CELJE, 14. MARCA 1968 — LETO XXIL ŠT. 10 — CENA 60 PAR (DIN) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DANES v CELJSKEM TEDNIKU: 5. stran — CELJE: Nejasnosti še ni konec 6. stran — CELJE: Dejavnost prosvetnega društva 7. stran — CELJE: Gospodarstvo obeta kvalitetnej- šo rast 8. stran — CELJE: Celjski proračun in kultura 9. stran — 2ALEC: Komunisti in mladina 10. stran — VELENJE: Na Košanovem bo cvetelo 11. stran — MOZIRJE: Potrebe so večje od možnosti 12. stran — SLOVENSKE KONJICE: Vodovod in šole 13. stran — LAŠKO: »Joj, kam bi del?« 14. stran — ŠENTJUR: Slikar Goce 15. stran — ŠMARJE: Ukinitev prog? 16. stran — HRASTNIK: Ni denarja za izboljšave 17. stran — ZAGORJE: Večjo skrb otroški zabavi 18. stran — TRBOVLJE: Načrti pevcev trboveljske »Zarje« O proračunu na zborih volivcev Prvi del razprave o razdelitvi proračunskih sredstev celjske občine letos je končan. O predlogu proračuna jo rninuli teden razpravljali na sejah vseh svetov pri celjski občinski skupščini; svet za družbeni plan ijt finance pa celo dvakrat. Tako je predlog prišel v javno razpravo, ki se bo od 17. do 24. tega meseca vo- dila zlasti na zborih volivcev. Nazadnje bo o proračunu odločala še celjska občinska skupščina. čeprav s proračunskimi sredstvi ne bo moči kriti j}seh potreb in želja, je očitno, da fe predlog skrbno sestavljen in da upošteva vse družbene elemen- te pri financiranju ene in druge dejavnosti. Spričo tega pričakujemo, da tudi v nadaljnji razpravi ne bo do- živel večjih ali vsaj bistvenih sprememb. Glede na predvidevanja bodo znašali letošnji pro- računski dohodki celjske občine 3 milijarde 769 mili- jonov starih dinarjev. V primerjavi z lanskim proraču- nom bodo letošnja sredstva za okoli 400 milijonov starih dinarjev večja, kar pa ne pomeni, da se bodo za prav toliko povečali proračunski dohodki. V ta znesek je namreč vključen tudi lanski presežek, ki je znašal 132 milijonov starih dinarjev. Glede na zahteve proračunskih potrošnikov predstavlja predvideni pro- računski potencial približno 90 odstotkov. To pomeni. ■ da vse želje in zahteve proračunskih potrošnikov ne ■bodo izpolnjene in da bo v mnogih primerih treba zagotoviti višja lastna sredstva ali dohodke iz drugih vi- rov. To pa je vprašanje, kt sc je že v prvem delu pro- računske razprave večkrat pojavilo. Ne gre samo za to. da bi z lastno dejavnostjo ali pridobitvijo dnigth dodatnih sredstev, zlasti iz gospodarskih organizacij, krili razliko med zahtevanimi in odobrenimi sredstvi, marveč sploh za perspektivno financiranje najrazličnej- ših dejavnosti Očitno je, da bo v proračunih oočin čedalje manj sredstev za vse, zato bo potrebna ne samo večja selekcija, temveč tudi ustanovitev skladov. In kot že neštetokrat doslej, tako je tudi prvi del razprave o predlogu občinskega proračuna opozoril, da je tako imenovano medobčinsko financiranje na rahlih nogah. Zato bo treba to obliko financiranja dejavnosti, ki imajo regionalni značaj, postaviti na materialno os- novo, ne pa na bazo pripravljenosti. Ne gre za pro- sjačenje, temveč za nujno obveznost vseh občin. čeprav so sredstva v predlogu občinskega prora- čuna dobro razporejena, je razprava opozorila, da bo imelo občinsko sodišče premalo denarja za svoje delo. Medtem ko je svet za družbeni plan in finance odklo- nil zahtevo po zvišanju sredstev občinskemu sodišču, pa je pristal na najetje kredita 50 milijonov starih di- narjev za popravilo cest. Sicer pa bo to obveznost prev- zel cesi7ii sklad in občinski proračun ne bo v ničemer prikrajšan. Za dodatna sredstva, in to upravičeno, je prosila tudi komisija za zadeve borcev in invalidov, vendar povsem drugače kot nekateri drugi potrošniki. Komisija je namreč prosila za dodatna sredstva le v primeru, če bo dotok proračunskih dohodkov ugodnej- ši od pričakovanj. Razen tega je svet za družbeni plan w finance zaenkrat odložil razpravo o dodatnih sred- stvih enajstih milijonov starih dinarjev za šolstvo prve stopnje. Ker pa so se v razpravi pojavile nekatere Nejasnosti glede trošenja sredstev za šolstvo prve stop- nje, so menili, da bo treba najprej razčistiti ta vpra- ^do aktivnost pravUiu) usme- rili, kraju mnogo koristi. Od- cepitev od Žalca in priklju- čitev k Celju še ne pomeni, da bodo v kraju v hipu re- šeni vsi problemi. Proble- me, tudi komunalne, morajo predvsem reševati Levčani sami, krajevna skupnost in občina, jim bosta pri tem prav gotovo stali ob strani. Pa še nekaj; za teritorialno razmejitev posameznih občin je pristojna republiška skup- ščina in ne dogaja se vsak dan, da bi na osnovi šibko utemeljenih žalitev spremi- njali 7. zakonom določene občinske meje ... —nik tedenski mozaik Zdaj je v zahodnih glavnih me- stih velik naval na zlato in Sirijo se govorice, da bodo morali tudi dolar razvrednotiti. Ameriški fi- nančni minister Fowlex je nedavno izjavil, da ne bodo spremenili cene Blata, dokler bo on živ. Ce bo šlo tako naprej, bo moral kmalu nai-e diti samomor . . . Zdaj so držav j, kakor je Indija, dobile zagotovilo, da jih bodo atomske velesile varo- vale, če bi jih kdo napadel z avtomskim orožjem. Lepo, če bo Indijo napadla Kitajska. Toda kaj bi se zgodilo, če bi Indijo napadla ena izmed teh velesil? ... V Var- šavi so bile demonstracije proti demonstracijam. Po nekaj dneh Studentovskih demonstracij v Var- šavi so nastopili zdaj delavci iz tovarn, ki so nosili transparente z napisi: »Nazaj k učenju!« Transpa- rentov z napisi: »Nazaj k strojem!« ni bilo videti . . . Rasistični režim lana Smitha v Rodeziji je že dal obesiti pet črncev, ki so bili ob- sojeni na smrt pred tremi leti. Na smrt je še obsojenih nad sto Afri- čanov. Rasisti so s tem pokazali, da lahko počno v Rodeziji, kar ho- čejo navzlic ogorčenim protestom po svetu. Karikaturist je narisal Smitha, kako brca britanski kra- ljevski grb, v britanskem parla- mentu pa so bUi »pretreseni« z Wilsonom na čelu, ki je že pred leti dejal, da uporaba sile proti rasistom v Rodeziji ne pride v po- št«v . . . Romimi so, kakor je zna- no, odkorakali s posveta partij v Budimpe&ti. Tudi na sestanku var- šavske zveze v Sofiji niso hoteli podpisati resolucije o prepovedi širjenja atomskega orožja. Romuni že vedo, kaj delajo, toda neki razočarani kritik je dejal, da so Romuni postali tako nezai§)ljivi, da še skupn^a meteorološkega po- ročila ne bi podpisali ... Na Ki- tajskem so zaprli nekaj visokih funkcionarjev, češ da so bili od leta 1945 japonski agenti. Nekoliko kasno so jih odkrili ... V Italiji je sodišče obsodilo dva novinarja, ki sta pisala, da je general de Lo- renzo s skupino visokUi generalov pred leti pripravljal državni udar. Celo državni tožilec je zahteval, naj novinarja opros+Jjo, ker sta pisala resnico. Toda sodniki so razsodili, da bi preveliko razbur- jenje škodovalo živcem italijanske javnosti. Očitno sta novinarja šla na živce sodnikom. Tudi letos premije za kravje mleko l23vršni svet SRS je prej- šnji teden sprejel med dru- gim odlok o premijah za kratvje mleko v letu 1968; no- vi odlok je precej podoiben lanskemu takemu odloku in predvideva 10 Sdin premije za vsak Hter pridelanega oz. ifiTvoženega oz. poratrigenega mleka. TELEGRAMI ODBOR OZN ZA DEKOLONIZA- CIJO je z enominutnim molkom izkazal spoštovanje Afričanoma, ki so ju v ponedeljek obesili v Salis- buryju, glavnem mestu Rodezije. Zdaj se delegati posvetujejo, da bi sklicali zasedanje varnostnega sveta, ki bi obravnaval usmrtitve v Rodeziji. BRAZILSKE RADIJSKE POSTA- JE iKJTOčajo, da je nad 120 os* izgubilo življenje v veliki povodnji v državi Minas Gerais. IRANSKA VLADA ZAHTEVA od 14 britanskih, "francoskih, nizozem- skih in ameriških petrolejskih družb, naj odslej plačujejo za 20 odstotkov več davka. Kdo komu obrača hrbet? Vprašanja, ki zanimajo mladino Jugoslavije, pa tudi Zvezo komunistov - Takoj po vojni: po- vprečna starost jugoslovanskega komunista 24 let, danes: 45 let 2e davno je sprejeto ago- dovinsko pravilo, da je za revolucionarnost vsakega po- litičnega gibanja najboljše jamstvo njegova mladost. Neposredno po osvoboditvi 'je jugoslovanski komunist imel povprečno 24 let. Danes je povprečno star 46 let. TRADICIJA Mati se je vrnila domov pozno zvečer, snela je s stene sveto podobo in rekla odločno: »Ni več Boga, ni več krstne sliave! Postala sem kandidat za Partijo!« Šest mesecev kasneje, po strogem izpolnjevranju novih norm in opravljanju težkih nalog, je dobila rdečo knjižico. Dan je bil spremenjen v praznik. To je bilo na prelomu 1949. in 1950. leta, ko je sin hodil §e v osnovno šolo . .. V učilnici je ostalo samo še nekaj deklet in fantov, ta- kih, ki so v aktovkah zmeraj imeU kako brošuro Plehano- va, Lenina ali katerega dru- gegia naprednega misleca. Suh fant, ki je 2imeraj imel naj- več takih brošur, je rekel: »To je aktiven mladinec, do- bro pozna marksizem in ga sprejema kot svoj pogled na svet. Je tudi odličen dijak!« Tako je tudi sin postal ko- munist. In dan je bil spet spremenjen v praznik. To je bilo sipomladi 1958. KRUTOSTI Tedaj je tak odnos bolj ali manj vistrezal. Kult partije je tedaj morda moral biti tak. Zaradi pomanjkanja materialnih dobrin se Je te- daj res »živelo od idealov«, šele ko je bilo že n^caj ustvarjenega, je posamezni- kom, celo mnogim, lahko prišlo v glavo, da je mogoč- no tudi partiilo »donosno« izrabiti. Tako je ovreči trditev, da je tudi to pripeljalo do »oko- relosti« lepe tradicije pre- verjanja kandidatov za član- stvo Zveze komunistov. Ne- kako spontano se je partijski filter obrnil proti miladim, 23a katere je nesmiselno tr- diti, da so manj napredni koit njihovi predhodniki pred enim desetletjem ali pred dvema. Tudi na svojem nedavnem kongresu so mladi večkrat izrazili sivoje nezadovoljstvo zaradi odnosa Zveze komu- nistov, bolje rečeno njenih organizacij, do njih. Saj. je postaia že skoraj kar krila- tica trditev, da ni Zveza ko- munistov postala neprivlačna ZEV mlade, pač pa so mladi postali neprivlačni zanjo. CAS Tradicija je očitno prišla v spor s časom, ki ne pozna starih meril. Mladi roa pri- mer ne priznajo, da je po- reklo pogoj za članstvo v Zvezi komunistov. Oni za- htevajo, da bodi njihova osebnost edino merilo nji- hove vrednosti. To predstav- lja tudi eno temeljnih in vodilnih idej naše sodobne družbe. Mladi odkrito povedo, da so v tej. družbi ljudje, ki bi zeilo radi, da se meja poli- tične polnoletnosti postavi čim više. Razumejo tudi, da to ni stališče Zveze komu- nistov, ampak posameznikov v nji. Ali pa se zaradi tega bistvo zadeve kaj spremeni? Seveda je nap«k, umetno konfrontirati milade in Zvezo komunistov. Pobude za kaj tega nima ne mladina ne Zve- za komunistoiv. Vendar pa se je treba dobro zamisliti spri- čo dejstva, da je čedalje manj mladih komunistov. In treba je nekaj tudi ukreniti, da jih bo več. MILENKO BABIC Piva spijemo iz leta v leto več Letos bodo jugoslovanske pivovarne skuhale 4 milijone in 800.000 M piva (lani ao ga 4,367.000 hI), še pred 3 leti je na enega prebivalca SFRJ odpadlo na leto pov- prečno po 16 litrov piva, la- ni pa že 22,5 litra. V Srbiji za 7,5% večje pokojnine Republ^d zavod za soc. zajvasTovanje Srbije je sporo- čil, da bo večini svojih upo- kojencev z letošnjim aprilom povečal pokojnine za 7,5% in izplačal tudi razlike od 1. ja- unarja letos dalje. V manjših krajih bodo upokojenci to povišanje dobili že ta mesec. VARŠAVA: Takole so v ponedeljek delavci v tukajšnji avtomobilski tovarni na velikem mitingu obsodili študentske demonstracije. Na transparentih lahko berete; FIOCEMO KAZEN ZA POBUDNIKE DEMONSTRACIJ, VARŠAVA HOČE MIR in ŠTUDENTJE NAJ ŠTUDIRAJO! (Radiofoto CAF za UPIj tedenski zunanjepolitični pregled Č^koslovaška preživlja zdaj usodne trenutke. Po vsej deželi vre. Ljudje pri- rejajo shode in zahtevajo ... Kaj zahtevajo? Med drugim zahteva češkoslov^ka zveza protifašističnih borcev, da rehabilitirajo okrog 40.000 njenih članov. Drugi zahte- vajo, naj parlament postane v resnici narodova tribuna, s katere bodo poslanci lahko brez strahu obravnavali pe- reča vprašanja in zagovar- jali svoja stališča. Tretji zah- tevajo čimprejšnje sklicanje plenuma CK KP Češkoslo- vaške. Večina pa zahteva od- stranitev Novotnega tudi s položaja predsednika repu- blike. In pritisk narašča in bo naraščal, dokler ne bo Novotny odšel. V njem vidi večina tisto coklo, ki je dolga leta po destalinizaciji zavirala resni- čen napredek. Novotny je bil tudi sekretar partije do ja- nuarskega plenuma CK, na katerem je izgubil ta polo- žaj. Ostal pa je še predsed- nik republike, čeprav so ga hoteli spraviti tudi s tega položaja. To dokazuje trdoživost tega politika, ki so ga leta in leta spodnašali in ga niso mogli spodnesti. Zdaj ga tisk od- krito napada in mu prti od- govornosti za številne grehe iz preteklosti. On pa se bra- ni tudi z napadom. V zad- njih dneh je obiskal številne tovarne in govoril pred de- lavci. Trdil je, da je on za visoke delavske plače, med- tem ko se bodo plače zniža- le, če bodo zmagali napred- njaki. Toda sodu je izbil dno po- beg generala Sejne s 300.000 kronami in pomembnimi dr- žavnimi in vojaškimi podat- ki v — ZDA. General Sejna je bil varovanec predsednika Novotnega. Njegov pobeg spravljajo v zvezo z nedavno zaroto nekaterih generalov proti novemu partijskemu vodstvu, ki je izšlo iz janu- arskega plenuma v Pragi. Zelo zanimiv je vzpon ge- nerala Sejne. Leta 1951 je bU še navaden vojak! Služi! je vojaški rok. V manj kot petnajstih letih je Sejna »pri- lezel« do generala. Toda še pomembnejši je položaj, ki ea je dobil kot general: ime- nov^m je bil za predstavnika CK KPC v ministrstvu za m rodno obrambo. Bil je torej odgovoren za partijske u deve v tem ministrstvu a v armadi. Veljal je za kon- servativca, za stalinista. Zdaj pa je pobegnil v ZDA. Toda to je samo del tre- nutne politične slikevCSSR, ki se spreminja iz dneva f dan. Para v loncu se čeda- lje bolj gosti. Varnostni ven- til bi se odprl z odhodom Novotnega v pokoj. Toda i PARA V LONCU vsakim dnem, ko NovotiV vztraja na položaju predse* nika republike, postaja » varnost eksplozije večja, ft pa pride do eksplozije, tudi odhod Novotnega ne bo tW pomagal. V glavnem mestu RodeiJjt so obesili spet dva črnca, B sta bila obsojena pred dve- ma letoma in pol na smri Malo pred njima so obeSiB tri črnce, ki so bili obso- jeni na smrt pred tremi leti- S tem dejanjem je rasistični režim premiera Smitha hotel pokazati svetu, da lahko poč' ne v Rodeziji, kar se mu zijubi, in da mu za to ni treba pred nikomer odgo- varjati. Z usmrtitvijo teh črncev- na smrt je obsojenih še aa^ sto — je lan Smith pretrgaJ tudi zadnje vezi z britaasW krono. Pred usmrtitvijo namreč britanska kraljic* pomilostila obsojence. Spi* menila jim je smrtno kaz«* v dosmrtno ječo. Rasističrf režim se ni zmenil za to P* miiostitev. V britanskem parlamenta je bila burna razprava, ta^ katero so vsi poslanci — r*' zen enega — govorili o tem; kako so »pretreseni«. Tu* od drugod po svetu prihaj* jo poročila o ogorčenost" nad tem dejanjem rodeiU" ske vlade. Toda vse to more pomagati obešencen" in tistim, ki še čakajo izvršitev smrtne obsodb*- Pomagala bi edino vojašl^ intervencija britanske voj ske, to intervencijo pa r premier Wilson izklju^J Drugega pa se lan Smith ^ njegovi rasisti niso bali. ^ vsega začetka so vedeli, ^ hočejo. Britanska vlada ^ je od samega začetka vara" sebe in svetovno javnost. ^ nes ne more več niko?ar ^ rsi« tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m POKOJNINE BORCEV NISO UREJENE — Tako je ugotovil re- publiški izvršni svet na svoji seji prejšnji teden. Na podlagi zakona o prevedbi pokojnin se je namreč letos zgodilo, da so bile sicer pokojnine povečane, sorazmerno s tem pa zmanjšan ali celo uki- njen borčevski dodatek. Zato iz- vršni svet meni, da je treba spre- jeti ustreznejše rešitve v prid upo- kojenih borcev. Izvršni svet je tudi sklenil, da je treba še letos urediti položaj borcev, ki so se iz utemeljenih razlogov v Slov. Primorju in Istri vključiU v NOV šele po 9. 9. 1943. Dobili naj bi enak položaj kot bor- ci v drugih krajih, ki so se vklju- čili v NOV pred 9. 9. 1943. Prav tako pa naj bi še letos uredili z re- publiškim zakonom pravice Mai- strovim borcem, ki so se tik po prvi svetovni vojni borili za našo severno mejo. ■ POLOŽAJ ZAMEJSKIH SLO- VENCEV — Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL sta na svoji nedavni seji poudari- la: na naših mejah nastaja novo vzdušje dobrega sosedstva, ki za- gotavlja, da bodo kakršnikoli mo- rebitni poskusi, oživljanja narod- nostne mržnje, iredentističnih te- ženj in zaostrovanja odnosov hitro obsojeni na neuspeh. Poudarjeno je bilo, da so v Ita- liji in Avstriji že marsikaj naprar vili, da bi uredili položaj tamkaj- šnje slovenske manjšine. Vendar pa obe državi še nista storili vsega, kar bi morali napraviti v skladu z njunimi mednarodnimi obvezno- stmi, da bi tamkajšnji Slovenci resnično uživali pravice, ki jim pripadajo po mednarodnih ix)go<^- bah. ■ PROIZVODNJA MANJŠA, PO- TROŠNJA PA VEČJA kot predvide- va srednjeročni plan razvoja v Ju- goslaviji do 1. 1970. Tako trdijo ne- kateri ekonomisti in politiki. Spri- čo tega je zvezni izvršni svet skle- nil, da bo skupaj z republikami proučil, kako izvajamo srednjeroč- ni plan. ■ USTREZNEJŠE ZADRUGE — V odboru za zadružništvo in ko- operacijo pri republiški gospodar- ski zbornici so poudarili potrebo Iskanje ustreznejših rešitev po preureditvi zadružništva. Novi zakon o kmetijskih zadrugah naj omogoči kmetom, da bodo imeli take zadruge, ki jim bodo lahko čimveč koristile pri gospodarjenju. Kmetje zdaj v upravljanju zadrug vse premalo pridejo do besede. V prihodnje pa morajo postati sa- moupravljavci zadrug oziroma ob- ratov za kooperacijo v polnem po- menu besede, ne pa da imajo le možnost sklepati pogodbe s kme- tijsko organizacijo. Kmetje naj tudi sami odločajo, kako veliko zadrugo želijo imeti. ■ MANJŠI POTNIŠKI PRO- MET NA ŽELEZNICI — Od ja- nuarja do novembra 1967 je že- leznica v Sloveniji prepeljala 19 odstotkov (ah 4,3 miUjone) potni- kov manj kot v enakem obdobju leto prej. V istem času lani pa so avtobusi prepeljali 12 odstotkov (10,7 milijona) potnikov več kot v enakem predlanskem obdobju. ■ KMETIJSKI UVOZ OTEŽKO- ČA PRODAJO domačih kmetijskih pridelkov in izdelkov, so poudarili na enem izmed odborov zvezne skupščine. Uvažamo med drugim povrtni- ne, zimsko salamo in celo cvetje. Uvoz surovega masla je sicer pre- povedan, zato pa se je neko pod- jetje spomnilo, da uvaža smetano. Na drugi strani pa nam prav zdaj hudo manjka umetnih gnojil. Toda predstavnik zveznega izvršne- ga sveta je dejal, da je že določena količina tega gnojila, ki naj bi ga uvozili in da je odobren tudi re- gres za nakup. ■ SEJEM KIVIETIJSKIH STRO- JEV v Ljubljani bo trajal do kon- ca marca. Strokovnjaki Kmetijske- ga instituta dajejo vsak dan od 9. do 14. ure pojasnila o delovanju strojev in o tem, kje je smotrno kak stroj uporabljati. Posebni stro- kovni dnevi na sejmu pa bodo 19., 23., in 25. marca. Stroje prodajajo s 5,5 odst. popustom. ■ KAR 470 MILIJARD S DIN ZA CESTE. Toliko posojila je vpi- salo 600.000 prebivalcev Bosne in Hercegovine do 1. marca. Predvi- deno je bilo, da bodo gbrali 450 mi- lijard Sdin. Toda mnoga podjetja bodo še vpisala posojilo, ko bodo sprejela svoje zaključne račime za lansko leto. S temi sredstvi in pa seveda ge s sredstvi iz drugih virov bodo v tej repubUki asfaltirali 1860 km cest. AMERIŠKA VLADA je odpoklica- la svojega releposlanika iz Stock- holnva »na posvet«. Washington se huduje na &veojav so imenovali heterozo, tako pridoblje- no seme pa hibridno seme. V nadaljnih i>oskusih so izme- rili, da daje hibridno seme za četrtino večji pridelek, če vsi drugi vplivi ostanejo nespremenjeni. ZDA, ki so po pridelku koruze daleč na prvem mestu v svetu, so se tega najprej oprijele. Njihovi žlahtnitelji so iz koruz zobank vzgojili hibride, ki pri nas prepozno do- zorijo. Zahtevnega in dolgoletnega dela so se lotili tudi naši žlahtnitelji v Zemunu, Ljubljani in Zagrebu in pri tem dosegli lepe uspehe. B Poskusi v Sloveniji so pokazali, da sta za slovenske razmere primerni le dve ameriški sorti: vvisconsin 270 in pioneer 388. Izredno dobre rezultate pa so dali novejši av- strijski hibridi: austria 266 in austria 290, vzgojeni v Gleis- dorfu na štajerskem. Lepe uspehe so dali tudi zemunski, zagrebški in ljubljanski hibridi, ki povečini še nimajo trgov- skih imen, marveč le številčne oznake. Inž. M. L. so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta načiri! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov pop ust a ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolf učinkovito pomaga oglas v lokal- nem tedniku! Les bo zdaj spet lahko prodati Kmet — lastnik večjega gozda je ponudil gozdnemu gospodarstvu jamski hrastov les. Menil je, da že predolgo leži v gozdu, ne da bi kdo povprašal po njem. Ni ga ho- telo prevzeti, ker za tak les 'li našlo kupcev. Kmet je na- redili z njega drva in jih ho- ^1 prodati. Kupca bi si mo- •al poiskati sam. Pa so ga opozorili, da je to protizako- nito. Ce ga pri taki prodaji ®loti gozdarski inšpektor ali ga prijavi kdo drug, bo plar kazen. Ves les, ki ga ne t^rabi za lastno ' gospodar- jevo, mora oddati — seveda 2a ustrezno plačilo — gozd- J^emu gospodarstvu. Vsaka "^ga trgovina zasebnih last- fiikov gozdov z lesom je po Zakonu o gozdovih prepove- s,'prod^" les dru- gim kupcem. Na gozdnem go- spodarstvu so začeli razprav- ljati, ali so res dolžni pre- vzeti od zasebnih lastnikov ves les, ki ga ti ne potrebuje- jo sami, dobili, pa so dovolje- nje za posek. Po zakonu bi morali. Ce gozdno gospodar- stvo ne ve, kaj početi z njim, se takemu prevzemu lahko iogne le z omejevanjem pose- ka. To pa bi bilo spet v na- sprotju z gospodarskim načr- tom. Poiskati je torej treba boljšo pot. Pred leti so omejili izvoz večine vrst tehničnega lesa, da ga ne bi primanjkovalo do- mači lesno predelovalni indu- striji. Poraba lesa pa se zmanjšuje. Rudniki ga nado- meščajo z drugim materia- lom. Pohištvena industrija nadomešča porabo kakovost- nega lesa z ivernimi plošča- mi. Manj ga porabijo pri elektrifikaciji, v gradbeništvu in drugod. Posekali pa bi ga lahko letno toliko kot v mi- nulih letih. Torej je spet mož- no povečati izvoz. Gozdairji pravijo, da je to celo nujno, da ne bd bilo treba omejeva- ti sečnje listavcev pod načr- tovano. O tem so se gozdna gospo- darstva sporazumela z lesno predelovalno industrijo, da jih ne bi po nepotrebnem ovi- rala pri izvozu lesa. Za izvoz lesa je namreč treba dobiti dovoljenje. Tako dovoljenje pa je še pred tedni bilo moči dobiti le za bukov les C raz- reda. Gozdna gospodarstva pa pri nas niso našla kup- cev tudi za hrastov les C raz- reda in celo za smrekove dro- gove za impregnacijo pod osem metrov dolge. Gozdno gospodarstvo Ljubljana bi lahko zbralo okrog 1000 ku- bičnih metrov takih drogov, pa jih ni upalo prevzeti od zasebnikov, dokler ni vedelo, komu jih bo lahko prodalo. Izvoz takih viškov lesa bo v prihodnje olajšan, čeprav bo sistem izvoznih dovoljenj še ostal. Poživljena trgovina z lesom pa ne bo bistveno vplivala na zvišanje cen. V državah, v katere izvažamo les, cene ni- so toliko višje, da bi lahko vpUvale na naš trg. K naši ceni je namreč treba prište- ti še prevozne stroške. Ti pa so precej visoki, kar otežko- ča izvoz zlasti iz notranjosti države. Pravijo, da je cena hlodovine v Nemčiji celo niž- ja kot pri nas, pa se je na- šim podjetjem ne splača uva- žati od tam zaradi dragega prevoza. Lahko pa se nekoli- ko spremenijo cene posamez- nih vrst lesa, ki ob otežkoče- nem izvozu in s predpisova- njem najvišjih dovoljenih cen niso bile usklađene z drugi- mi vrstami lesa. J. PETEK DOLENJSKf UST* TEDNIK* VESTNIK^ vsak četrtek 60.000 izvodov!- D ovollte ml, prosim, da se predstavim! Tableta sem. Ime mi je TETIDIS, moja življenjska naloga pa je pomagati pri zdravljenju kroničnih pijancev. Stro- kovnjaki mi pravijo tetraetiltiuramdisulfid in mo- jemu najstarejšemu predniku je ime Antabus. Okrogla sem, krem barve, velika 13 milimetrov In težka 6 desetink grama. Po obliki imam na svetu bilijone in triljone sorodnikov, pa tudi moje krvno sorodstvo se šteje v milijone. A ven- dar je to, kako sem sestavljena, majhna skrivnost naše hiše. »Tetraetiltiuramdisulfid« — to je bilo vse, kar so o meni vedeli, preden so se odločili, da bi me pričeli izdelovati doma. To je bilo leta 1958 ... Kako se je rodil ^ TETIDIS^ Alkoholizem je na področju naših treh časni- kov domala že tradicionalna šiba božja. Čeprav se razmere z izboljšanjem življenjskih pogojev spreminjajo, ne gre zanemarjati zla, ki razdira družine in zmanjšuje delovno sposobnost že ta- ko zapostavljenih krajev. Tovarna zdravil KRKA iz Novega mesta, ki je februarja dosegla rekord- no mesečno proizvodnjo, vredno več kot eno milijardo starih dinarjev in se uvršča s svojimi antibiotiki, z drugimi zdravili in s kozmetičnimi izdelki v vrh jugoslovanske farmacevtske indu- strije, je začela svojo pot pred dobrimi trinajsti- mi leti prav s tabletami. Tablete so že tako udomačeno zdravilo, da redkokdo pomisli, koliko truda je treba, preden jih lahko industrijsko izdelujemo. Za boljšo predstavo o tem smo izbrali življenjepis skromne tabletke TETIDIS, ki vas bo seznanila z ljudmi, živalmi in s stroji, ki so ji pomagali na svet... Vzemite me še enkrat v roko (ne v usta, sicer vam lahko po- stane slat)o!) — res samo 13 mi. Umetrov in šest desetink gra- ma me je! Ti skromni gram- milimetri vam najbrž kaj ma- lo povedo o dveh, za farma- cevte in kemike tako pomem- bnih besedah: TOTALNA SIN- TEZA!? Morda ne razaunete niti teh dveh besedic? »Totalen« po- meni popoln, celoten, »sinte. za« pa spojitev. Tuja izmz& uporabljamo zato, ker v far- maciji veliko več pomenita kot na primer POPOL- NA SPOJITEV. Da to dr- ži, bioste spoznali, če mi boste potrpežljivo sledili na izletu skozi tovarno. Pojdite z menoj, oblecite belo haljo, prsostvujte roj- stvu TEtraetil TIuramDIsiilfi. da, pa boste spoznali totalno sinteiao! Faimacevtske pripomočke za zdravljenje kroničnega al- koholizma smo pri nas do le- ta 1959 uvažali z Zahoda pod najrazličnejšimi imeni. Ker je potrošnja tega zdravila iz leta v leto naraščala, so naši far- macevti pričeli misliti name- ekonomičnost moje izdelave — vsak gram raztresenih ali kako drugače neizkoriščenih kemikalij, bi pozneje v indu. strijski proizvodnji pomenil lahko veliko nepotrebno izgu- bo in podražitev končnega izdelka. V tem času so izbrali opre- mo in določili vse glavne po- datke za izgradnjo industrij, ske prodOTodnje ter iskali tu- di najmanjše možne napake v računu donosnosti. šele potem so se začele za mojo bodxDćo uporabo bistve- ne preiskave: kemična prei- skava, ugotavljanje strupeno- sti na poiakusoiih živalcah in klinični poizkusi na ljudeh. S kemično preisOsavo so ugotovili, koliko je moja os- novna sestavina — tetraetil- ti.uramdisulfid — zares čista. Cim večji odstotek te snovi je v končnem izdelku, tem boljše je zdravilo- S stotin- karm odstotka nezaželenih primesi, ki se jim pri indu- strijski proizvodnji na žalost ne da popolnoma izogniti, se Ix>naišajo najbolj znane far- Sodoben stroj za izdelova- nje tablet . macevtske tovarne na svetu. Tem najmanjšim stotinkam so se morali približati tudi moji strokovnjaki! Od teh nezaželenih primesi je odvisna tudi strupenost, ki jo preizkušajo na živalcah: miših, podganah in morskih prašičkih. Tu živi cela farma teh potrpežljivih, za medicino tako dragocenih bitij. Prav gotovo bi zaslužile spomenik, saj jih je morala poginiti že cela vojska, preden so zdra- vila uporabna. Vsako zdravi- lo gre stokrat skozi njihove želodce, ožilje in organe, pre- den sploh lahko pomislimo na klinične poizkuse v bolni- šnicah, kjer pridemo zdravila prvič v stik s človekom, ki nas potrebuje. Dolgotrajne in natančne klinične preiskave v različnih bolnišnicah, pod različnimi okoliščinami pa so glavno spričevalo za začetek redne proizvodnje. SPOČETJE V »KANARČKU« In končno smo začeli z in- dustrijsko sinteao moje osnou vne sestavine. V mračnem spodnjem pro- storu obrata za kemijsko sin- bez» v Ločni pn Novem me- stu stoji od vhoda na desni strani trebušast lonec — re- aktor. Pobarvali so ga z ru- meno barvo in kmalu se ga je prijelo ime »kanarček«. V njem in v napravah okrog njega je stekla dvostopenj- ska sinteza tetraetiltiuramdi- sulfida. Kanarček je zelo pri. zadeven reaktor: pričel je me- šati, segrevati, ohlajevati, do- kapavati in natančno meriti drobne molekule mojega bi- stva. Tehniki in laboranti so spo. štljivo hodili okrog njega. Ksuj tudi ne! Uživanje ogljikovega žvepleoa lahko pripelje člove- ka do popolne blaznosti, rde- ča krvolužna sol pa vas spo- mni na »ciankalij«, dobro znan med zastrupljevalci in manj med zastrupljencd, ker kdor ga le enkrat p<^ltne, ga nima nikoli več priložnosti spoznati .. Pa vendar se ne bojte: v meni ni niti sledu teh strupov, saj kontrolna la. boratoriji nenehno bedijo nad kakovostjo končnega izdelka, ki ne sme imeti niti sledu neeaželemih in nevarnih se- stavin. Rumenkasto siv prašek, ki ga pridobe s sintezo, še pre- kristalizirajo, očistijo in i>re- sušijo, preden gre v vreče in v skladišče kot čista osnovna surovina za izdelovanje tablet. VELIKA DRUŽINA Na žalost te surovine ni mogoče kar same uporabiti za izdelavo t^^t. Izdati vam moram, da^'^m sestav- ljena še iz vrste drugih pri- mesi. Najprej se po izkuš- njah zdravnikov določi koli- čina, ki je najbolj primerna za enkratno uživanje. Ta zna- ša pri nekaterih tabletah le nekaj stotink grama. Tableta pa seveda ne more biti velika kot bucikina glavica! Prostor do primerne velikosti je tre- ba zapolniti s primemo užit- no sestavino. In ker običajno te sestavine hočejo držati skupaj kar same od sebe, primešajo še želatinsko lepi- lo. Po mešanju, vlaženju, gne- tenju, sejanju, sušenju, zme. nju in dodajanju drsnih sno- vi 2» boljšo oblikovanje je gmota končno pripravljena za tabttetiranje. V polavtomatskih in avto- matskih tabletirkah sem do- bila pod pritiskom jeklene štance — uh, kako me je stis. nilo! — končno obliko: tri- najst milimetrov in šest dese- tink grama! Po pločevinastem kanalčku sem zdrsela v veliko posodo na belkast kup, v katerem je bilo na tisoče mojih sestric. Ležale smo kar druga na dru- gi, ene pokonci, druge počez, in radovedno kukale čez rob posode, pred katero je stal človek v beli halji in si ne- kaj zaljdsoval. Tako sem torej bala rojena! Nekaj mojih sestric so vze- li s kupa zaradi kontrole te- že, trdnosti razpadnosti (raz- topnosti v slini) in .seveda predvsem zaradi ugotavljanja, koliko tetraetiltiuramdisulfi- da imamo v trebuščkih. Nas pa so donesli v emaba- limioo. Tu so nas po petde set in petdeset stresali v ste. kleničke, prilepiU nanje listke z mojim imenom in drugimi podatki ter zaprli v lično škatlico. IN KONČNO: SLOVO Zdaj stojimo na mizi v or- dinaciji nevropsLhiatra- Sestra nas je vzela iz škatlice, ko je nekaj zapisala z nalepke, in ta- ko prav dobro vidim po svetli veliki" sobi. Sončni žarek, ki je posijal skozi rjavo steno naše stekleničke, me je prijet- no božal Tpo hrbtu. Pozor! Ne- kdo je potrkal! Vstopil je visok, bled člo- vek. Lepo počesan in vljuden. Doktor Mitja mu je ponudil stol. »Tovariš zdravnik ...« pr- sti na roki, ki jo je položil na mizo so drgetali kot stal- čku, čeprav mu ne bi prisodi- la niti trideset let. Stekel je pogovor, najpr^ težak in obupen — nekaterih besed sploh ndsem razumela — nato pa vedno bolj topel, prijateljski. V motnih očeh moža s tresočimi se rokami je zasijala iskrica upanja- Stisnil je stekleničko z naini tesno v pest: «... bom, bom, tovariš zdravnik ... Hvala lepa- tova- riš zdravnik! Na svidenje . - •* Hvala lepa, tovariši maS^' stri, inženirji, laboranti inpa- kovalke! Hvala lepa, kanar- ček, morski prašički tn table- tirka! Skoda, ne bomo se vež videU... M. MOŠKON Pogled v farmacevtski laboratorij za kemične preiskave ZAČETEK V LABORATORIJU Moj keonijski sestav ni no- bena skrivnost, saj ga lahko najdete v vsaki strokovni knji- gi. Vendar je pot od teoretič- ne formule do stekleničke z zdravilom dokaj bolj zamo- tana ki naporna, kot si lahko mislite. Zabiti žebelj nd nobe- na posebna umetnost, toda če ne veste, da ga je najleže zabiti s kladivom, bo treba obveaati marsikateri prst, pre. den bo žebelj do glavice zle- zel v les ali steno! Tako ne- kako je tudi v kemiji: na de- setine je načinov za prido- bitev tetraetiltiuramdisulfida! Najprej je treba miisUti na možnosti za nabavo domačih surovin, nato na ceno (renta- bilnost) in ne nazadnje na kakovost, ki je odvisna od iznajdljivosti, izkušenj in na- prav, toi so na razpolago za proizvodmjo. Preiskave in pri- prave za moče rojstvo so za- upali dipl. inženirju kemije Radu Cimermanu. Tisoč obr- njenih listov v naši strokovni knjižnici in tisoč poskusov v laboratoriju je po šestih me- secih dalo 23adovoljiv uspeh! Takrat sem bil še nedolo- čen kupček rumenkasto sive. ga prahu, sestavljen iz samih čudnih kemikalij: od zoprno dišečega dietilamina, prek strahotnega strupa CSj (og- ljikov žveplec) do kalijevega fericianida (znanega tudi pod imenom rdeča krvolužna sol) in kislin ter lugov. Ko je bil laboratorijski del mojega življenja v glavnem za mano, sem prestopil v o?ol- Industrijo. ŠE VEDNO PREISKAVE Tu me je spet čakala vrsta preiskav in pKDizkusov. Naj- prej so ponovno pretehtali 4 DOLENJSKI UST *TEDNIK*^STNIKyvsakčetm 60,000 izv^^^ Veliko - pa še premalo Svet za urbanizem zahteva dodatnih 50 milijonov Razpršiva o razdelitvi pro- ^fuitskih sredstev letos je r^budila na seji sveta za ur- pnizem. gradbene, komunal- no in stanovanjske zadeve pri ^^iipščini občine Celje živah- no in kritično razpravo. Ce- J.JJV je v predlogru proračuna rezerviranih za komunalno dejavnost 255 milijonov starih dinarjev, je za čiste komu- nalne potrebe namenjenih le nekaj nad 150 milijonov. To pa je v primerjavi z nekate- Jyni drugimi predvidenimi p^,stavkami proračuna malo j„ zato ni naključje, če so Ćlani sveta opozarjali na ne- razumljiva razmerja v delitvi proračunskih sredstev, ne da l,i pri tem. zanikali upraviče- nost enih in drugih proračun- skih potrošnikov. Toda, glede to, da je na komunalno ureditev vezanih toliko deset tisoč občanov, se jim je zde- lo, da je 7 % proračunskih sredstev za te namene občut- no premalo. Takšno je stali- jče kar zadeva proračun. Povsem drugačna slika pa ge odpira, če ugotovimo, ko- liko denarja v občini v resni- ci potrošimo za komunalna dela. Povedati je namreč tre- ba, da so sredstva za določe- na ali namenska dela zago- tovljena tudi v nekaterih skla- dih in da tudi gospodarske organizacije ter občani pri- spevajo znatne vsote v te na- mene. Tako je prvi površni seštevek pokazal, da gre za komunalo v občini letno oko- li 2 milijardi starih dinarjev. To pa je navzlic vsemu vso- ta, ob kateri se moramo t-sta- viti in priznati, da nekaj po- meni. Res pa je, da s; ičo slabe dediščine preteklih let, takšna vlaganja ne krijejo vseh potreb in zahtev. Pa ven- dar, bodimo pošteni in reci- mo: skrb za komunalna dela ni zapostavljena. Četudi so člani sveta že ko- nec lanskega leta sprejeli program del, so glede na no- vo nastali položaj sklenili zno- va proučiti stari predlog in ga po potrebi tudi popraviti. Sicer pa so opozorili, da bo treba zagotoviti ustrezna sred- stva za popravilo cest. Zima je napravila veliko škodo in mnoge ceste so takšne, da Jih je nujno popraviti takoj, če nočemo, da bi se škoda ve- zala. Tak je primer Dečkove ceste, za katero bi samo letos potrebovali okoli 50 milijonov starih dinarjev, če pa bi z đeli odlašali, bi se ta strošek občutno povečal. Podobno je s Cesto na Ostrožno, pa Vodnikovo, Gre- gorčičevo, Ulico XIV. divizi- in mnogimi drugimi. CIani sveta so se strinjali, da so ta •lela nujna in so zato zahte- ''ali, da skupščina zagotovi dodatnih 50 milijonov, v obli- ki kredita ali kako drugače. za nujna popravila cest. Za- hteva je upravičena, saj bi vsako odlašanje terjalo v na- slednjih letih neprimerno več- je Izdatke. Je pa seveda vpra- šanje, kako realizirati ta predlog. Najbrž se bo res treba odločiti za kredit, saj bi bil drugačen ukrep v ko- rekturi predloga proračuna dosti bolj boleč, dasiravno ne kaže prezreti dejstva, da so na dobro ali slabo urejene komunalne naprave t^o ali drugače vezani vsi občani. M. B02IC Večer klavirskih sonat Koncert Dubravke Tomšič-Srebotnjak čudovit večer lepe glasbe nam je ustvarila svetovno znana pianistka Dubravka Tomšičeva. Izbor sonat: Scar- latU, Bethoven, Prokofjev, Chopin in poleg teh še Brahmsove Paganinijeve vari- acije. Sonctte so se prelivale stilno v edinstvenem pou- stvarjanju, v prepoziciji bri- ljantne tehnike, ki ne teži v virtuoznost bleska, marveč sleherni ton vtke v celoto poduhovljene interpretacije, že izbor sporeda izpričuje vi- soke cilje umetnosti. Težko je vrednotiti posamezne re- produkcije, toda ne bo naro- be, če omenimo zlasti Bethov- novo sonato, ki v celoti za- jema gigantski razpon tega glasbenega velikana v osvet- ljavi Dubravke Tomšičeve. Chopinova sonata s stavkom Marcia Ftinebre, znana sle- hernemu ljubitelju resne glas- be, je višeh demonske klavir- ske virtuoznosti Dubravke Tomšičeve. Paganinijeve vari- acije v Brahmsovem opusu bi utegnile pomeniti predtekst za virtuozno plat, Tomšičeva pa je izluščila glasbene vrednote, ki jih virtuoz sicer prezre. Občinstvo je bilo ves večer v napeti zbranosti. Želimo si, da bi bili vsi kvalitetni kon- certi tako lepo obiskani kot ta. A. S. Regulacija Ložnice v spodnjem toku, nedaleč od no- vega cestnega mostu čez Ljubljansko ces^to. ' (Foto: M. B.) ZMAGI DOMAČINOV Nogometaša skrbno izkori- ščajo zadnje proste termine pred začetkom prvenstvenega boja. Tako je enajsterica Ce- lja-—Kladivarja na domačem igrišču premagala mariborski Železničar s 6:3, Olimp pa Za- gorca iz Krapine z 2:1. LJUBLJANA : CEIhTE 68:60 v prijateljskem brzopotez- nem turnirju šahovskih ekip celjskega in ljubljanskega ša- hovskega kluba so zmagaJi Ljubljančani 68:60. Pri Celja- nih so najboljšo igro pokazali Jazbec, Draksler in Pertinač. M. B. RAČUNI Po nekaterih računih, narejenih po hitri mor tematični metodi, hi bilo ceneje, če bi si z deTiarjem, ki ga dajemo SLG, nekaj tisoč Celja- nov ogledalo nekaj predstav v Ljubljani. To je imel v mislih tudi Stane Sever, ko je na- mignil, da bi se v Celju lahko zadovoljili z go- stovanji. Medtem ko bi nas po tem računu re- cimo samo 100 predstav ljubljanske Drame (če bi jih seveda dobili!) stalo komaj 120 milijo- nov S din, imamo ob prvem računu še bolj- šega: ali ne bi za ta denar lahko v bližnji prihodnosti vsaj trije Celjani potovali na Lurio?- Tudi letos - regulacija Letos se bodo nadaljevala regulacijska dela na celj- skem vodnem vozlišču. Naj- prej bodo končali dela pri regulaciji Voglajne. Tu gre predvsem za zasip stare stru- ge. Tako bo križišče pri To- pni na Teharski cesti dobilo povsem novo sldfco. Razen tega bo Vodna skupnost v tem obdobju ure- dila in zbrala dokumentaci- jo za regulacijo Hudinje in Tratne, na vsak način pa bo- do glavna dela potekala pri regulaciji Sušnice. Odprto in zaenkrat nereše- no je vprašanje regulacije Vzhodne Ložnice, ki se izli- va v Voglajno. Vse pa kaže, da se bodo moraU lotiti tu- di teh del. In končno, tudi nasip ob bregu Savinje v Medlogu, je vprašanje, ki marsikoga zani- ma. Očitno je, da ta z deli ne bodo začeli pre;, dokler ne bodo izdelani načrti za ce- lotno območje Savinje. Na vsak način pa gre za nasip, ki bd zavaroval precejšen del Medloga. Po programu letošnjih re- gulacijskih del še kaže, da se bo že v tem obdobju pri- čela gradnja pregrade v Lo- čah. -mb TONE SAZONOV V CELJU Na današnjem četrtkovem predavanju Etelavske univerze bo v veliki dvorani Narodne- ga doma govoril zsnani alpi- nist in eden izmed zmago- valcev zimskega vzpona v Čo- povem stebru. Tone Sazonov. Svojemu predavanju je dal naslov Zimska pravljica v go- rah. Predavanje, ki bo ob 17. in 19.30 uri, bo izpopol- nil s številnimi barvnimi di- apozitivi. ROKOMETAŠI NISO USPELI Rokometaši Celja niso po- novili lanskega uspeha na zimskem prvenstvu Sloveni- je, v nedeljo so v finalni igri s starim rivalom. Slove- nj im Gradcem, sicer prikaza- li tehnično lepo igro toda nasprotnik je bU taktično mnogo boljši. Tekma se je končala z rezultatom 23:19 v korist Slovenj ega Gradca in tako so Celjani osvojili drugo mesto pred Piranom, Rudarjem iz Trbovelj in dru- gimi. —tg Kljub uspehu še problemi Na občnem zboru turističnega društva v Braslovčah izrekli tudi nekaj pikrih Pred dnevi je bil redni občni zbor turističnega društva v Bra- slovčah, ki se ga je udeležilo ra- zen privatnih gostinskih delavcev tudi več družbenopolitičnih de- lavcev iz Braslovč in Polzele. U- vodni referat, v katerem je bilo zajeto tudd poročilo o delu dru- štva je razložil Ivan Dmač, pred- sednik društva. Z zgraditvijo nove restavracije ob braslovškem jezeru je nastala prelonmica v delu turističnega društva in turističnega življenja na tem področju. Ce ob tem na- vedemo še nekaj uspelih prirecM- tev, ki so jih z uspehom pripra- vili delavni turistični delavcd tega kraja, med te vsekakor sodi tudi praznovanje hmeljarjev, ki se iz leta v leto vse bolj razširja v praznovanje cele doline ugotovi- mo, da Je bilo lansko leto eno izmed najuspešnejših. 2al pa turizem v Braslovčah Se vedno ni zaživel tako, kot to pri- čakujejo turistični delavci. K te- mu moramo dodati, da je bila ob- jektivna cokla doslej slaba cesta, ki so jo vsaj do Braslovča lani uredili. Nova restavracija ob je- zeru je že vnesla nekaj dinamike v življenje ob jezeru. Udeleženci nedavnega zbora pa so nejevoljno ugotavljali, da je še vedno prema- lo lastne odgovornosti in priprav- ljenosti za poživitev turizma z Braslovčah. To je potrdilo tudi dejstvo, da se zbora niso udeležili predstavniki zasebnih gostišč, kar kaže, da se ti žele greti ob ognju, ki jim ga drugi pripravijo, in da pristojni organi izdajajo lokacij- ska dovoljenja za gradnjo indivi- dualnih počitniških hišic v nepo- sredni bližini jezera, ki po mne- nju udeležencev zbora ne bodo doprinesle lepemu videzu neokr- njene narave in k pospeševanju turističnih teženj domačih delav- cev. M. PALIR ŠE ENKRAT: »NEPREMIŠLJENA . NEPOTRPEŽ- LJIVOST« Ob branju članka »Nepre- mišljena nepotrpežljivost«, ki je bil objavljen v CT 29. fe- bruarja 1968, se mi nehote vsiljujejo nekatera vprašanja, ugotovitve tn pomisleki. 1. Avtor ali avtorji članka so po ovinkih in komplicira- nih ter lepo zvenečih stavkih končno priznali vse tiste na- pake, ki v knjižnici obstaja- jo. Seveda pa se ob tem kot nujno nadaljevanje pojavlja naslednje vprašanje: kdo je za to kriv? Avtor ah avtorji krivijo »vrsto nepredvide- nih ovir, ki so jih povzročile zakasnitve pri gradbenih in obrtnih delih ...« Možen je še en krivec: arhitekt. Temu je bn prvi članek tudi name- njen, ne pa članom delovne skupnosti, ki vsekakor niso pomagali pri gradnji nove štu- dijske knjižnice, saj niso za to niti usposobljeni. Zato tu- di ne vem, zakaj tako hudo napihnjena iižaljenost s stra- ni knjižničarjev, ko pa jim vendar ni nihče nič hudega storil. 2. Kljub navedenim teža- , vam, s katerimi se je borila delovna skupnost knjižnice, trdno vztrajam pri svojem: pri nas (ne gre samo za po- slopje študijske knjižnice) gradimo večino objektov po- vršno, nepremišljeno, nedo- delano in nesistematično, ta- ko da poslopja že v začetku ne služijo svojemu namenu tako, kot bi lahko in kot bd morala. Potem se pa vprašu- jemo kdo je za vse to kriv. Stroški naraščajo, dela se za- vlačujejo, ljudje pa negodu- jejo. Zakaj, verjetno ne bo težko ugotoviti. 3. Avtor ali avtorji pravi dalje: »V čitalnici bo mogoče študirati tudi v poletnem ča- su, če le ne bodo necivilizi- rani bralci do tedaj polomili vseh žaluzij za senčenje ...« Ta stavek deluje smešno, kaj- ti upam si trditi, da vseh ža- luzij za senčenje niso razbili bralci. S tem pa nastane dvoje vprašanj: ali so »neci- vilizirani« tako bralci in knjižničarji »kot šolarčki, ki jih mora v razredu brzdati učitelj,« aH pa so morda ti- 161 ste žaluzije tako nepraktične in nesolidno pritrjene, da lah ko tudi manjši dotik povzro- či padec izpod stropa. Pri vsej stvari si upam trditi, da kljub žaluzijam za senče- nje v čitalnici poleti ne bo kaj dosti hladneje. Lep pri- mer za to so samo nekateri januarski dnevi, ko je okoli dvanajste ure v čitalnici kljub spuščenim žaluzijam bi- lo zelo vroče. To lahko potr- dijo tudi zelo, zelo resni bralci. 4. Zadnji odstavek pa je milo povedano skoncentrira- na napihnjenost in pretirava- nje zmešano z malce subjek- tivne užaljenosti in prizade- tosti. Zmetati vse v en koš in po možnosti še tistega po- množiti, da bo le nastala množina in bo podatek tako bolj zaskrbljujoč, to je kaj preprost, toda nepravilen re- cept. 5. Za zaključek: vesel sem, da so kljub članku »Ne- premišljena nepotrpežljivost« moje trditve, ki so jih avtor ali avtorji članka hoteli skri- ti za obtožbe (po geslu: na- pad je najboljša obramba), bile pravilne in jih niso mo- gle prikriti niti trditve članov delovne skupnosti. Ne morem pa razumeti, zakaj se pri vsej stvari oglaša kolektiv, ne pa »oče« knjiižnice o kateri je bilo že pred leti ob nje- nem »porodu« toliko napisa- nega, če se spomnimo na tiste dogodke, bomo videli, da so krivci drugje. Oglašanje čla- nov delovne skupnosti študij- ske knjižnice je tako, kot bi nekoga ščitili s hrbtom pred udarcem Pa brez zamere: do družbe- nih dobrin imam zelo resen odnos, kajti v obratnem pri- meru bi bil lepo tiho. Na ža- lost so tudi pri nas še danes nekateri »tihci« bolj zaželeni in spoštovani. Lepo pa to ven- dar m! vt Nejasnosti še ni konec Kovinarski center v Štorah ima le tri možnosti V Sloveniji je blizu 30 poklicnih šol delovnih organizacij, ki so z uveljavitvijo novega zakona o financiranju srednjega strokovnega šolstva v problematičnem položaju. Delovne organizacije, ki so jih poprej gmotno vzdrževale, jih ob sedanjf prispevni stopnji ne morejo več vzdrževati, to pa lahko tudi pomeni, da jih ne potrebujejo. Takšen vtis je vsilil tudi *e.'stanefc šolskega sveta in- Sirijsko kovinarskega cen- '■'"a v štorah, na katerem so ^^upaj s predstavniki tovar- ^ EMO, železarne in cinkar- ^6 obravnavali razmere, ki so Ostale, ki so vse tri delovne ^panizacije prenehale center '^'^o.ncirati. Njihovi predstav- ^^^i so odločitev utemelje- '^"^j s težkim gospodarskim zožujem in 27,5 odstotno ^'^ispevno stopnjo, hkrati pa sedali, da vse dotlej, dokler ^otni status šole ne bo ure- ~ in tega bi morali po ^hovem mnenju urediti sa- v republiškem okviru — ^ ^odo vpisovali novih učen- cev. Po njihovih besedah tre- nutno za to niti ni potreb, kar pa ne pomeni, da bi šolo odpravili; še celo več, ta je doslej vzgajala kvalitetne ka- dre, zato jim je vsekakor do njenega nadaljnjega obstoja. To je kratek povzetek enot- nega in trdnega stališča. V njegove argumente ne bi kazalo dvomiti, saj je od vseh treh delovnih organizacij le EMO v nekoliko boljšem po- ložaju. Seveda pa je tudi res, da takšno stališče v ničemer ne zboljšuje razmer kovinar- skega centra, saj mu daje le moralno podporo, da si po- išče rešitev drugje, kot so svetovali, predvsem v ena- kopravnem obravnavanju po- klicnega šolstva delovnih or- ganizacij. Dotlej pa ima cen- ter le tri možnosti: # PREUSMERITEV V VA- JENSKO ŠOLO, # REŠITEV V OKVIRU 27,5 ODSTOTNE PRISPEV- NE STOPNJE IN # LIKVIDACIJA. V prvem primeru bi po mnenju šolskega sveta nare- dili korak nazaj, zakaj šola je nekoč že bila vajenska, o drugi rešitvi ne more odlo- čati šolsko vodstvo, medtem ko bi morali v tretjem pri- meru poskrbeti za došolanje učencev drugega in tretjega letnika. To dolžnost nalaga zaJcon delovnim organizaci- jam. Ob tem je morda zani- miv še podatek, da je šola pred štirimi leti vzgajala ka- der za potrebe 36 podjetij, ki so jo bila tudi pripravlje- na financirati, vendar kot je bilo slišati na seji šolskega sveta do tega ni prišlo po krivdi drugostopenjskega sklada. In še to: železarna je v 20 letih šolala 600 učencev, od katerih jih je v podjetju le 300, kar pomeni, da jih je 50 odstotkov šolala za družbo. Ne da bi skušali pripisovati vzrok, ki je pripeljal do takš- nega položaja, čemurkoli, je važna seveda predvsem taka rešitev, ki bo status poklic- nih šol delovnih organizacij uredila v duhu njihove po- membnosti in vsaj za nekaj let naprej. D. HRIBAR 14 marca 1968 CELJE TEDNIK 5 Dr. Jože ludvi^ Nu teharsko pokopališče se je v torek 5. marca popoldne zgrnila množica ljudi, ki so na zadnji poti pospremili zna- nega zdravnika Dr. Ludviga Jožeta, ki je dvajset let vodil zdravstveno postajo v štorah. Ludvig Jože se je pred 73 le- ti rodil v Mozirju v obrtni- ški družini, ki je preživljala 10 otrok. Osnovno šolo je obi- skoval v Braslovčah, gimna- zijo pa v Celju, kjer je 1914. leta maturiral. že tedaj je spadal med napredno usmer- jene dijake, ki so se dobro zavedali, da so otroci sloven- skih staršev in so bili na svojo narodnost ponosni. V uniformi avstroogrskega voja- ka se zato ni nič kaj dobro počutil. Ko pa so v celjski vojašnici zbirali prostovoljce za obrambo slovenske Koro- ške, je bil med prvimi pro- stovoljci tudi Jože Ludvig, ki je skupaj z Malgajem pohitel onkraj Drave in branil slo- vensko zemljo pred nasilnimi ponemčevalci. Po dokonča- nih študijah in promociji na dunajski medicinski fakulte- ti, je končal še zobozdravstve- ni tečaj na institutu na Du- naju, za tem pa je na Jeseni- cah odprl zasebno zobozdrav- stveno ordinacijo; delal je pogodbeno tudi za Bratovsko skladnico. Zelo je užival v prirodi in zato se je v pre- lepi Gorenjski dobro počutil; med ljudmi je bil priljub- ljen zaradi lepega značaja in skromnosti, ki je vela iz raz- govorov, pri vsakem stiku z ljudmi. Zameril pa se je nem- čurjem in ko so nacionalso- cialistične horde zasedle našo deželo, je bil med prvimi za- porniki v Begunjah tudi on. Določen je bil za izselitev. Po- srečilo pa se mu je pobeg- niti in le kratek čas se je mudil v Braslovčah, potem pa je odšel na Dunaj k se- strama. Od časa do časa je obiskal družino v Braslovčah in zopet zginil na Dunaj. V septembru 1944 pa je odšel v partizane, kjer so mu zaupali vodstvo bolnišnice IV. opera- tivne cone šmarna gora; imel je partizansko ime doktor Goga. Pred koncem vojne je padel v nemško ujetništvo, nekaj časa so ga zasliševali v celjskih, nato v mariborskih zaporih, ob bombardiranju mariborske kaznilnice 1. apri- la 1945 pa se je znašel zopet na prostosti. Odšel je v Bra- slovče in se takoj ponovno vključil v narodno-osvobodil- no gibanje. Tako je dočakal osvoboditev naše dežele. Mirovati ni znal in ni mo- gel, prevzel je vodstvo zdrav- stvene postaje v štorah, kjer ga je čakalo ogromno dela, poklicnega in organizacijske- ga. Dr. Ludvig pa ni delal sa- mo v ambulanti, hodil je na predavanja v okoliške vasi, učil je ljudi, kakšna je zdra- va prehrana, kako je treba negovati zobovje, kako. pre- prečevati bolezni. Bil je akti- ven kot odbornik krajevnega ljudskega odbora, udejstvo- val se je pri DPD Svobodi, pri Rdečem križu, pri šport- nih društvih. Zelo priljubljen je bil v vsaki družbi zaradi zdravega humorja domiselnih šal in dovtipov. Najbolj pa se je razvedril v zeleni bra- tovščini; bil je med ustanovi- telji lovske družine v štorah, njen dolgoletni predsednik in do konca življenja častni predsednik. Ob vsem tem ob- sežiem in nesebičnem delu je vzorno skrbel za družino, bil je vzgleden mož in oče trem otrokom. Leta so minevala in vedno bolj so se. tudi pri njemu.ka- zali sledovi preslanih napo- rov in trpljenja. Toda svoje zdravje je zanemarjal in prav tako svojo bolezen. Premalo pozoren je bil do sebe, še nasvetov svojih kolegov ni poslušal. Zato je mnogo pre- rano podlegel. Slovo od znanega-'Zdravnika in javnega delavca je bilo težko, a vsa množica ljudi, ki ga je spremila rui zadnji po- ti, je še enkrat pokazala, ka- ko je bil spoštovan in priljub- ljen. Tu so bili njegovi sošol- ci, soborci za koroško mejo, člani množičnih organizacij, delovnega kolektiva železar- ne, lovci, stanovski tovariši in številni njegovi nekdanji pa- cienti, zrumci in prijatelji. Dejavnost prosvetnega društva Prosvetno društvo Vitanje je eno med najbolj aktivnimi ko leto pripravi kakšno odr- sko delo. Lansko leto so uprizorili FLnžgarjevo »Razva- lino življenja«. Poleg uprizo- ritve v domačem kraju so gostovali še v Ločah in na Stranicah. Sedaj pa priprav- ljajo komedijo Marjana Ma- rinca »Ad acta«, katere pre- miera bo konec marca. Vi- tanjčani so znani kot dobri obiskovalci dramskih uprizo- ritev, zato dramska sekcija nikoli ni v skrbeh, da dvora- na ne bi bila zasedena. V okviru Prosvetnega dru- štva deluje tudi kino sekcija. Kinopredstave so edine red- ne predstave v tem kraju. Filme predvajajo ob soboteh in nedeljah. Poskusili so tu- di že med tednom, vendar je bUo premalo obiska. Tudi so- botne in nedeljske kinopred- stave so slabo obis^kane, če- mer je verjetno vzrok v vse večjem številu televizijskih sprejemnikov. Zaradi podra- žitve filmov in majhnega šte- vila obiskovalcev, so bili pri- siljeni dvigniti poprej zares nizko vstopnino. Prosvetno društvo pa se pri svojem delu srečuje z mno- gimi problemi. Najboj pereče je vzdrževanje kulturnega do- ma, saj njihova sredstva ne zadoščajo za redno vzdrževa- nje. Zato so zaprosili podjet- ja in organizacije v kraju, da bi jim pri tem pomagali. Saj je končno kulturni dom dom kraja, ne pa samo prosvetne- ga društva. Koristijo ga nam- reč za razne zbore, zabave itd. Na občnem zboru sveta za prosveto in kulturo v Slov. Konjicah so razpravljali ^ o problemih posameznih pr svetnih društev. Predstavni^. Vitanja so iznesli proble^j'^ vzdrževanju doma. S strj občinske skupščine pa so ^ bili zagotovilo, da bo ne^j: sredstev prispevala skupš^' na. To bo verjetno vzpodbu,i in priznanje delavcem svetnega društva. Rošliiika na Frankolovein Preteklo nedeljo so mladi Frankolovčani že drugič uspešno uprizorili komedijo Vdova Rošlinka. Vso pomoč pri njihovem vztrajnem delu jim je nudilo Prosvetno dru- štvo, saj so razmere za odr- sko delo na Frankolovem za- res skromne. Proste večerne zimske urice so mladi izrabili za vaje v nezakurjeni, mrzli dvorani in za pripravljanje kulis, saj jih premore Pro- svetno društvo zelo malo. Njihova trdna volja in nese- bično ter požrtvovalno delo mladega režiserja-amaterja Nandeta Semečnika, je boga- to obrodilo. Igralci so poka- zali svoje sposobnosti, kar se je pokazalo tudi s tem, da je bila dvorana ob prvi in dru- gi predstavi nabito polna. Odlično je zaigral svojo vlo- go Edi šibane kot Balantič, dobro sta se prikazala tudi temperamentna Marija Jakop kot vdova Rošlinka in Miloš Marzidovšek kot Blažon. Vsa pohvala velja tudi ostalim igralcem, saj so nekateri bili celo prvič na odrskih deskah. Domačini so jim dali s poj. noštevilnim obiskom \^ priznanje za njihov trud. Ob zaključku predstave so li zadovoljni vsi; igralci ^ dobili pobudo za nadaljnje dj, lo, občinstvo pa je pokazalo da je takšnih predstav ^ željno. Mladi Frankolovčani zaslu. žijo vse priznanje, saj so s tem tudi pokazali, da mladim ni treba iskati zatočišča v gostilni in na cesti, saj se prosti čas izrabiti smotrnejše E. e, ZBOR OBČANOV KMETOV ZAVAROVANCEV V DOBRNI v nedeljo, 3. marca 1968 je bil ob 8. uri v prostorih hotela Triglav v Dobrni zbor občanov-kmetov zavarovan- cev II. volilne enote. Zbor je bil dobro obiskan, kmetje zavarovanci pa so z zadovoljstvom zapuščali zbor, saj so bili na njem sezna- njeni z novimi ugodnostmi, ki jih bodo imeli kot kmeč- ki zavarovanci. Za dvojega za- stopnika v občinski skupšči ni Celje pa so izvolili na prednega kmeta in že dolga ■ leta aktivTiega delavca v Kra- jevni skiipnosti Antona Gerla iz Zavrha nad Dobrno. Ivan Senegačnii OBNOVLJENO GOSTIŠČE čeprav dela še niso pov- sem končali, je Olepševalno in turistično društvo v Ce- lju za praznik osmega mar- ca vnovič odprlo gostišče M Starem gradu. Prvi vtis, ki ga obnovljeni prostori daje- jo je, da sodi ta lokal med najlepše pri nas. Načrte zanj je izdelal inž. arh. Janko Hart- man. In če se bo lepi notra- nji ureditvi pridružila še do- bra postrežba, potem bo na- men v celoti dosežen. PIONIRJI IN CICIBANI NA FRANKOLOVEM Za dan žena^ Na Frankolovem so se pi- onirji in cicibani zelo prid- no pripravljali za proslavo ob dne\ii žena, saj so svo- jim mamicam pripravili bo- gat program. Le-ti dobro ve- do, da so jih prišle gledati in pvoslusati matere in žene iz najbolj oddaljenih vasi; ti- ste, ki sicer le redkokdaj pridejo v Frankolovo. Prišle so iz Lindeka, Ka- kove steze. Lipe, Dola, Bu- kuvja, Rov, Belega potoka in Globoč. Ta dan je. bila dvo- rana na Frankolovem polna kot redkokdaj, saj je sleher- na mati želela videti svojega otroka, ki je nastopal njej v čast. Koliko solzic se je ta dan utrnilo iz trpečih oči mater, polnih miline in lju- bezni! Pesmi, recitacije, odlomki iz iger in petje pionirjev in cicibanov, je razveselilo ma- tere in žene na Frankolovem mi.iulo nedeljo dopoldne. E.C. Jakop Marija kot vdova Rošlinka, šibane Edi v vlogi Balantača, Selčan Ivan kot Gašper in Goršek Srečko kot Jerneje. Stanko Amon v Obsotelju ni veliko premožnih kmetov, ker ni- majo pogojev, da bi si ustvarili visok življenjski standard, če pa je že kdo res »trden« gospodar, ki ima nekaj pod palcem, si je to ustvaril z velikimi napori pri vsakodnevnem kmečkem delu, ki traja od zore do mraka. V Olimju 14 živi Stanko Amon, 39-letni gospodar velike domačije s petnaj- stimi hektarji in pol. Zanj moramo reči, da je resnič- no »trden« gospodar. Da- nes ima v hiši prav vse, kar imajo mestne družine, pred hišo pa avtomobil. Je človek, ki se je povsem posvetil kmetijstvu, člo- vek, ki je dolga leta garal, da si je ustvaril kar ima. Tudi danes, ko ima nekaj, še vedno dela kot prej, saj kmetija ne more ob- stojati, če bi gospodar dvignil roko z nje, češ, vse imam, pa počivajmo. Sedem otrok je bilo pri .\monovih, dva sta že umrla. Stanko je prevzel domačijo in s tem veliko breme odplačevanja osta- lih otrok. Težko je bilo. Samo s kmetijskimi pridelki ne bi bilo mogoče izplačati. Na srečo je bil še gozd.« Sedeli smo za mizo, že- na je postavila nanjo liter domačega vina in nareza- no klobaso. Jedli smo. Stanko Amon nas je samo gledal. Ne sme jesti klo- bas, pa tudi kozarčka ni upal popiti. Preveč je de- lal, da bi lahko postregel gostom tako kot to pot nam, danes pa sam ne more uživati vseh kuhinj- skih dobrot. »čista resnica je, da ži- vimo mnogo boljše kot smo nekoč. Imamo pa stalno težave, ki nas kme- te razjezijo. Poglejte, saj pridelamo, imamo pridel- ke, pa jih ne moremo pro- dati. Mleko na primer. Ne moremo ga prodajati, ker mlekarna ni zainteresira- na. Področje Olimja je za- njo premajhno, če pa na- ložim mleko v fička, rhe vožnja toliko stane, da se ne izplača.« Kadar pripoveduje o te- žavah je Stanko Amon ze- lo prepričevalen, vidi se, da dobro pozna dogajanje v svetu poleg tistega v ob- čini. »čudim se temu. Imamo pridelke, težko jih proda- jamo, v trgovini pa je vse tako drago. Kmet sem, re- dim živino, da jo prodam. Prodal pa bi jo rad delav- cu po ceni, ki je za njega bolj dostopna od cene v mesnici. Poglejte, ali nI to hudič, da mora delavec v tovarni plačati meso po enkrat višji ceni, kot sem jo zaračunal jaz kot kme- tijski proizvajalec. Rad bi dal delavcu poceni, ker vem, da tudi on težko de- la za svoj osebni doho- dek.« Jezno je skrčil roko v pest. »Vzemimo, da prodam govedo. Kilogram žive te- že 450 ali 500 dinarjev. Ker v nedeljo nimam sve- žega mesa se zaustavim v mesnici in kupim kilo- gram istega mesa, mesa mojega prodanega goveda, po 1150 dinarjev. Kje je tu logika? Zakaj toliko pre- kupčevalcev?« Stanko Amon je v stro- kovnem pogledu eden naj- naprednejših kmetijskih proizvajalcev. »Kmetom bi lahko naj- bolj pomagali z dolgoroč- nimi posojili. Kaj ti po- maga, če lahko vzameš posojilo za leto dni, ko pa veš, da boš težko vrnil tako hitro. Pri nas delo ne obrodi po enem tednu, potrebno je mnogo daljše časovno obdobje. Ne razu- mem zakaj tega ne omo- gočijo kmetom, ki delajo od jutra do poznega veče- ra, hkrati pa imajo večje ugodnosti tisti, ki delajo težke izgube. Kmetje mo- ramo govoriti o tem. Dela- vec ima v svoji tovarni sa- moupravljanje, delavsko samoupravljanje, kaj pa je s kmečkim samouprav- ljanjem? Mislite, da je vedno mogoče doseči v za- drugi tisto, kar kmet želi? Sicer pa je res, da če ho- če biti kmet preveč pame- ten, hitro pometejo z njim.« »Kako bi pomagali kme- tom? V prvi vrsti dolgo- ročna posojila, nato pa čimboljša strokovna po- moč. Zmanjšati število prekupčevalcev, ki nepre- stano dvigujejo cene, mi pa moramo živino proda- jati po vedno nižjih. Omo- gočimo delavcu, da dobi kmečke pridelke po bolj dostopni ceni.« Odšli smo iz hiše s pre- pričanjem, da se Amonova domačija ne bo nikoli zrušila, preveč trdnega gospodarja ima, gospodar- ja, ki ve kaj hoče in ki bo pri svojem delu dosegel še lepe uspehe. Milan O B R A Z I (5 TEDNIK CELJE 14. marca 1968 GOSPODARSTVO OBETA KVALITETNEJŠO RAST Intervju z načelnikom oddelka za gospodarstvo občine Celje, diplomiranim ekonomistom Ivanom Petaverjem Govoriti o startu gospodar- stva celjske občine v letu 1968, ne gre, a da se ne bi ,,saj trenutek ozrli na do- sežke v minulem letu. Tova- fi§ Petaver, kako se' je torej fibalo gospodarstvo ter kakš- so glavni rezultati? V letu 1967 se je gospodar- 5t;vo v naši občini razvijalo v znamenju zaostrenih ekonom- gjtih razmer spričo delovanja gospodarske reforme. Ob tem je nastajala diferenciacija in<>d gospodarskimi vejami in posameznimi organizacijami, pač odvisno od tega, kako so se prilagajale in vključevale v reformo. Na gibanje gospo- darstva so lani zlasti vplivale restrikcije na področju krat- koročnih kreditov, nov deviz- ni zunanjetrgovinski sistem ter revalorizacija osnovnih sredstev. Posledice vseh teh ukrepov se kažejo tako v ob- segu industrijske proizvodnje, blagovnega prometa, izvoza, ]cot v finančnih 'rezultatih. Obseg industrijske proizvod- nje izkazuje v primerjavi z letom 1966 indeks 99,8, pro- met v trgovini 105, promet v gostinstvu 105,6, zaposlenost 100,1, izvoz 106,3 in investici- je 86.8. Tako kot kažejo prednji po- datki manjši obseg industrij- ske proizvodnje, minimalen porast izvoza in nižjo investi- cijsko potrošnjo, nam tudi rezultati zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1967 kažejo slabše finanč- ne rezultate. Rezultati poslo- vanja v celotnem gospodar- stvu so odvisni predvsem od industrije in, ker je ta doseg- la slabše finančne rezultate kot v letu 1966, saj je celotni dohodek v industriji manjši 2a 1 %, medtem ko je neto produkt manjši za 10,3 "/o, so tudi rezultati celotnega go- spodarstva nekoliko slabši. Poleg industrije zaostaja za splošnim gosi>odarskim raz- vojem tudi gozdarstvo, kjer se je celotni dohodek zmanj- šal za 5,5 "/o, znatno nižji pa je neto produkt in to kar za 13,3 7o. Vsa druga gospodar- ska področja pa so dosegla boljše uspehe, zlasti trgovina, promet in komimalna dejav- nost. Ali slednji rezultati zago- tavljajo letos gospodarstvu Ugodnejše pogoje gospodar- jenja oz. če so težave, v čem se zrcalijo? Slednji rezultati kažejo, da y gospodarskih organizacijah še ni prevladala tržna usmer- jenost proizvodnje in da je nezadostna povezanost proiz- vodnje s potrošnjo ena od osnovnih slabosti, s katero se srečujemo v obdobju delova- nja gospodarske reforme. Za.- to bodo morale gospodarske organizacije v letu 1968 od- ločneje pristopiti k preučeva- nju tržišča ter izboljšanju po- slovanja komercialne službe, ^1^0 da bo le-ta sposobna pravočasno reagirati na trž- ne razmere. Poleg tega pa o- staja še nadalje osnovna skrb gospodarstva sodobno in pre- udarno gospodarjenje m bor- ba za dosledno nadaljevanje gospodarske reforme. Januarski proizvodni rezul- tati industrije dajejo upanje, da bo proizvodnja letos spet oživela. Katere panoge imajo za to v občini največ izgle- dov? Kot običajno na začetku le- ta je bil tudi v letošnjem ja- nuarju obseg industrijske pro- izvodnje nekoliko nižji. Tako je bila v januarju letos pro- izvodnja za 6,4 % nižja kot v decembru lani in za 2,6 % niž- ja od povprečne mesečne pro- izvodnje v preteklem letu. Kljub temu pa letošnji zače- tek ni tako slab, saj je dose- žena proiz^'odnja v januarju za 5,5 % višja kot v istem me- secu lani, kar že kaže določe- ne 2!nake, da bo po lanski stagnaciji proizvodnja v Indu- striji letos spet oživela, kar bi bil eden od osnovnih po- gojev za boljše poslovne re- zultate v letu 1%8. Kaj sodite o gospodarskih organizacijah, ki poslujejo na meji rentabilnosti? Teh je po podatkih službe družbenega knjigovodstva t celjski obči- ni 14. Se po vašem v teh de- loraih organizacijah dovolj zavedajo odgovornosti za po- sledice, ki jih v lakih prime- rih prinaša čas? Res je, da je akumulativ- nost in s tem tudi rentabil- nost p>oslovanja gospodarstva, predvsem na področju indu- strije, nazadovala. Vendar ne moremo smatrati gospodar- skih organizacij, ki so lani dosegle slabše finančne rezul- tate in poslovale na meji ren- tabilnosti za take, ki bi traj- nejše poslovale nerentabilno. Kajti težave, s katerimi so se te gospodarske organizacije srečevale so predvsem nasled- nje: — zvišanje amortizacije zara- di revalorizacije osnovnih sredstev, — pokritje razlik v cenah pri znižanju zalog, — izpad količinske in vred- nostne realizacije zaradi konkurenčnih proizvodov iz uvoza (železarna, Cin- karna, Metka), — izvoz izdelkov pod lastno ceno (Cinkarna, Metka, že- lezarna, itd. — padec cen nekaterim proiz- vodom na svetovnem trži- šču in — prekomerna veaava v zalo- gah in terjatvah so vpliva- le na dosežene finančne re- zultate. Ker so vsi prej nastali fak- torji, kot že omenjeno, bistve- no vplivali na rentabibMst poslovanja, zato ne moremo smatrati pojave nerentabilne- ga poslovanja posameznih go- spodarskih organizacij kot trajnejše, saj tudi sama ta podjetja predvidevajo v leto- šnjem letu boljše proizvodne in finančne rezultate. In še vprašanje glede izvo- za: načelo je, du bi več pro- izvedenega blaga iz povečane proizvodnje absorbirali s po- večanjem izvoza. Kako celjska industrija kot edini izvoznik uspeva v tem? Na i>odlagi doseženih rezul- tatov v preteklem letu lahko sklepamo, da iz\'0zna dejav- nost v občini ni več v taki ekspanziji kot je bila v prej- šnjih letih. Pri tem vsekakor ne moremo prezreti dejstva, da je industrija z območja naše občine dosegla v prete- klih letih višino izvoza, ki po vrednosti v primerjavi s ce- lotnim dohodkom znatno pre- sega zvezne kot tudi republi- ške dosežke. Zaradi tega in zaradi zakasnelosti predpisov na zunanjetrgovinskem pod- ročju v letu 1968, ne glede na težnjo, da bi blago iz pove- čane proizvodnje absorbirali" s povečanjem izvoza, ni pri- čakovati večje stopnje rasti izvoza. Kolesarnica: da ali ne v Linhartovi ulioi pri tržni- ci vzdržuje celjsko podjetje Javne naprave tudi kolesami; co. Z -razliko od tistih, ki so v mestu, je to kolesarnica, ki ima svojega čuvaja in zato morajo lastniki dvokoles pla- čati za shrambo 30 starih di- narjev. Kolesarnica posluje z izgubo. Samo lani je znašala nad mili- jon dvesto tisoč starih dinar- jev. Spričo tega je kolektiv prosil za dovoljenje, da jo ukine, na njenem prostoru pa uredi skladišče, ki bi ga upo- rabljali predvsem prodajalci sadja, zelenjave in drugih pri- delkov. Svet za urbanizem, gradbe- ne, komunalne in stanovanj- ske zadeve se je v načelu stri- njal s tem predlogom, vendar so njegovi člani menili, da bi hkrati morali v bližini trž- nice urediti drugo kolesarni- co, kjer pa naj bi ne bilo ču- vaja tn bi bilo zato puščanje koles tamkaj brezplačno. Pa tudi sicer se je v raz- pravi o tem predlogu uvelja- vilo mnenje, da v Celju le ma- lokdo spoštuje občinski od- lok in da lahko kolesa vidi- te povsod tam. kjer bi ne smela oiti. Nikogar namreč ni, ki bi nadzoroval izvajanje odloka. Zato so kolesa še ved- no na pločnikih, naslonjena ob hiše in podobno. Kaj bi bilo, če bi v opozo- rilo, da skupščina le ne spre- jem.a odloke samo zaradi od- lokov, napravili tako, da bi ekipa miličnikov pobrala vsa nepravilno postavljena kole- sa in jih s kamionom, če bi bil eden dovolj, odpeljala na določeno" mesto. Tam pa bi jih lastniki lahko prevzeli ob plačanju kaznii in seveda us- treznem priporočilu, da naj tega ne delajo več. —mb Križišče pred pošto Na zadnji seji sveta za ur- banizem, gradbene, komunal- ne in stanovanjske zadeve pa*! skupščini občinp Celje so se seznaniM tudi z načrtom re- konstrukcije cestnega križi- šča pred pošto v Celju. Dela bodo'izredno zahtevna, saj se tu križajo mnoge komunal- ne naprave. Nekaj težav bo tuidi zavoljo tega, ker bodo morali v času rekonstrukcije preusmeriti promet po Canka- jevi ulici in skozi mesto. Vse tudi kaže, da bodo zaradi te- ga začasno prestavili avtobus- no postajo; najbrž ob Ašker- čevo ulico, nasproti hotela CJeleia. Dela bo vodil biro za sta- novanjsko in komunalno gradnjo. V razpravi na seji sveta je prišlo tudi do anekdote. Na vprašanje, kdaj predvidevajo začetek del, je načelnik od- delka za gradbene in komu- nalne zadeve, Marjan Ašič de- jal: — Vse kaže, da prvega apri- la! Pa se je takoj oglasil inž. Srečko Cvahte: — No, to je pa sumljiv da- tum. Ne glede na to ugotovitev v šali in ne glede na predviden začetek prvega aprila, upaj- mo, da bo zaci&va navzlic vse- mu resnična. —b MALA ANKETA Priznanje za dolgoletno delo Minuli teden smo obiskali kolektiv tovarne nogavic »LASTOVKA« na Polzeli z namenom, da obiščemo nekatere izmed jietnajstih delavcev, ki so bili odli- kovani za dolgoletno in uspešno delo. Prejšnjo so- boto je odlikovanim delavcem v imenu predsednika republike TITA, podelil odlikovanja predsednik skup- ščine občine Žalec JOŠKO ROZMAN. Ko smo obiskali polzelske odlikovance smo jim postavili dvoje vpra- šanj in sicer: česa so se najprej spomnili, ko so zvedeli, da bodo prejeli odlikovanje in kaj bi bilo po njihovem mišljenju v tovarni še nujno potrebno izboljšati. Na naša vprašanja so nam odlikovani anke- tiranci odgovarjali takole: MARIJA VITANC, manipu- lantka v pletilnici III., odli- kovana z Medaljo dela: »Naj- prej sem pomislila na to, ab, sem to visoko priznanje res- nično zaslužila. Druga stvar, ki mi je stopila pred oči. so bila vsa dolga leta, ki sem jih prebila v tovarni .V naši tovarni bi bilo potrebno uve- sti še skrajšani delovni čas, vse drugo se mi zdi, da rnia- mo čez in čez urejeno.« Dela v samoupra^mih organih. FRANC ZUPANC, barvar, odlikovan z Medaljo dela: »V trenutku sem se spomnil štrajka, ki jih v predvojnih letih nismo organizirali za- man. Štirinajst let sem bil star, ko sem začel delati v tovarni. Kasneje sem bil de- lavski zaupnik. Zdi se mi, da sem najstarejši delavec v na- šem kolektivu. Tovarni se ni- sem izneveril nikoli. Doseči je potrebno pri ljudeh še večje zalaganje.« Visoko pre- sega delovne normative. MARJETA GABERSEK, po- balka nogavic, odlikovana z Medaljo dela: »Vsak trud se izplača in se vedno bogata obrestuje. 33 let že delam v naši tovarni in verjemite mi, da jo imam rada. Danes je tu seveda vse drugače kot je bilo nekoč pred nmogimi le- ti. Osebni dohodki v našem podjetju so kar lepi. Ko bom čez dva meseca zapustila ko- lektiv, ko odhajam v pokoj, želim sodelavcem še več us- pehov kot doslej.« ALBERT ČATER, vodja iz- mene, odlikovan z Medal:'o dela: »Bil sem izredno pre- senečen, ko sem zvedel, da dobim odlikovanje. Lepo in prav je, da so se spomnili ti- stih, ki smo že dolgo v pod- jetju. Kar tiče izboljšav imam željo, da bi se izbolj- šala izdobava utenziUj in tu- di drugih rezervnih delov, ker imamo včrsih s tem te- žave. V komerciali obljub- ljajo, pa tudi tam ne morejo delati čudežev.« ANTONIJA DIVJAK, pletl- tilja, odlikovana z Medaljo dela: »K odlikovanju, ki sem ga pred' leti dobila pri ZB, sem dobila še to. Zelo sem bila presenečena in veesla. Najprej sem mislila, da se sodelavke šalijo, pa kot vidite se niso. Kaj dosti izboljšav menda niti ne potrebujemo, želim, da bi bilo tudi v bo- doče tako dobro v naši to- varni, kakor je bilo v zadnjih letni.« Delala je tudi v samo- upravnih organih. Vsi anketiranci so biU v glavnem enotnega mišljenja. Najprej so izprašali svojo vest,- če so visoko prizna- nje resnično tudi zaslužili, čeprav ni nihče izražal dvoma o tem. Iz drugega dela njihovih odgovorov pa je moč posneti, da v »LASTOVKI« dobro gospodarijo, da so člani kolektiva zadovoljni in da so pripravljeni na še večje napore, da bi dosegli še lepše rezidtate. To je tudi naša želja. NIČ NE VEDO ^sak član počitniške zveze ^[ moral plačati še dodatno J*^ nimalno članarino v višini ND, za kar bi dobil po- sebno mednarodno izkaznico. bi tudi mladež drugih ^■"žav lahko letovala pri nas, ^e bila v Sloveniji že izvede- ^ kategorizacija domov, v Poštev so prišli dom v Ve- ^^'m, na Bledu in Portorožu. Jfecej mladih se je odločilo, ^ bodo po sitemu »avto- ?'^op« odpotovali v druge de- ^^le. pa se vsled tega ogla- -a.jo v celjski poslovalnici ^OPOTNIK, kjer pa jim ra- tega, da o tem nič ne rie morejo povedati ni- j^sar drugega uporabnega ... M. PALIR) Javna tribuna o prometu Med problemi, ki so za Ce- lje več kot značilni in ki kli- čejo po rešitvi, je vsekakor tudi promet. Tu mislimo na kompleks vprašanj, ki se ka- žejo tako v varnosti prometa na naših cestah, v ureditvi prometa v mestu, zatem v predvideni ureditvi petih no- vih parkirnih prostorov, zara- di česar se je že vzdignil glas nasprotnikov, v nujni posta- vitvi semaforjev na nekaterih križiščih v mestu in podob- no. Slej ko prej bo treba mi- sliti tudi na to. v kakšnem položaju se bo znašlo celjsko gostinstvo, če bo talco imeno- vana hitra cesta št. Ilj—Mari- bor--LjubIjana obšla Celje in ne bo si>8ljana skozi mesto, kot je predvideno. Skratka, vprašanj veliko in to takšnih, ki zanimajo skoraj sleherne- ga občana in ne samo lastni- ka motornega vozila. Prav zaradi tega sta se od- delek za splošne zadeve ter Delavska univerza v Celju od- ločila za javno tribuno v če- trtek, 28. marca ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega do ma. Glede namena in vsebi- ne so ji dali naslov »Človek in promet«. Eta bi ta ia;v«n razgovor do- segel svoj namen in osvetlil vsa najvažnejša vprašanja te- ga področja, vabita 6rganiza- torja občane, da jima posre- dujejo vprašanja, na katera bi radi dobili odgovore. Poš- ljite jih celjski Delavski uni- verzi. Nanje bodo odgovarja- li prometni strokovnjaki iz Ljubljane in Celja. Poleg tega pripravlja po- sebno presenečenje tudi revi- ja Avto, ki bo nagradila tri udeležence tribune. Razgovor bo vodil novinar Dela, Matic Dennastia. —mb 14 niarca 1968 CELJE ■nsPNiK- 7 OB PREMIERI »IZ ZLA SE ZLO RODI« V SLG CEL.IE Paša za ušesa in oci Morda pa človeštvo le še ni utajilo poslednjega iskrenega čustva Zelo mikavno bi bilo, če bi imel prostor in čas, da bi ob prvi uprizoritvi dela Jac- quesa Audibertija na jugoslo- vanskih tleh zapisal neka- tere misli in pomisleke, ki jih sproža njegova dramatika. Vendar naj tokrat zadošča preprosta ugotovitev, da se v delu »Iz zla se zlo rodi« prepleta naravna človečnost 2 izumetničenim človečan- stvom. Rafiniranost odnosov, misli m čustev, ki dovoljujejo z igrivostjo in metodiko besede neštete parabolične primerja- va " je nedvomno očarljiva vrednost igre in spominja že na davno ugotovitev, da se ženske zaljubijo z ušesi, mož- je z očmi. Toda kakor hitro se v živ- ljenju česarkoli zavemo s to- likšno trdnostjo, da lahko uporabimo dejstva za drugot- ne naklepe, smo se odrekli primarnim čustvom vn mis- lim, popačili smo svojo po- dobo in postali nekaj, kar moramo biti zavoljo drugih v našem okolju. Veliko dediščino nasprotij prenaša človeštvo in hkrati ustvarja spet nova nasprotja, da bi z njimi premagalo ne- kdanjost. Ob tem nam v da- našnjem času ne preostane nič drugega, kakor da tulimo z volkovi in ostanemo ljudje. Oblikovalci Audibertijeve- ga dela »Iz zla se zlo rodi« so uspeli, da so nam priča- rali svojevrstno kaoiičnost človeške miselnosti, čustvo- vanja in miselnosti, čvrsta in vendarle prozorna scena Nika Matula, razkošni in ka- rakterni kostumi Anje Dolen- čeve in pretehtana režija Francija Križaja so dali pred- stavi zaokroženost, ki valuje pred nami kakor morje člo- veštva. V celovitost so se tokrat strnili tudi vsi ustvarjalci li- kov, ki so dali vsak svoje najboljše, pa vendarle niso prekrivali drug drugega. Minu Kjudrova je v vlogi Alarice razkazala široko pale- to svojih sposobnosti od pre- proščine, do razigranosti, nor- čavosti, premetene ženskosti in odločnosti, v katero se pre- levi po vseh prejšnjih meta- morfozah. V njenem liku je avtor začrtal preobrate in mene človeštva, Ici nastajajo pod vplivom ponarejenega okolja, dokler tudi sama Ala- rica ne postane ponaredek. Vsi drugi so že formirani falzifikati, ki dobivajo v raz- voju dogodkov še samo po- slednje odtise prefinjenosti. Mija Mencejeva v vlogi Vzgo- jiteljice dosledno uveljavi zre- lo ženskost, ki obožuje svo- jega gospodarja, a še vedno lahko ljubi tudi koga dru- gega, vendar »so ljubezni in je ljubezen«, ji narekuje vlo- ga in s tem opredeli odvis- nosti, ki ne dopuščajo last- ne odločitve. Kralj Parfait, se- demnajsti svojega imena, veli- čanstvo Zahoda, postane v kreaciji Branka Grubarja po- smehljiva podoba skrivenče- ne veličine, ki nima svojega jaza, a če se že do njega do- koplje, je zanj usodno. Franci Gabrovšek je z vlo- go Gospoda F. izoblikoval lik, ki je kljub svoji nizkotni nalogi vseskozi simpatičen, četudi mu lahko v uvodnem nastopu še vedno očitamo ne- koliko preveliko zagnanost, je v razpletu docela umesten in zategadelj je tudi njegova od- ločitev, da prestopi na drugi breg povsem razumljiva. Bruno Vodopivec je dal vlogi Kardinala podobo, ka- kršne v njegovih dosedanjih nastopih še nismo zaznali. Nekoliko komične zvišenosti in sladokusnosti, malce navi- dezne sramežljivosti, ki jo odeva v nujno dostojanstve- nost s pretehtano besedo in gibi. Marjan Dolinar je v vlo- gi Maršala glasovno bolj ko ne nespremenljiv, vendar je kreacija povsem primerna in se vključuje v zahtevnost ce- lote. Tako tudi Jože Pristav kot Pribočnik, ki je v na- sprotju z Maršalovo bistrovid- nostjo in prilagodljivostjo ne- koliko bolj počasnih misli, poslušen in trd vojak, vendar dovzeten — kakor vsi drugi — za osebno korist. Koristi na ljubo živi tudi kralj Cele- stin, ki ga igra Pavle Jeršin. Kmečki kralj, nekdanji sola- tar, ki mu je Mozart ljubši od državnih koristi. In v sklepu laTiJco ponovi- mo, da je igra »Iz zla se zlo rodi« svojevrstna analiza člo- veških potreb in želja, tistih, ki jih pogojuje življenje s svojo muhavostjo in navidez- no višjo nalogo. Z rahlim na- smeškom lahko spremljamo dogajanje, vmes imamo pri- ložnost, da pomislimo na to in ono, a ob koncu bi bili pripravljeni celo na kakšno kapljico solz zaradi svoje ne- srečne usode, če ne bi priča- kovali, da se bo zdajci dvora- na razsvetlila. Kljub vsemu upajmo, da človeštvo še le ni utajilo po- slednjega iskrenega čustva. Herbert Savodnik Minu Kjudrova (Alarica), Franci Gabrovšek (Gospod F.), Bnmo Vodopivec (Kar- dinal) in Branko Grubar (Kralj Parfait) v predstavi »Iz zla se zlo rodi«. (Foto: Viktor Berk) Celjski proračun in kultura Po predlogu za 12,5 odstotka več kot lani Predlog proračuna celjske občine za letošnje leto — zlasti tisti del, ki se nanaša na kulturo, kaže nedvomno bistven premik v obravnavanju dejavnosti. Kultura bi po tem predlogu dobila 248 milijonov Sdin ali 12,5 odstotkov več kot lani. S tem bi ustanovam zagotovili stabilnejšo osnovo, ki bi omogočila njihovo usme- ritev tudi navzven, k medobčinskim virom. To je bila osnovna misel v razpravi sveta za kulturo in znanost občinske skupščine, ki je na zadnji seji razprav- ljal o proračunskem predlo- gu. Iz obrazložitev analifeiff za dcužbene službe Mile Stamej- čičeve je bilo videti, da bi Slo- vensko ljudsko gledališče obi- lo 100 milijonov ali 8,6 odstot- kov več, študijska knjižnica 40 milijonov 400 tisoč ali 22,4 odstotkov več (k temu pa še 3,5 milijonov sredstev za in- vesticije), dalje pokrajinski muzej 32 milijonov (23,1 od- stotno pcr/ečanje), mestna ljudska knjižnica 32 milijonov (26,5 odstotkov več, pri čemer so štirje milij:oni namenjeni za vzdrževanje gabrske knjiž- nice in miizej revolucije 21,6 milijonov ali 9,4 odstotke več. Tako največji porabniki pro- računskih sredstev. Predlog kaže, da bi bila letos v pre- cej boljšem položaju tudi za- vod za spomeniško varstvo (35 odstotkov) in zgodovinski arhiv (76 odstotkov več kot iani). S tem, da bi Oljski zbornik dobil 3,5 milijonov S din, bi se njegova sredstva povečala za 207,1 odstotka. Po predlogu bi le delež name- njen likovnemu salonu ostal nespremenjen, pri čemer pa bi odkiiip slik za stalno zbir- ko zagotovili iz drugih vi- rov, medtem ko bi dobil manj kot lani občinska svet zveze kulturno prosvetnih organiza- cij. V tem primeru gre za pre- nos sredstev, ki jih je doslej dobival za gabrsko knjižnico, mestni ljudski knjižnici. Takšen predlog, kot so me- nili v razpravi, sicer še vedno ne krije vseh potreb, saj so tako kot v drugih dejavnostih tudi v kulturi potrebe še ved- no večje od možnosti, toda dejstvo je, da pomeni v pri- merjavi z lanskim letom bist- veno nov odnos. To in pa možnosti, ka se odpirajo tudi v medobčinskem meriki, po- meni zagotovilo, da bodo lah- ko kulturne ustanove še inten- zivneje razvijale svojo dejav- nost. Za zdaj kaže, da bo na primer muzej revolucije do- bil vsaj 3 milijona 100 tisoč S din iz medobčinskih virov, v nekaterih zimanjih občinah pa so izrazili pripravljenost, da bi sofinancirali predstave SLG, meditem ko bd mo(rala muzej pri ureditw lapidarija na prostem gmotno podpreti turistična društva. Zlasti, kar zadeva Slovensko ljudsko gle- dališče, ki bi mu po predlo- gu v odstotku najmanj zvi- šali sredstva, je svet menil, da bi morale do njega pokazati zrelejši odnos tudi druge ob- čane, kjer uprizarja praktično le nekaj manj kot polovico svojih predstav. Ob tem seve- da ni brez pomena, da bi lah- ko v teh občinah prišli dejan- sko poceni do predstav, saj je zaiano, da torije polovičen ali morda nekoliko manjši de- lež republišiki sklad za posj)«- ševanije kulturnih dejavnosti. K vsemu temu velja doda- ti, da je predlog za celjsko kul, turo ugoden in ga velja pod- preti, da bi namreč takega tu- di Siprejeli. Operni pevci mladini Koncertna poslovalnica je za zadnji mladinski koncert pripravila nastop solistov lju- bljanske Opere: Nade Sevšek (mezzosopran), Ladka Koro- šca (bas). Sama Smerkolja (bariton), Zdenka Lukec pa jih je spremljala na klavirju. Na programu so bile arije znanih m manj znanih oper (Cajkovstki, Masca^i, Mozart, Borodin, Donizetti, Verdi, Rossini, Hydn). Mojstrsko odpete arije so na mah osvo- jile mlade poslušalce, ki so dvorano napolnili do zadnje- ga kotička. Umetniki so si priznanje delili povsem ena- kovredno, čeprav nas je, ra- zumljivo, še posebej zanimal nastop Nade Sevškove, naše rojakin,}e, gojenke celjske gla- sbene šole, ki je študij na- daljevala na konservatoriju v Ljubljani in stopnjevala petje do mojstrstva v tujini. Njen naravni dar sloni na perfektni tehniki in poglob- ljeni interpretaciji. Mezzoso- pran liričnih kvalitet stopnju- je z dramatičnimi akcenti t očarljivo privlačnost. Mladina je s i>osluhom sle- dila posameznim točkam ša- ljive vsebine. Pri tem velja omeniti Hjdnov duet Lissete in Bonafede iz opere Svet na meseeu (N. Sevšek — L. Ko- rošec). Hydnove opere so bi- le v njegovem času zelo pri- ljubljene, a jih danes skoraj ne izvajajo več. Ljubljanska Opera pripravl.ia omenjeno opero, ki bo doživela tudi praizvedbo na jugoslovartskih tleh. Prihodnji mladinski kon- cert obeta nadvse zanimivo srečanje komornega moškega zbora s Slovenskim oktetom- a. S. Janez Mežan: dekliški portret — akvarel Slikar J. Mežan - 70-letnik Ob razstavi v Napotnikovi galeriji V Napotnikovi galeriji v Šoštanju so razstavljena sli- karska dela zruinega ptujske- ga ustvarjalca, jubilanta prof. Janeza Mežana. Svečane otvo- ritve razstave se je udeležilo precejšnje število ljubiteljev likovne umetnosti iz šaleške doline, kakor tudi sam avtor. Za svečano vzdušje so po- skrbeli pevci šaleškega okteta in recitatorji Majda Fuks, Maja Natek in Marjetka No- vak, o razstavljalcu pa je spregovoril upravnik Napolni- kove galerije. Janez Mežan se je rodil leta 1897 v Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. Po končani gimnaziji je štu- diral slikarstvo na zagrebški akademiji pri profesorju sli- karju Babiču in grafiku Krizmanu. V tem času so se v Zagrebu šolali še Niko Pir- nat, Olaf Globočnik in Mira Pregelj. Tudi Janez Mežan je bil član takoimenovane sku- pine, ki si je nadela ime »če- trta gimnazija«. Po končanih študijih je služboval na gim- nazijah v Mariboru, Novem mestu in končno v Ptuju, kjer se je tudi za stalno na- selil in upodabljal starodav- no mesto z najrazličnejših zornih kotov. Jz novomeške dobe so zna- ni motivi Kolpe in idilične Krke. V Mariboru je Mežan v lesorezu upodobil znano kužno znamenje z Glavnega trga, ki je sedaj zaščiteno kot kultumo-zgodovinski spome- nik. Po vojni pa se je uvelja- vil tudi kot freskant, saj je na gradu Borlu naslikal veli- ko alegorično sliko haloških viničarjev. Slikar Janez Mežan je li- kovno mnogostranski, kar je videti tudi iz razstavljenih del v Napotnikovi galeriji. Na ogled je 29 del v različ- nih tehnikah. Prevladujejo predvsem portreti v akvarelu in oglju, zanimiva pa so pre- nekatera študijska dela. če je značilna za akvarel lazur- nost oziroma prosojnost, je mojster Mežan to zahtevno rutino izrazil predvsem v po- morskih motivih (Piran in Biograd na moru J, deloma pa tudi v dekliških portretih. Nekateri ljudski tipi, narisa- ni z ogljem, so izredno doži- veti in obiskovalca pritegne- jo, da se vživi v prenekateri obraz, ki izžareva bodisitrp- kost, žalost ali veselje. Poseb- no ljubki so otroški portre- ti (Katka in Matejko), v kate- rih je Mežan zajel tipično nežni otroški izraz in igri- vost, kar spričo otroške ana- tomije nikakor ni lahko. K. V. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Schneider D. E.: The Psy- choanalyst and the Artdst. New Yo(rk 1962. S. 29794. Newmeyer S.: Enjoying Mo- dem Art. 7. Print. New York cop. 1955. S. 29751. Copland A.: What to Li- sten «or tn Music. 5. Print. New Tork 1963. S. 29750. Jasijars K.: Kuda ide SR Nemačka? Beograd 1967. S. Beo^nad 1967. S. 22992/165 Brecht B.: Dijalektika v te- atru. Beograd 1966. S. 26614/13. Alfier D.: Uvod u eikonoml- ku unutrašnje trgovine. Za- greb 1967. S. 27616/10. 8 tednik' KULTURA 7. marca 1968 PRED DRUGIM ZASEDANJEM OBČINSKE KONFERENCE ZKS Komunisti in mladina Pereči in aktualni pro- blemi našega časa vklju- čujejo tudi prenekatere težave, s katerimi se uba- da mlada generacija • Medtem, ko večina sma- tra, da stopa naša mladi- na po pravilni poti, po po- ti, ki je skladna z našim družbenim razvojem, se vedno več ljudi huduje nad stranpotmi mladih ljudi 0 Kje je resnica in kdo ima prav • Ni slu- čaj, da čedalje številnejša vodstva občinskih organi- zacij načenjajo problema- tiko mladih ljudi • V Zvezi komunistov je ob- čutno premalo mladine O Kje so vzroki za takšno stanje • Poglejmo kaj je ugotovila obsežna anketa, ki jo je v zvezi s predsto- ječo konferenco žalskih komunistov, ki bo obra v-_ navala to problematiko,' pripravil občinski komite ZMS Žalec. Problemi, ki tarejo današ- njega mladega človeka so številni. Kakšne imajo težave posamezni mladinci je pred- vsem odvisno od tega, v kakš- nih družbenih sredinah se gibljejo, kaj počno in kakšni so ljudje ter njih navade in nazori s katerimi se družijo. Medtem, ko se večina mlade generacije navdušuje nad na- šimi vsakodnevnimi dosežki na najrazličnejših področjih, razmišljajo posamezniki ali tudi skupine o določenih idej- nih problemih, o deformaci- jah, o družbenih anomalijah in zlorabah posameznikov. Medtem, ko večina s pono- som zre na našo preteklost, zapadajo mnogi v malodušje in se pod vplivom trenutnih razpoloženj sklicujejo na žrtve, katerih veličino zmanj- šujejo socializmu nasprotu- joči posamezniki. Ne moremo in ne smemo enostransko ocenjevati stop- nje družbeno-politične anga- žiranosti mladine po tem, koliko je mladih ljudi vklju- čeno v Zvezo komunistov, kot vodilno idejno družbeno silo, lahko pa ob taki ana- lizi razmišljamo predvsem o problemih in težavah, ki ta- rejo partijsko organizacijo. Eno je z drugim prežeto. Podatki za občino Žalec kažejo, da število sprejetih mladincev v Zvezo komuni- stov iz leta v leto hitro pada. Medtem ko je bilo leta 1963 sprejetih v ZK 26 mladincev, pa je lansko leto prejelo par- tijske knjižice samo 7 članov mladinske organizacije. Pa- dec je torej več kot očiten. V čem so razlogi, da imamo v Zvezi komunistov tako ma- lo mladih ljudi? Ali obsta- jajo razlogi pri mladih, ali pa so vzroki pri komunistih? Poglejmo kaj sodijo o tem mladinci sami. Po mnenju mladih je eden izmed osnov- nih vzrokov že v tem, da ZK po svoji strukturi ne od- govarja običajnim struktur- nim odnosom v posameznih družbenih sredinah. V ZK je premalo delavcev, premalo neposrednih proizvajalcev, ta- kih, ki jih je mladina imela za lik proletarca. Vsled tega ker v njej ni delavcev, za- haja ZK v svoje, delavcem tuje sfere in neredko se do- gaja, da pomeni Zveza ko- munistov v določenem pod- jetju eno, neposredni proiz- vajalci pa drugo. Kot posebno pomemben ra- zlog navajajo mladi premajh- no aktivnost ZK, oziroma njenih članov. Komunistom očitajo, da so postali brez- brižni do nadaljnjega razvo- ja samoupravljanja in da ko- munistom niso tuji primeri kompromisnega nastopanja in uveljavljanja le lastnih inte- resov. Zanimivo je, da kar 52 odst. vseh anketirancev smatra, da je ZK izgubila svoj ugled, vsled česar tudi ni čudno, da se je 55 odst. vseh vprašanih mladih ljudi izreklo proti temu. da bi vstopili med članstvo Zveze komunistov. Ugled, ki ga uživajo posa- mezni komunisti v delovnih Sredinah je izredno pomem- ben dejavnik, ki lahko pozi- tivno ali negativno vpliva na mladega človeka. Mladi ljud- je hitro opažajo dogajanje okoli sebe, reagirajo na po- jave in čestokrat prehitro zaključujejo. Napake, ki jih delajo posamezniki, pripisu- jejo organizaciji kot celoti. Primerjajmo nekaj odgovo- rov, ki so jih dali mladi ljudje na vprašanje, kako ocenjujejo ugled posamezne- ga komunista. Takole se zvr- ste odgovori: komunisti se ne razlikujejo od ostalih lju- di; pijančuje in je nereden v službi; gleda na svoje ko- risti; ne ravna se po načelih ZK; nekateri članstvo izko- riščajo za svoj položaj; ko- munisti so premalo idealisti; komunist je povprečen kot ostali; pravega komunista bi bilo težko najti, ipd. Odgovori so obtožujoči, če- prav nekateri poenostavljeni in veljajo za posameznike, mladinci pa jih nekritično pripisujejo večini. Pa kljub temu kažejo na to, da je potrebno proti posamezni- kom podvzeti ukrepe, mladim pa temeljiteje, kot je naša navada, razložiti naloge, po- men in družbeno vlogo Zve- ze kom.imistov in njenih čla- nov še posebej. Občinski ko- mite Zveze komunistov je prav tako kot mladinski, ana- liziral vzroke za takšno sta- nje in ugotovil, da nemalo konkretnih razlogov odpade na organizacije in članstvo ZK. Na prvo mesto uvršča neaktivnost organizacij in posameznih članov, ugotavlja da mladina premalo pozna ZK, da imajo ponekod do mladih preostre kriterije, da se mnoge partijske organiza- cije zapirajo vase, da zapada mladina tujim idejnim vpli- vom in navadam, ter da na mlado generacijo kvarno vplivajo slabi vzgledi nekate- rih članov. Obojestranskih tehtnih ugo- tovitev torej -ne manjka. De- legatom na sobotni konfe- renci ne bo težko izobliko- vati preciznih stališč in kon- kretnih nalog za delo v bo- doče. Kritični v dosedanji oceni, realni v postavljanju stališč in nalog, bodo z do- slednim izvajanjem dogovor- jenih načel, komunisti in mladinci žalske občine v bo- doče prav gotovo uspeli pre- magati prenekatero oviro na poti k boljšim uspehom! B. STRMCNIK Naš sodelavec M. PALIR nam je poslal posnetek, ki dovolj nazorno priča o tem, da bi na Polzeli res- nično potrebovali avtobusno postajo. Ce že ne odra- sli, ti se že tako ali drugače znajdejo, so najbolj prav gotovo prizadeti šolarji, ki morajo čakati na avtobuse (ki pri tem še'vedno praviloma kasni jo) ob vsakem vremenu pod milim nebom. (Foto: M. Palir) POGOVOR S FRANCEM DROBEŽEM Vez s podjetji je odlična Tokrat smo za naš pogovor izbrali predsednika krajevne skupnosti Polzela, tovariša FRANCA DROBE2A. Po pcra- vioi povedano smo bili k nje- mu namenjeni že dlje časa, pa smo vsled drugega dela odlašali. Ko smo minuli te- den izvedeli, da je bil tudi on med petnajstimi odlikovano! iz polzelske »LASTOVKE«, smo se kaj hitro napotili k njemu v goste. Tovariš DRO- BE2 je prejel svoje visoko odlikovanje iz dveh razlogov: dolga leta že marljivo in ak- tivno dela v podjetju kjer je zaposlen, poleg tega pa je že štiri leta predsednik krajevne skupnosti. »Tovariš Drobež, povejte nam prosim, kako je or- ganizirano delo pri svetu krajevne skupnosti, kate- rega dolgoletni predsednik ste?« FRANC DROBEŽ: »Svet na- še krajevne skupnosti šteje trinajst članov, ki so bili skozi vsa leta izredno požr- tvovalni in aktivni. Naš svet je skozi celotno mandatno do- bo resnično delal kot kolek- tivni organ, saj se delu ni namenoma izmikal nihče. Po- vprečno smo imeli vsako leto šest sej, na katerih smo se pogovorili o vseh akcijah, ki jih je krajevna skupnost or- ganizirala v preteklih letih. V sklopu sveta so delovale tudi tri komisije in sicer komisija za socialno varstvena vpraša- nja, komisija za urejevanje pokopališča in poraraalni svet. Poravnalni svet se je sestal na 26 - tih zasedanjih, obravnaval je 63 spornih za- dev tn jih od tega uspešno rešil kar 34.« »Katere so po vašem mnenju pomembnejše ak- cije, ki jih je v minulih letih izvedla krajevna skupnost?« FRANC DROBEŽ: »Akoij in to uspešnih, prav gotovo ne manjka. Težko bi bilo re- či katera je važnejša, za ne- koga ta, za dnjgega druga. Že leta 1964 smo se lotili nekate- rih cesta, vodovoda, javne razsvetljave, uredila se je tu- di mrliška veža in organizi- rala grobarska služba. Leto kasneje je bil obnovljen dom »SVOBODE«, nadaljevala pa so se dela pri napeljavi javne razsvetljave. Leta 1966 smo po mojem mnenju izvedli do- slej največjo akcijo in sicer je to asfaltiranje ceste POL- ZELA—BRASLOVČE s štiri- mi stranskimi odcepi. Isto le- to je bila na Polzeli odprta otroško varstvena ustanova, pri šoli pa lepa kolesarnica. Lani smo opravili asfaltiranje na dodatnih treh krajevnih cestah in še nekaj drugih manjših uspelih akcij.« »Kateri je po vašem mnenju trenutno največji problem na Polzeli?« FRANC DROBEŽ: »Vodo- vod! Letošnje leto bi radi pri- šli do četrte faze s čemer bi uspeli zaključiti krogotok vo- de. Za vsa dela bo potrebnih preko 65 milijonov, letos pa bomo po najbolj optimistič- nih predvidevanjih razpolaga- li samo s 30 milijoni SD od katerih jih bodo prispevala podjetja več kot polovico.« »Omenili ste poomlad, ko bodo lepi popoldnevi in problema ne bo več. (MP) POLITIČNA ŠOLA v začetku tekočega meseca je bila pri Delavski univerzi v Žalcu končana večerna po- litična šola I. stopnje. V od- delek je bilo vključenih 24 slušateljev, ki so vsi uspešno zaključili večmesečno šolanje. Na zaključnih razgovorih sta sodelovala tudi sekretar ob- činskega komiteja ZKS tov. DELAK in predsednik občin- skega sindikalnega sveta tov. VIDMAR. Ob koncu so slu- šatelji izpolnili še krajšo za- nimivo anketo, ki je posegala v glavnem na dve področji. V prvem delu ankete so slu- šatelji odgovarjali na vpraša- nja s področja predavane snovi, v drugem delu pa na vprašanja, ki so obravnavala nekatere aktualne gospodar- ske in družbeno politične probleme. KLUBSKA SOBA Družbeno pjolitične organi- zacije in svet krajevne skup- nosti na Polzeli se priprav- ljajo na skupno obravnava- nje nekaterih pomebnmih in aktualnih problemov, ki ta- rejo polzelsko mladino. Da bi imeli mladinci v tem kra- ju večje možnosti za orga- nizirano delo, resno razmiš- ljajo o tem, da bi v hiSl, kjer ima ;;edež krajevna skup- nost in krajevni odbor SZDL, preuredili notranje prostore in pridobili prostor za mla- dinski klub. Klubska soba bi bila za polzelsko mladino nedvomono precejšna prido- bitev, ki bi pripomogla k pK>- živitvi njihovega dela. PARTIZAN DELA športno društvo Partizan na Polzeli je imelo pred ne- davnim svoj redni letni obč- ni zbor. Poleg referata pred- sednika društva TINETA PO- LESNIKA so podali poročila tudi vodje posameznih od- delkov. Delo društva bo v bodoče izredno pestro, vse od orodne telovadbe do no- gometa. Zaživela bodo tudi nekatere športne discipline, ki jih ali doslej ni bilo, ali pa so vsled določenih težav delale le omejeno. Občnega zbora se je udeležil tudi predstavnik občinske zveze za telesno kulturo tovariš VEBER. NAGRAJENKE OB PRAZNIKU v tekstilni tovarni Prebold so imeli ob mednarodnem dnevu žena interno svečanost. Ob tej priliki so dobile za dolgoletno požrtvovalno de- lo posebno priznanje sledeče tovarišice; MARIJA PIK, MALCI GOLAVŠEK, TONČ- KA HERCOG, ZOFIJA PRAZ- NIK, FANI FONDA, ANICA RIBIC. KATI KAC, PAVLA VERK, PAVLA MLAKAR, MARIJA RUDNIK, in JOŽE- FA TURK. Vsem tovarišicam k njihovemu priznanju tudi naša iskjena čestitka. 14. marca 1968 2ALEC TEDNIK 9 REVIJA MLADIH PEVCEV V dvorani kulturnega do- ma Velenje so v nedeljo do- poldne imeli revijo mladih pevcev, posvečeno dnevu že- na. Tu je nastopilo več zbo- rov s posebej naštudiranim programom. Dan poprej, v so- boto ob 18. in 20. uri pa je bila ista dvorana prizorižče dveh veseUh večerov, na kate- Tdh so sodelovali humorist Ivan Roblek, virtuoz na ci- trah Miha Dolžan z Ckmenj- ske ter pevka Ivanka Kraše- vec, DELA V »PAKI« Kot smo napovedali, so se ▼ hotelu »Paka« natanko ob določenem roku začela obno- vitvena dela celega pritlič- ja, razen kuhinje in restavra- cije. Dela opravljajo obrtni- ki tako, da lahko hotel nor- miailno posluje naprej. TURISTJjČNA CESTA NA PAŠKI KOZJAK Planinsko društvo se je za- vzemalo za izgradnjo turistič- ne ceste od čuježa pa do ko- če na Paškem Kozjaku. Vso potrebno tehnično dokumen- tacijo imajo že zbrano, v te- ku pa je tudi akcija za zbira- nje denarja. Zaenkrat še ni v celoti znano, kako bo spelja- no financiranje te ceste. BESEDO IMA: TONI HERCFELER Naj ga na kratko predsta- vimo — junaka velenjskega karnevala Tonija Hercfelerja, tapravega domačina, rojene- ga Velenjčana. živi in dela v Velenju in tudi marsikatero okroglo pove Hercfeler — uradno Miha Valenci in služ- beno šef strojnega parka kme- tijske zadruge. Hercfeler je bil minuli me- sec pomočnik direktorja ve- lenjskega karnevala. O, pa ne mislite, da je to funkcijo opravljal samo tisti hip, ko je imel na obrazu masko in se je pripeljal na biciklu brez gum znamke Mille, nareje- nem nekako pred tremi de- setletji. »Je res, da ste si vzeli do- pust za karneval?« »Bo kar držalo! Pa ne samo en dan, ampak 10 dni skupaj. Ja, kako bi pa drugače pri- pravili vse te objekte, od he- likopterja pa do javnega stra- nišča, ki ga je Velenje imelo samo za čas letošnjega pu- »ta.« »Hodite kaj na prakso v inozemstvo?« »Nimamo časa. Veste dela- mo. Letošnji karneval je bil že 10. po vrsti. To je luiša praksa«. »Letos ste imeli srečo, ko so povsod imeli za karneval veliko razumevanja. To je najbrž zelo čudovit občutek, čisto dru^če, kot če bi mo- tali vsako reč plačati, kajne?« »Sploh pa je bilo čudovito to, da smo morali velenjsko rudarsko godbo plačati s 100 tisoč starimi dinarji, povrh pa smo jih še na naše stro- ške namaskirali«. »V letošnji kroniki sta z direktorjem kar precej stvari obrala, vsega pa prav gotovo ne. Kaj ste po vašem pozabili tokrat vprašati?« »O veliko je še ostalo. Na primer: zakaj je tisti črni vikend ob gozdu — no, saj vemo za katerega gre — že toliko časa prazen, pa na pri- mer to velenjsko zdravstvo, ki mu moramo za lani dati iz naših žepov injekcijo težko 247 milijonov. To ti je injek- cija. .. »Da, da, stvari se kar nabirajo.« »Torej, bova prihodnji te- den pokramljala o kateri iz- med teh?« »Velja!« EFKA NA KOŠANOVEM BO LETOS CVETELO ■ Štiri milijone starih dinarjev za škropilnico, umetna g^iojilai in škropivo j ■ Lepo tadje gre zmerom v denar ' Sončna pobočja v Cmovi ni- kjer ne oživijo na pomlad ta- ko zgodaj kot na Košanovem. Ob gozdu je razdejanje; ne- davno so tod rigolali, sredi pobočja nekdo zažiga dračje in suho vejevje, ob poti pro- ti domačiji so lestve za ob- rezovanje drevja, čisto na vr- hu pa nakladajo na traktor- sko prikolico gnoj za sadov- njak. Pri Košanu, znanem sadjar- ju v Cmovi pri Velenju, sem se oglasil sredi tedna. Prijaz- na gospodinja Marija Košan mi je prišla naproti. Bilo ji je kar nekoliko nerodno, ker sem prišel zastonj na tisti hrib; moža namreč ni bilo doma. »V petek zvečer se bo šele vrnil. Je peljal s kombi- jem jabolka na Primorsko. Sicer pa, stopite no na kozar- ček,« je povabila prijazna go- spodinja. »Samo po sveže ko- zarce skočim,« se je opraviči- la. Cez minuto smo že bili v vinski kleti, pokraanJjadi o lanski letini ter za trenutek preleteli s pogledi siMadovnl- ce zabojev jonatana v stran- skih kleteh. Potlej smo se us- tavili še gori v garaži, ki je bolj podobna veliki kleti. Tudi tu so zaboji s sadjem vsega skupaj ima Košan še kak vagon jabolk, ki bodo v teh tednih pošla. Malo - pred me- noj so pripeljali na hrib novo škropilnico — molekulator Mayrs. »Je dra^a?« »Toliko kot nov Volkswa- gen, pa še okrog 300.000 di- narjev zraven za carino in dru- ge stroške,« je pojasnila Ma-. rij a Košan. »Veste, ne gre na takem posestvu brez močne škropilnice. škropimo zelo Pogled na del 6 hektarov obsegajoče sadne plantaže Ivana in Marije Košan v Crno vi. (Foto: F. Krivec) pogosto; lani naprimer 12- krat. Koliko dela da to, pa čeprav smo imeli traktorsko škropilnico«. Cas je priganjal gospodi- njo. Pri hlevu so namreč že naložili gnoj na prikolico, ki ga je bilo treba še pred mra- kom odpeljati v sadovnjak, čakali so gospodinjo Marijo, da zapreže traktor in »poteg- ne« v dolino. pred 7. uro zjutraj, leži 7-hek- tarsko posestvo. »Ja, sadovnjakov je približ- no 7 hektarov. Gojimo jabla- ne, hruške in breskve. Tu- di drevesnico imam svojo, ra- zen tega pa gojim še divjake za potrebe drevesnice Miro- san pri Petrovčah.« »Nasadi so različnih starosti in sistemov vzgoje. Gotovo imate podatke za kak roden kompleks, koliko pridelka dš en hektar?« »Na primer, kompleks dveh hektarjev jtablan zelo razprte saditve (14 metrov narazen) s po dvema vrstama breskev vmes, mi je dal po 2,5 vago- na pridelka na hektar. Pride- lek je kajpada odvisen od si- stema vzgoje in predvsem od tega, kaj daješ v zemljo. Hru- ške bodo zelo lepo rodile. Ko bodo vsi nasadi v polni rod- nosti, bo kar precej pridelka. »Katere sorte hmšk gojite?« V glavnem tri vrste: viljem- ko, pastorjevko in klevžo, pri jabolkah pa skoraj izključno jonatan. To vam je sad! Dre- vo je sicer občutljivo. Pred- lani na primer je sado-'/njake napadla plesen, zato smo tu- di morali toliko škropiti v pre- teklem letu. Z obrezovanjem in škropljenjem smo navsezd- nje plesen na poganjkih le zatrli.« »Za škropivo in druga za- ščitna sredstva gre gotovo precej denarja?« »O, to pa; približno 700.000 S dinarjev letno. S škropi- vom ne gre biti škrt. Bolje je poškropiti enkrat več kot pa enkrat premalo. Z novo škro- pilnico bo vsekakor škroplje- nje bolj ekonomično in kar je za nas na tem hribu naj- važnejše, manj časa bo šlo za škropljenje.« »Videl sem, da te dni raava- žate po sadovnjakih veliko hlevskega gnoja. Ga imate do- ma dovolj?« »Brez hlevskega gnoja ne gre. Imamo 9 glav živine, ve- činoma pitance, in je tako gno- ja za drevje kar dovolj. Seve- da pa gre za sadovnjake tudi precej umetnega gnojila. Le- tos ga bo šlo vseh vrst sku- paj 13.000 kilogramov, morda celo več, kar predstavlja vred- nost okroglega milijona sta- rih dinarjev. Umetni dodatki zemlji so v sadjarsitvu še ka- ko potrebni. Pa se tudi popla- čajo!« Zastran lanske sadne letine, ki je bila zelo obilna v Slove- niji, je sadjar Košan dejal, da ga je jeseni nekoliko skrbelo, kako bo s plasmanom. Pozne- je se je izkazalo, da kvali- tetno sadje zmerom gre v de- nar. Jeseni je z drevja pobral precejšen pridelek. Tri vago- ne jabolk je vskladiščil v svo- jih kleteh. Bilo je tako zdravo sadje, da ga sploh ni bilo tre- ba prebirati, le-to opravijo šele sedaj. Jooatan gre sedaj v promet po 200 do 220 starih dinarjev za kilogram. . Tudi s pridelkom hrušk ni- ma težav. Vse količine kupijo potrošniki v območju šale- ške doline, Topolščice in Slo- venj gradca. V sezoni proda- ja hruške trgovinam in več- jim potrošnikom kot sta bol- nišnici v Topolščici in Slovenj gradcu po 160 do 170 S din za kilogram. To je kar primerna cena. LETOS PRIČAKUJE DORO LETINO Na Košanovem ne poznajo večjih oscilacij v sadnih leti- nah. Čeprav je lani lepo rodi- lo, se tudi letos kaže zelo do- ber nastavek. Ce torej ne bo pozebe, bo tudi letošnja sadna letina dobra. Seveda pa je za tako rodnost pogoj dobro gno- jenje, obdelovanje in zaščita. Kdor se odloči za sadjarstvo, mora pač s tem računati, da je treba dati zemlji čim več gnoja, takega ali drugačnega. Sicer pa ima Košan čisto prav, ko pravi, da je treba zemlji, tedaj, ko ti največ daje, tu- di največ vmiti. Tudi pri iztrž- ku se držita zakonca enakega pravila. Ko je nadpovprečna letina, gre nove naložbe več denarja. Zato so se tudi le- tos odločili med drugim obno- viti pol hektarja, ki ga bodo zasadili z jonatanom v obli- ki palmetne vzgoje, ki se le- po uveljavlja v nekaterih več- jih družbenih sadnih planta- žah. Sadjar Košan je nedvom- no zelo preudaren pri odločit- vah. Poleg svojih izkušenj v teh letih si je pridobil še no- ve doma tn deželah Evrope, ki jih je doslej obiskoval. Mlajšim kmetovalcem zla- sti priporoča, naj se na kme- tiji odločijo predvsem za go- jenje tistega, do česar imajo največ veselja. Seveda pa ve- lja poprej preceniti, kaj se splača glede na možnosti plasmana. Nekdo, ki ima po- sestvo blizu potrošnega sredi- šča, se bo gotovo prej lahko odločil za vrtnarstvo in pro- izvodnjo mleka, vtem ko ve- lja za oddaljena področja bolj orientacija na živinorejo in sadjarstvo. Pri slednjem pa spet velja za oddaljena pod- ročja bolj orientacija na ži- vinorejo in sadjarstvo. Pri slednjem pa spet velja dobro preceniti kakšna je lega po- sestva, zemlja in drugi po- goji. To, kako je uspelo Ko- šanu postati pomemben spe- cializiran sadjar, si je doslej prišla ogledat marsikatera de- legacija; prihajali so tudi tuji Ijuidje, strokovnjaki in za- kaj ne bi stopil na pomenek tudi mlad fant s šniarskega, konjiškega in še od kod, Soč- na pobočja pod hišo v Cmo- vi 29 pri Velenju se nedvom- no splača pogledati. F. Krivec £ STARI MAMI (Boris, drugič pa ne tako!) Prvo soboto v marcu se je v većemem televizijskem obzorniku za nekaj trenutkov pokazala svet- lolasa otroška glavica, napovedo- valec pa je k temu dodal: Izgubil se je Boris Zuraj, star 8 let, do- ma iz Velenja. Prešernova 12. Kdor bi o fantku kaj vedel, naj . . . V hipu je gledalce prevzel ob- čutek tesnobe, šlo je za usodo otroka. Porodila so se številna vprašanja, zakaj, kam, kdaj? Najhuje je kajpak bilo pri Žu- rajevih v Velenju, kajti 8-letnega Borisa so pogrešali že v petek po- poldne. Zgodba o malem Borisu se je k sreCi končala srečno, lahko pa bi bilo tudi drugače, kajti hoditi peš ob železniški progi skoraj do Tr- bovelj predstavlja sila nevarno dejanje. V Borisovi glavici je očitno že med tednom, vsekakor pa potlej, ko sta se z mamico nekoliko resneje pogovorila o slabi pisavi, ki ne more biti ponos sicer odlič- nega učenca 2. razreda, dozorel sklep, da pojde k stari mami v Trbovlje. K stari mami, kjer Je prebil tri leta svojega življenja, pa večino šolskih počitnic, tudi te zadnje, torej v naročje najlepših spominom. Boris je pokosil v šoli in odšel domov. Napravil je še domačo nalogo, drugih del, ki jih sicer opravi, preden prideta očka in ma- mica iz službe, se ni dotaknil. Bil je preveč zaposlen s pripravami za skrivni odhod k stari mami v Trbovlje. S polno potovalko in nekaj praznimi steklenicami po- vrh (kot da gre za odhod k Odpadu), je 8-letni Boris smuknil iz večnadstropne hiše in se podal proti velenjskemu gradu. Ker je bila torba pretežka za dolgo peš- pot do Trbovelj, jo je ski-il v grmovju že blizu Velenja. Naprej torej golih rok in kar je najhujše: ob ali po želesaniški progi Dravo- grad—Celje. Železna cesta je pri- peljala »popotnika« do nu-aka v bližino šmartnega ob Pakl. Od tod je Boris zavil na desno in se znašel na cesti v Letušu. »čigav si:? Kanajgreš?^^.« »Sajovičev . . . grem k stari ma- mi v Celje, (tod namreč živi mati njegovega očeta). Breznikarjevl v Letušu so dali popotniku streho in jesti, naslednji dan zjutraj pa še 240 Sdin za avtobus do Celja. V Celju je Boris res šel pogledati, če je stara mama doma, a je nd bilo. Torej, pot pod noge, naprej proti Laškemu, Rimskim Topli- cam, Zidanemu mostu . . . Dolga, utrujajoča in nevarna pot ob že- lezni cesti, nekoliko pa tudi po pravi cesti proti Trbovljam. Bilo je je za cel dan hoje. Verjetno bi Borisa nekje med Hrastnikom in Trbovljami spet zalotila noč, da se ga ni usmilil nek voznik bele- ga Fiata 1300. Kar tako je ustavU in zapeljal popotnika do Trbovelj. Povedal mu je, da gre k stari mami. Ko je voznik tisti večer videl svetlolasega fanta na televi- zijskem zaslonu, se je spomnil, da je prav takega fantka peljal T svojem avtomobilu. Pohitel je na postajo Milice . . . kmalu nato Je prispel iz Trbovelj telegram do obupanih staršev v Velenje, ki sta s svojimi močnai dotlej brez uspe- ha iskala 8-letnega sina. V Vele- nju je bilo v petek popoldne in v soboto veliko ljudi, kd so poma- gali iskati Zurajevega otroka la se tresli za njegovo usodo. Nepremišljeni koraki malega Borisa so se po naključju končali srečno in Boris je obljubil svoji mamici in očku, pa stari mami in tovarišici v šoli »Gustava Šili- ha«, da kaj takega nikoli več ne bo storil. F. K. PST! Zelo zaupno! moj najboljši in najljubši prijatelj je ZVITOREPEC Zato vsak četrtek kupim ZVITOREPCA ZAKONCA, SADJARJA KOT EDEN Ivan in Marija Košan v Cr- novi 29 sta se za specializira- no sadjarstvo odločala neka- ko v letu 1953. Tudi prej so sadjarill na tem hribu, ven- dar po kmečko, toiMIko pač, da je bilo sadja za domače potrebe. Posetono nagnjenje in interes za sadjarstvo je v Iva- mi Košaniu tMo že poprej. Po- trebna je bila te odločitev. Ta odločitev pred (Slabimi 15. leti ni bUa slaba, čeprav je ter- jala od obeh Bakoncev nema- lo naporov in tudi vlaganj. Po- goji za specializirajno prodz- vodrajo so nekoč Wa. precej manj ugodni kot danes. O raz- voju v teh letih sem skoraj ne kaže tratiti časa in prosto- ra v stolpcu. Lahko brez dvo- ma ni bik), toda uspehi so z le*i poplačali napore. Kako je danes, na pomlad 1968 pri Košanu? Drugi obisk pri sadjarju Ko- šanu je razkril mnogo zanimi- vega. »Dela je veliko« se je potožil in pohvalil hkrati Ivan Košan, ki mu sadovnjaiki pomenijo velik del njegovega življenja. Na sončnem poboč- ju, ki ga pomladansko sonce P^®ye v^jnarčnah dneh že Domiselni so bili pionirji v stolpnici na Prešernovi cesti št. 1 v Velenju. Da bi za pogostitev svojih mamic zbrali denar, so pridno nabirali stari časopis. V petek zjutraj ob 7. uri smo jih srečali, kako so z dvema polnima vozičkoma hiteli na Odpad. V stolp- nici na št. 1 imajo pionirski hišni svet, svojo sobico in tu se pogosto sestaja vseh 21 pionirjev iz hiše. Za 8. marec so imeli v gosteh svoje mamice, kate- rim so tu'ii pripravili krajši kulturni program. (F. K.) 10 TEDNIK VELENJE 14. marca 1968 Potrebe so večje od možnosti Vse občinske skupščine se ^ teh dneh ukvarjajo s pro- računsko problematiko. Po- vsod, v vseh občinah prera- Ćiinavajo kolikšni bodo njiho^ yj dohodki, kakšne so zahte- ve posameznih proračimskih potrošnikov in koliko bo le- deni možno odmeriti denar- ja. Nič novega ne bomo zapi- sali, če povemo, da je pač že gbara navada, da zahtevki u- porabnikov proračvmskih sred- stev iz leta v leto praviloma rastejo, žal pa ne rastejo ena- l£0 tudi proračunske možno- sti. Da bi izvedela kakšne so gnačiLnosti letošnjega prora- čuna v občini Moiiirje, smo naprosili predsednika skup- ščine občine, tovariša JOŽE- TA DEBERŠKA, da je odgo- voril na nekaj vprašanj: »Kakšne so osnovne značilnosti letošnje- ga proračuna ter iz kakšnih virov se bo- do natekala sred- stva za proračunsko porabo?« JOŽE DEBERŠEK: »Osnov- na značilnost letošnjega pro- računa je žal v tem, da prak- ti&io ni mogoče uravnovesiti dohodkov in izdatkov. Ni o- snovna težava samo ta, da so potrebe koristnikov proraču- na vedno večge, temveč tudi v tem, da je izredno težavno čvrsto planirati dotok sred- stev za potrebe proračima. Osnovni vir proračunskih do- hodkov so še vedno prispevki od osebnih dohodkov delaiv- cev v komuni, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da število zaposlenih pada, če- prav na drugi strani osebni dohodek na zaposlenega de- lavca v povprečju rahlo raste. Drugi pomembnejši vir do- hodka je prometni davek, pri katerem pa je potrebno upo- števati to, da je dotok denar- ja večji, če je večja kupna moč, le-ta pa je odvisna od osebnih dohodkov občanov. Oba najpomembnejša vira proračunskih sredstev sta to- rej tesno medsebojno pove- zana. Močno smo povečali predvsem prometni davek od alkoholnih pijač.« »Ali je še kak drug večji problem, ki tako ali drugače vpliva na oblikova- ^ *' nje proračunskih sredstev?« JOŽE DEBERŠEK: »Eden največjih problemov, ki se pojavlja v zadnjem obdobju v naši občini je v tem, da na- ši kmetje le s težavo proda- jajo svojo živino. Res je, da je doslej naša kmetijska za- druga izkoristila vse obstoje- če možnosti, vendar so izgle- di za v bodoče prihčno ne- jasni. Eden izmed vzrokov so seveda tudi povišani prelev- mand v tlaUji, ki otežujejo iz- voz. Ker kmetje ne morejo prodati živine, tudi težko pla- čajo svoje davčne obveznosti, od teh pa je odvisen naš ce- loten proračim.« »Iz občinskega pro- računa se napaja vrsta najrazličnej- ših dejavnosti. Ka- tere izmed njih po- rabijo največji del v proračunu zbra- nega denarja?« JOŽE DEBERŠEK: »Največ denarja moramo odšteti za kultumoprosvetno dejaivnost; le-ta porabi preko 50% vseh proračunskih sredstev. Sred- stva, ki so namenjena šolstvu se bodo povečala za toliko, kolikor se bo povečal letošnji proračun, to je za 4%. Izred- no visok delež proračimskih sredstev gre za reševanje so- cialnih problemov. Občina vzdržuje kar precej oskrbo- vancev v raznih domovih in letošnji izdatki v te namene se povečujejo za 90%, Med- tem, ko smo v lanskem letu porabUl na tem področju 14 milijonov Sdin, moramo v letošnjem letu odmeriti kar 23 milijonov.« »Naše bralce bo za- nimalo , kolikšna sredstva so name- njena upravnim in ostalim državnim or- ganom?« JOŽE DEBERŠEK: »Občin- ska uprava prejme letos rav- no toilflko denaa?ja, kakor ga je prejela v lanskem letu, to je 121 milijonov Sdin. Neko- liko povečujemo sredstva za sodišče in tožilstvo, medtem ko ostaja vse ostalo v lansko- letnih mejah.« Upajmo, da bodo težave pri sestavljanju dokončnega pred- loga proračuna čim manjše in da bo delo odbornikov, ko bodo na prihodnji sejd spre- jemali proračim čimla^je. BERNI JOŽE DEBERŠEK, predsednik skupščine ob- čine MOZIRJE NOV PROSPEKT Nedavno tega so se v Na- zarjih pri Mozirju zbrali tu- ristični delavci Zgornje Savi- njske doline na skupnem de- lovnem sestanku, ki je bil sklican na pobudo skupščine občine Mozirje. Sestanka se je udeležil tudi predstav- nik turistične zveze tovariš VODLAR. Udeleženci so raz- pravljali predvsem o tem, da bo potrebno za celotno turi- stično področje Zgornje Sa- vinjske doline izdelati sku- pen prospekt, ki bo dostoj- no reprezentira! in propagiral naravne lepote ter turistične znamenitosti tega dela Savinj ske d&line. Prospekt l>o nedvomno po- membna pridobitev za razvoj turizma na tem področju, saj je pomanjldjivo propagi- ranje naravnih lepot doslej razvoju turizma samo škodo- valo. V prospektu bo upo- števan tudi rekreacijski cen- ter na Mcairski planini, ki bo nedvomno osrednja turi- stična privlačnost za mnoge domače in tuje turiste. -ik ZDRUŽITEV PODRUŽNIC Pretekli teden je bil v Ve- lenju združitveni sestanek sin- dikalnih podružnic obeh se- daj združenih zdravstvenih domov. Poleg združitvenih formalnosti so obravnavali tu- di statut nove delovne skup- nosti, pravilnik o delitvi do- hodka in osebnih dohodkov ter dokument o bodoči orga- nizaciji dela. Udeležba je bi- la dobra. Še nekaj tednov trdega dela in prvi blok v Lučah ob Savinji bo končan. V pritličju zgradbe bo dobila prostore samopostrežna trgovina, vrhnji prostori pa so namenjeni stanovanjem. (Foto: Bemi) PA OBČNI ZBOR? Planinstvo ima v Zgornji Savinjski dolini dolgoletne in bogate izkušnje. Niso redki primeri, ko so pri posamez- nih planinskih društvih včla- njeni tudi planinci iz drugih krajev. Pri Planinskem dru- štvu v Lučah so Mli nekoč včlanjeni tudi planinci iz Ce- lja, r^i pa to edina poseb- nost PD Luče, posebna zani- mivost je tudi v tem, da te- če že tretje leto, odkar je ime- lo društvo zadnji redni obč- ni :^or. Morda bi pa le ka- zalo, da odgovorni za to, opra- vijo vsaj to, da dajo član- stvu možnost, da jih razreši- jo ... NEIZKORIŠČENE , APARATURE Lučani so si dolga leta že- lel!, da bi imeli v kraju film- ske predstave. Pred leti je KZ kupila OTkotračno aparatu- ro s pomočjo katere so občas- no vrteli posamezne filme. Ob modernizaciji kinonaprav v Ljubnem pa so Lučani dobiU dve širokotračni aparaturi, ki že dve leti počivata v orodjar- ni gasilskega^ doma. Da pa lah- ko pride na svoj račun pred- vsem tamka,ji3na mladež pri hajajo ob nedeljah iz Solča- ve v Luče predvajati ozkotrač- ne fikne. Morda bd le kazalo, če bi uporabljali lastne apa- rature in kljub temu, da je v vasi precej televizorjev, zavr- teli tu in tam kakšen kvalite- ten film. PRIDOBITEV ZA LUČANE Dolga leta so imeli Lučani, bolj pa še Lučanke, težave s tem, ker v kraju ni bilo fri- zerja. Tudd kakšnemu turistu in gostom, ki preživOjatJo svoj dopust v tem kraju je včasih kazalo, da bi si malo uredU svoje lase, pa žal tega v Lu- čah ni mogel opraviti. Danes in v bodoče teh veSm ni in jih ne bo več. V zgornjem de- lu vasi se na ena izmed no- vih hdš blešči napis: MARI- JA MOLICNTK, friBeirski sar Ion. SEJA ŠTABA Na nedavni seji štaba za ob- rambo pred elementamimi in drugimi hudimi nesrečami so sklenili, da bo nujno po- trebno organizirati varstvo pred hudimi nesrečami tudd v nekaterih večjih delovnih organizacijah na področju ob- čine. Občinski štab je spre- jel tudi plan za izvajanje uk- repov ob elementarnih in dru- gih nesrečah, ki lahko do- lete občane mozirske komu- ne. VOLITVE IN REELEKCIJA Občinski sindikalni svet v Mozirju je obravnaval proble- matiko, ki se vsako leto po- javlja v zvezi z volitvami v sa- moupravne organe. Letos bo- do volitve na področju vse ob- čine predvidoma meseca apri- la. Občinsko sindikalno vod- stvo je analiziralo tudi kri- terije v zvezi z ocenjevanjem uspešnosti dela direktorjev v zvezi z predstoječo reelelccijo. Na seji plenuma pretekli če- trtek so sprejeli tudi prora- čun za leto 1968. iz katerega je razvidno, da bo občinska sin- dikalna organizacija zbrala iz članarine nekaj preko 5 mili- jonov starih dinarjev. V iz- datkih je planirano, da bodo podružnice dobile 1 milijon, ; kulturno prosvetna in šport- na društva prav tako mili- jon, medtem ko bodo za last- ne funkcionalne izdatke po- rabili poldrugi milijon starih dinarjev. SEMINAR ZMS V Logarski dolind je bil 2. in 3. marca seminar za člane vodstev mladinskih aktivov in občinskega komiteja ZMS Mozirje. Seminar je vodil JOŽE RAKUN, k! je podal tu- di ugotovitve iz obsežne anke- te, k! jo je izvedlo občinsko vodstvo ZMS. O gospodar- skih dosežkih v letu 1967 ter o perspektivah mozirsike ob- čine je udeležencem govoril predsednik skupščine občine JOŽE DEBERŠEK. O odno- sih med KZ in kooperanti je govoril ANTON VENEK, o stališčih SFRJ do nekaterih aktualnih mednarodnih politifi nih vprašanj pa tajnik obči- ne RUDI ZAGER. Seminar je bU zaključen s predavanjem člana CK ZMS IGORJA ŽIT- NIKA o metodah dela mladin- ske organizacije. Seminarja se je udeležilo 16 udeležencev, izostali pa so mladinci ia LUC, NOVE ŠTIFTE, REČI- CE In LJUBNBGA. LUČE DOBIJO NOVO KANALI- ZACIJO Ne mine leto, da ne bi Lučani organizirali kakšno večjo akcijo. Začeli so pred leti z napeljavo elek- trike, nadaljevali z vodo- vodom in televizijskim pretvornikom, letos pa je na vrsti kanalizacija. Pred- sednik odbora, v katerem so Leopold Supin, Tone Kramar, Vinko Knapič, Stanko Mlačnik, tovariš Franc Bergrnc nam je o gradnji vaške kanalizacije povedal bledeče: »Nova kanalizacija je bi- la več kot potrebna. Vas se je v zadnjih letih izred- no razširila, saj je samo v zgornjem delu zrastlo 22 novih lepih hiš. No, ne samo zavoljo teh, zaradi potreb cele vasi je bilo nujno, da zgradimo novo kanalizacijo. Po predraču- nu, ki je bil izdelan, bomo potrebovali 11,962.000 SD, ki jih bodo prispevali pfedvsem večji uporabniki kanalizacije, med katere sodi trgovina Mercator, Zadruga in druge. Nekaj sredstev bo prispevala ob- čina, nekaj krajevna skup- nost, občani pa bodo so- delovali s prostovoljnim delom. Nabavili smo že 706 komadov betonskih cevi in že izkopali 122 me- trov jarkov, če bo šlo vse po sreči in ne pride vmes kaj posebnega, bo v zgor- njem delu naselja kanali- zacija dograjena že do 1. maja.« Vrednost prostovoljne- ga dela bo presegla 3 mi- lijone starih dinarjev, medtem ko bodo uporab- niki plačali 6,680.000 dinar- jev. Trenutno so po po- stavljenem planu opravili 12 odst. vseh predvidenih del in zbrali 8 odst. po- trebnih denarnih sredstev. KDAJ BO PORAVNANA ŠKODA Pred približno dvema ali trem! leti je Vodna skupnost iz Celja ob sodelovanju s Tu- rističnim društvom v Lučah zgradila na potoku Lučnica (ki je v Lučah desni pritok Savinje) lesen jez z namenom, da bi LUCE pridobilo prepo- trebno kopališče. Celotna in- vesticija je znašala okoU 3 mi- Ujone starih dinarjev, od ka- terih je Turistično društvo v Lučah prispevalo pol milijo- na. Kljub temu, da so mnogi domačini gradnji jezu naspro- tovali, češ, da bo narasla vo- da zasula korito s prodom, so napravo zgradili tako, ka- kor 90 predvidevali projekti. Resnici na ljubo bodi pove- dano, da je šla celotna inve- sticija dobesedno po vodi, ker so se napovedi domačinov v celoti uresničile. S kopališčem ni bilo torej nič (nekoliko globlja voda je kljub drugač- nim predvidevanjem nasta- la pod jezom tn ne nad njim) in zaman so bili potrošeni de- narci. Kako gleda na izgub- ljeni denar Vodna skupnost je stvar njihovih samouprav- nih organov, res pa je, da se močno hudujejo pri Turistič- nem društvu, kjer so nam po- vedali, da bodo svoj delež vlo- ženega denarja zahtevali na- zaj. Od koga pa, smo jih po- harah, pa so povedah, da ne- dvomno od Vodne skupnosti, saj je ona edina kriva, da so tudd društven! denarji »spla- vali po vodi ...« KULTURNO MRTVILO Kulturno prosvetno društ- vo v Lučah je bilo njega dni zelo aktivno. Domačini so ve- deli i>ovedati, da že več kot tri leta ni bilo v kraju no- bene naštudirane igre. Zani- mivo, da tudd v tem prime- ru, enako kakor v primeru kina, prihajajo na gostovanja Solčavani, ki so še vedno ena- ko aktivni kakor nekoč. Res- nica na ljubo moramo pove- dati tudd to, da je kraj že pred leti dobdl TV pretvorni- ke in da ljudje zelo veliko gledajo televizijo. Opravičilo za nedejavnost pa to prav go- tovo ne more biti in kazalo bd, da bi se o prosvetnem društvu pristojne organizaci- je malo pogovorile . .. Bloku na Ljubnem res ni kaj reči, zato pa bi lahko rekli kakšno pikro na račun ograje pred njim. Pa raje ne bomo, ker smo prepričani, da jo bodo Lju- benci, če prej ne, do sezone sigurno popravili... v (Foto: Bemi) 14. iixaxL;a 1968- MOZIRJE TEDNIK 11 NA KRATKO PODRAŽITEV PIVA Občinski odlok o spreme- njenem prometnem davku za prodajo piva je že vplival tu- di na cene te polalkoholne pijače. Tako v lokalih druž- benega sektorja v konjiški občini piva ne morete več kupili za 220 starih dinarjev, temveč za 250. Zanimivo je le to, da piva niso podražili privatni gostinci. ZDRUŽITEV TREH Poleg stare variante o združitvi obeh gostinskih po- djetij v konjiški občini, zdaj razpravljajo tudi o tretji, ki naj ti: povezala pod skupno streho kmetijsko zadrugo, go- stiniska podjetja in trgovsko podjetje »Dravinjski dom«. ŠE EN ZBOR v zadnjem času smo že nekajkrat pisali o dveh mo- ških pevskih zborih v konji- ški občini — o tistem, ki dela v Zrečah in o zboru, ki so ga ustanovili v občinskem sredi- šču. Zvedeli smo, da obstoja še tretji »odrasel« pevski zbor in sicer pri konjiškem društvu upokojencev, ki se prav tako redno sestaja in va- di kot se spodobi. DAR DEKLET Dekleta iz 2ič so po svoji stari navadi tudi letos za dan žena obiskala nekaj najsta- rejših žena na območju kra- jevne skupnosti Prinesle so jim skromna darila in se jim zahvalile za vso skrb in lju- bezen. Tako so voščile tudi 90-letni Mariji Kokotec, ki je najstarejša prebivalka Žič. BREZ OSREDNJE PRIREDITVE Tudi v vsej konjiški občini so proslavili 8. marec, Dan žena. v večini delovnih orga- nizacij so sindikalne podruž- nice pripravile za svoje čla- nice pogostitve, gostinci pa so poskrbeli, da je bil v ob- činskem središču v vsakem lokalu tudi ples. No, zanimi- vo in nič kaj razveseljivo pa je, da letos v Konjicah ni bi- lo nobene osrednje proslave ali prireditve, na kateri se je običajno zbralo tudi po več kot 600 žena, skratka to- liko, da je bila dvorana pro- svetnega doma lepo polna. Gotovo bi organiziranje take prireditve ne terjalo veliko denarja, saj v občini deluje nekaj dobrih amaterskih sku- pin, ki bi verjetno rade dale svoj prispevek k proslavi bor- benega praznika žena. Tako se je praznovanje ustavilo bolj pri materialni kot pri mani- festativni obliki, kar pa ni najbolje. ' VRNIL SE JE Prosvetno društvo iz Loč je v zadnjih dneh nekajkrat uprizorilo igro »Vrnil se je«, ki 90 jo naštudirali v letošnji sezoni in z uspehom odigrali v domačem kraju. Gostovali pa so tudi v Slov. Konjicah in sicer 8. marca ter s tem dali svoj prispevek k praznovanju dneva žena. AVTOBUS ZA LIČNICO Ličnica je vas na rneji ko- njiške in bistriške občine, ob kateri se človek spomni na tisto ljudsko modrost »car je daleč, bog visoko« — ali z drugimi besedami: tu se lju- dje v glavnem lahko zanašajo le sami nase. Na zadnjem zboru občanov pa so le na- slovili prošnjo na nekoga tretjega. Gre namreč za av- tobusao zvezo. Kraj je brez nje in potemtakem precej od- rezan od središč. In vendar se iz Ličnice vsak dan vozi na delo v Konjice ali Bistri- co več kot 20 ljudi. Do Loč se peljejo s kolesom, od tam z avtobusom. Pa so predlagali, naj bi vsaj zjutraj vpeljali novo avtobusno progo: od Slovenske Bistrice do Ličnice, od tam pa v Jernej iii Loče. Za ta predlog so tudi občani Križnega vrha v bistriški ob- čini, zato bi ga res kazalo proučiti. NAJPOMEMBNEJŠI LETOŠNJI AKCIJI Vodovod in šole Prebivalci Žič ne stojijo prekrižanih rok Žiče, o Icaterili v zadnjem času v konjišlvi občini več govorijo tudi zaradi tega, ker bodo iz tamkajšnjega zajetja napeljali vodo v dobršen del vodovodno »pro- blematičnih« območij, so se razpotegnile ob precejš- njem delu ceste, ki pelje proti Ločam. Ljudje, ki so to vasico izbrali za svoje stalno bivališče ali pa ostali v njej preprosto zato, ker so se tam rodili, seveda ne živijo brez problemov. Vendar pa kakšnih poseb- nih tudi nimajo. Tako je pač kot marsikje drugje: zanje vse po starem, za druge pa marsikaj novega. Značilno za prebivalce 2ič je, da se nikdar niso kaj preveč zanašali na to, da jim bo njihove krajevne pro- bleme rešil nekdo tretji. La- ni so si sarhi zgradili novi most čez Žičnico, pomagali pa so tudi pri jx>pravilu va- ških cest. Nekaj z denarjem in gradbenim materialom, ne- kaj pa s prostovoljnim de- lom. Tudi za šolo, ki je po- trebna popravil, so že zbrali nekaj denarja. Letos pa se bodo lotili vodovoda. »Spodnji del Zič se ne more pohvaliti z dobro vo- do,« nam je pripovedoval to- variš Franc Pavšer, ki so mu vaščani naložili na ramena kar dobršen del najodgovor- nejših krajevnih dolžnosti — med drugim tudi predsedni- ško mesto krajevne skupno- sti in KO Socialistične zveze«,; »ob sušnih dneh pa je tudi zmanjka. Tako se bo tudi krajevna skupnost in z njo vred seveda občani, vključila v uresničitev načrta o rekon- strukciji in izgradnji najpo- membnejšega konjiškega vo- dovoda. Zajetje leži na našem območju, zato je razumljivo, da si bomo prizadevali, da bi dela hitro napredovala, po vseh naših močeh. Kraj se namreč razmerova ■ hitro širi in ko bomo rešili vpra- šanje vodovoda, se bo verjet- no treba lotiti kanalizacije. Tako komunalnih problemov nikoli ne zmanjka.« Ker smo bili v žicah dan po tistem, ko so se občani loškega predela sestali, da bi se pogovorili o tem, ali bi kazalo predpisati samoprispe- vek za investicije v osnovno šolstvo, smo seveda povpra- šali tudi po tem vzdušju. »Vse tri šole na našem ob- močju — v Zbelovem, Jer- neju in Žicah, pa tudi v Lo- čah, kjer je centralna šola — so potrebne popravil in dozidav. V Žicah bi morali urediti telovadnico, pa šolsko kuhinjo, v katero je treba napeljati elektriko in vodo- vod, ograja se bo podrla, če je ne bomo popravili — in še kup drobnih opravil je, ki pa terjajo svoj denar. Davki v naši občini bodo letos si- cer nekoliko nižji kot prej- šnja leta, toda kmetu zara- di razmer na tr.gu ne gre naj- bolje. Tudi delavci so precej obremenjeni z najrazličnejši- mi dajatvami. Vendar bomo gotovo pomagali pri obnav- ljanju naših šol. Za najnuj- nejša dela bi potrebovali pri- bližno tri in pol milijone di- narjev. Del tega bomo nedvo- mno morali zbrati sami. Da bi se na referendum dobro pripravili, smo že imenovali posebne odbore, ki bodo ljudem podrobno razložili, kakšne so potrebe šol na našem območju in kdaj bi jih lahko zadovoljili, če se odločimo za samoprispevek ali če rečemo ne. Verjetno pa tudi tokrat ne bomo od- povedali ...« Vodovod in šole, to bosta torej dve najpomembnejši skupni nalogi prebivalcev Žič v letošnjem letu. Prav- zaprav gre samo za začetek obsežnejšega dela, ki bo tra- jalo tudi še naslednje in mor- da še katero leto. Gotovo pa je, da bomo ob likofu ob- računali z dvema največjima problemoma, ki jih bremeni- ta že nekaj časa. I.B. Zadovoljni z delom uprave Upraim občinske skupščine Slov. Konjice, ki jo je lani uspešno vodila tajnica uprave Truda Nemeševa, je opravila veliko delo. Ljudje na terenu ugotavljajo, da je uprava v svojem delu ažurnejša, pa tudi njen odnos do strank je veliko boljši. Kljub povečanemu obsegu dela so zdržali z nespremenjenim številom zaposlenih in tako bo verjetno ostalo tudi v letošnjem letu. Le gradbenega inšpektorja nujno potrebujejo in namestili ga bodo še v tem mesecu. Gotovo bo s to odločitvijo rešeno eno tistih vprašanj, zaradi katerih ljudje največ negodujejo. Da bi izboljšali kadrovsko strukturo, Ijtidje, zaposle- ni v občinski upravi, tudi izredno študirajo. Od 56 se jih je za nadaljnje izobraževanje odločilo kar dvanajst, od katerih jih bo polovica končala šolanje že prihodnje leto. K temu jih spodbuja tudi način nagrajevanja, ki določa odtegljaje za pomanjkljivo izobrazbo. Tako bo letg 1969. vrineslo spremembe tudi na teni področju. ■ Načrtno štipendiranje v občini Slovenske Konji- ce je štipendiranje dijakov in študentov na raznih šo- lah in fakultetah v zadnjih letih upadlo. Takšna je bila ocena komisije za štipendi- ranje pri Občinski skupšči- ni, ki se je pred dnevi se- stala. Ugotovili so tudi, da delovne organizacije po kon- čanem šolanju veliko štipen- distov ne zaposlijo. Kljub te- mu pa na drugi strani ugo- tavljajo, da v posameznih de-; lovnih organizacijah šc ved-' no primanjkuje strokovnega kadra, predvsem tistega z vi- šjo in visoko izobrazbo. Skupščina občine daje iz sklada za štipendiranje in kr ditiranje štipendije 25 dija- kom in študentom. Skupno pa je v občini okoli 150 šti- pendistov, ki redno študira- jo in približno isto število takih, ki študirajo izredno. Da bi omogočili nadaljevanje šo- lanja predvsem izredno nadar jenim učencem, socialno šib- kim in otrokom borcev, bo komisija za štipendiranje pri občinski skupščini predlaga- la, da se ustanovi sklad, v katerega naj bi prispevale de- lovne oi-ganzacje svoj delež. Z vodstvi osnovnih šol bi se dogovoril, da že zgodaj za- čnejo spremljati posebej na- darjene otroke in jih nato predlagajo za nadaljnje šola- nje. Komisja se je zavzela tudi za stimulativnejša meri- la pri štipendiranju tistih di- jakov in študentov ki uspeš- no in redno študirajo. USKLAJEN ODLOK Občinska skupščina Slov. Konjice je uskladila odlok o prftpevku za uporabo mest- nega zemljišča, ki ne govo- ri o kvaliteti stanovanja kot o enem izmed kriterijev za odmero prispevka. Po novem bi morali skoraj vsi stano- valci plačevati občutno višji prispevek, toda občinska skup- ščina se je odločila za omi- litve, ker bi bile nove obre- menitve po njenem mnenju previsoke. STARO DRUŠTVO v. Žicah trdijo, da imajo najstarejše prosvetno dru- štvo. Ljudje so se v taki or- ganizaciji združevali vse od leta 1895, ko je bila v vasi ustanovljena čitalnica. Odtlej je domače prosvetno društvo redno delovalo, razen pre- sledka v drugi svetovni vojni, v sezoni so naštudirali vsaj eno uprizoritev. GARAŽE V KONJICAH stanovanj sko-komunalno pod- jetje v Slov. Konjicah se je odločilo, da bo v bližini no- vozgrajenih stolpnic v Novi ulici zgradilo 16 avtomobil- skih garaž. Prvotno so name- ravali postaviti montažne ga- raže, pa so se kasneje raje odločili za zidane. Vsaka ga- raža bo imela električno raz- svetljavo, v sredini med nji- mi pa bo pralnica. Predvide- vajo, da ho mesečna najem- nina znašala okoli 5000 starih dinarjev. Za lastnike železnih konjičkov, ki vedrijo pod mi- lim nebom, bo to vsekakor velika pridobitev. V. L. MOST ČEZ SAVO Odkar je cesta od Zidane- ga mostu do Radeč asfalti- rana, je postal most čez Sa- vo zelo prometen, a nove- mu bremenu očitno ni več kos, saj ga morajo venomer pvopravljati. Pešce, kolesarje in moipediste vznemirjajo predvsem kovinski pragovi obakraj mostu, ki so že mar- sikoga spodnesli. Hkrati z na- črti za nadaljno asfaltno po- vezavo proti Zagrebu bi mo- rali nedvomno misliti tudi na dosledno ureditev mostu. ZVONČKI ZA TOVARIŠICO Na cesti, ki pelje od žič proti Slovenskim Konjicam smo dohiteli dva dečka, ki sta korajžno dvignila roki, polni zvončkov in nam obetajoče pomahala. Nenadoma si zaželim teh krhkih cvetic, pa zaustavim avto in ji- ma zakličem: »Koliko pa hočeta zanje?« Fantiča se v zadregi prestopata z noge na nogo, dok- ler se starejši le ne o junaci: »Saj jih ne prodajava. Samo peljati sva se hotela, v šolo.« Ko se stlačita na zadnji sedež, ju seveda vprašam, komu so namenjeni zvončki, ki niso naprodaj. »To je pa za tovnrišico,« sta rekla in dodala, da jih skoraj vsak dan nabereta »To rnora biti pa veliko zvončkov v vašem razredu, če jih nosite vsi« sem se nasmejala. Zasmejala sta se tudi fanta: »Saj imamo veliko vazo!« Martin Brglez in Milan Ratej sta doma iz Nove vasi, v šolo pa hodita v Konjice. Vsak dan. Kadar ima- ta pouk popoldne, morata svojih pet kilometrov prepe- šačiti, kajti avtobus vozi samo zjutraj. In kadar je tako sončen dan kot je bii tisti ob našem srečanju, res ne moreta mimo vabljivo kimajočih zvončkov. Zlasti ne, ker jih lahko nabereta za tovarišico! Tako dobijo drobni zvončki svojo posebno vrednost in — ne bi jih prodala za noben denar. Tudi za vožnjo v šolo ne! —ib ()GI.AŠl JI K V Ci-lJSKKIVl TKD.MKU 12 TEDNIK- SLOVENSKE KONJICE 14. marca 1968 pO DAL.TŠEM OKLEVANJU SO SE ODLOČILI ZA LOKACIJO *Joj, kam bi del?" ^udi laški bazen velja Aškerčev odgovor: »I, kjer si vzel!« približno pred desetimi leti so Laščani zasadili prve Lnsite na mestu, kjer je danes bencinska črpalka, I namero, da bi zgradili bazen. Natančni razlogi, Lkaj takrat z deli prenehali, niso več znani. \lenda so govorili o prodnatih tleh in talni vodi. zdaj so po daljšem oklevanju spet določili lokacijo v nfp*'^''*'^"* bližini, namreč med bencinsko črpalko ju zdraviliško vilo »Savinjo«. Upajmo, da se usoda „e bo ponovUa. Va nedaraem sestanku pred- stavnikov vseh zainteresira- društev in organizacij so ^ dokončno odločiti za loka- jo odprtega bazena v La- j^eni- odločitev je nedvom- ^ vplivala velika pripravlje- nost laškega zdravilišča, saj ^ je odločilo, da odstopi v ko- "^l bazena svojo vilo »Savi- pja« in '^'se trenutne viške ter- jnalne vode. sestanek so sklicali na po- l,udo turističnega društva, ki ^ nastopalo kot investitor, ^edt-e«! ko se bodo šele kas- j^je odločili, kdo bo uprav- jjal bazen. ^ Bazen bo imel oUmpijske dimenzije, polnjen bo s ter- malno vodo, kar bo dovolje- valo tudi jesensko in zimsko Itopanje kakor v čateških To- plicah. Čistilnih naprav ne bo, Ijer bo imela voda pretok in zategadelj bodo verjetno tudi redke prekinitve kopalnih dni zaradi čiščenja bazena. Ska- kalnice ne nameravajo gradi- ti, vendar bi imel bazen rahel nagib, kar bi dovoljevalo sko- ice 2 roba. Za začetek bi zdravilišče od- stopilo vse viške termalne vo- de, ko pa bo začelo uprrab- Ijati za svoje potrebe nov vre- lec, bo vsa termalna voda iz idajšnjega vrelca namenjena bazenu (približno 30 1/sek). Zdravilišče namerava tudi v prihodnje raziskovati možnot navih virov termalne vode, za Itar imajo že obljubljen denar •2 sklada Borisa Kidriča, in če bodo raziskave.uspešne, bo' vode dovolj za zdravilišče in 'Dazen. Vilo »Savinja«, ki jo že zdaj Mravilišče uporablja le v iz- ;*innih primerih, bi hkrati z gradnjo bazena preuredili v restavracijo, v gornjih pro- storih pa bi bilo kakšnih 25 ležišč. Od restavracije do ba- zena bi uredili teraso, vso oicolico pa bi prilagodili po- trebam nove,ga rekreacijskega centra. Med črpalko in baze- Km bi bil velik parkirni pro- stor, drugo okolje pa bi upo- rabili za razne 'sorodne šport- ne objekte (badminton, mini- Soli in podobno), kolikor bo pač prostora. Sestanka so se udeležUi tu- di predstavniki mvesticijskih birojev iz Trbovelj, ki so si tudi ogledali zemljišče. IBT bo namreč pripravil idejni projekt v celoti, ki bi naj bil gotov že aprila. Po potrditvi idejnega projekta bi začeli pri- pravljati glavni projekt za pr- vo fazo, vse druge objekte pa zatem po vrsti, kakor bodo pač imeli denar. Denarno vprašanje za grad- njo bazena namreč še vedno ni rešeno. Prva tombola je si- cer dala nekaj dobička, nekaj ga pričakujejo tudi od letoš- nje vključno s prireditvijo praznik piva in cvetja. Toda tudi vse to ne bo dovolj, kaj- ti po približnih ocenah bo sa- mo prva faza stala okoli 130 milijonov S din. Pobudniki za gradnjo baze- na predvidevajo, da bodo le- tos mogli zbrati vso potreb- no dokumentacijo (od teren- skih in meteoroloških razis- kav, do projektov, lokacijske- ga in gradbenega dovoljenja) in prihodnje leto naj bi omo- gočilo tudi začetek del. Ob vseh teh načrtih so se že zdaj odločili, da bodo hkrati zgra- dili slačilnice najnranj za pet- sto obiskovalcev. 2e zdaj ve- do, da bodo morali pozimi slačilnice ogrevati, ker bi ter- malna \'oda ne zadoščala za ogrevanje in zategadelj bo- do zgradili centralno kurjavo za vilo »Savinja« in slačilni- ce skupaj. Laščani bodo zdaj s tem sklepom verjetno potolaženi, vendar upajmo z njimi vred, da se ne ponovi usoda izpred desetih let. Herbert Savodnik Z »merx marketom« so Laščani kar zadovoljni, da, celo hvaležni so celjskemu trgovskemu podjetju, ker jim je omogočil veliko izbiro blaga. V začetku se tudi niso dosti zmenili za podrtijo, ki je ostala okoli nove trgovine, saj so tega vajeni okoli vseh gradbišč. Toda zdaj se že marsikdo s pomislekom zagleda v podprto steno sosednje hiše in na razmetano dvorišče, kjer je nekoč »merx« obljubljal betonsko ploščad z mizami in stoli. Morda bo letos okolje vendarle dobilo drugačen videz. (Foto: H. Savodnik) Črna puščica kaže približno lokacijo odprtega bazena, votla puščica pa zgradbo zdravilišča »Savinja«, ki bi naj z novim bazenom dobila vlogo restavracije in prostor za kakšnih 25 ležišč. Ce se bo uresničila tudi informacija, da se je podjetje INA odločilo za ureditev okolja bencinske črpalke, bo prihod v Laško kmalu čisto ir:- drugačen. (Foto: H. Savodnik) Kje je mladina Breze pri Laškem so odmak- njena hribovita vasica, odda- ljena od vseh prometnih po- ti. Niti mladina hiti odrasli nimajo tu nobenega razve- drila v prostem času. Zato je upravičena zahteva po igrah in drugi zabavi. Učiteljev je veliko, vendar so močno zaposleni v šoli ter z raznimi krožki, poleg tega pa jih kar šest študira izredno na pedagoški akade- miji v Ljubljani. Kljub vse- mu sta učiteljici začetnici Se- ličeva in Kotarjeva poskusi- li obuditi vaško organizacijo zveze mladine, kar pa jima ni usipelo. Sklicali sta mladino, da bi se pogovorili o delu v nasled- njem obdobju, da bi razdeli- li vloge za igro, hkrati sta pri- redili mladinski ples. Toda mladine ni bilo. Kje je vzrok, ni znano. Opaziti je, da se mladina raje sestaja v edini gostilni na vasi, kjer ji mine- va čas ob kapljicah alkohola, kot pa na sestankih ali pri- pravah na prireditve. Mladina ima sedaj vse mož- nosti, da bi zaživela, saj je vas pridobila z adaptacijo in dozidavo šole tudi manj- šo dvorano, v kateri bi lahko delala. Poleg tega bi z manj- šimi prispevki zbrala denar za nakup televizorja ali ne- kaj garnitur šaha in si kraj- šala prosti čas. Nauspeli poskus bodo po- novili, morda bo drugič uspe- lo, saj bi mladina tako korist- no uporabila prosti čas, sta- rejšim pa pripravila marsika- tero prireditev, po kateri hre- penijo. NA KRATKO AKADEMIJA ZA DAN ŽENA Na večer pred dnevom žena so učenci laških šol pripra- vili uspelo akademijo v veli- ki dvorani doma Dušana Po- . ženela. Tako je mladina po- 1 častila dekleta, matere in žene in tako omogočila tudi laško osrednjo prireditev ob tem enkratnem dnevu. V de- lovnih kolektivih so priredili ženam majhne prigrizke in Jim iskreno čestitali ob nji- hovem dnevu. Svečanosti so bile letos pač nekoliko bolj skromne, vendar zategadelj nič manj iskrene. NADOMESTNE VOLITVE Republiški poslanec sociaH- no-zdravstvenega zbora Vera Manfreda se je odpovedala mandatu in zatorej bodo v ob- čini Laško 18. aprila nadomes- ne volitve. V teh dneh se v vseh kolektivih, ki bodo so- delovali pri nadomestnih vo- litvah, dogovarjajo na sestan- kih o novih kandidatih, med- tem ko se bodo dokončno od- ločili na bližnjih kandidacij- skih zborih. PRED REELEKCIJO V občini bodo ob letošnji reelekciji ponovno volili oko- li deset direktorjev. Poleg drugih družbeno-političnih or- ganizacij je o reelekciji pred dnevi razpravljalo tudi pred- sedstvo občinskega sindikalne- ga sveta. Predsedstvo je bilo soglasno, da je potrebno uve- ljaviti dopolnila k zakonu o reelekciji, hkrati pa bi bilo potrebno v mnogih statutih delovnih kolektivov dopolniti načela in določila o ponovni izvolitvi. • Predsedstvo je razpravljalo o problemih nezaposlenosti in o pravilniku za dodeljevanje pomoči začasno nezaposlenim delavcem. Vse svoje sklepe bo predsedstvo po3redovalov razpravo sindikalnim podruž- nicam in bomo o njih še po- ročali. PRIKLJUČITEV Trgovsko podjetje »Kurivo- promet« v Radečah se je že odločilo za priključitev h KZ Laško, medtem ko bo zadru- ga izrekla svojo odločitev z referendumom 2.5. marca. O tej integraciji je že razprav- ljal zadružni svet in se tudi zanjo odločil, zato je povsem verjetno, da bo to odločitev potrdil tudi kolektiv z referen- dumom. , REGULACIJE ŽIKOVICE Laščani se že dokaj časa u- badajo z neurejenim potokom žikovico, ki teče skozi mesto, željo, da bi ta potok nekako uredili, so izrekli že večkrat na raznih sestankih in zbo- rih volivcev. Zdaj kaže, da bo uspelo v vodnem skladu zbra- ti namensko okoU 15 mili- jonov SD, ki bi jih zbrali z denarjem, katerega plačujejo podjetja kot vodno odškodni- no. V dogovoru z vodno skup- nostjo »Savinja« bi ta denar uporabili za regulacijo nevšeč- nega potoka. Ta denar se ve ne bo zadoščal za dokončno kanalizacijo, toda tudi zače- tek nekaj velja. PODPORA PRORAČUNU Delovne organizacije v ob- čini se zavedajo mnogih skup- nih potreb, ki bi jih morala reševati občinska skupščina iz proračuna, a ji za njih re- šitev manjka denarja. Zatega- delj so se že mnogi kolektivi odločili za izredno podfK>ro proračunu. Na nedavni seji je tudi zadružni svet KZ Laško odobril 300 tisoč starih dinar- jev za zdravstveni dom v Ra- dečah in 1,400.000 SD za ure- ditev cest Laško—Marija gra- deč ter Radeče—Vrhovo. Po- dobno so se odločili tudi že mnogi drugi, medtem ko v ne- katerih kolektivih še vedno razmišljajo o višini možnega prispevka. Zbor zavarovancev-kmetov v nedeljo, 3. 3. 1968 je bil ob uri zbor zavarovancev kme- tov s področja krajevnega u- rada Brez, kamor štejejo va- si Breze, Mala Breza, Trcbni dol, Curnovec, Velike Gra- hovše tn Mačkovec. Na tem področju živi okoli 160 kme- tov-zavarovancev z družinski- mi člani. Zal seje zbora udeležilo ma- lo kmetov, vendar je bil zbor zelo živahen. Tovarišica Zvon- ka šlibar, zastopnica komu- nalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje, je prisotne obvestila o sklepih skupščine komunalne skupnosti zdrav- stvenega zavarovanje kmetov Celje. Ta je na svoji nedavni seji zagotovila in določila pra- vice iz zdravstvenega zavaro- vanja osebam, zavarovanim pri komunalni skupnosti zdra,vstvenega zavarovanja kmetov Celje. V sklepu je ne- kaj novosti, ki izboljšujejo pogoje kmeta zavarovanca, še vedno pa niso za vse dovolj ugodne, kar so tudi na zboru izrazili. Po živahni razpravi so za- varovanci predlagali za kan- didata skupščine komunalne skupnosti zavarovanje kmetov Konrada Jurkoška, kmetoval- ca iz Vrha nad Laškim in ga tudi izvolili. Izrazili pa so že- ljo, da bi se radi kdaj z njim pogovorili o svojih teža- vah in problemih glede zdrav- stvenega zavarovanja. N. F. V prihocjnji številki boste brali odgovore precJsednika občinske skupščine tovariša Mihe Prosena na vprašanja občanov na zborih volivcev Voclo\ od v Brisah Proti koncu leta je pc ob- novljenem vodovodu v Brišah pritekla voda iz rezervoarja, ki je tik ob planinski poti proti Gašperjevi koči. Vodo- vod uporablja sedem občanov, a rezervoar zmore 2300 lit- rov in bi zadoščal tudi v pri- meru požara, zato so zgradili tudi poseben požarni hidrant. Vodovod, ki so g i tudi zgra- dili leta 1931, so uporabniki obnovili s prostovoljnim de- lom, kar je še toliko bolj pospešilo dela. Seve so gra- ditelje podprli tudi drugi in zato so nadvse hvaležni ce- mentarni, ki jim je podari- la 30 vreč cementa, gasilske- mu društvu kurilnica Zida- ni most za gasilske cevi in KS Zidani most za prispevek 700.000 SD. Ce bi sešteli vse pri.spevke, bi lahko ocenili 1200 m dolg vodovod nekaj nad milijon starih dinarjev. Zdaj, ko je urejena planin- ska postojanska Gašperje- va koča pod Velikim Kozjem, bo potrebno bolje urediti tu- di krajevno pot od Zidane- ga mosta do Funkclnove hi- še, saj lahko pričakujemo, da bo ta pot postala zares tu- ristična. Bo sklad uspel? nedavni seji je skupšči- ^ občine Laško sprejela od- o ustanovitvi sklada za mnciranje kulturno-prosvet- ^ M telesno-kulturne dejav- "osfi v občini. J obrazložitvi je vodstvo ^'^^pSčine utemeljilo ustano- !'."^^ 2 de'jstvom, da doslej '^^nciranje obeh dejavnosti obči?ij ni bilo najbolj uspeš- ^. so se morale organiza- '^e ter društva marsičemu ,^vedati zaradi pomanjka- denarja. Skladno s tem , Se morali odpovedovati ^ 'j^rnim in telesnovzgojnim ^Y^nam tudi občani. ^^^!^en sklada naj bi bil, zagotovil reden dotok .s katerim bi poživili a imam tudi razsta- vo keramike. Moji akvareli so realistične smeri, ker upo- dobim tisto, kar vidim.« »Ste že kdaj razstavljali svoja dela?« »Razstavljal sem kot vojak. Dobro se spominjam, da sem se skoraj znašel pred voja- škim sodiščem, ker nisem ho- tel dati slik, temveč sem jih obdržal, preprosto zato, ker sem jih delal s svojim ma- terialom. No vse se je v re- du končalo. Razstavljal sem tudi v Skopju in sicer olja. To je bila tematska razstava Človek z 32 slikami.« »Ste slike tudi prodajali?« »Sem. Lahko se p>ohvaltm, da je bila moja slika z naslo- vom »Smrt prkosi nad .Skop- jem« prodana v Londonu za 57 funtov. Seveda jih nisem videl, ker sem jih dal takoj za pomoč žrtvam potresa.« »Tudi vi ste doživeli potres. Videli ste razdejanje, uniče- nje. Ali tudi to uporabljate na svojih slikah?« »čutim se poklicanega, da pokažem v sliki vse tisto, kar sem videl v strašnih dneh Skopja. Sam sem ob sunku pobegnil skozi okno. Imam ciklus 40 slik v olju z naslo- vom Skopski potres. Ta po- tres moram izraziti v svojih slikah. Bratranec je izgubil obe nogi, sam mesec dni ni- sem imel nobenih novic o starših.« »Kako ste zadovoljni s svo- jim delom?« »V službi sem in nisem za- dovoljen. Poglejte, končal sem akademijo. Rad učim otroke na Dobju, rad pa bi jih uičil samo tisto, kar resnič- no znam, za kar sem kvali- ficiran. Tako pa poučujem poleg risanja še tehnično de- lo, srbohrvatski jezik in telo- vadbo. S tem nisem zado- voljen! čutim se sposobnega, da bi naučil večje število otrok mnogih lepih in korist- nih stvari pri pouku risanja. Saj razumete, rad bi delal ti- sto, kar dobro znam.« In res je tako. Poučuje šti- ri predmete, da bi zbral do- volj šolskih ur. Hkrati ob tem pa velja pripomniti to, da je Kalajdžiski v šentj-urju edini kvalificiran predmetni učitelj za risanje, ki bi ga morda bolj potrebovali v Šentjurju kot na Dobju. Za- to je čudno, da tega v šent- jtirju še niso uredili. »In vaši načrti?« »Nedvomno je, da bi se rad afirmiral kot slikar. Rad bd imel nekaj razstav, da bi pokazal svoja dela ljudem.« Poslovili smo se. Odšel je v dvorano, da bi jkmnagal otrokom postavljati velike panoje. M. S. CIKLUS SLIK »POTRES V SKOPJU^ KAJ SO POVEDALI ŠENTJURČANI NA ZBORIH VOLIVCEV? POVSOD AKCIJE ■ Ni krajevne skupnosti, kjer ne bi občani organizirali prostovoljnih akcij ■ Ceste še vedno v prvem planu V šentjurski občini so imeli pred dnevi v vseh kra- jevnih skupnostih zbore volilcev, na katerih so raz- pravljali o kmetijskem zavarovanju in gospodarskem razvoju občine. Kot je v navadi pa so občani na zborih govorili tudi o tistih, v občinskem merilu drobnih, zanje pa življenjsko važnih problemih. Na kaj so opozorili v nekaterih krajevnih skupnostih? v Loki pri Žusmu se je zbralo na zboru volivcev 91 ljudi. Med drugim so govori- li tudi o živinoreji ter pou- darili, da so imeli težave predvsem zaradi slabih vre- menskih razmer, suša je one- mogočila dobro prehrano. Taj- nik krajevne skupnosti JA- NEZ KOŠAK je govoril o ne- dejavnosti nekaterih članov, sveta, zato so se občani na zboru enotno izjasnili, da naj bodo v svetu skupnosti samo takšni občani, ki imajo voljo za delo in ki bodo lahko za- stopali interese svojih soob- oanov. Zato so predlagali, da naj svet skupnosti nedelovne člane zamenja. LADISLAV ŠTANCER je povedal da bo- do v Loki pričeli spomladi graditi vodovod, za kar so že zbrali podpise vseh zaintere- siranih občanov. Tudi na zboru v Dobju pri Planini so imeli prebivalci mnogo najirazličnejših pri- pomb. Veterinar, ki ga kmetje večkrat nujno potrebujejo, bi moral stanovati na Planini, ker je Šentjur predaleč in je tudi zdravljenje živine s tem dražje, živinorejci so zahte- vah, da mora biti odkupna cena živine povsod enaka, ne pa, da na odkupu Marof živino bolje plačujejo, kot pa na odkupu v Dobjem,- Tova- riš VOLASKO je p.redlagal, da bi kmetom nudili večje možnosti pri najetju posoji- la, posebno zaradi kmetijske mehanizaoije. Zbora volivcev krajevne skupnosti Šentjur se je udele- žilo 87 občanov, ki so pred- vsem kritizirali izgubo pri so- cialnem zavarovanju ter ob- ravnavali nekatere komunal- ne probleme. Kritizirali so cesto od Padežnika proti Pes- nici, ki je ni ruhče urejal že več kot dvajset let. Gre le za 400 metrov ceste. Občani bi sami prispevali material in po- skrbeli za prevoz. Ne koristi jim niti urejeni most, ker ce- sta ni v dobrem stanju. Le- tos bodo asfaltirali cesto iz Šentjurja proti čmolici do Čatrovega mostu, prihodnja leta pa bodo z delom nada- Ijevah. ERNEST REČNIK je govoril o problemih šolstva ter predlagal, da bi uvedli krajevni samoprispevek za potrebe šolstva, šola v Šent- jurju je stara in premajhna za veliko število učencev. Zi- me učenci niso preživeli pre- več dobro, saj jih je mnogo- krat zeblo, ker nimajo na šo- li centralnega ogrevanja. Mno- go staršev se razburja, ker 'so dopoldne zaposleni, po- poldne pa so otroci v šoli in se tako le redko vidijo in še to samo za nekaj ur. Vendar brez denarja ne bo mogoče na šentjurski šoli uvesti eno- iamenskega pouka. V pramljah se je zbralo preko sto ljudi, ki so med drugim kriti&irah gospodarje- nje v družbenem sektorju, saj bi ta moral dajati v2^1ed pri- vatnikom. Kmetovalci Lz Jar- movca tn Dobja so postavili vprašanje, kdaj bosta dogra- jeni cesti Svetelka—Dobje— Bovše in žepina—Jarmovec- Dramlje. Pred dobrim tednom soi sestah tudi vaščani vasi Hi ševec, P'^'^'^orje in Km čica z; popravila ces Hruševec—Kranj čica. Uvod ma je JOŽE GOBEC poja nil, da bo občinska skupšč na Šentjur prispevala za ui; ditev ceste 50 kubičnih rtt trov gramoza, kar pa je m go premalo saj bodo lahko s krpali le posamezne jame. Ci sta na več predelili ni pn vozna, na primer od oviri pri Klima proti Kovačiču, (i nalivih pa je povsem nep:; hodna od Pepenaka do Kos rice. Potrebno bo še naar vsaj pol metra debelo poiJ go ter izkopati in očistiti« točne jarke. Da bi čimprej j šili svoj najtežji problem cesto, so občani sklenili. : mora vsak uporabnik cest« iz vasi Hruševec, Podgorje dela Šibenika narediti 201 lovnih ur. Sklep velja za i ške od 18 do 65 leta ter i ske od 18 do 55 leta. Va gospodinjstvo mora prispe ti 100 novih dinarjev. Zbn sredstva bodo uporabili ključno za nakup in pripfl kamenja ter gramoza, za p voze in razstrelivo. Da bi P prave za ureditev ceste Id potekale so izvolili tričlan odbor v katerem so: J9 GOBEC, KAREL KLIMA JERNEJ ŠEŠERKO. Kot polnilo k sklepu so se ' govorih, da bodo morali novih dinarjev plačati « tisti, ki ne stanujejo v vas imajo pa na tem podro parcele, s katerih vozijo n delke. J Tako se prebivalci v Sfl jurju po okoliških vaseh Jj leg kmečkih del pripravM tudi na druge velike naJj od vodovodov do cest. ^ nili smo samo nekatera Ija, saj je raznih akcij P" ^ jevnih skupnostih toliko, bi bdHo težavno pisati o ^ M. Seni| IZVOLILI SVET KS Poročali smo že, da so v Šentjurju ustanovili novo kra- jevno skupnost, ki obsega 19 naselij in 5 volilnih enot. Pred dnevi so izvolili tudi svet kra- jevne skupnosti. Predsednik KS je FRANC PALIR, pod- predsednik JOŽE KOŽELJ in tajnik ALOJZ HERMAN. Za- radi zelo obsežnega dela bo tudi organizacija dela v novi krajevni skupnosti nekoliko drugačna kot v ostalih. Pro- gram dela bodo sestavih po posameznih volilnih enotah predstavniki naselij skupno z odbornikom, vse programe pa bo zajel enoten program krajevne skupnosti v kate- rem bodo skupno določih tu- di prioritetne naloge. Občani so zelo zadovoljni s takšnim sistemom dela, saj so prepri- čani, da bodo lahko sedaj de- lali več za svoje območje, kot je bilo to mogoče v sklo- pu krajevne skupnosti šent- jiur. Nova krajevna skupnost se imenuje Šentjur — okolica. Živmozdra\ niška služM Večina prebivalcev šentjur- ske občine, za katero je zna- no, da je teritorialno zelo obsežna, se likvarja s kme- tijstvom. Neredki so kmetje, ki se organizirano ukvarja- jo z rojenjem živine. Nekate- ri kmet^ so svoj čas tudi uspešno kooperirali s kmetij- sko zadrugo, pa so kasneje to opustili. Na nedavnih zbo- rih vohvcev, posebno v oko- liših, okrog Planine in ga, so se tamkajšnji darji pritoževali nad zaoijo živinozdravniške Ker ni več živinozdra^ so posamezne kmetije i*^, no zelo oddaljene od pomoči, ki je včasih ^' potrebna. Kmete zaniiii^^ je sedanja rešitev do'' na ali je dogledno n^^-d čakovati učinkovitejše membe? 14 TEDNIK ŠENTJUR -14. maica UKINITEV PROG? i imeno — Stranje in Zabok — Grobelno izgube za 80,000.000 Sdin ' . imeno—Stranje in Za- fr^ grobelno letno izgube * r časa ze ljudi na smar- " po^'"''^-'" razburjajo go- o ukinitvi dveh prcg, |Of'I^ ninogo pomenita v "kd^njem življenju. Mnogi dvorili, da bo proga Ime- 'iStranJ^ ukinjena že le- I aprilom. Govorice o ^aoa resnične, govo- ukinit^^ proge pa ima- ^jei^o podlago. Zakaj? * ^ Imeno — S*raoje s Ueljami Podčetrtek, Sodna r pristava, ali obsoteljsl^ Konica, je že nekaj let ne- Ltabiln^- Letno so zabeležili fniiiijonov SD izgube. To- promet je izredno skro- men, tako skromen, da lah- ko rečemo, da ga ni. Z vla- kom na teg progi dnevno potuje približno 250 ljudi, kd bi v primeru ukinitve osta- li brez prevoznega sredstva za v šolo ali službo. Zato je razimiljivo, da mnogo prebi- valcev omenjenih krajev iz- raža resno, življenjsko zaskrb- ljenost ob govoricah, da bi progo ukinili s 1. aprilom. Proga Zabok — Grobelno združuje precej več postaj kot Imeno—Stranje ter tu- di mnogo večje število pot- nikov. Tudi tu je letna ijb- guba 20 milijonov SD spro- žila govorice in hkrati resna racmišjaijo o ukinitvi. Komisija republiškega IS je proučila primera obeh prog. Na sestanku v Rogaški Slatini so se dogovorili, da zaradi izrednega števila pot- nikov in relativno majhne iz- gube — tako sklepamo — ne bodo ukinili proge Zabok — Grobelno pod pogojem, da bodo vse delovne organizaci- je s tega področja usmerile svoj tovor na železniški to- vorni promet. S tem bi pro- ga dosegla mejo rentabilno- sti. Težko je reči, kakšno je mnenje delovnih organizacij o preusmeritvi na železniški promet. Vsakdo ima rad de- lo hitro opravljeno. Lahko je tovor naložiti v skladišču na tovorne avtomobile in ga iz- tovoriti v drugem kraju v skladišču. V primeru železni- ce, pa je potrebno najprej tovor iz skladišča prepeljati na postajo, od koder potu- je do končne postaje in od tam zopet z avtomobili v skladišče. Pot je nekoliko bolj zamotam, potrebno je več nalaganja in iztovarjanja. Oboije gire na račun delov- nih orgamizaoij. Drugače pa je s progo Ime- no —Stranje. Predlog repub- liškega sekretariata za gospo- darstvo je, da obsoteljsko progo ukinejo, ker ni mož- nosti, da bi postala rentabil- na. Vendar v tem primeru ne gre ssa takojšnjo ukinitev. Bežditev je v modernizaciji ob- soteljske ceste od Mestinja do Bistrice ob SotU oziroma Kimirovca. Na modemi ce- sti bd povečali avtobusni pro- met in tako rešUi prevoz pot- nikov, ker se sedaj avtobus- na poidjetja izogibajo obstoje- ča cesti. Kot nam je pove- dal predsednik občinske skup- ščine Šmarje pri Jelšah, Loj- ze libnik, pa na moderniza- cijo obsoteljske ceste in s tem na ukinitev proge ne bo potrebno dolgo čakati, ker je dobil zagotovilo cestnega skla- da Slovenije in republiškega sekiretairiaita za gospodarstvo, da bodo oesto naodemizirala pred ukdnitvdijo proge. M. SENICAR Otroška logika stara mati in vnuk se jijjta videla več mesecev, jgr je bila babica medtem t)otoa in je ležala v bolniš- nici. Na dan vrnitve se je njen štiriletni vnuk neneh- no vrtel okoli nje ter jo goraševal o najrazličnejših stvareh. Sedeč pri njenih nogah na preprogi jd po- stavi tudi sledeče vpraša- nje. j »Stara mama, ali imaAe ri očka?« »Nimam,« mu ljubezni- vo odvrne ženica, »že pred leti je umrl.« »Kaj pa takega očka, tot ima moja mamica mo- jega očka, pa ni njen oč- ka temveč moj, takšnega |pt imate?« sprašuje na- )j mali vnuk, misleč pri tem na moža. »žal tudi ta je že umrl, to je bil tvoj stari očka.« »Stara mama, ka(j pa mamico, tisto pa še imate, kajne?« »Vidiš, tudi ta je že zdavnaj umrla, »pojasnju- je ženica. »Pa stare mame in sta- rega očka tudi nimate?« vprašuje vnuk. »Tudi ta dva sta že umr- la pred mnogimi leti,« de babica vnuku. Fantič u- molkne in se zamisli. C^le- duje svojo najnovejšo ig- račo, ki jo je dobil za da- rilo. Iznenada pa »spusti« svojo ugotovitev: »Veste, stara mama, še velika sreča, da imate nas, da imate sedaj, ko ste stari, sploh kje bdti!« —ni Modrooki Vlado Velik cekar in polovico preste je imel v roki mali VLADO POČIVAVŠEK, ko nas je v gostilni Staroveški v Podčetrtku radovedno opazoval s svojimi modrimi očmi. Pegast nosek in rdeče ustnice. Stal je pri mizi, medtem ko smo se pogovarjali z njegovim očetom, ki je nanj zelo ponosen. Vlado zelo lepo poje. Zaprosili smo ga, da tudi nam zapoje svojo najljubšo pesem. »V dolini tihi je vasica mala...« Široko je odpiral usta, v rokah mu je še vedno po- čivala presta in pel. Poslušali so ga tudi drugi. »Zelo bister je za svoja leta,« je nekdo pripomnil. »Koliko pa imaš?« »štiri in pol,« je bil hiter odgovor. »In kaj najraje delaš?« »Najraje pomagam ateku » štali.« »Najraje imam pa mamo,« je brez sramu povedal pred očetom. »Ko bom velik, bom pa šofer.« Za slovo nam je zapel še eno pesem. MNENJE OBČANOV Ljudje v Obsotelju o ukinitvi proge Ko smo v Podčetrtku obi- skali trgovino in v njej Fran- ca Renirja, smo ga najprej zaprosUi, da se ne razjezi za- radi našega vprašanja: kaj misli o ukinitvi obsoteljske proge. Opozorilo pa ni po- magalo, kot tudi v drugih občinah ne. V Sodni vasi sta nam Matilda Lešnik in Zin- ka Kampuš povedali, da je nemogoče, da bi ukinili pro- go, dokler cesta ne bo v re- du. Podobno so povedali tu- di Franc Renir, Ciril Drob- nič, Štefan Tepež in Milka Staroveški v Podčetrtku ter mnogi drugi občani... Ljudje so razburjeni. Go- vorijo celo, da so pri Sodni vasi že pričeli trgati tire, pa je skupina domačinov prepre- čila to dejanje. Verjetno gre za izmišljene govorice, saj do ukinitve proge ne bo pri- šlo tako hitro. Kaj občane najbolj teži pri tem. Prvič. Skoraj vsem je hu- do za tiste težke milijone in milijarde, ki so bile potreb- ne za izgradnjo železnice, za moderne naprave in vzdrže- vanje. Proga je povsem avto- matizirana, postajne zgradbe so večinoma nove. Odšlo je mnogo dinarjev. In sedaj ho- čejo to progo ukiniti. Ljud- je se še spominjajo trenut- ka, ko je v Obsotelje prvič pripeljala lokomotiva in ko so se orosile oči vaščanov. od veselja seveda. Koliko le- pih, asfaltiranih cest in ob njih hoteli, bencinske črpal- ke bi lahko bilo na tem po- dročju, če ne bi sredstva vlo- žili v železnico? Drugič. Cesta je v nemo- gočem stanju. Ljudje oblju- bam, da bodo cesto popravi- li ne verjamejo več, zato se toliko bolj bojijo za želez- nico. Hodijo v službo, šolo in po raznih opravkih. Av- tobusne zveze niso tako po- goste, da bi zadovoljile pot- nike, zato se ti odločajo pred- vsem za vlak. Radi bi ime- li novo cesto in se v tem pri- meru tudi strinjajo z ukinit- vijo proge, vendar je sum, da njihova cesta ne bo nik- dar urejena prevelik. Tretjič. Precej otrok se vo- zi v Celje v šolo z vlakom. Iz leta v leto bo teh otrok več. Starši plačujejo vožnjo 5000 starih dinarjev mesečno, če pa bi se otroci vozili z avtobusom, bi jih to stalo 19.760 dinarjev mesečno. To- rej le precbčutna razlika. Občani t Obsotelju imajo torej resne argumente proti ukinitvi železnice. V skrajnem primeru se strinjajo, da že- leznico zaradi nerentabilnosti ukinejo, vendar samo pod pogojem, da asfaltirajo ceste in zagotovijo pogostejše avto- busne zveze. ■čar iVA KRATKO OBRAVNAVA PRORAČUNA Tudi na občinski skupšči- ni v Šmarju pri Jelšah pri- pravljajo občinski proračim za 1. 1968, ki bo predvidoma v enaki višdnd, morda le za dva do tri odstotke višji kot lani. Da bi razprava pred se- jo občinske skupščine o pro- računu bila čimbolj temeljita so se odločili za sektorske se- stanke z odborniki občinske skupščine, predsedniki in taj- niki krajevnih skupnosti, pred- sedniki in tajniki svetov skup- ščine ter predsedniki in taj- niki krajevnih skupnosti, pred- Tako široka razprava bo ne- dvomno zelo koristila zadnje- mu, temeljitemu oblikovanju občinskega proračuna. ZBORI VOLIVCEV v 23 krajevnih skupnostih občine Šmarje pri Jelšah bo- do med 17. in 24. marcem zbori volivcev. Občani bodo na njih govorili o proračimu občinske skupščine, odloku o rajonizacijd kmetijske proiz- vodnje ter predlogu odloka o komunalnih dejavnostih v ob- čini. Tako bodo ljudje v Šmar- ju na zborih razpravljali o treh va,žnih vprašanjih, dajali svoje predloge in pripombe. Odlok o rajonizaciji pomeni uresničitev bo.gate razprave in načrta, ki so ga obravnava- li na eni izmed sej skupšči- ne lani. VAŠKI VODOVOD V Pristavi gradijo vaški vo- dovod. Vir pod Rudnico je zelo dober, kar je pokazala tudi analiza vode. Z deli tKKio pričeli že ta mesec, vaščanom bodo poma- gali pri izkopu tudi pripad- niki JLA. Vendar samo pro- stovoljno delo občanov ne bo dovolj za gradnjo vodovoda. Poleg 200 prostovoljnih' delov- nih ur, naj bd vsako zairtte- resirano gospodinjstvo prispe- valo od 150.000 do 300.000 sta- rih dinarjev. Ker denarja v PristaAd ni vediko, prebivalci na tihem mislijo na možnost kredita Vodne skupnosti, ki bd ga potem odplačali v do- ločenem času. Da bi dela hi- tro potekala so izvolili odbor za gradnjo vodovoda, kate- rega predsednik je PETER eoH. NOVA UČILNICA Ce obiščeš osnovno šolo v Pristavi, boš 25aman iskal os- mi razred v pritličju ali pr- vem nadstropju, ker so si učil- nico uredili zaradi pK>man j ka- nja prostorov na podstrešju. Šola za 160 otrok nima do- volj prostora, ker ima vse od- delke, zato so se odločili, da bodo letos preuredili doseda- nje stanovanje v šoli v učil- nico, zbornico in mlečno ku- hinjo. KLUBSKA SOBA Mladd v Pristavi so konč- no zadovoljni, saj imajo svo- jo klubsko sobo nad dvora- no prosvetnega doma. Sobo so ■ si uredila s prostovoljnim delom ter jim je zato toli- ko bolj pri srcu. Trenutno jim manj:ka še oprema, kje bodo dobili sredstva, da bi iz klubske sobe naredili pri- jeten kotiček, ne ve še nih- če v Pristavi. Prav pa bi bi- lo, da mladim omogočijo ure- ditev sobe, če so že z de- lom ix>ka2ali, kako zelo si želijo svoj skromen prostor. SADJARJI V teh dneh je moč videti na, kmetijah širom šmarske- ga in tudi drugod kmete, ki skrbno čistijo sadno drevje. Lepo vreme v minulih dneh jim je prav gotovo prav pri- šlo, tojub temu, da je veči- na to delo že opravila, pa je ponekod še predej neoči- ščenega ... '^rca 1968 ŠMARJE TEDNIK 15 NA KRATKO PRAZNOVANJE ŽENSK Tudi ženske v občini Hrast- nik so dostojno proslavile svoj praznik. Osrednja prireditev v počastitev 8. marca je bi- la v domu' TVD Partizan, ki je bila privabila veliko šte- vilo žensk, delavk in ženske mladine. Obiskovalke so bile zadovoljne s programom, po- sebno pa jih je presenetil nastop folklorne skupine in mladih pevcev. Na 8. marec niso pozabili tudi v nekate- rih delovnih kolektivih, bodi- si, da so ženske pogostili ali pa jim čestitali za njihov pra- znik. Posebne proslave so or- ganizirale tudi nekatere kra- jevne organizacije Socialistič- ne zveze, krajevne skupnosti oziroma nekatera kulturna in druga društva. RAČUNOVODSKI SERVIS V HRASTNIKU v tej revirsM občini so že lani sklenili ustanoviti skupno računovodsko-finančno služ- bo za vse vzgojno-izobraže- valne ustanove v komuni. Za ta korak so se v Hrastniku odločili zavoljo tega, ker so menili, da utegnejo s skup- nim servisom bistveno poce- niti pa tudi nekoliko poeno- staviti to službo. Doslej so se v servis vključile obe osem- letki, vzgojno-varstvene usta- nove, nižja glasbena šola in delavska imiverza. Počenši z marcem bo skupna račimo- vodska služba opravljala vse posle tudi za temeljno izobra- ževalno skupnost. Skoraj za- nesljivo je, da bo moč pri- hraniti precej denarja in ga nameniti za redno dejavnost vzgoje in izobraževanja. ZA CESTE 150.000 NOVIH DIN v letošnjem občinskem pro- računu so dodelili 150.000 N din cestnemu skladu za vz- drževanje hrastniških cest IV. reda. Letošnja zima je moč- no poškodovala nekatere hra- stniške ceste, zato denar za te namene ne bo zadoščal. Zimsko vreme je zlasti po- škodovalo nekatere ceste pro- ti obema planinskima posto- jankama. Razen tega naj bi letos uredili stalno službo cestarja na poti za Kal, s čemer bi dosegli boljšo pre- voznost in bolj varno vožnjo. PRESKRBA Z VODO v letošnjem planu negospo- darskih investicij naj bi izlo- čili potreben denar za uredi- tev vodovodnega omrežja v Hrastniku. O nujnosti teh del so govorili že lani, bodisi na sejah občinske skupščine, zbo- rih volivcev in drugod. Ob- činska skupščina je naročila komunalno-obrtnemu pKXijet- ju izdelavo potrebnega pred- računa, ki ga je ta delovna organizacija že sestavila. Se- veda letos ne bo mogoče ure- diti celotnega vodovodnega omrežja, ker za te namene ne bo dovolj denarja, ven- dar pričakujejo, da bodo uteg- nili zgraditi nov cevovod od Čeč, pod Mrzlico proti Hra- stniku. Ta dela so uvrstili v prioritetni plan in računajo, da bi jih utegnili letos pra- vočasno opraviti. Preskrba s pitno vodo bo z urejenost- jo teh naprav dosti boljša, predvsem pa bodo dobili vo- do tam, kjer jo zdaj vsak dan močno primanjkuje. POMANJKANJE GARAŽ Lani so na področju obči- ne Hrastnik po nepopolnih podatkih zgradili 17 garaž. Od tega jih je največ zgradi- lo Stanovanjsko podjetje za potrebe posameznih stanoval- cev predvsem na Logu. Kljub temu da so v tej občini v zadnjih letih zgradiU nad 40 prostorov za motorna vozila, garaž še močno primanjkuje. Razen tega so tudi v zadregi z zemljišči, kjer jih ni dovolj na razpolago. -an- GIBANJE r»OSPODARSTVA V FEBRUARJU NA PODROČJU OBČINE HRASTNIK Še boljše kot januarja Po prvih, čeprav še nepopolnih ocenah, so hrastniške industrijske organizacije tudi v drugem letošnjem mesecu, čeprav je imel nekoliko manj delovnih dni, zadovoljivo realizirale svoje programe, še ve«*; po- samezna podjetja so znatno presegla svoje operativ- ne in finančne plane, kar doslej v tem obdobju ni bil primer. Vpr.:šanje realnosti letošnje- ga predvidevanja na področ- ju gospodarskih gibanj v ob- čini Hrastnik dobiva najotip- Ijivejšo podobo v učinkovito- sti uresničevanja mesečnih proizvodnih in finančnih pla- nov. Zdi se, da so v Hrast- niku upravičeno zadovoljni,z letošnjimi 50 dnevi gospodar- jenja, toliko je bilo namreč delovnih dni, čeprav to seve ne bi smel biti povod za pre- tiran optimizem. Dej.stvo pa je, ,da so vse štiri največje delovne organizacije v obči- ni Hrastnik februarja, ne sa- mo dosegle, marveč nakete- re bolj, druge nekoliko manj, presegle začrtane obveznosti. Pojdimo po vrsti. Steklarna je z doseženo vredno.stno re- alizacijo 6 milijonov 120.000 ND presegla svoj plan za nad 7 odstotkov. Prvič so se ne- koliko tudi zmanjšali proizvo- dni izdatki, kar je dokaj zgo- voren dokaz, da so več ali manj izkoriščene vse razpo- ložljive proizvodne zmoglji- vosti. Najlepše uspehe pa je dosegel steklarski kolektiv ne- dvomno pri izvozu. Prejšnji mesec so prodali v tujino za nad 177.000 dolarjev raz- nih izdelkov in s tem preseg- li mesečni plan za 8 odstot- kov. Ce prištejemo sem .še izvozni rezultat prvega letoš- njega meseca, namreč 179.000 dolarjev, potem ni nobenega dvoma, da so se v podjetju resno zavzeli za izpolnitev letošnjega plana izvoza in morda, čc bo šlo vse po sre- či, še za kak pribitek. Izvoz v višini nad 352.000 dolarjev v prvih dveh mesecih je de- jansko uspeh, ki ga menda v podjetju doslej še niso dosegli nobeno leto. Ob tem kaže pristaviti še to, da gre naposled tudi za doseženo ra- hlo, pa vendar vzpodbudno spreminjajočo se struktu- ro izvoza, čeprav je še zmeraj na prvem mestu Zvezna republika Nemčija, so februarja močno okrepili iz- voz v ZDA, ki je zdaj takoj za izvozom v Zvezno repub- liko 'Nemčijo. Ukrep torej, ki so ga v steklarni močno pospeševali in se zanj priza- devali. V zasavskih premogovnikih so prejšnji mesec nakopali 164.300 ton premoga. Kot ja- nuarja so bih tudi tokrat ze- lo uspešni hrastniški rudarji, saj so pridobili za 11,2 od- stotka več premoga, kot so predvidevali v svojem opera- tivnem načrtn. Vendar so se za zasavske premogovnike za- čeli meseci, ko bodo morali napeti vse sile in poiskati vse možne izhode za normal- no jirodajo. Nekatere ukrepe so že, nekaj pa jih bodo še sprjeli, vsi pa imajo seveda za cilj prodati vse nakopane količine premoga. Sijajevci so spet, kot janu- arja napravili kar veliko piko na i februarski proiz- vodnji. Z realizacijo 1 mili- jon 50.009 N din so precej presegli predvidevanja in ra- zen tega uspeli še za ma- lenkost znižati stare zaloge. Tudi kolektiv Tovarne ke- mičnih izdelkov je z rea- lizacijo 3 milijone 420.000 N din zadovoljivo realiziral svo- je obveznosti, čeprav mu za dosego polnega plana manj- kajo trije odstotki. To pa ni bistveno, saj so pogoji za na- daljno proizvodnjo dani. V podjetju so prejšnji mesec iz- vozili okrog 100 ton blaga, marca pa bodo verjetno iz- vozili nadaljnih že pripravlje- nih 1000 ton blaga v Bolga- ri,jo. Toliko o industriji. Žal ni- smo uspeli dobiti podatkov še o gibanju produktivnosti dela, zlasti pa o nekaterih problemih letošnjega gospo- darjenja, zlasti likvidnosti, ki še zmeraj dokaj ovira uspeš- nejše gos.pod;'.rjenje v tej ob- čini. -an- PRIPRAVE NA 3. SEJO OBČINSKE KONFERENCE ZKS Ocena gospodarjenja Na zadnji seji občinskega vodstva ZKS so obravna- vali nekatera aktualna vprašanja v zvezi z religijo, delovanje komunistov v zadnjem obdobju in sprejeli sklep o sklicu 3. seje občinske konference ZKS. Na 3. konferenci naj bi ob- ravnavali eno samo točko dnevnega reda, in sicer: oce- no letošnjega gospodarjenja v luči intenzivnejšega izvajanja in uveljavljanja gospodarske p>a tudi družbene reforme. Za uvrstitev tega aktualnega vprašanja' na sejo občinske konference ZKS so se nedvo- mno odločili spričo tega, ker sodijo, da kaže te pro- bleme proučiti tudi z idejno- političnega vidika. Razen te- ga so bili obravnavo teh vpra- šanj predvideli že lani, ko so pripravljali letošnji program delovanja ZK v občini. Vsak dober poznavalec sta- nja gospodarstva v tej zasav- ski občini sodi, da so si naj- večje delovne organizacije v Hrastniku za letos zastavile znatno večje naloge, kot so jih dosegli lani. če samo na kratko ponovimo začrtane smernice letošnjih predvide- vanj, so pričakovanja sle- deča: za 12 do 16 odstotkov povečati družbeni bruto pro- dukt, povečati produktivnost dela za 14 odstotkov in po- večati izvoz za 19 odstotkov. Skladno s tem računajo, da bi letos utonili v občini po- večati osebne dohodke pov- prečno za 15 odstotkov. Zato bo eno izmed osnov- nih vprašanj, ki ga bodo sku- šali na bližnji seji občinske konference ZKS nekoliko po- drobneje osvetliti vsekakor to ali so možnosti za realizaci- jo letošnjih nalog? To z ene strani. Z druge strani pa ne bo nič manj tehtno vpra- šanje kako zastaviti delo član- stva ZK za ure sničitev teh ciljev? V Hrastniku so nam- reč prepričani, da naj bi k realizaciji letošnjih proizvod- nih in sploh poslovnih nalog odločilno prispevale tudi za- vestne subjektivne sile. Stvar konference bo potem takem tudi odkriti vse idej- nopolitične probleme, ki bi se utegnili zoperstaviti tem pričakovanjem in jih s pri- merno akcijo komunistov v delovnih organizacij th odpra- viti. Nobenega dvoma ni, da bo k plodni razpravi o teh vprašanjih prispevalo tudi gra- divo, ki ga pripravlja komi- sija za družbeno-ekonomske odnose in ne nazadnje pri- pravljenost članov prevzeti nase del odgovornosti za te naloge. -an- NAČRTI ZA PREUREDITEV DVORANE V KINEMATOGRAFU NA LOGU Ce bo denar v Hrastniku nimajo primernejših prostorov za večje kulturne prireditve, to pa je tudi vzrok, da v tej re- virski občini ne morejo vabiti na gostovanje večjih poklicnih ali amatersltih gledališč in drugih ustrez- nih skupin. Sicer so pred več leti v Hrastniku osno- vali iniciativni odbor za izgradnjo primernega kul- turnega doma in celo že ustanovili sklad za zbiran,je denarja za novogradnjo kulturnih prostorov, vendar do realizacije te zamisli še lep čas ne bo prišlo. Za kolikor toliko, čeprav zelo skromen kulturni dom, primerno funkcionalno ure- jen bi potrebovali mimogre- de najmanj poldrug milijon ND. To pa je najbolj mini- malen znesek, s katerim bi še utegnili dograditi dom, z eno samo dvorano in nekaj klubskimi prostori, seve brez vsakršne opreme, za kar bi morali odšteti še najmanj to- liko denarja, kot za zidove. Za zdaj ni niti najmanjših izgledov, da bi sploh lahko zbrali toliko denarja, poseb- no če vemo, da so oči vse občinske skupnosti usmerje- ne v izgradnjo novih šolskih prostorov. Kljub temu pa na občin- ski zvezi kultumoprosvetnih organizacij že delj časa raz- mišljajo o primerni preure- ditvi dvorane v kinematogra- fu na Logu. Za obnovo te dvorane in nekaj drugih pro- storov niti ne bi potrebovali kdo ve koliko denarja. Na skladu, ki so ga ustanovili pred skoraj desetimi leti za novogradnjo kulturnega hra- ma se je ohranilo nekaj de-, narja, nekaj pa bi ga mora- li še zbrati, da bi se sploh lahko lotili realizacije ome- njenega načrta preureditve teh prostorov na Logu. Kul- turni delavci so predvideva- li, da bi utegnili že lani ures- ničiti omenjeni načrt vendar so nastale nepradvidene teža- ve. Zato pa so boljši izgle- di letos. Ni treba posebej po- udarjati, kako potrebni so primerni prostori za pospe- šeno in bolj kontinuirano kul- turnoprosvetno življenje v ob- čini. Za zdaj se praktično od- vija vse kulturno življenje v klubskih prostorih »Svobode 1» in včasih, ko imajo v pro- gramu večje, osrednje prire- ditve, bodisi v domu TVD Partizan ali v kinematogra- fu na Logu. Niti v TVD Par- tizanu, niti na Logu pa ni- majo primernega odra, brez katerega je vsakršno gledali- ško in dnJgo delovanje sko- raj nemogoče. Zavoljo tega preureditev in obnova dvora- ne na Logu ni nobena kapri- ca, niti megalomanski načrt, marveč nuja, ki se je zave- da čedalje večje število ob- čanov. Gre za spoznanje, da novega kulturnega hrama v sedanjih pogojih še lep čas ne bo mogoče dograditi za to pa bi kazalo podpreti priza- devanje za realizacijo tega na- črta. Odlašanje ni na mestu, menijo tako na občinski zve- zi kultumoprosvetnih organi- zacij, kot so vsi tisti mladi ljudje, ki bi radi tudi sami kreaktivno delovali na tem področju dejavnosti. -an- Priprave na praz- novanje mladosti Na pobudo občinsi]^ „ mladinskega vodstva^' Hrastniku so se min. dni sešli v tej fcon,,, predstavniki občinŽ komitejev ZMS iz ^^^^ skih revirjev in Lašk^^ Na posvetovanju so ?|! ravnavali prve priprZL na letošnji praznik mIj dosti. ' Ob tej priložnosti so . dogovorili tudi o sku^^ prireditvah, ki bi jih zalo organizirati v p,y' i stitev tega praznika. ^ : stopniki občinskih ^i;- dinskih vodstev iz LašijI ! ga, Trbovelj, Zagorja • ' Hrastnika so sodili, ,^ 1 naj bi podroben program ' teh prireditev in skupn;. nastopov izdelale vse št- ■ komisije, ki delujejo mladinskih komitejih. ] marca pa je bil v tej j,* že sestanek omenjenih t misij, in sicer v Laškeir Nosilci štafetne pai:,^ bodo tokrat tekli iz liti: po trasi zasavske cesi do Zagorja, preko Trb;! velj, Hrastnika, Dola, ri.rr skih toplic, La.škega t Celja. Kot vsako leto 1» do mladinska vodstva tt di tokrat ob sodelovanj, vseh družbenopolitični organizacij pripravila d, stojen sprejem nosilcs štafete inladosti, s kraji mi umetniškimi progti mi. Kot smo zvedeli bodo vsi občinski komiteji ZMS na svojih področjih orgj nizirali tudi vrsto svoji prireditev in proslav, I naj bi letos dobile znaii? množičnosti, pregleda ai tualnih vprašanj mladil ljudi in podobno. V ne katerih osnovnih šolah i razmišljajo o programu nju svojih proslav, na h terih bodo med drug-r. razdeljevali bralne značk; in pripravili druge prosi« ve. (NE)OPREMLJENOST GOSTINSKIH LOKALOV V OBČINI Ni denarja za izboljšava Kar je res je res: v minulem obdobju so v hrastni- ški občini nekoliko bolj poskrbeli za ureditev go- stišč. Kljub temu pa so posamezni gostinski lokali dokaj neopremljeni, neurejeni in celo umazani. V Hrastniku imajo celo bar, v gostišču pod mostom pri železniški postaji. Včasih je bil lokal lepo urejen, vsaj videti je ostanke te urejeno- sti, dandanašnji pa je le še senca nekdanjega prijetnega lokala. Bar bi kazalo spet urediti in mu vrniti nekda- njo urejenost, saj je, kot smo slišali, zelo priljubljeno shaja- lišče domačinov, zlasti mladih ljudi. Nekateri Hrastničani so si zastavili umestno vpraša namreč katera gostišča lepše in boljše urejena, družbenem ali zasebnem s torju? Tehtnica se je sko nagnila v korist zasebnih tirjev, vendar z^olj posan nikov. Izjeme so seveda di v družbenem sektorju.! katera gostišča so zadovc vo urejena. Lani so sicer v družW in zasebnem sektorju n^; nili precej denarja za opremljenost gostišč. na.' denarja so porabili za ^ polnitev inventarja, za hladilnikov, točilnih podobno. Toda z mA]^'-^ izjemami so prostori hra> ških gostiščih stari, odlw prestari. Tisto kar v# trgovske lokale, velja tuoj gostišča. Zato je i"'^^ vprašanje ali se sploh ^ ča bistveno vlagati v <^ mo prostorov oziroma ?■ dave lokalov? Sicer pa gostinstvo hrastniške <^ značilna nizka akuni'''! nost. Zato tudi letos ne W ve koliko denarja za razT". boljšave, še večjo op'^^^' nost in podobno, prcn''''. gostinstvu namreč upa^*'^i kaže, da občani preus"'' jo svojo potrošnjo na " tere druge vrste dobrin- Ne glede na pomanJ^lj denarja za nakup sod"^ še opreme pa velja z^. da bi bilo mogoče P<^*j ne lokale bolj čistiti, ^| čistoča kar pomembei^ , ment prikupnosti ali kupnosti gostišč. Obojna korist steklarna Fidenze ima v ne- katerih asortimanih tehnolo- ške prednosti ne izdeluje pa blaga, ki ga v velikih količi- nah proizvaja Steklarna Hra- stnik. In narobe. Tako bo- do po podpisu pogodbe pro- dajali nekatere vrste stekle- nine hrastniške Steklarne v znatno večji meri, kot doslej v Italijo, razen tega pa še na vsa tista evropska in iz- venevropska tržišča ki jih je imela doslej Steklarna Fiden- ze. Medsebojno sodelovanje se bo nana.šalo tudi na teh- nične usluge pri izboljšavi teh- nologije, kasneje pa bržkone še ma področju tehnologije. Izmenjavali bodo izkušnje v izdelavi kvalitetnih orodij, skratka razvili sodelovanje vsepovsod tam, kjer bo to potrebno. Obseg kooperacij- skega sodelovanja bo dosegel samo v eno smer okrog 200 milijonov lir, ne sicer še le- tos, zagotovo pa že prihod- nje leto. Kooperacijska pogodba si- cer ne ustvarja možnosti za uvoz kapitala za investicijske namene. Ne glede na to pa utegne priti kasneje tudi do teh možnosti. V Steklarni Hrastnik sodijo, da bo ko- operacijsko sodelovanje s so- rodnim podjetjem v Severni Italiji potekalo v obojestran- sko korist. Letos se obetajo Steklarni tudi znatno večje možnosti izvoza. Pred kratkim so se mudili v podjetju predstavni- ki iz ZDA. V razgovorih o nadaljnih pogojih izvoza, so ugotovili, da bo moč letos znatno povečati prodajo raz- svetljavnih teles v ZDA. Ame- riški trg povprašuje po teh _^zdelkih. Medtem ko so lani izvozih v ZDA za 260.000 do- larjev, utegnejo letos proda- ti na ta tržišča za okrog 400.000 do 500.000 dolarjev blaga. Vsekakor prilika, ki jo v podjetju ne bodo za- mudili, -ah- 16 TEDNIK HRASTNIK 14. marca PRUŽBENI DOMOVI V VASEH POTREBNI ŠIRŠE PODPORE Zamrla dejavnost .^je, ki so včasih pred- ^^Ijali steber družbenopoli- ^•^ go-a ^ društvenega življe- ^^""a vaškem področju, so '^lavičeno vzmemirjeni. Do- '^vi proP^J*^' oletnih počitnic. MISLITI BO TREBA TUDI NA GRADNJO OTROŠKIH IGRIŠČ Večjo skrb otroški zabavi Zagorska otročad praktično nima niti enega samega igrišča, prostora, kjer bi lahko/vsak dan preživeli nekaj ur v razvedrilu in zabavi. JEdino, pred leti za- silno urejeno igrišče v Dolenji vasi, je zdaj povsem opustelo, saj so raznesli celo nekatere naprave, kot tobogane in gugalnice. Ni slučaj, da je lani rahlo poraslo število prometnih ne- sreč med otroci. Kam pa naj gredo otroci, če nimajo niti najosnovnejših pogojev razve- drila in zabave, kot mi cesto, kjer. je , vsaj kaj zanimivega videti, žal pa premalo po- udarjamo, da cesta ni in ni- koli ne bo primeren objekt za otroške igre in premalo skrbimo za to, da bi otrokom nudili vsaj minimalne pogo- je veselja. Pravkar bo pote- klo deset let, ko so v Zagor- ju ob Savi v Dolenji vasi po- stavili zasilno igrišče, pravza- prav zametek bodočega igri- šča. S pomočjo občinskega ljudskega odbora so nakupili potrebne igralne naprave ' in priprave, ondotni hišni sveti pa so se zavezali za ureditev igrišča. Nekaj časa je bil ti- sti prostor pravi pravcati eldorado za otroke, čeprav se takole ob večerih celo odra- sli niso odrekli zabavi in spet za nekaj časa postali otroci. Dandanašnjega igrišča ni več, pač pa je ostal zanemar- jen, blaten prostor, kjer od časa do časa gostuje vrtiljak z vsemi potrebnimi pritikli- nami, ki pa jih je bore malo za otroke, marveč v največji meri za odrasle fn za to, da odraslim jemljejo težko zaslu- žen denar iz žepa. Otroci ob takih prilikah samo asistira- jo in se tako rekoč privaja- jo nič kaj vzgojnim igram. Ob tej priložnosti si ne mo- remo kaj, da ne bi zastavili umestnega vprašanja: kdo pravzaprav ruij v bodoče skr- bi za — vsaj zasilna urejena otroška igrišča? Ali res samo krajevna skupnost, pa občina in v najboljšem primeru še društvo prijateljev mladine?^ Mislimo, da bi s pomočjo staršev, s pomočjo stanoval- cev utegnili marsikaj izbolj- šati v tem pogledu, če nič drugega, bi lahko za otroke ogradili nekaj kvadratnih metrov prostorov ob nekate- rih stanovanjskih hišah, na- vozili nanj pesek in mivko, postavili eno dve gugalnici, pa bi bilo za silo dovolj. Ob tem bi kaj lahko nava- jali otroke na to, da bi sami prevzeli skrb za nadaljno ure- janje ali vzdrževanje takih igrišč. Nobenega dvoma ni, da bi otroci znali gospodariti s svojim imetjem. Dajmo, nu- dimo jim vsaj priliko, koristi bodo dvojne. Z malo denarja bomo otrokom preskrbeli najosnovnejše pogoje razve- drila, obenem pa jih bomo obvarovali pred cesto in ne- varnostmi, ki dan za dnem preže nanje. -n- POSVETOVANJE O VZDRŽEVANJU IN ČISTOČI CEST Za nerecliiosti strožje kazni Zavoljo vse pogostejših pri- tožb zagorskih občanov v zve- zi s čistočo in vzdrževanjem cest, malomarnim odnosom voznikov do pešcev in dru- gih nerednosti, je oddelek za gospodarstvo občinske skup- ščine nedavno sklical razgo- vor, ki so se ga udel^ili naj- večji uporabniki cest, med drugim predstavniki rudnika Zagorje, Gradbenega podjetja, Cementarne, Gozdnega gospo- darstva, SAP Ljubljana, Cest- nega podjetja in drugi, na katerem so skušali priti do zaključka, kaj storiti, da bi odpravili sedanje napravihio- sti? Poročali smo že, da je glav- na cesta skozi Zagorje ob Savi iz dneva v dan bolj imia- zana, blatna in tu in tam bolj podobna vaški poti, kot cesti. Ni tako malo primerov, ko uhaja voznikom tovornjakov bodisi gramoz ali premog ali drug tovor, ne da bi skušali cesto očistiti in spraviti z nje razsuti tovor. Na minu- lem posvetovanju so tudi ugo- tovili, da doslej skoraj nih- če ni hotel prevzeti odgovor- nosti za škodo, ki so jih povzročali nekateri vozniki s svojim brezvestnim odnosom do občanov oziroma pešcev. Razen tega so menili, da ne- katera prevozniška podjetja ne upoštevajo zakona o ce- stah in da so tovorna vozila največkrat preobremenjena. Na občinskih cestah so na- pravili veliko škodo zaradi zakasnelega odnosa lesa. Ce- ste so v takem stanju, da bo treba precej denarja za nji- hovo pjopravilo. Na posvetovanju so se za- vzeli za to, da bodo mo- rali prometni organi in orga- ni ljudske milice še bolj do- sledno upoštevati pravila o prevozu na javnih cestah in krivce kaznovati oziroma po- sredovati poškodovanje cest ali pešcev sodniku za pre- krške. To je samo en ukrep. Drug, morda še pomembnej- ši ukrep pa bo nedvomno ta, da bodo najpomembnejši upo- rabniki cest strožje nadzira- li prevoze svojih motornih vo- zil. Rucbiiški kamioni ne bi smeli prevažati premogovega prahu, bodisi na jalovišča oziroma v Trbovlje, pomeša- nega z velikimi količinami vo- de. Cementarna pa naj bi poskrbela, da ob prevažanju gramoza iz Zagorja ne bi uha- jal tovor in puščal včasih ši- roke sledi na cesti. -m- Trojanski klanec Vozniki motornih vozil se komaj prebijajo po trojan- skem klancu. Po sredini ce- ste so pravi pravcati hribi, posledica zime in vožnje po ustaljenih kolesnicah. Letoš- njo zimo je cestno podjetje menda prepovedovalo vožnjo s prikolicami samo za neka- tere tovornjake, številni dru- gi so menda dobili dovoljenje za vožnjo s prikolicami. Ce- sta od Trojan do vznožja tro- janskega klanca nujno terja posegov. Ce bodo še dolgo časa pustili takšno, kakršna je, bo promet domalega one- mogočen. Star asfalt od Medijskih toplic do središča Izlak je končno povsem popustil. Kdor bi štel luknje na tem, komaj nekaj sto metrov dol- gem cestišču bi jih naštel več sto. Vožnja po tem delu ce- ste je več kot nevarna. Prav tako nevarna je na odseku Hudnar — Loke — Zgornje Stope. Kaže, da tega de- la ceste nihče ne obnavlja, ker so menda pričakovali, da bodo v kratkem napravil pri- -ključek na novo cesto sko- zi Kisovec. Hudo poškodova- na je asfaltna cesta od Top- lic pri Bajceru do sepera- cije rudnika rjavega premoga. Globoke jame in luknje so že marsikaterega neprevidne- ga voznika motornih vozil prepričale, da tod ne kaže vo- ziti več kot 20 km na uro. Prebivalci Toplic so že več- krat opozorili občinsko sku- ščino, naj doseže pri rudni- ku rjavega premoga čiščenje ceste v Toplicah na mostu. 'Zaradi slabe kanalizacije se tod voda pomešana z mast- nim rjavim blatom nabira v večjih lužah. Zato so pešci nenehno ogroženi, da jih voz- niki motornih, vozil, pa če- prav vozijo počasi, ne zmoči- jo od nog do glave. Spolzka cesta je nevarna celo kadar je suho vreme. Za ureditev, popravilo vseh teh odsekov cest, da ne štejemo ceste III. in IV. reda, ki jih je priza- dejala letc^nja zima, bo tre- ba čimprej poskrbeti. V na- sprotnem primeru bo zavoljo vse gostejšega prometa pove- zava Zagorja s Trojanami kmalu skoraj onemogočena. Kakšne so ceste IV. reda? Domalega vse ceste IV. re- da v občini Zagorje ob Savi so v takšnem stanju, da ne bi smeli odlašati več s po- pravilom. Kaže, da LIP in Gozdno gospodarstvo vsako zimo čakajo s sečnjo in spra- vilom lesa do praga pomla- di, zaradi česar ceste še bolj poškodujejo. Zato v Zagorju upravičeno pričakujejo, da bi morala omenjena gos'podarst- va preiti na spravilo lesa de- cembra in januarja ali pa prispevati del denarja za ob- novo cest. Skrb razvoju kooperacije XZ Zagorje ob Savi je ninulo poslovno leto do- iegla 5 milijonov 117.000 0 realizacije in 44.200 UD skladov. — Za letos to sprejeli plan, po kate- fgm naj bi dosegli nekaj nad 6 milijonov ND rea- I0cije. — Lani je KZ po- sprejela trgovine na vaških področjih. — letos dve osrednji nalo- gi: razvijati kooperacijo v imnoreji in nadaljevati deta na velikem nasadu t Kandršah. Očitno je, da današnji fogoji delovanja kmetij- ikih organizacij niso lah- U, niti enostavni. Zato je lanskoletno poslovanje hnetijske organizacije v 2asavju in okolici zaklju- čno lansko gospodarjenje 1 izgubo. Izguba ni bila Vnzanešena celo nekate- rim velikim kmetijskim Mrugam. Kmetijska za- iniga Zagorje ob Savi je »icer za letos sprejela ne- tilko širši program, ven- ilar bo največjo pozor- »ost usmerila nadaljnje- «u razvijanju kooperaci- ji- Doslej imajo razvito ^tooperacijsko sodelova- «je v mlečni proizvodnji. Pogodbe je podpisalo 141 fo-vezaTicev, okrog 380 pa je pod mlečno ^trolo. Pri pitanju go- .•fidj so uspehi sicer manj- vendar nameravajo •"dj letos spet dati v pi- ^ie okrog 100 glav mla- ^ živine. Lani sc na po- "oiju zagorske občine '^kupili 378.000 I mleka, ^en tega so v KZ sku- '"ii razviti tudi strokovno ^}^bo na področju sad- ^mva predvsem na str- ^^^ih nasadih. Teh pa sorski kmetovalci ni- J^io dosti, ker so zelo ^etos namerava KZ na- ^i^ati z vzdrževanjem ^04a jablan in drugega ^W v Kandršah. Za ^'^^Pljenje in ^ruga dela J"^ porabili J90.000 ND ^^^unajo, ia bodo le- ^ ^bili z nasada okrog J; .fon jabolk. Leta 1971, j2j"sne;e 1972 bo dose- ^ polna rodnost sa- ^iaka. Zato v kmetij- ^'^'Irugi razmišljajo o j^i5čni/i prostorih, Sj^J^ za to sami nimajo ^°enjft možnosti, pač pa J ^elovali pri razpravi ^J^dojih izgradnje takih ^išč v Ljubljani. Za- j^^.'^o je, da razmišljajo ioil ° izgradnji predelo- ^^^Qa obrata, ki bi ga )^^mi urediti na Izla- Slo' ^7er i'majo svoje po- —m— 14 ca 1968 ZAGORJE OB SAVI TEDNIK 17 NA KRATKO SEKRETARIAT OBČINSKE KONFERENCE ZKS Trbov- lje se je odločil za organiza- cijo ciklusa osmih predavanj v nekaterih aktualnih idejnih problemih. S predavanji so že začeli, doslej pa so obrav- navali idejne probleme s po- dročja delovanja mladine in vzgoje ter nezaposlenost, do srede aprila pa se bodo zvr- stili še razgovori o nekaterih aktuailnih gospodarskih vpra- šanjih, religiji in cerkvi, mednarodnih odnosih in idej- nih problemih v mednarodnih odnosih, stabilizaciji gospo- darstva pri nas, idejnih pro- blemih na področju samo- upravljanja ter idejnih i>r> blemih s področja politične teorije in prakse. Predavanja obiskujejo člani sekretariata občinske konference ZKS, se- kretarji organizacij, aktivov in oddelkov ZKS ter pred- sedniki komisij pri občinski konferenci oz. sekretariatu občinske konference ZKS, na posamezna predajvanja pa bo- do povabili tudi predstavnike družbeno političnih organiza- cij in delovnih organizacij. OBČINSKA SKUPŠČINA TRBOVLJE je spremenila od- lok o občinskem prometnem davku na območju občine Trbovlje. Plačevanja občin- skega prometnega davka od maloprodaje alkoholnih pijač niso več oproščeria planinska društva za ^ minske posto- janje, in dn:'itvo upokojen- cev, prav tako pa tudi dru- štva oziroma družbene orga- nizacije od ene prireditve v letu. V SINDIKALNE ŠPORTNE igire v Trbovljah bodo letos prvič vključena tudi moštva dijakov trboveljtskih srednjih šol in učencev strokovnih šol. Za učence osnovnih šol pa bo občinski komite Zveze mladine pripravU pK>sebno tekmovanje. TUDI V TRBOVLJAH je tamkajšnja občinska skupšči- na uvedla komimalne takse na cestna motoma vozila v ziasebni lastnini, in sLoer v maksimalni višini, ki jo je predpisal republiški zakon. Na ta način bodo v Trbov- ljah na leto zbrali okrog 140 tisoč novih dinarjev. Sred- stva, zbrana na račim komu- nalne takse za cestna motor- na vozila v zasebni lastnini, bodo v celoti dohodek pro- računa. Svet za družbeni plan in finance je predlagal, da naj bi sredstva namenili za rekonstrukcijo in vzdrževanje cest, odborniki pa so sklenili, da naj bodo v celoti prora- čimski dohodek. OBČINSKI KOMITE ZMS Trbovlje je na zadnji seij ocenil pomen Vin. kongresa Zveze mladine Jugoslavije zia nadaljnje delo mladine. Ob- ravnavali so še priprave na razpis referenduma za grad- njo in obnovo šolskih poslo- pij ter sklenili podpreti ak- cijo. Na občinski mlardinski konferenci, ki bo ob koncu marca, bodo zato obravnavali med drugim tudi aktualno problematiko trboveljskega osnovnega šolstva in nekate- ra vprašanja v zvezi z dejav- nostjo mladih. Obravnavali so še telesnokultumo dejaivnost mladih ter ustanavljanje mla- dinskih klubov. Dogovorili so se tudi, da bodo namesto po- litičnih šol pripravili za čla- ne Zveze mladine ciklus pre- daivanj z idejno političnega področja, in to posebej za učence osnovnih šol, 2a di- jake trboveljskih srednjih šol in za mladino, zaposleno v delovnih organizacijah. DELOVNI KOLEKTIVI POMAGAJO IZBOLJŠEVATI POGOJE ZA DELO IN ZDRAVLJENJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI Veliko raztiMimiiie še to leto se bodo pogoji za delo in zdravljenje v splošni bolnici v Trbovljah občutno izboljšali. Do 1. septembra bo namreč dograjen prizidek na levi strani prpd skoraj pol stoletja zgrajene stavbe bolnišnice, v kateri je bilo sprva le 80, zdaj pa /e nad 130 bolniških postelj. V stari zgradbi splošne bolnice v Trbovljah so razmere skorajda nemogoče, saj ni več zagotovljen standard bolnikov, niti higien- ski minimum bolnikov in zdravstvenili delavcev. Te neznosne prilike še najbolj občutijo porodnice in bolniki, ki so jih v Trbovljah operirali. Gradnja levega prizidka k zgradbi splošne bolnice Tr- bovlje bo z opremo vred ve- ljala okrog 3,5 milijonov no- vih dinarjev. V občinskem zdravstvenem investijskem skladu so za to investicijo zbrali 1 milijon novih dinar- jev, ker pa so ta denar oro- čili, je kreditna banica in hranilnica Ljubljana odobrila že 500.000 novih dinarjev po- sojila. Z odprodajo partijske- ga doma v Trbovljah je bi- lo pridobljeno skoraj 760.000 novih dinarjev, kar predstav- lja prispevek delovnih ljudi vseh treh revirskih občin — Trbovelj, Hrastnika m Zagor- ja ob Savi za izboljšanje po- gojev za delo in zdravljenje v trboveljski splošni bolniš- nici. Sicer pa so tudi delovne organizacije in občani prispe- vali denar za razširitev splo- šne bolnice v Trbovljah. Ob- čani so doslej zbrali 17.000 novih dinarjev, prispevek obrtnikov pa znaša 3.500 no- vih dinarjev. Lani in letos so oročile nekatere delovne organizacije, tako cementarna, elektro, mehanika, investicij- ski biroji in drugi200.000 novih dinarjev pri ljubljanski kreditni banki in hranilnici, ki bo dođ.elila ustrezno po- sojilo; denar pa bodo vro- čile še, kot je obljubljeno, tudi tri zagorske delovne or- ganizacije, in to industrija gradbenega materiala, TEVE --VARNOST in lesno indu- strijsko podjetje. Samoupravni organi delov- nih organizacije so doslej tu- di že sklenili prispevati za razširitev bolnice v obliki do- tacije skoraj 560.000 novih di- narjev; največ je prispevala termoelektraraa Trbovlje, in sicer 200.000 novih dinarjev, izkazali pa so se še strojna tovarna Trbovlje, steklarna Hrastnik, Iskrina tovaima polprevodnikov Trbovlje, splo- šno gradbeno podjetje Zasav- je Trbovlje in drugi, m.ed njimi tudi podružnica društ- va upokojencev Trbovlje. V splošni bolnici Trbovlje so bili pred dnevi še pose- bej presenečeni, ko so pre- jeli pismo delavskega sveta tovarne elektroporcelana Izla- ke. V njem so izlaški kera- mičarji sporočili, da je de- lavski svet tovarne sklenil, da bodo člani delovne skup- nosti prispevali za razširitev splošne bolnice v Trbovljah zaslužek enega dneva, ki ga bodo opravili do konca mar- Gradnja prizidka pri splošni bolnici Trbovlje poteka po programu; v teku so zaključna dela pi-ve faze, aprila pa bodo začeli z drugo fazo urejanja. Dela bodo opravljena v celoti do 1. septembra. (Foto: N. K.) ca 1968. Odločitev je še toli- ko bolj pomembna in pohval- na, saj je kolektiv več let doslej zbiral sredstva za. raz- širitev tovarne, zaradi česar se je odpovedal tudi zviševa- nju osebnih dohodkov, zdaj pa bo prispeval zaslužek 6n8- ga delovnega dne tudi za raz- širitev splošne bolnišnice Tr- bovje. Izlaiski keramičarji so torej lahko za zgled mno- gim kolektivom v revirjih. Z velikim razumevanjem delovnih organizacij in obča- nov iz revirjev bodo tako v celoti zagotovljena sredstva za zgraditev levega prizidltj trboveljske splošne bolnišia. ce, s tem pa bodo tudi ob. čutno izboljšali pogoje za de- lo in zdravljenje v tej osred- nji revirski zdravstveni instj. tuciji. -nk. SPREJET PRAVILNIK O ŠTIPENDIJAH IN POSOJILIH JAVNI RAZPISI Dajalci štipendij in posojil mora,jo uskladiti splošne akte o podeljevanju štipendij oziroma posojil z do- ločbami zakona o štipendijah in posojilih za izobra- ževanje. Občinska skupščina Trbovlje je to nalogo opravila na zadnji seji, ko je sprejela oz. potrdila pravilnik o štipendijah in posojilih za izobraževanje, kot ga je predložila komisija za štipendije. S pravilnikom je določeno, da podeljuje skupščina ob- čine Trbovlje štipendije in posojila za vzgojo kadrov, ki so potrebni v javni in dr- žavni upravi na področju te revirske občine. Stipendije oz. posojila pa bo mogoče do- deljevati tudi talentom. Štipendije oziroma posoji- la bo dajala občmska skup- ščina Trbovlje za šolanje na fakultetah, akademijah, viso- kih in višjih šolah ter tudi na srednjih šolah. Prednost pri dodelitvi štipendij oz. posojil bodo imeli tisti štu- dentje, dijaki oz. učenci, ki dosegajo naj bolj .še učne ali študijske usipehe, študentje in dijaki višjih letnikov ter- ti.sti, ki stanujejo na področ- ju občine Trbovlje, štipendi- je in posojila bodo podelje- vali na podlagi javnega raz- pisa, razpis pa bo opravila komisija za štipendije, upo- števaje potrebe po kadrih v državni in javni upravi ob- čine. Za šolanje na srednjih šo- lah v Trbovljah bodo pode- ljevali štipendije od 150 do 180 novih dinarjev, za šola- nje izven Trbovelj pa v vi šini od 200 do 230 novih di- narjev. Za šolanje na višjih Lil visokih šolah pa bodo do- delili štipendije v primeru, če mesečni dohodki na dru- žinskega člana presegajo 500 novih dinarjev, od 220 do 260 novih dinarjev, če pa dohod- ki na družinskega člana ne presegajo 500 novih dinarjev, pa od 260 do 300 novih di- narjev, štipendistom bodo oJ) koncu leta podelili nagrado za odličen uspeh v višini eno- mesečne štipendije, za prav dober uspeh pa polovico eno- mesečne štipendije. Pravilnik predvideva tu4 dodeljevanje posojil, ki so brezobrestna; za . podeliter pvosojila pa je mogoče zahte- vati poroštvo fizične oz. prav- ne osebe, če posojilojemalec ne izpokii pogojev, mora po- vrniti zraven posojila še 5 odstotkov obresti od izplača- nega zneska posojil. Z ozirom loa študijski uspeh oziroma druge pogoje, ki jih vsebuje- ta razpis oziroma pogodba, pa je mogoče posojilo tudi v celoti odpisati. (nk) i Slavje ob dnevu žena Tudi v središču zasavskih rudarskih revirjev — v Tr- bovljah — so pripravili ob 8 marcu — dnevu žena več prireditev. Osrednja proslava je bila v soboto zvečer v gle dališki dvorani delavskega do ma, združena s koncertnim nastopom mešanega pevske- ga zbora Slavček Svobode Center Trbovlje pod vod stvom profesorja Tomislava šopova. Proslave oz. prazno- vanja ob dnevu žena so pripravile organizacije SZDL, ZZB NOV ter društva tudi drugod, tako v Zasavju, zgor- njih Trbovljah, Kleku itd. Na Kleku, na primer, je pripra- vila slavje v soboto zvečer t domu Tončke čečeve krajev- na organizacija ZZB NOV pod geslom »Možje za žene«, dohodek od prireditve pa bo do namenili za dograditev do ma organizacije ZZB NOV Klek v Dolenjskih toplicah. Sicer pa na področju Trbo- velj v zadnjih dneh verjetne ni bilo delovne organizacije, kjer se ne bi spomnili zapo- slenih žena — proizvajalk m jim, če že drugega ne, vsaj čestitali za praznik. Letošnje praznovanje med- narodnega dneva žena sovpa- da tudi v Trbovljah s po- spešeno akcijo za razreševa- nje nekaterih problemov, da bi se lahko zaposlene žene — matere v večji meri uveljavile v družbenem življenju na te- renu in v delovni organizaciji ter da bi odpravili težave v družinah, kjer sta zaposlena oba roditelja. Občinska skup- ščina je na pobudo SZĐL za- čela z odločnim reševanjem v zvezi z varstvom šolskih otrok, hkrati se skušajo ugo- toviti možnosti za hitrejši na- predek v zvezi z varstvom predšolskih otrok, preučuje- jo možnosti za ustanavljanje uslužnostnih servisov oz. služb za pomoč zaposlenim ženam itd. (š) NA ZADNJI SEJI je trbo- veljslca občinska skupščina sprejela tudi^odlok o določi- tvi prispsvka, ki ga gospo- darske deloTOe organizacije plačujejo v skupne rezerve gospodarskih organizacij v občini Trbovlje. Letos bo zna^ šal ta prispevek 2 odst. do- hc'dka, ki ga doseže gospo- darska organizacija, zmanjša- nega za izplačane osebne do- hodka, ki ga doseže gospo- hodku, za prispevke, ki jih gospodarska organizaci.j« pla- čuje iz dohodka, in za zne- sek, ki ga mora vložiti v rezervni sklad. Sredstva sku- pnih rezerv goapodarsldh or- ganizacij se v pretežni meri uporabljajo kot pomoč de- lo-'.'nih organizacij s področja terciarnih dejavnosti. Nacrti pevcev trboveljske Zarje v zadnjem času se je zborovska dejavnost v zasavskih rudarskih revirjih močno; razmahnila. Ustanovljeni so bili novi zbori, med drugim v Trbovljah tudi zbori društva upokojencev, nekateri zbori pa so začeli ponovno vaditi in nastopati. i Med najstarejše zbore v revirjih sodi taidi moški pev- ski zbor Zarja, sekcija de- lavsko prosvetnega društva Svoboda — Center v Trbov- ljah. V moškem i>evskem zbo- ru Zarja, v katerega so se v zadnjem času vključili tudi mladi pevoi in zdaj šteje zbor že 50 pevcev, prepeva- jo predvsem trboveljski ru- darji, ki so lepo slovensko pesem z uspehom predstavi- li ne samo pri nas doma, pač pa tudi že v inoaemst™. Pevci trboveljske Zarje so letos nastopili že trikrat; ja- nuarja so obiskali pevce šmarskega Zvona, s kateri- mi kar najtesneje sodelujejo, prve dni februarja so v gle- dališki dvorani delavskega doma v Trbovljah pripra- vili samostojni redni letni koncert; spored so naštudira- li na novo, predstavili pa so narodne pesmi jugoslovanskih narodov, pesmi narodov vse- ga sveta in seveda najlep^ slovenske narodne pesmi- Sredii februarja so pevci na- stopili na koncertu ob pro- slavi i5-Ietnice mešanega pev- skega zbora Svoboda II ^ zgornjih Trbovljah, 16. mar- ca pa bodo nastopili še T Kranju. Prve dni maja bodo Zarja- ni že drugič gostovali v in* zemstvu. Lani so se predsta- vili zahtevnemu graškemu oO- činstvu na povabilo Schuber- tove pevske zveze, tokrat P* potujejo na češkoslovaški' na povabilo pevskega zbor^ »Smetana Slovanka« iz zna- nega rudarskoga in železar- skega središča Kladno bliz^ Prage. Na češkoslovaškem ^ bodo mudili šest dni, nasto- pili pa bodo s samostojnii^ koncerti v Pragi, Kladnein in Karlovih Varih. češkosli> v.askemu občinstvu bodo Za^' jani predstavili slovensko i" jugoslovansko narodno P"' sem, narodne pesmi drug''' evropskih narodov in seved^ tudi češko narodno posefli' Pevci zbora »Smetana Slovaf' ka« pa bodo vrnili obi.sk Tf' boveljčanom v začetku i^' j a. Ob tej priliki bodo na5t<> pili v Trbovljah, Zagorju f'" Savi in v Ljubljani, nolc3| dni pa bodo preživeli tu'^ v počitniškem domu zasa^' skih rudarjev na Rabu. ^^'ilturiiih prireditev z načrtno in smotemo po- litiko organizacije raznih kul- turnih nastopov domačih in tujih ansamblov, se to že čuti v trbovelj.ski dolini. Saj so vsak teden najmanj .dve prireditvi v Delavskem do- mu, ne računajoč tudi osta- le prireditve. Občinski svet ZKPO Trbovlje sd je zadal program kar za dva meseca naprej. Za koncertom mešanega pevskega zbora Slavček, ki je bil v počastitev dneva že- na v soboto, 9 marca, ter abonmajsko predstavo Me.st- n8ga gledališča Ljubljiana »ELEKTRA V ČRNINI«, ki je bila v četrtek 7. mar- ca, bo v naslednjih tednih vrsta kulturnih prireditev. 2e v četrtek 14. maroa bo- do gostovali v Delavskem do- mu zabavni ansambel »BER- GER« iz Celja. Koncem mar- ca bo priredila letni koncert delavska godba na pihala. V aprilu pa bo nastopil s sa- mostojnim koncertom moški zbor društva upokojencev v Trbovljah. V sredo 10 apri- la gostuje v Trbovljah Aka- demski pevski zbor iz Ljub- ljane. Društvo upokojencev pripravlja za 20. april sre- čanje upokojenskih kulturnih skupin Trbovlja, Zagorja, Hra- stnika in Laškega, poleg mo- ških zborov bo nastopil tu- di tamburaški zbor iz Trbo- velj. Koncem meseca aprila bo v Delavskem domu revija mla- dinskih pevskih zborov, dva dni kasneje pa zasavska re- vija zaba\mih ansamblov s sodelovanjem najboljših iz vsalie občine. In za zaklju- ček pred dnevi 1. maja bo gostovala v Trbovljah glasbe- na folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Se pred tem pa bo 11. aprila v do- mu Svobode II občinska re- vija zabavnih ansamblov, naj- boljši štirje bodo sodelovali na zasavski medobčinski re- viji. K vsem tem priredit- vam se bodo pridružili še nastopi ostalih Svobod in prosvetnih društev v občini tako, da se obetii kaj pester kulturen program. ar. TRBOVLJE 14. marca 19^3 18 TEDNIK - HITRA POMOČ ZAVAROVALNICE »SAVA« V CETJU Razdejana sreča NAŠ OBISK PRI DRUŽINI PONESREČENEGA RUDARJA JAKOBA ŽAGARJA » Zgodilo se je 27. februar- ja ob osmi uri zjutraj. V ru- darskem rovu Brezno — Jo- sefa polje v laškem rudniku je zasulo rudarja Jakoba Ža- garja iz Brdc št. 42. pri Brez- fiem, moža in očeta dveh otrok. Z dvema rudarjema je zasipaval rov, zemlja se je naglo vsula. Odskočili so, dva sta se še pravočasno rešila, Jakobu pa je spodrsnilo in ostal je pod Zemljino rušo ^ mrtev. Nesreča nikoli ne počiva pravi naš pregovor. Nikdar človek ne ve. kdaj in kje ga kaj doleti. Tako je bilo tu- di tokrat. Rudar Jakob je bil prizadeven, dober in priljub- ljen delavec, doma pa vzgle- den gospodar ter skrben mož in oče. Mož v najboljših le- tih, letos bi napolnil 43 let. Ze 25 let je hodil na ,šiht' jn nikdar se mu ni nič zgo- dilo, nobene nezgode doslej ni imel. Tokrat pa je bilo zanj usodno. Nesreča je terjala človeško žrtev, prav njega, in družinska sreča je bil raz- dejana. Rudarji so se dostoj- no, poslovili od priljublje- nega sodruga v velikem šte- vilu, rudnik je nudil druži- ni prvo pomoč, vendar dru- žina je ostala brez dobrega in skrbnega očeta. Pred dnevi smo obiskali* družino pokojnega rudarja Ja- koba in se pogovarjali z do- mačimi. Doma je bila štiride- setletna vdova Marija, pokoj- nikov brat, ki je tudi rudar, pokojnikov oče, stara rudar- ska grča, ki se že bliža de- vetemu križu, pa je še ved- no čil in krepak, in pokoj- nikova sestra. Nekaj po dru- gi uri popoldan sta prišla do- mov še devetnajstletni sin Ra- doslav, ki je že gradbeni de- lavec v Hrastniku, in hčer- ka Magdalena, ki obiskuje gi- mnazijo v Trbovljah in se pridno uči. Družina, ki bi lahko služi- la za vzgled družinske sreče. Ponesrečeni rudar Jakob Žagar saj se vsi skupaj odlično ra- zumejo in si pomagajo, je bi- la še vsa v žalosti od udar- ca, od usode, ki je tako izne- nada strgala iz njihove sre- dine gospodarja Jakoba. Vdova Marija se nikakor ni mogla potolažiti in je vsa objokana pripovedovala o svo- jem pokojnem možu, ki ga iSJtakg, nenadoma.^ if^mpila. — Dvajset let sba bila sreč- na, pa naju je usoda ločila. Tako dobrega moža in očeta mi ne bo mogel nihče nado- knaditi. Tako sva se razume- la, da se ne da povedati, je ihte pripovedovala. V pogovoru z domačimi smo dobili občutek, da je v tem domu vladala vzorna har- monija in vsestransko razu- mevanje. Tak vtis je dajalo tudi okolje njihovega doma. Lepa in prostorna hiša, ki jo je pokojni Jakob skoraj sam zgradil, soba, kjer smo se pogovarjali, pa je bila opremljena tako kot so sta- novanja v mestu — lično po- hištvo, televizor, radio. Zunanji videz je kazal, da je bil pokojni Jakob skrben gospodar, delavec, varčen in da je v hiši vladalo zares to- plo družinsko vzdušje. Hudo se je v takem oko- lju pogovarjati s prizadeti- mi, z ljudmi, ki so pred dne- vi izgubili človeka, ki jim je pomenil vse. Izguba je tako velika in bolečina še tako globoka, da nobena tolažil- na beseda ne zaleže dosti, človeka, ki so ga domači ta- ko cenili in imeli radi, ne more povrniti nobena tolažba, pa če je še tako iskrena in čuteča. Tak občutek ms je sprem- ljal tistega dne, ko smo obi- skali družino ponesrečenega rudarja Jakoba Žagarja. Iste- ga dne, bilo je 4. marca, je obiskal nesrečno družino tu- di zastopnik zavarovalnice »Sava« iz Celja- Z enako tež- kim občutkom je storil svojo službeno, nič kaj prijetno dolžnost, ko je vdovi Mariji izplačal 450.000 S din zava- rovalnine, ker je bil pokoj- nik kolektivno zavarovan. Be- seda mu je zastajala v grlu, ko je domačim pojasnil na- men svojega obiska. — Bolje bi bilo, da ne bi prišel, je z muko spravil iz sebe in nadaljeval. Nesreča nikoli ne počiva. Zavarovalni- ca vam moža ne more vrniti, pač pa lahko pomaga pri- zadeti v družini v najhujši si- li, da laže prebrodi prve gmo- tne težave, ki spremljajo vsa- ko nesrečo. Kdor hitro da, dvakrat da — in zato je zava- rovalnica pohitela , da izpla- ča zavarovalnino č-im prej, ko je prizadetim pomoč najbolj potrebna. Zares, pomoč, čeprav majh. rut, je hitro prišla. Zastop- nik zavarovalnice na je kas- neje povedal, da skušajo po- magati prizadetim zavarovan- cem čim prej. Tako tudi to krat niso čakali na uradne dokumente in formalnosti, temveč so prizadeti družini pomagali kar se le da hitro, brž ko so iz časojnsov izve- deli za tragično nesrečo. Ta- ko je tudi prav, pomoč mora biti hitra, formalnosti pa bo- do že urejene pozneje. Zastopnik zavarovalnice nam je še povedal, da je vztrajno delal na tem, da so v laškem rudniku kolektivno zavarovali rudarje. — Večkrat sem obiskoval rudnik, je pravil, predaval, tolmačil in pregovarjal vodil- ne ljudi v upravi rudnika. Končno so se le odločili za kolektivno zavarovanje, ki ne bremeni rudnika za kdo ve kakšno vsoto, saj plačuje rudnik za vsakega zaposlene- ga le 2 N din mesečno. V pri- meru nesreče, ki nikoli ne počiva, jaa pomeni prizadetim svojcem le pomoč v najtežjih dneh. Tako je pomoč prav prišla tudi družini ponesrečenega rudarja Jakoba Žagarja, če- prav družinskega očeta ne more vrniti. Hudo prizadeti družini še enkrat naše globo- ko in iskreno sožalje! Vdova ponesrečenega rudarja Marija s sinom Rado- slavpm in hčerko JUagdaleno pred domačo hišo. ŽRTVE PROME i A POD MOTOR Prometna nesreča se je zgo- dila na cesti II. reda Ce- lje — Zidani most v Laškem pri zdravilišču. Proti Celju je vozil z motornim kolesom ZORAN FINC, v isti smeri pa je šel peš po skrajni des- ni strani ceste otrok DUŠAN OJSTERŠEK. Po izjavi voz- nika motorja je otrok nena- doma stekel preko ceste pod motor. Voznik ga je zbil po cesti, da je dobil hude te- lesne poškodbe, pretres mož- ganov in rano na glavi. Tudi motorist je bil laže poškodo- van. Krivda je verjetno obo- jestranska, saj je motorist prekoračil dovoljeno hitrost, na motorju pa ni delovala tudi ročna zavora. Motorist ni bil vinjen. ZADEL PEŠCA Iz Topolščice je proti Šo- štanju vozil z osebnim avto- mobilom FRANC FRIŠKO- VEX:! s hitrostjo približno 80 kilometrov na uro. Na ne- preglednem ovinku v Metle- čah je pred seboj zagledal šti- ri pešce, ki so šli pred njim v isti smeri. Zaradi pre- velike hitrosti se ni mogel izogniti kljub zavijanju v le- vo, čeprav je imel prosto ce- sto. Z desnim prednjim blat- nikom je zadel pešca BORI- SA LESKOVCA, katerega je vrglo v vetrobransko steklo, nato pa osem metrov naprej pod rob ceste, kjer je oble- žal. Voznik ni bil vinjen. Pe- šec ni bil težje poškodovan, saj so ga po pregledu v bol- nišnici pustili domov. PROSTA CESTA? Iz Laškega se je proti Ce- lju peljal kolesar ANTON VALEK in v Folulah pri go- stilni zavil v levo, ne da bi se prepričal, če je cesta za njim prosta. Avtomobilist FRANC STOR, ki je pripe- ljal za njim, kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče in je vozilo zadelo kolesarja ter ga zbilo po cesti. Dobil je poškodbe na glavi. MOPEDIST JE PADEL MIROSLxW JAVORNIK je vozil iz Vitanja proti Strme- cu. v Socki pri hiši števil- ka 5 je padel po cestišču in si poškodoval glavo. V celj- ski bolnišnici so mu odvzeli kri za preiskavo. VOZILO NA STREHI Voznik osebnega avtomobi- la IVAN UDOVIC je vozU po cesti IV. reda štore —Ce- ljska koča proti štoram. Za- radi prevelike hitrosti je na ostrem ovinku na Svetini bli- zu spomenika zapeljal s ce- ste. Vozilo se je prevrnilo po gozdnem pobočju približ- no 30 metrov globoko ter obstalo na strehi za nekim drevesom. Poleg voznika so bili v avtomobilu še štirje sopotniki, med katerimi je bila laže poškodovana VIK- TORIJA JEVŠNIK. Škodo na vozilu so ocenili na 4.000 N dinarjev. Udeležensi so od- šli s kraja nesreče. LETOS NA TREH SEJMIH V TUJINI Velika aktivnost poslovnega združenja Rudisa doma in izven meja Jugoslavije zahte- va tudi udeležbo na razruh mednarodnih sejmih v tujini . V letošnjem letu bo poslov- no združenje Rudis sodelova- lo na treh sejmih v tujini. Aprila v Casablanoi, maja v Tunisu in septembra 1968 v Alžiru. (šs) ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT —ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT —ŠPORT ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT NIČ VEČ Nove Šole brez telovadnice Ko so na osmi seji celjske občinske skupščine govorili o razvojnih poteh telesne kul- ture v občini, je zlasti pred- sednica sveta, Sonja Ocvirko- va, opozorila na nekatere probleme, ki nastajajo zara- di podcenjevanja in zanemar- janja razvoja in pomena te- lesne kulture. Ne more nam biti vseeno, če je od več kot 70OO predšolskih otrok sa- mo 12 odstotka vključenih v vzgojno varstvene ustanove, kjer so ti otroci deležni skro- jiine telesne vzgoje, ker za to delo ni ustreznih igrišč in pokritih prostorov. Teles- na vzgoja se prične pri naj- mlajših in kar je zamujene- ga v tem obdobju se ne da nikoli več nadomestiti. Znani so primeri, ko so otroška igrišča postala grad- bišča za strokovnjake in dru- 8e objekte. To bi še razume- li, če bi zanje dobili ustrez- no nadomestilo. Toda, ker tega ni bilo, je bila izguba toliko bolj boleča. Prav tako smo lahko zaskrb- ljeni s stanjem telesne vzgo- ja v šolah. Dobili smo nove šole, 2jnatno povečali število Učencev in dijakov, če pa bi vprašali, kako je z novi- "^i telovadnicami, bi ugoto- vili, da smo celo šole gradi- ^li brez njih. Ta napaka °i se ne smela ponoviti! Ta- *P je sedaj nad tisoč otrok, ^i imajo pouk telesne vzgo- v razredih. ^, Sposobnost ljudstva za iz- vrševanje določenih nalog je odvisna od zdravja in teles- ne zmogljivosti. Kljub dobro organizirani zdraystveni služ- bi, zdravstveno stanje ni naj- boljše oziroma ni takšno, kot kot bi si želeli. Vse bolj se srečujemo z boleznimi mo- dernega časa. Srčnih infark- tov in obolenj zaposlenih lju- di je čedalje več. Zdravstve- na služba je nadalje ugoto- Urška Rebekova sodi v skupino najmlajših umet- nostnih drsalk v Celju. — Ona in njene tovarišice so začetek nove generacije, ki naj povrnejo Celju nek- danji ugled v tej športni disciplini. vila, da ima okoli 30 odstot- kov predšolskih otrok okva- re v drži telesa. Ta odstotek je konstanten v osnovni šo- li, medtem ko v nekaterih' srednjih celo narašča. Zdrav- je je eden od osnovnih živ- ljenjskih ciljev človeka, prav zaradi tega je treba poudar- jati, da je telesna vzgoja naj- važnejše sredstvo v preventi- vi in očuvanju zdravja. Razen tega smo v premajh- ni meri izkoriščali vpliv te- lesne vzgoje na vsestranski razvoj osebnosti in na obli- kovanje moralnega lika člo- veka. Zato bi morali vse več- je napore vložiti za vključe- vanje mladih v različna te- lesnovzgojna društva. -b HDK Celje pred občnim zborom Ob zaključku sezone — če- prav zaenkrat, še ni znano, kdaj bodo zaprli drsališče — pripravlja Hokejsko drsalni klub tudi svoj javni delovni obračun, občni zbor, ki to- krat spada v dvajsetletnico društvenega obstoja. Zbor bo v nedeljo, 17. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Ingra- da ob Ljubljanski cesti. Letošnjemu običajnemu delovnemu obračunu se bo tako pridružila še proslava dvajsetletnice društvenega de- la. Ta obletnica je pomemb- na tembolj, ker je vezana na mnoga imena amaterskih špor- tnih delavcev, med njimi ce- lo sedem takih, ki v društvu z majhno časovno izjemo de- lajo polni dve desetletji. Tokrat gre za plodno de- lovno obdobje, v katerem je Celje dobilo umetno drsali- šče ter tri igrišča za tenis. Tako so bili s pomočjo druž- benih činiteljev ter zlasti go- spodarskih delovnih organiza- cij ustvarjeni pogoji za mno- žično športno in rekreativno delo na umetni drsalni plo- skvi. Prvi rezultati tega de- la, zlasti v množičnosti so tu in več kot razveseljivi. V prihodnje pa bo treba več napraviti za kvalitetno šport- no rast tako drsalnih špor- tov kot tudi tenisa. Razen tega odpira ta športna orga- nizacija vrata svojega objek- ta na stežaj in najbrž ne bo daleč čas, ko se bo dejavnost razširila še na kakšne igre z žogo. Pogoji so namreč tu in zato ni nobenega razloga, da bi jih kakorkoli zavirali. To je javen objekt, ki je namenjen mladini; pa ne sa- mo v zimskem času, mar- več tudi v drugih mesecih leta. Zato bo občnj zbor tu- di v tej smeri nakazal mož- ne poti. -m NA KRATKO SMUČANJE — Tudi mla- di smučarji šolskega športne- ga društva na Vranskem so v zimskih počitnicah izvedli smučarski tečaj. Po končanern tečaju je vseh 35 učencev na- daljevalo s treningom v Rav- nah na Koroškem in Zele- nici. Dobro pripravljeni pio- nirji pa so zaman čakali na občinsko prvenstvo, ki je od- padlo zaradi slabih snežnih razmer. Sicer pa se pionirji na Vranskem vestno priprav- ljajo na občinska tekmovanja v namiznem tenisu in orod- nem mnogoboju, ki bodo ta mesec v Žalcu oziroma na Polzeh. — A. V. VELESL.\LOM ZA 2ELE- ZARJE — Ker doma ni bi- lo pogojev, je komisija za športno rekreacijo pri sindi- kalni pKXirožnici železarne v Štorah pripravila prejšnjo so- boto prvenstvo v veleslalomu na Krvavcu. Tekmovanja se je udeležilo 40 članov kolek- tiva. Rezultati: člani do 35 let: Franc Rozman, Maks Ma- stnak, Jože Grmek (vsi me- hanična delavnica) itd. člani nad 35 let: ing. Zoran Trat- nik (razvojni odd.), Branko Mlač (livarna sive litine), Ja- kob Studen (komerciala), čla- nice :Silva Zelič, Silva Cen- trih, Jožica Zore (uprava os- novnih sredstev). Ekipe: 1. mehanična delavnica, 2. usluž- benci, 3. razvojni oddelek. — J. M. HOKEJ NA LEDU — V prijateljski tekmi v hokeju na ledu je HDK Celje pre- magal ekipo mladinskega ak. tiva iz Prevoj pri Lokovici s 13:0. To je bila bržkone zadnja tekma v tej sezoni. — M. B. H. marca 1968 SPOOT — KRONIKA! .TEDNIK 19 Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2.00 Ndin. Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase IZ oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK Celje, Gregor- čičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM ZARADI selitve prodam skoraj novo krasno pi- rotsko preprogo 250 x 350 cm. Za naslov in ogled vprašajte v bifeju »park« Celje, Maistro- va 2. FIAT 600 ugodno prodam — tudi na ček. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam »Simco 1100« Lavrenčdč, Celje, Drapšinova 2/a. SADNA drevesca — vseh vrst jabolk, ka.kor tudi žlahtne hruške, vinske moš'vnice tn enoletne div- jake ima naprodaj: dre- vesničar Stanko Jako- pin. Laze 1 — Drami je. FJ'lnal-^T 10 kovinsko si- ve barve v brezhibnem stanju, prevoženih lO'iOO km prodam. Zaradi >g- leda kličite 39-71 int. 30 — Regina Borko. SLADKO seno in otavo prodam. Celje, Polule. Krajnčeva 2 MOPED, dobro ohrajnjen (kakor nov) prevožen 7000 km prodam. Cena 1.100 ND. Naslov v up- ravi lista. ENOSTANOVANJSKO ta- koj vsoljivo hišo z go- spodarskim poslopjem^ lepim sadovnjakom in njivo, travnikom, 15 mi- nut od aattobusne posta- je ugodmo prodam. Mira Ramšak, Sp. Rečica 57, Laško D\ OZAREZNO strešno ope- ko prodam po ugodni ceni ali zamenjam tudi za hlodovino. Kari Kra- čun, Podgorje 8, Fran- kolovo. STAVBENO parcelo, lepa lega v centru trga Šent- jur — prodam. Ponudbe pod Ana Mastnak, Šent- jur pri Celju 105. TOVORNI avto Deutz-Ma- girus Kiper z garantira- nim! prevoza — prodam. Naslov v upravi lista. H^-^O z vrtom prodam ugodno. Vojnik 54. PARCELO za gradnjo, ob cesti (vodovod, elektri- ka) v gradbenem okoli- šu prodam. Informacije v Gostilni Pevec - Šent- jur. HIŠO: nekdaj gostilna, se- daj penzion ( 1 minuta do železniške postaje, 1600 vrta in sadov- njaka, — primemo za večje družinsko stano- vanje prodam zaradi bo- lezni. Neposredna bližina toplic. Milan Popovlč, Ageče 27, Rimske Topli- ce. PARCELO, okrog 7000 že z zidanimi kletnimi prostori in prvo ploščo prodam. Ogled: Debro pri Laškem. MOTORNO kolo — Prima 175, prevoženih 6000 km prodam. Ivan Ostrožnik, Levčeva 2, Celje. VEČJO količino saaa pro- dam. Ivan Kač, Gornja vas pri Preboldu 19. ENOSTANOVANJSKO hi- šo pri Sv. Ani, Vrhe 8 pri Teharju, z majhnim sadovnjakom, brajdo in 2800 zemlje prodam najboljšemu ponudniku. Ogled vsak dan na licu mesta. Ponudbe poslati na naslov: dipl. ing. Z. Erjavec, Ljubljana, tur- njerjeva 21. OTROŠKI voziček brez športne imečJbe, moder- ne oblike prodam. Na- slov v upravi lista. VSELJIVO enostanovanj- sko hišo prodam. Vinko Zagozda, Zadobrava 79 a, škof j a vas. ELEKTKOVARILNI apa rat in pleskarski kom- presor prodam. cesta v laško 12 — Polule. 1000 kom. starega bob- rovca kupim. kupec, šentnipert-gomilsko. šlANOV ANI \ ZAMENJAM večje stano- vanje za manjše. V po- štev pride blok I. nad- stropje. Naslov v upravi lista. TRIČLANSKA družina — išče sobo in kuhinjo. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO, sončno sta- novanje v centru zame- njam za enosobnega it;- ven mesta. Vprašati v torek in petek od 12— 13 ure. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKA nujno po- trebuje manjše stan'ova- nje — sobo in kuhinjo. Stanuje na deželi in želi zamenjavo z odločbo. Naslov pustiti v upravi lista. OPREMLJENO sobo od- dam. Naslov v upravi li- sta. VEČJO nagrado nudim za sončno zračno stanova- nje, približne velikosti 45 m x 2 m, tudi na de- želi, blizu avtobusne po- staje. Ponudbe pod »IN- TELIGENTNA UPOKO- JENKA«. ZDRAVNIK — stažist išče opremljeno sobo s po- sebnim vhodom — po možnosti v središču me- sta. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »APRIL 1968« ZAPOSI ITKV GOSPODINJSKO pomoč- nico iz Celja ali bližnje okolice iščem za 8—9 ur dnevno. Lahko tudi mlaj- ša upokojenka. Naslov v upravi lista. ŠOFER C — E kategorije želi primemo zaposlitev. Naslov v upravi lista. RAZNO ZA LABORATORIJ potre- bujem nujno suhe klet- ne prostore s tekočo vo- do. Naslov v upravi li- sta. V NAJEM vzamem manj- še posestvo v bližini Ce- lja, pomeje tudi odku- pim. Prevžitek ni ovira. PREPROSTA, zdrava sta^ rejša ženska gre za po- moč v gospodinjstvu k dobri družini. Ponudbe pod »MESTO ALI DE- ŽELA«. GRADITELJI HIŠ — PO- ZOR! Izdelujem alumi- nijaste kamise, okvire za rolete, razne ograje in opravljam vsa stav- bena ključavničarska de- la. — Priporoča se: Mi- loš Klinar, CJelje, Vrun- čeva 14 — tel. 30-51. POSTAJA MILICE TRBOVLJE razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo GARAŽE v iz- meri 54,90 m^ na Lenino- vem trgu 11 v Trbovljah. Izklicna cena brez stro- škov prepisa v zemljiški knjigi znaša 19.764 Ndin. Stroški prepisa bremeni- jo kupca. Javna dražba bo 23. marca 1968 ob 8. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za civilno pravni sektor na kraju samem. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na POSTAJI MILICE V TRBOVLJAH — vsak dan od 7. do 14. ure. KONCERTI KONCERTI Petek, 22. marca: Slovenski oktet in Komorni moški zbor v Celju ob 17-30 koncert za mladino, ob 20. uri večerni koncert. Sreda, 3. aprila: violinist Dejan Bravničar, pianist Marijan Lipovšek. Prodaja in rezervacija vstopnic v glasbeni šoli SI C CKI JE Petek, 15. marca ob 15.30: I. Cankar: LEPA NAŠA DOMOVINA. 1. mladinski abonma in iz- ven. Sobota, 16. marca, ob 15.30: I. Cankar: LEPA NAŠA DOMOVINA. 1. šolski abonma in izven. Nedelja, 17. marca ob 10.: Goldoni: KRČMARICA. II. nedeljski mladinsld abonma in izven. Torek, 19. marca ob 11. in 19.30 uri: B. Brecht: ŠVEJK V II. SVETOV- NI VOJNI. Gostovanje v Murski Soboti. TEDEN SLOVENSKE DRAME Ponedeljek, 18. marca ob 16. uri: Leopold Suho- dolčan: NAROBE STVA- RI V MESTU PET PE- DI. Gostovanje mladin- skega gledališča iz Ljub- ljane. Sreda, 20. marca ob 19.30: Gregor Strniša: SAMO- ROG. Gostovanje Mest- nega gledališča ljubljan- skega. četrtek, 21. marca ob 16. uri: I. Cankar: GOSPA JUDIT. Večer umetniške besede Branke Verdoni- kove. Četrtek, 21. marca ob 19.30: I. Cankar: LEPA NAŠA DOMOVINA. SLG Celje. Petek, 22. marca ob 19.30: Ignac Kamenik: MARI- ONETE. Gostovanje Lz Maribora — Drama SNG Sobota, 23. marca ob 19.30: Primož Kozak: KON- GRES. Gostovanje Drar me SNG — Ljubljana. Nedelja, 24. marca ob 19.30: Mirko Mahnič: STARI LJUDSKI TRIP- TIH. Gostovanje Sloven- skega gledališča Trst. Krvodajalske akcije Tokrat lahko poročamo o krvodajalski akciji v Vojni- ku. Bila je 21. februarja ka- tere so se udeležili krvodajal- ci papirnice, Kmetijsk^a kombinata, bolnice in tovar- ne volnenih odej, poleg tega pa še krvodajalci iz Socke in Frankolovega. Prijavljenih je bilo 67 krvodajalcev, vendar je bilo 13 odklonjenih iz zdravstvenih razlogov, tako da^ je bila krvodajalska akcija izvedena le 80 odstotno. Čeprav moramo pohvaliti udeležence te akcije, pa z re- zultati ne moremo biti zado- voljni. Na tem področju so močni delovni kolektivi (Bol- nica, tovarne Kmetijski kcmi binat) ki bi lahko povečali krvodajalske akcije za nekaj- krat. Pri tem moramo pa še posebej pKJudariti, da je bilo polovica krvodajalcev iz So- cke in Frankolovega, ki so s tem dvignili število krvoda- jalcev. ZAVAROVALNICA MARIBOR je odprla poslovno enoto v Celju, Gledališka 2-II, in obvešča, da nudi vse vrste imovinskih zavarovanj in zavarovanja oseb pod izredno ugod- nimi pogoji. — Zavarovanci, izkoristite ugodnost in zavarujte svoje premoženje, sebe in svojce pri ZAVAROVALNICI MARIBOR, poslovna enota CELJE. Zavarovalnica posluje vsak dan od 7. do 14. ure in ob sredah od 15. do 18. ure. « ZA ZAVAROVANJE SE PRIPOROČA ZAVAROVALNICA MARIBOR POSLOVNA ENOTA CELJE Celje, Gledališka 2-II Zdravje največje človekovo bogastvo Največje človekovo boga- , stvo je zdravje, žal pa o njem? govorimo šele takrat, ko ga zamenja bolezen. Pri tem lah- ko opažamo, da se vedno bolj govori o njegovih sovraž- nikih: o neznanju in lahkomi- selnosti. Posledice obeh so dostikrat prav neprijetne, zdravje je lahko dolgotrajno, dostikrat ostanejo človeku posledice za vse življenje. Človekovo zdravje ni samo bogastvo posameznika, pred- stavlja tudi nacionalno boga- stvo naroda. Zato je povsem razumljivo, da je človek kaj kmalu spoznal vrednost tega bogastva, saj napore za ohra- nitev zdravja, čeprav v primi- tivni obliki najdemo pri vseh narodih že v prav zgod|i| zgodovini narodov ali držav. Jugoslovanski Rdeči križ, Glavni odbor Slovenije je prav v ta namen izdal pro- gram predavanj, katerih na- men je podpreti prizadevanja za ohranitev zdravja. Naslovi teh predavanj povedo, da je njihova vsebina izredno boga- ta, seznanja pa nas z vsem, kar bi vsakomur, komur je zdravje ljubo, bilo potrebno tudi vedeti. V tej celoti s« zajete naslednje teme: »ute- meljitev šole za zdravje«, »osebna in splošna higiena,' »higiena na vasi«, »zdrav« prehrana«, »športna rekreaci- ja«, »prišli bodo turisti«, »ne- sreče se ne pripetijo, ampak jih povzročimo«, »preprečuj- mo nezgode doma«. Kot vidi- mo so predavanja sodobna, * koraku s problemi, ki jil dnevni tok življenja prinaša- Bogata vsebina bo vsekakor vsakemu udeležencu odkril« vrsto novih, do sedaj nezn«' nih stvari, ki pa so pomeni''-1| ne za ohranitev zdravja. Med prvimi v naši občin' so s šolo za zdravje pričeli t Trnovljah. Preteklo neddjj' je nad 80 poslušalcev z t93^ manjem sledilo vsebini p"" davanja: O nesrečah in nuđe- nju prve pomoči. Število P* slušalcev je nedvomen doka* da se naši občani takih davanj radi udeležujejo. Združeni na sejmu rudarstva Na velikem mednarodnem sejmu rudarstva in gradbeni- štva, ki bo v dneh od 10 do 21 aprila v Zagrebu se bo istega udeležilo tudi Poslov- no združenje RUDIS iz Tr- bovelj. Skupno s svojim članom Strojno tovarno Trbovlje bo- do nastopali in prikazali de- javnost celotnega združenja. Tovrstni sejem se vrši vsa- ke dve leti in je bil prvič leta 1968. Na sejmu se po- javljajo vsi proizvajalci nidair- ske opreme, opreme za ener- getiko in gradbeništvo. Razen domačih proizvajalcev sodelu- jejo na sejmu vrsta renomi- ranih pK>djetij iz tujine. Po- sebno mesto na sejmu zasto- pa kompletni inženering ru- darstva, energetike in grad- beništva. Poslovno združenje RUDIS, si prizadeva čim bolje infor- mirati javnost, kot domače in inozemsko tržišče, o de- javnosti svojih članov — pro- izvajalcev. Tako je tudi ta mednarodni sejem rudarstva, ki sodi v eno izmed števil- nih dejavnosti propagande po- trdilo velike aktivnosti Rudi- sa in njegovih članov doma in v tujini. RUDIS bo na sej- mu prikazal dejavnost svojih članov v sliki in tekstu, pri- kazal doslej že zgrajene ob- jekte v izgradnji doma in na štirih kontinentih sveta. VREME od 14. do 24. marca pomembnejše padavine s s^jf gom do nižin prićaku,jemo rog 14. in 21. maica. manj^ ali krajevne padavine okrog marca. v ostalem sulio orif' ma lepo vreme. ^ Or. v. »• 20 TEDNIK OGLASI 14. marca pON JUAN MANUEL Kako se je godilo nekemu mlademu možu za njegov rojstni dan Don Juan Manuel, kastilski infant, nečak kralja ^fonza X., vojščak in pisatelj, se je rodil leta 1282 v Escaloni (Toledo), umrl pa 1347. Vojskoval se je 20per Mavre in postal državni upravitelj vojne kra- jine proti Mavrom, ki jih je leta 1327 potolkel pri Guadalborceu. Od štirinajstih po večini izgubljenih del je najbolj znana zbirka orientalskih pripovedk »El conde Lucanor«, iz katere je naslednja zgodba. V nekem mestu je živel ^gleden Maver s svojim si- jani; l«-ta je bil najboljši jjiit, kar jih je na svetu, sa- jjjo da ni bil dovolj bogat, da Ui lahko storil kaj velikega, ^ je imel venomer v mi- 0i; in tako ga je prevzela yelika žalost, ker za njegovo ^bro voljo ni bilo niti ficka y žepu. V tem mestu pa je prebival še neki Maver, vse Ijolj ugleden in bogat kakor piii^ in je imel edino hčerko, ]ji pa je bila pravo nasprotje leonemu mladeniču, kajti fant je bil lepih šeg in na- fad, deklina pa tako malo- pridna in narobečna, da živ jjrst ni hotel te vragulje za jeno- Pa stopi vrh mladenič nekega dne pred očeta, češ (ia dobro ve, da sd spričo očetovega pičlega imetka ne more obetati, da bi lahko do- stojno živel, in da mu torej ne preostane nič drugega, ka^ kor da klavrno životari ali pa odrine v beli svet, in 23ato da bo najpametneje — če oče ne nasprotuje — da si kjer koli že poišče nevesto, s katero bo lahko živel. Oče je odgovoril, da mu je taki- sto povšeči in naj poišče ne- vesto, ki mu bo pogodu. Sin nato odvrne, če je tako prav, naj oče posreduje, da mu da le-oni Maver svojo hčer 2a ženo. Pri teh besedah je oče sila presenečen vzkliknil: ka- ko pač more kaj takega na- klepati, saj ga ni možaka na svetu, ki jo pozna in je ne bd vzel, pa naj je še tak be- rač. Sin pa ga je vseeno go- reče prosil, naj mu pridobi njeno roko, in je tako dolgo bezal vanj, da se je oče, če- prav se mu je to od sila čud- no videlo, naposled le vdal tn se kmalu nato napotil k de- kletovemu očetu. Dobra prijatelja sta bila; povedal mu je zatorej vse, kako je bilo z njegovim si- nom tn kako se je oix>gumil zasnubiti njegovo hčer; on da je zadovoljen in naj zatorej tudi dekletov oče v to pri- voh. Ko je možak slišal svojega prijatelja tako govoriti, mu je odgovoril: »Zaboga, če bi to storil, bi vama bil zahrbten prijatelj; tako odličnega sina imaš, da bi jaz grdo ravnal, če bi pri- volil v njegovo nesrečo ali smrt; kajti predobro vem, če vzame mojo hčer, bo to njegova smrt aU mu bo vsaj smrt ljubša ko življenje. Ni- kar pa ne mislita, da tako go- vorim samo zato, da bi za- vrnil vajino željo, ker če jo hočeta kljub vsemu imeti, mi bo prav povšeči, ako jo dam tvojemu sinu ali komur si bodi, samo da se je izne- bim.« Prijatelj se mu je toplo za- hvalil za takšno pripombo, vendar ga je vnovič poprosil, naj privoli v zvezo, ki si jo njegov sin tako goreče želi. Tako so ju torej poročili in privedli nevesto v ženino- vo hilojpri Marnihjd nava-. da, da poročencema pripra- vijo večerjo, pogrnejo miao in ju puste do drugega dne sama. In tako je bilo tudi tu; pa so bdli starši in so- rodniki enega in drugega hu- do v skrbeh, ker so se bali, da bodo zjutraj našli mlade- ga moža mrtvega ali straho- vito zmrcvarjenega. Ko sta bila mlada dva sa- ma in sta sedla za mizo, po gleda ženin, še preden je pri- šla mlada žena do besede, okli mize, zagleda svojega lovskega i>sa in se zadere nanj ,preoej rezko: »Pes, pri- nesi md vode, da si mnijeva roke!« Pes ne uboga; zato se mož raztogoti in še ostreje ponovi svojo zapoved; pes pa spet ne uboga. Tedaj ci plane niladi mož srdito izza mize, zgrabi meč pa z njim nad I>sa: pes, to videvšl, jo zabri- še, mož hajti za njim tn oba čez mize m klopd in pečico, kar naprej tako, dokler psa ne dohiti. Pri priči mu od- robd glavo in noge, ga razse- ka na drobne kose in oškropi s krvjo stene in mizo in vse posod je. Tako togoten in okrvavljen se povrne za mizo, spet po- gleda naokoM, zagleda psička v njenem naročju in mu za- pove, naj prinese vode: in ker ga psiček ne uboga, vzklikne: »Kako, gospod lenuhec, mar nisi videl, kako sem opravil z lovskim psom, ker me na zapoved ni ubogal? Ta. ko ti povem, ■ če se boš le še trenutek obotavljal, opra- vim s teboj kakor z onim.« In ker ga psiček seveda ni ubogal, je možak vstal, ga zgrabil za noge, ga treščil ob steno in ga, še hujše kakor prej, razbil na tisoč koscev. Tako divji in razbrzdan se je iisedel nazaj za mizo in spet pogledoval naokoli; žena je vse to opazo\rala in si misMla, da je pač iz uma, zato ni niti črhnila. On pa je, prežeč takole naokoli, za- gledal svojega konja (imel je samo enega)'in se je jezno zadri nanj, naj mu prinese vode; konj pa ni ubogal. Te daj je možak zarjul: »Kako, kljtise, mar misliš, ker nimim drugega konja, da boš kar ta- kole živel in ne boš izpol- njeval moje volje? Pri bogu, kakor onadva boš tuda ti z vsem, kar na zemlji živi, lunrl bridke smrti, če ne boš na besedo ubogal!« Konj se ni ganil. Ko je možak videl, da ga ne uboga, je stopdl k njemu, mu odrezal glavo in je, togoten, kakor je le mo- gel biti, konja razkosal. Ko je torej žena videla, ka- ko je pokončal svojega edine- ga konja tn da s takšno smrt- jo preti vsakomur, ki ga na besedo ne uboga, je izprevi- dela, da to nikakor ni puhla šala, tn se je tako ustrašila, da ni več vedela, ali je še živa ah že mrtva. On pa je pdhal od jeze in je ves okr- vavljen sedel nazaj za miao in prisegel: pa če bi imel ti- soč neposliišnih konj, dedcev ah žensk v svoji hdši, vse bo pokončal; potem je sedel in gledal naokoli s krvavim me- čem na kolenih. In ko je pogledal sem in tja in ni opazil nobenega ži- vega bitja več, je uprl svoje strašne oči v ženo in ji rekel, sila razkačeno, še vedno z golim mečem v roki: »Vstani in mi prinest vode, da si umijem roke!« Gospe je bilo pri srcu, kakor da je že razsekana na drobne kose; že je poskočila tn mu prinesla vode. Tedaj je vzkhknil: »Ha! To sem bogu hvale žen, da si me ubogala, kajti ker so me oni trije bedaki tako razkurili, bd sicer bilo tudi po tebi, kakor je bilo po njih« Nato ji je zapovedal, naj mu da jesti, in je ubogala; zarjul pa je tako, da je že mislila, da ima glavo v čre- pinjah. In tako je to bilo vso noč in žena ni niti mrdnila, marveč storila vse, kar koli ji je zapovedal. Ko sta za kratek čas zadremala, ji je rekel: »Tak sem, da ne morem v miru zaspati; poskrbi, da me, ne bo nihče zbudil, in mi pripravi dober zajtrk!« Drugo jutro, že navsezgo- daj, so se zbrali očetje in matere in tete pred vrati. In ker je bUo notri vse tiho, so bili v strahu, da je mladi za- konski rnož nemara mrtev ali ranjen, in ta skrb jih je še bolj prevzela, ko so skozi špranje v vratih zagledali sa. mo ženo. Komaj jih je ta opazila pri pratih, že se je priplazila tiho tn plaho do vrat tn jim hotela šepetati: »Nesrečni ljudje, kaj ven- dar hočete? Kako se drjinete priti k vratom in tu kram- ljati? Molčite, sicer bo po vas!« Ko so ti zunaj to slišali, so se močno začudili. Ko pa so zvedeh, kako sta mlada zakonca prebila noč, so mla- dega moža hvalili, ker si je znal tako imenitno pomagati, da je pometel v svoji hiši. Posthmal je bila njegova že- nica takšna, da jo je lahko okoli prsta ovil, in sta sreč- no zavela. Neki dan po tem je pa ho- tel tast posnemati svojega zeta tn je tudi on pokončal svojega konja; a žena mu je rekla: »Nikar no, stari! Prepozno si si umislil. Midva se že po^ znava!« iisli o ljubezni BALZAC: Nihče ne ljubi ženske zaradi njene mla- dosti ali starosti ali ker je lepa ali grda, bedasta ali bistra: Ljubimo, ker pač ljubimo. LA ROCHEFOUCAULD: Z resnično ljubeznijo je kakor s prikazo- vanjem duhov: vsi govorijo o njej, toda malokdo jo je videl. R. DE GOURMONT: Kakor dih pihlja ljubezen, kamor hoče in kjer je dahnila, tam se skuša vtelesiti, kajti privlačnost je nekaj fizičnega, to se pravi telesnega. LA BRUVERE: Ljubezen se rodi naglo, brez pomisleka, Iz temperamenta ali iz slabosti; ena sama poteza lepote nas priklene nase. M. DONNAV: Ljubimci! Usodne sile so, ki priklepajo bitja drugo k drugemu, in usoda je star zakon sveta; samo moralisti ne morejo tega trditi, sicer bi se človeštvo prestrašilo. ^ Ljudska modrost Pečeni golobje ne lete nobenemu v usta. Najhuje je za človeka, če ga zemlja v sebi ne trpi. Pisano gleda kakor mo- dras. Najprej samemu sebi pomagaj iz nadlog, potem irugim na okrog. Piti in peti si je v rodu. Najprej štalica, potem kravnca. Pitje in kajenje ti kraj- Ma življenje. Najslabša sprava je bolj- k kakor najboljša prav- ia. Plašč se ne dela samo 20 en dež. Najučenejši je ta, kdor sebe pozna. Ples imajo miši, kadar li mačke v hiši. Na nagovor je odgovor. Počasi se daleč pride. Na lesniki nikdar jabol- ^ ne zraste. Josip Jurčič: 3 DESETI BRAT »Dobri ste zame kot drugi oče, zaupam vam brez Tsega in vam bom hvaležen.« Graščak se nasmehi ja in p!avi: »To bi storil vsak pošten mož za vas.« »Kupila bova, naj bo, kakor hoče. Potem ostanem Taš sosed in Kvas bo prišel menda kdaj sem. Zdaj 'em, da mi je v rodu in prav rad bi videl, da bi kmalu prišel. Zmerom sem ga rad imel do zadnjega, ko sva se sprla. Tačas nisem bil pameten. E, še vesele dni ho- ^ imeli, kadar pride. Da, kupila bova, naj velja, kar ^e.« »Tedaj ste Kvasu že pisali?« vpraša Benjamin čez stekaj časa. »2e precej dolgo je tega. Dvakrat sem pisal. V prvič hotel verjeti.« »Kako ste zvedeh za napis in zakaj niste ničesar Povedah?« Marjan malo zardi. »Resnico vam bom povedal. Po Manici sem ga *vedel.« Benjamina je ta novica malo čudno zadela. Ob- •Jiolknii je in ustnice stisnil. Ta beseda ga je poučila, se je zmotil v svojem upanju, da mu bo nazadnje Vendarle Marijan zet. »Jaz sem menda enkrat z vami govoril zastran 'l^anice. Zdaj pa vidim, da ni mogoče, in ne hotel bi, ^ bi se zgodilo, kar bi jej ne bilo po volji. Zato sem ^ namenil, da bom pri vas za Kvasa govoril in sem v zadnjem pismu obljubil. In Manica me ima od '^a časa rajši ko pred.« I Benjamin se je naslonil na vozu in ni rekel nič. »Kajne, da se ne boste branili? Jaz ji privoščim in Kvas — tudi ni napačen človek. To se ve, da bi ^2 rad videl, da bi bilo — -« Poslednjega stavka Marijan ni mogel ah ni hotel 'okončati. Slišal je pa graščak zdihljaj in namesto od- sOvora mu je podal roko in rekel: . »Dobro srce Imate, malokdo bi tako govoril.« PETINDVAJSETO POGLAVJE Kdor pa hoče še peti, mora od kraja začeti. Nar. pesem. Dobra štiri leta pozneje je mlad mož nekega jesen- Obrhka proti Polesku in Slemenicam. Do vasi se je bil pripeljal tn pustil voz in voznika pri Obrščaku, sam se ni mudil, ni vprašal ničesar kakor naroče- vanje, da naj se vozniku da piti in jesti, kolikor lioče, na njegov račun. Obrščak ni bil vajen gosposkih gostov sprejemati, zato se je čudil temu gospodu, in skušaje se obnašati prav vljudno, je bil neroden in neumen videti. Zdelo se je staremu krčmarju, kakor da bi bil tega gospoda že nekje videl. Preštel je v svo- jem spominu vse oskrbnike bližnjih graščin, tržaške hrastarje in druge kupčevavce, katere je kdaj videl v vasi ah po semnjih, pa nobenega ni mogel najti, da bi bil tako čedno črno opravljen, da bi imel tako rjavo brado in bi bil tako mlad kakor ta, ki ni mogel našteti veliko več ko šest ali sedem in dvajset let svoje sta- rosti. Med tem ko je krčmar tako premišljal in ni mo- gel uganiti, prišel je mladi gospod blizu Skal. Tam je malo ix>stal, naslonil se na svojo paličico in nekako otožno gledal čez strme pečine. Ko j pa so mu prišle druge misU in koračil je naglo dalje po stezi. Prišedši z ovinka in iz grmovja je zagledal pred seboj Slemenice. Sonce je nekako čudno obsevalo belo grajsko hišo, ki je ponosno in samotno iznad zelenega drevja molila svojo rdečo streho na kvišku. Ta raz- gled je bil res lep, našemu popotnemu p>ak je menda še posebno ugajal, zakaj vidno je bil gin jen, obstal je vdrugič in dejal pol na glas: To je tvoja rojstna hiša! Tam si se rodila zame, zame se razcvela, tam sem čul tvojo prvo sladko besedo, da me ljubiš, tam si me čakala dolgo in dosti dni in si mi zvesta ostala. Tudi katero grenko uro si morda imela zaradi mene, in vendar je tvoja blaga duša vredna, da bi pKJznala le srečo in mir. Dom moje ljube! Kohkokrat sem te videl v svojih sanjah in zdaj si mi v resnici pred očmi; zdi se mi, kakor da bi mi star, ljub prijatelj roko mohl. In kakor bi hotel srce utišiti, ki mu je nemirno tolklo v nedrij u, prekrižal je na prsih in pod pazduho roke in gledal. S polja je bilo že večidel vse posprav- ljeno, lahna sapica je majala visoko odžeto stmišče po ravnini daleč tja do gradu. In tam pod gradom je videl grajsko čredo na travniku, pastirja, ki je ležal na tleh, in psa, ki je kakor skrben vanih letal okrog rogatega krdela in zdaj to zdaj ono neubogljivo živinče oblajal in vračal. Na poslednji njivi pak je mrgolelo delavcev, ki so turščico rezali in znašali na kupe. Zdelo se je Kvasu — vemo, da ga je bravec že spoznal — da vidi tudi visoko postavo gospoda Benjamina, ki je stal sredi svojih hlapcev in tlačanov. In nehote mu je na misel prišlo, kako se je ločil od tega moža in od tega kraja, kjer je bil srečen, srečnejši ko kje drugje v daljnem svetu. Kako bi bil tačas mislil, da se bo tako vrnil, povabljen, pričakovan! Kako bi bil mislil, da bo kdaj lastnik malega gradiča, ki ga je videl na vzhodni strani. Iz teh in enakih misli ga je prebudilo kričanje, ki ga je slišal za seboj iz grmovja: »Hej, pravim! Zgaga, bleda voda! Hej, kozača!« DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK-vsak četrtek 60.000 izvodov! 21 ' ''ssna kultura v Zagorju Dr. Golob: Druga planinska društva gradijo nove posto- janke, naši objekti pa so sta- ri nad 20 let. Aktivnost naše- ga društva je vsestranska. Za- vzemamo se za vzgojo mla- dih ljudi, primanjkuje pa nam vodniškega kadra!« Tov. Lebar: — Ni je šport- ne dejavnosti brez mladine. To pa mora voditi usposob- ljen kader. 2al nam je zmanj- kalo denarja za vzgojo t^a kadra. Tov. Strojan: — Zahvalju- jemo se za prostovoljne pri- spevke za gradnjo smučarske žičnice na »Marelo«. Za to gradnjo smo se odločili zate- gadelj, da bd pritegnili v planine čim več mladih ljudi. Tov. Bezgovšek: — Na naši šoli se ubadamo s številnimi 'problemi, šola nima telovad- nice, zato gostujemo v dvo- rani športnega društva. Tov. Roglič: — Naš interes je, da vključimo v telesno kulturo čim več mladine. Tudi vse tiste, ki zaključujejo osnovne šole. Vsak mlad človek bi se moral redno ukvarjati s te- lovadbo. Za razivoj naše orga- nizirane dejavnosti pa ima- mo, žal, premalo denarja, to- da kljub temu smo lani orga- nizirali precej prireditev re- publiškega in občinskega zna- čaja. Tov. Bukovšek: — Za- nima me prvenstveno, kdo bo financiral vzdrževanje keg- ljišča? Tov. Ašič: — Igrišče ŠD Proleterca ne ustreza in ga je treba bolj urediti za tekmovanje. Napraviti je tre- ba atletsko stezo in kopalni bazen. Vse to bi lahko upo- rabljale tudi šole. Toda: kje dobiti denar? Predsednik ob- čine, tov. Kolenc: Govoril bi samo o enem problemu, ki ga je nakazal predsednik zve- ze v svojem referatu. Za do- graditev kopališča v Zagorju bi potrebovali približno 100 milijonov Sdin. Mi jih nima- mo. Drugo pa je vprašanje financiranja društvene, torej tudi telesno vzgojne dejavno- sti. Delamo na tem, da bi uredili stabilnejše in stalne j- še vire dotiranja programov društev, želim, da bi v šport- na in sploh telesnovzgojna društva pritegnili kar največ mladih ljudi, zlasti šoloobvez- nih otrok. S skupnimi napori bomo odpravili probleme fi- nanciranja te dejavnosti. Ome- nili smo samo nekaj diskusij na izredno živahni skupščini občinske zveze za telesno kul- turo. —n REVIJA PEVSKIH ZBOROV Občinski svet ZKPO Trbov- lje je pred dnevi razpisal ob- činsko revijo mladinskih in otroških pevskih zborov. Na- men revije je razširiti in po- enotiti dejavnost na tem pod- ročju, omogočiti mladinskim zborom primerjavo dosežkov njihovega dela, izmenjava iz- kvišenj, in pred širšo javnost- jo predstaviti našo mladinsko pesem. Vsi zbori, ki imajo namen sodelovati na reviji, se morajo prijaviti do 5. apri- la občinskemu svetu ZKPO Trbovlje. Vsem nastopajočim zborom bodo na reviji pode- lili spominske plakete. Revi- ja bo 23. aprila v počastitev 1. maja v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbov- ljah, -or- JUGOSLAVIA CELJE (obisk pri celjskih radioamaterjih) Z Dragom Grabenškom sva sto- pala po stopnicah stolpa zgradbe OF na Titovem trgu. Prav na vr- hu imajo že preko dvajset let svo- je klubske prostore radioamaterji, ki so združeni v klubu yU3EOP in katerega mentor je Ljudska teh- nika tovarne EMO. Precej velika soba je napolnjena 8 najmodernejšimi radioamaterski- mi aparaturami, po stenah visijo številna priznanja In diplome, ki so jih člani dobili na posameznih tekmovanjih doma in v tujini. Po- leg visijo še nepogrešljivi zemlje- vidi in kartice, ki so nekakšne radioamaterske vizitke. »Radioamaterji so ljubitelji ra- dio in elektrotehnike, ki žrtvujejo svoj prosti čas za delo ob amater- ski radijski postaji. Vendar je ve- lika razlika med tistimi, ki jim je radioamaterstvo samo konjiček in med tistimi, kjer njihova tudi amaterska dejavnost prehaja v strast, ki meji na profesionalnost.« je začel pripovedovati Drago, ki se že deset let ukvarja z radioamater- stvom. V klubu, ki ima okoli 50 članov, je vsak večer polno radioamater- jev ki poskušajo preko radijskega sprejemnika navezati stike z ne- poznanimi prijatelji po vsem sve- tu. Preden pa lahko vsak član se de za novo in najmodernejšo apa- raturo, mora obvezno opraviti os- novni izpit. Po uspešno opravlje- nem osnovnem izpitu lahko mla- dinci delajo na klubski postaji, da pa bi dobili dovoljenje za grad- njo lastne radiamaterske postale (v Celju jih ima deset rlr.nov klu ba), SO potrebni še dodatni izpiii^ »Dejavnost v klubu je zelo pe- stra. Poleg vspostavljanja zvez po vsem svetu, pripravljamo še razne tečaje s pomočjo katerih si člam pridobijo osnovno izobrazbo, ki je pri našem delu potrebna. Pot- trebno Je znanje radio in elektro tehnike, obvladati delo na radijski postaji, poznavanje telegrafije in foni je ter seveda nagleščine. Ena izmed pomembnih dejavnosti so gradnje radioamaterskih oddajni, kov in sprejemnikov. Z moderni- mi aparaturami lahko takoj vzpo- stavimo zvezo s katerokoli državo na svetu. Prav zaradi hitro dob- ij ive zveze lahko marsikdaj uspeš- no pomagamo pri posameznih ak- cijah.« »Stene so polne raznih priznanj. Kje ste dosegli doslej največji us- peh?« »Radioamaterski klubi tekmujejo, kdo bo v letu dni navezal največ zvez ,s posameznimi državami. Ta- ko sta v letu 1963 in 1964 dva Ce- ljana zavzela prvo mesto od vseh Jugoslovanov, ki so tekmovali v največjem svetovnem tekmovanju. V lanskem letu pa Je naš klub dosegel največji uspeh, ko je na zveznem tekmovanju, kjer je so- delovalo preko 300 radioamaterskih postaj, zmagal. Vsako leto povpreč- no vspostavimo po 8000 vez.« »Za čim strmi radioamater?« »Vsak radioamater želi opraviti čimveč zvez po vsem svetu. Za dosego tega pa je potrebna dobra aparatura in velika predanost te- mu konjičku.« »Tvoje najdaljše iskanje neke zveze?« »Preko dve liri sem čakal, da sem vspostavil zvezo^ Novo G\^- jo. Ko se ti z nasprotne strani oglasi radioamater ... to je nepo- zaben občutek.« »Katere kraje najraje omenjaš ko govoriš o vzpostavljanju zvez?« »Imel sem edini zvezo z Vatika- nom, San Marinom, Andorro, Ne- palom, Hon-Kongom, Fidži otoki, Jamajko, Havaji. Japonsko . . .« »Je v vseh deželah na svetu do- voljeno radioamaterstvo?« »Albanija Je edina evropska de- žela, kjer radioamaterstvo ni do- voljeno.« »S čim lahko dokažeš, da si z ljudmi v državah, ki si mi Jih omenil, govoril?« »Radioamaterji imamo svoje vi- zitke, ki nam služijo kQt potrdilo za resnično opravljeno zvezo. Sam jih imam doma že več kot deset tisoč.« Drago je Se pripovedoval o celj- .skih radioamaterjih. Nerad pa je omenil, da je kot edinemu Jugo- slovanu uspelo postati član vseh petih svetovnih radioamaterskih klubov; da so trije celjski radio- amaterji člani DX—kluba in spada- jo med najkvalitetnejše jugoslovan- ske radioamaterje: da bo v krat- kem času edina predstavnica žen- skega spola opravila operaterski izpit; da sodelujejo s civilno zašči- to itd. Kot ekipa so celjski radioama- ter JI vspostavil i zveze že z. vsemi državami na svetu. Z mnogimi po- samezniki, s kat'jrimi so se spoz- nali preko radijskih valov, so na- vezali tudi tesnejša prijateljstva. Zato je upravičena trditev, da ima prizadevni klub YU3EOP po vsem svetu mnogo prijateljev . . . 22 14. marca 1- NEDEUA, 17. marca 9.10 KmeUjska oddaja v Madžar- ščini (Pohorje, Plešivec) — (Beograd) 9.30 POTOčila (Ljubljana) 9.35 Dobro nedeljo voščimo z be- neškimi fanti (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.46 Vijavaja — ringaraja — po- novitev (Ljubljana) 11.30 Milo za drago — Stan tn OUo, ameriški film do 12.00 (Ljubljana) 14.00 Rokometna tetona Jugo- slavija : Nizozemska — (Zagreb) 15.15 Rokomet Partizan (Bjelovar : Dukla (Praga) (Zagreb) 16.35 Mednarodno tekmovanje v Alpskih disciplinah na Jaro- hini — oddaja TV Sarajevo (Beograd) 17.85 TV kažipot — ponovitev — (Ljubljana) 17.55 Morski svetilnik — anglešfci dokumentarni film iz cikla Človek s filmsko kamero — (Ljubljana) 18.25 OSA — humoristični kabaret — (Zagreb) 18.55 Oik cak (Ljubljan) 19.10 Gora skrivnosti — serijski film (Ljubljana) 19.40 Prinčeve norčije — fUmska burleska (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.45 cak cak (Ljubljana) 20.50 Quiz (Beograd) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 T\' dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 18. M.\RCA .9.40 TV v Soli (Zagreb) 10.35 Ruščina (Zagreb) 11.OO Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zgb) 15.45 Ruščina — ponovitev (Za- greb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otro- ke (Zagreb) 17.30 Od zore do mraka — oddaja za JLA (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.30 Poklici v prometu — oddaja iz cikla Poklicno usmerjanje (Ljubljana) 18.50 Reportaža (Zagreb) 19.20 Znanost in mi (Ljubljana) 19.40 Vokalno instrumentalni soli- sti (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20..35 TV DRAMA (Beograd) 21.35 Teme z variacijami (Beo- grad) 22.06 TV Dnevnik (Beograd) rOREK, 19. MARCA ,9.40 TV v SoU (Zagreb) 0.35 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v SoU — ponovitev — (Zagreb) 16.45 Angleščina — ponovitev — (Beograd) 16.10 Osnove sploSne izobrazbe — (Beograd) 17.40 Poročila (Ljubljana) 17.45 Risanke (Ljubljana) 17.55 Oblikovanje slovenske knjiž- ne norme (Ljubljaria) 18.20 Kolesarska dirka Milano— Sanremo — prenos (LjiA- Ijana) 19.00 Med smučarskimi veterand — (Ljubljana) 19.15 Svet na zaslmiu — maM — (LJubljana) 19.50 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV Obzornik (Ljubljana) 20.30 Beseda o kanadskem filmu Na suhi zemlji — celovečer- ni fihri (Ljubljana) 21.50 Kulturna panorama: Ljudska tvomosit v kmčarstvu (LJub- ljana) 32.30 Zadnja poročila (Ljubljana) SREDA, 20. MARCA 16.55 Madžareki TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Zdravnik v hiši — lutkovna zgodba iz serije Kljukčeve dogodivščine (Ljubljana) 17.45 Kje je, kaj je (Beograd) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Ne črno, ne belo — oddaja za otroke (Beograd) 19.05 Popularna glasba (Skopje) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Ekran na ekranu (Zagreb) 21.35 Belfegor — francoski serij- ski film (LJubljana) .^.05 Zadnja poročila (Ljubljana) CEHTITEK, 21. MARCA • 9.40 TV v šoU (Zagreb) 10.35 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.50 TV v Soli — ponovitev — (Zagreb) 15.45 NemS&ina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tiktak: Uganke (Ljubljana) 17.30 Oddaja za otroke (Beograd) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Akademski pevski zbor Tone Tomšič — oddaja iz cikla Naši zbori (Ljubljana) 18.45 Kalejdoskop (Ljubljana) 19.05 Prenos iz ateljeja 212 — (Beograd) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana« 20.35 Rezerviran čas Od Ljubljane do Snežnika — (Ljubljana) Zadnja poročila (Ljubljana) PETEK, 22. MARCA 9.40 TV V šoU (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove sploSne iaobrasibe — (Beograd) 17.25 Poročila ((Ljubljana) 17.30 Moj prijatelj Flicka — se- rijski lilm (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Glasbeni zaslon — i Beograd) 19.05 Tuj kulturni film (Ljubljana) 19.35 Niso samo rože rdeče — III. oddaja (Ljubljana) 19.55 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV ftievnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Reailca — francoski celove- černi film (film neprimeren za doraščajočo mladino!) — (Ljubljana) 82.25 Koncert resne i^asbe — (LJubljana) SOBOTA, 23. MARCA 9.40 TV T šoli (Zagreb) 14.50 TV v Soli — ponovitev — (Zagreb) 17.35 TV kažipot (Ljubljana) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 Mladinca igra (Beograd) 19.20 Naš globus — zanimivosti T svetu (Ljubljana) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (LJubljana) 20.35 Mimo spite •— humoristična oddaja (Beograd) 21.35 Videofon — glasbena oddaja (Zagreb) 21.50 Poslednji viking — fUm tz seriie Bonanza (Ljubljana) 22.40 Zadnja poročila (Ljubljan) Avstrijska T V Nedelja, 17. marca — 16-45 Svet mladih, 18.00 Nedeljska zgodba, 19.00 Vprašanje ted- na, 20.15 Zajtrkovali bomo do- ma, 22.10 Vroče ure Mcmit- pamassa. Ponedeljek, 18. marca — 18.00 Prancoščina, 20.15 Z de- žnikom, šannom in melono, 22.25 To je življenje — humo- ristična groteska. Četrtek, 21. marca — 18.00 Italijanščina, 19.00 Nočni re- pertoar poroča . . . 20.15 Kaj sem? — kviz, 21.00 Nennifer — TV igra. Sobota, 23. marca — 16.45 Daktari, 18.30 Dober večer ... 22.30 Tat iz Pariza. RADIO LJUBLJAN/^ VSAK DAN: poročila ob 5,15, 800, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbe- ni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 15. MARCA: 8.08 MaU- nsja s špansko glasbo. 9.25 Marija ^rjanc poje slovenske narodne. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje go- je. 12.10 Za slovo od zime. 12.30 Kmetijski nasveti — Čebelarstvo. "40 Iz kraja v kraj. 13.30 Pripo- [o^jo vani . . . 14.35 Naši poslu- alci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.45 KuL Jirni globus. 17.05 Človek in zdrav- f. 18.45 Na mednarodnih križpot- »h. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 {Jinute s pevcem Ninom Robičem. '"■OO Komorni zbor RTV Ljublja- 5*- 20.30 Dobimo se ob isti uri. r!-l5 Oddaja o morju in pomorSča- J*. 22.10 Dve novi domači partl. turi. SOBOTA, 16. MARCA: 8.08 Glas. J«na matineja. 9.25 Dvajset minut ' našimi ansambli. 11.00 Poročila ^ Turistični napotki za tuje goste. M-30 Kmetijski nasveti — inž. Vin- Jf Molan: Problemi i>ospeševalne JjUžbe v poljedelstvu. 13.30 Priporo- vam ... 14.05 Od melodije melodije. 15.20 Glasbeni Inter. S^. 15.45 Naš podlistek — ,j;fmd Johnson: Zimski dan — H. Gremo v kino. 17.35 Igramo f*t! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 ^0 noč, otroci! 19.15 Godala v S^u. 20.00 Spoznavajmo svet in 5*»ovino. 21.30 Iz fonoteke radia 'te^' '^''^J* t^EDELJA, 17. MARCA: 6.00—8.00 ^ro jutro! 8.05 Radijska igra za ^ke — Ela Peroci — France ijjl^iač: »Praznik zvončkov«. 9.05 M*l poslušalci čestitajo in pou ^»Ijajo — I. 10.00 Se pomnite, J^Jiriši ... a) Majda Jakšič: Od. J?" je vodila pot v taborišče b) J* Dolenc: Kosovelov« v Cmem 2^ 11.00—11.15 Poročila — Tu- l?^*ni napotki za tuje goste. 11.50 ^^voT S poslušalci. 12.10 NaSl jj^'^išalci čestitajo In pozdravlja- II. 13.15 Iz operetnih partl- Z' 14.30—14.45 Hiimoreska tega 15.05 Nedeljsko ši>ortno po- S^^ne. 17.30 Radijska is;ra — Al- -kS"^ Daudet: »Lek prečastiteg» Levičnlka«. 19.00 Lahko noč, IIMM 20.00 .Serenadni večer. PONEDELJEK, 18. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugo- slovanskih studiov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — dr. Valentin Sku- bič: Nekaj o zastrupitvah pri do- mačih živalih. 12.40 Slovenske na- rodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.35 Naši poslušalci česti, tajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbe- ni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Pojeta mezzosopranistka Bogdana Stritar in basist Danilo Merlak. 18.15 »Signali«. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute s pev- ko Lidijo Kodrič. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd. TOREK, 19. MARCA: 8.08 Oper- na matineja. 9.25 Trio Borisa Fran- ka s i>evci. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Malo znani Mozart. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Anaca (Sodeša: Ali je razširi- tev pridelovanja zdravilnih rastlin v Sloveniji možna? 13.30 Priporo- čajo vam . . . 14.25 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra simfonični orkester RTV — LJubljana. 18.45 Družba in čas — Dr. Lev Milčdn- ski: Droge — resen družbeni pro- blem. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Vice Vuko. vom. 20.00 Od premiere do premi, ere. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 20. MARCA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.10 Slovenski pev- cd in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turist-ični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franc Jelene: Sodelovanje pltallSČ s kooperanti za rejo telet. 12.40 Operetni evokl. 13.30 Priporočajo vam .... 14.05 Igramo za razve- drilo. 14.35 Naši poslušalci čestita- jo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzio. 15.45 Naš podhstek — E. Flisar: CSgani pred sodiščem. 17.06 Mladina sebi in vam. 18.15 Odskočna deska. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.25 Pet minut za EP. 20.00 Antonin Dvofak: Stabat ma- ter. 21.30 Vedno lepe melodije. 22.10 Za ljubitelje jazza. ČETRTEK, 21. MARCA: 8 08 Operna matineja. 9.25 Ansambel p. v. Milana Stianteta izvaja naro- dne pesmi iz Srbije in Bosne. 11,00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Revija jugoslo- vanskih pevcev zabavne glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Loj. ze Briški: Kloroza brefikev. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Pri- poročajo vam. . . 15.20 Glasbeni in- termezzo. 17.05 Četrtkov simfonični k in okoličane s povabilom na koncert Slovenskega okteta. Polzelani in občani okoliškiti zaselkov, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so bili navdušeni. Z gostovanjem Slovenskega okteta so organizatorji, to- krat kolektiv Lastovke, vnfr sli v že dokaj pestro kultur no živi j en je, kraj a še eno leP" prireditev. Prav udeležba P» kaže, da je na Polzeli <^ tovrstnih prireditvah obilo hvaležnega občinstva. —mijjj