zato ni hotel dati, k«-r je trdil, da mu Skour dol-guji* še velikansko svoto v znesku vinarjev!! Nasprotno pa je tudi Skour trdil, da mu je a-&ordaut tudi preje. dokb-r akordant »v o je obveznosti in poravna, konec velikega pre-j pira j»- bil, da delavce knjižice ni dobil. Hodil je okrog, pa iskal dela. Ali brez «l«-la\ski* knjižice uu ni hotel nihče fpivjeti V sIiižIm). Ko je Skour u videl, tli brez delavske knjižice ne dobi dela. je v Semič k županstvu ter tam zaprotkil /.a novo knjižico. A ker ji* Skour Italijan, tuj državljan gu je županstvo zavrnilo. Potem je tožil akordant a v Črnomlju, in Mc* r s-le potem, ko je vnovič brezuspešno zaprosil, naj mu iz-roče knjižico. Tožbo je vložil koncem juliju. Pri sodisču so mu tožbo zavrnili. Moral bi bil tožiti delovodjo, inženirja Brocka. To-rij j*- pa še t»'ga tuzil pri sodišču, \ Metliki. Pri razpravi dne 28. avgusta je dobil šele knjižico na-7*j. Ali treba je bilo plačati tudi odškodnino /a čas, ko v.sled po-nianikanja knjižice ni mogel dobiti dela. O tem pa Bied<-rmauuo-vo podj'-tje ui hotelo nič slišati. Pa ludi sodišče v Metliki se je po-hts\ilo na stran kapitalistov, pa je dela\cu izdalo razsodbo, v kateri zavrača brez \»akt ga komentarja in brez v«»akega pravilno u-temeljeiiega razloga tožla-ni zahtevek v zuewWn 10t) K. UosjMidje so mu por«>gljivo d«*jaii. da mu ilnijtiK-i- n** plačajo, razeu če jih prisili k plačilu )>otom sodila. Sk".ir j i li ji- ubogal, pa j«* S\ojo arečo še enkrat poskusil v Novem mestu. Tu je tožbo naperil proti podjetju suiiM-mu. in sicer v znesku 180 K. ki naj odgovarja odškodnini za brezposelnost za čas 43 dni po 4 I\ dnevne mezde. Zdaj izvemo nekaj novega, zanimivega. Podjetje Biedermaun Se je nam reč pri razpravi po svojem zastopniku zagovarjalo, da je od e. kr. okrajnega glavarstva v Čr-iiouiljn dobilo ukaz. da morajo delavci svoje knjižice imeti spravljene v stavbni pihani v Semiču. Tudi je od iste oblasti pri šel odlok, da f^odjetnik, oziroma pisarna, ob istopu delavcev ne sme prej knjižice vrniti, dokler dotični del*vec ne poplačp vseh * POZOR ROJAKI! 1YAI} GLAS NARODA, 9. MARCA, 1914. * Skrivnosti Pariza. 4 i. Slika iz nižin življenja. f pital Sag eat Im. — & "Glas naroda" prisodil Z. N. i * i * (WadjdjeTanjo.)' - "Da. hčeri kio-aa Noirmonia. St. Rviiiy jo je poznal že kot otroka in jo iinel rad kakor svojega lastnega. S knezom je bil v zelo zaupnih razmerah. Vojvodiuja mora imati zelo veliko znanja. Morda ji bo mogoče uauia poskrbeti kakšno delo." — "Gotovo, mati. Ali ne razumem tvojega ravnanja. Ali ne poznaš te vojvodinjc. gospoda pl. Orbignva pa sta vsaj poznala moj oče in moj ubogi stric." --"C'e bi tudi vojvodinja Lueenvska ne mogla stoi'iti ničesar za naju. potem poseženi >e ]»o zadnjem sredstvu." — "Po katerem, mati?" — "S:cer je prav malo. ali celo nič upnnja, vendar počemu bi ne poskusila? Sin gospoda pl. Saiut Reiny je —" — "Ima-ii gospod pl. Saint Remy sina .'" prekine Klara začudeno svojo mater. — *Da, otrok moj, ima enega —" — "Saj vendar ni govoril nikoli nič o njem, in nikdar ga ni bilo v Angers —" — Da. To pa iz vzrokov, katerih Ti še ne smeš izvedeti. Cro-spod pl. Saint Remy je zapustil Pariz pred petnajstimi leti in odtlej ni več videl svojega sina." — Petnajst let, ne da bi videl svojega očeta?! Je-li to mogoče!" — "Vsekakor, kakor vidiš. Sin gospoda St. Reinva ima stike z mnogimi visokimi krogi in je zelo bogat —" -— "Zelo bogat in njegov oče reven?" — "Ceb> premoženje gospoda pl. Saint Remya je bilo mate rno." — "To j<- vseeno. Zakaj pušča svojega očeta...?" "Njegov oče bi ne sprejel prav ničesar oil njega." — "Zakaj ne? — "Tudi to je vprašanje, katerega Ti ne morem odgovoriti. Moj ubogi brat mi je pripovedoval, da je mladi St. Remy zelo darežljiv. O je tako, mora imeti tudi zelo dobro srce, Oe izve po meni, da je bil moj mož zaupen prijatelj njegovega oeeta, nama morebiti pomaga ter preskrbi kakšno službo. Ker je znan v viso kih krogih, mu bo to prav lahko mogoče." — " Fn morda izvevc od njega tudi, če je zapustil njegov oče Angers., š.- preden si mu pisala. Na tak način -si potem-lahko razla gare njegov molk —" — "Mislim, da ni s svojim očetom v prav nikakšni zvezi več. ... Ali vkljub temu poskusim." — "(_> nama odgovori gospod pl. Orbiguv neugodno. Ali jaz ne zanašam ravno na tega." — "Ze več dni je preteklo, odkar sem mu pisala in razložila vso najino nesn čo! Vendar ni nobenega odgovora. Pismo, katerega se rdda na pošto pred štirimi popohlne, mora dospeti že naslednji lan zjutraj v Aabiers. Odtlej je minilo že pet dni, pa vendar še ni odgovora tu." — "Morda premišlja, na kak način bi pomagal nama." — "Bog daj. da je tako, otrok moj!" — "To s«, mi zdi popolnoma naravno. Če bi nama ne mislil pomagati. I.i bil nama odpovoril že zdavnaj." — Najbrže nama ne mara pomagati —" — "Kako to? Kako bi mogel biti takšen? Kako bi mogel naju loliko časa imeti za norca ter naju trpinčiti z upanjem?! Kajti v nesreči upa človek neprestano." — "O, otrok moj. koliko je ljudi, ki se ne zmenijo za boli tujih ljudi" — "Toda Tvoje pismo —?" — "Moje pismo mu ne more predoeiti najinih neprestanih bolesti ii» skrbi. Ali mu more moje pismo popisati najino nesrečno življenje, najino vsakojako poniževanj«, najino sedanjost v tej strašni hiši. jrrozo, ki sva jo ravnokar doživele? Ali mu pre-doči strašno bodočnost, ki čaka naju. ako — Toda ne govorive več o tem, otrok moj! — Moj Bog. treseš se. zebe Te!" — . 'Ne. mati — bodi brez skrbi! Povej mi, bova-li morale, ko nan)« poide ves denar, katerega še imave, poginiti lakote v tako bogat- m uieMu. kakor je Pariz, ker ne more ve dobiti nobenega dela in ker Ti je zlobni človek ukradel vse premoženje!?" — "Molči, nesrečni otrok!" —■ "Je-li to mogoče, mati?" — "Oh:" — "More li naju vsevedni in vsemogočni Bog zapustiti tako popolnoma, du&i i?a nisva razžalile še nikoli?" Pn "im Te. otrok moj. ne udajaj se vendar tako breziuej-?io brezupnim mislim! Raje vidim, da U| aš, čeprav morda zaman. Pomiri s- raje > vojimi iluzijami! Jaz sama sem tako brez poguma — l>u. ilu. upa jve! Boljše je tako. Ne«'-ak najinega gospodar- nama priie— dan. s prav gotovo pismo s poŠte. Po moji krivdi iu moraš plačati še enkrat pot. te bi jaz ne bila včeraj in danes tako slabotna, pa bi šle sedaj le >ami na pošto kakor predvčeraj-->uem. Toda Ti sauia nisi hotela iti in mene same pustiti tu —" — "Nisem mo^la. »»trok moj? Pomisli vendar! Nesramnež je bolel vlomiti k nama! Kaj bi bilo, da si bila sama v soM?!" — "Molči, mati! Že sama misel me ustraši —" V »ern hipu potrka nekdo močno na vrata. — "Bog. on je! krikne preplašena gospa pl. Kerniont ter jame tiščati mizo k vratom z vsemi svojimi močmi. Začuvii pa glas očeta Mieou se oddahnete mati in hči. "Madama. moj nečak je prišel s poste reKtante. Prinesel je jmmo z enim X. in enim Z. Pisano je iz daljnega kraja ter stane os. m suvov, i mojim zaslužkom vred pa dvajset suvov." "Mati. pismo iz Province! Rešeni sva! Pisal ga je ali gospod St. Remy. ali pa gospod pl. Orbignv. Uboga mati, nič več ne boš trpela pomunkanja. in nič več Ti ne bo treba biti v strahu radi mene. Spet boš srečna. Bog je pravičen! Bog je dobrotljiv!" >/Klika mlada deklica, in upanje s»e razlije po njenem dražestnera obrazku. — "Oh. gospod, h valu Vam. dajte, dajte hitro sem!'' de mati, odrine mizo od vrat ter odpre napol duri. — 4* Dvajset suvov, madama ", ponovi skrivalec kazaje tako željno pričakovano pismo. — "Takoj Vam jih izplačam —" — "Ni take sile. Pod streho grem. Čez deset minut se vrnem ter vzamem denar mimogrede." Nato izroči pismo gospej ter izgine. — "Pismo je iz Normandije. Tu je poštni pečat tz Aubiersa, Pisal ga je Oroigny!" govori mati motreč naslov na ovitku: 'Madams X. Z. poste restante, Pariz.* — "No, mati. hisem li imela prav? Kako mi tolče srce!" — "V rokah imave srečo ali pa nesrečo", reče mati z vznemirjenim glasom. Dvakrat je že hotela razpečatiti pismo. " - - i<-—— ____ . • Gospa pl. Kermont je pisala to pismo še na precejšnjem Sta- novanju Ker ni vedela kje bo stanovala vnaprej, je prosila v pisanju Orbignya, uaj ji odgovori pod gornjim naslovom. . Ali nikakor si ga ni upala. Težko je popisati grozno bojazen, katera je mučila gospo pl. Fermontovo in vse one, ki pričakujejo iz pisma svojo rešitev ali pogin. — "Kako sem slaba'' de mati z žalostnim usmevom ter sede na ležišče svoje hčere. "Še enkrat, moja uboga Klara, sedaj držim v rokah najino usodo. Gorim hrepenenja izvedeti to usodo, in vendar si ne upam. Oh. kako se bojim ! Če je odgovor neugoden, izve-Ve še vedno prezgodaj." — "In če nama naznanja podporo, mati? Ni-ii potem vsaka minuta, vsak trenotek izgubljen najine sreče?" ^— "Da, otrok moj. Če je pa ravno nasprotno —" (Dalje prihodnji*.) Kje je moj bratranec MARKO ŽAGAR ? Pred šestimi meseci je šel v Ameriko iz Novega ine-ttta na Dolenjskem. Prav rad bi zvedel, kje sedaj biva, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Michael Žagar, 410 N. 8th St., Sheboygan, Wis. Iščem svojega brata FRANA PE-KLiENlKA. Pred 7 leti sva bila skupaj v Pennsylvaniji in čul sem, da je bil pred tremi leti v Calumetu, Mich. Prosim, cenjene rojake, če kdo ve kaj o njem, da mi sporoči, za kar mu bodeia zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. — Joltoi Peklenik, 609 Market* St., Waukegan, 111. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom t West Virginiji in Marylandu naznanjamo, da jih bode t kratkem obiskal rojak MlpamJk»v 1,417.710 tan Bambtrg-Amerika {rta Hajveda »**•»> vns. JUG**«*«!. UM rSAROSCO. CAl tn>.MStMt. ■JKKIATOU3. nms. ti H nail jtrt< nomiAL. CAS AM. BOJAKI, NASOCAJTB SB MA IN NAJCBNBJil KXVTltffi i* «UiAB MABOBA'*. MM& C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodsa družba« Direktna irt* ie MAVBB, FilUl, tVICB, DfOMOSTA fm LJUBLJAJTB. PoAtnl ^kapraa parnlkl «01* LA PROVENCE*; *LA SAVOIE- '4.A LORRAINE" "FRANCE" Poilnl _ "CHICAGO" 'tU TOC1AHE" "EOCHAMUAO aiavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, ssrnsr Psarl St, Chsssbrsccb Balldlai* Ekspresai paniki odplnjejo vedno ob sredah is nristnaSča it. 57 N. R Poštni parnild odplojejo ob u^tak •LA SAVOIE dne 11. mar. 1914 *LA PROVENCE 1. apr. •LA LORRAINE 18. mar. 1914. t PRANCE due 8. apr. •LA TOURAINE 25. mar. 1914. *LA LORAINE 15. aprila 1914. 1914. 1914. FOtBBBA PLOTITBA V HAVBB: •nmnAGO dne 14. mar. 1914. »CHICAGO tROCHAMBEAU 2G. marca 1914. Vsrslki t srssis ssissasrsal 1sib)s f irt rtyaks, PsiaiU 1 btoiBsf* pe Mid 11. aprila 191L 12 spam zastonj. Da spravimo naprej svojo veliko ! zalogo finih gramofonov in plošč, 1 importiranih iz Ljubljane. ' W transatlantic Co, f 1 N. Y.| ao §78 Cortlandt St. New York. PIRUHE pošiljajo nasi ro- j jaki radi svojim ^ sorodnikom, pri- f j ate 1 j em ali znan cem v staro domovino in to seveda najrajše \ T GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in *f * NAJCENEJE preskrbi * FRANK SAKSER 82 Cortlandt St, :-:-:-:•: New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 Si Clair Ave, N. L Cleveland, 0. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Avstro-Amerikanska črta (preje bratje Coaulich) mjpripraiDiiJi ii aajessejsa parobrilea trta za Slovane« ja Hrvati. t f ? I T T BBBUUr» UJM lea* rnun U.TM Hm Novi parnik mm dva vijaka "BUkvha Washinqvov". ; Regularna vožnja mad New .Yorkom, Trstom in Reko, C«« voiuk listkov h Nev Yorka a DI. mred^so.te spodaj navaden! aort I . *odi na dra vijaka uaajj f7rr«f r TZm ~ —125.0« te«sii