PuAtiiliia ptaA&nB v jrotovtnl. Leto LXVI., št. 20$ Ljubljana, sobota 9* septembra 1933 Cena Din i.- Ixnaja vsak dan popoldne, ixvxemSi nedelje ln praznike. — Inseratt do 30 petlt 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petlt Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tuše ratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUevm ulica št. 6 Telefon it. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126 Podrutnlce: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamajerjeva ulica 1, telefon ftt. 65. {podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon it. 100 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. MINISTER MOHORIČ O AKTUALNIH PROBLEMIH Iz govora na včerajšnjem kmečkem prazniku na Bledu darske prilike pri nas in drugod — Komasacija občin položaj — Gospo* - Zunanji Včeraj se je vršil na Bledu vsakoletni kmečki praznik. Tudi letos se je zbralo na tem prazniku kmečkega dela na tisoče in tisoče kmečkega ljudstva. Dopoldne je bila razstava živine, mlekarstva in sirarstva, popoldne pa velika slavnostna povorka, v kateri so vzbujale zlasti pestre narodne nošo vso pozornost. Na velikem zborovanju so govorili ministra gg. Ivan PUCELJ in Ivan MOHORIČ, zastopnik bana, podpredsednik senata dr. Fran NOVAK, ter narodna poslanca g. PUSTOSLEMŠEK in Albin KOMAN. Po zborovanju so se vršile konjske dirke. Posebno pozornost je zbudil govor ministra g. Ivana MO-HORIČA, ki je naš znani gospodarski strokovnjak. V naslednjem objavljamo glavne misli iz njegovega govora: Praznik, ki ga obhajamo danes, je praznik knietskega dela, praznik kulta kmetske domačije, naših narodnih šeg in tradicij. Bili so časi pred vojno, ko se je na kmeta zrlo nekako od zgoraj, ko se je smatralo delo na kmetih za nekaj manjvrednega. Hvala Bogu, ti časi so minili. Danes posvečajo vse države usodi poljedelske produkcije in gospodarskemu stanju kmeta prvenstveno pažnjo in čim bolje je kaka država industrijalizirana, tem večjo pozornost posveča v novejšem času svojemu poljedelstvu. Dan za dnevom izdajajo v inozemstvu odredbe in ukrepe, da zaščitijo njegovo delo in obstoj. Dali so mu visoke carine, omejili uvoz poljskih pridelkov ter mu tako zasigurali z dobro organizacijo na notranjem tržišču primerne cene, da bi mogel vdržati sedanje tejke čase, da se ne bi vsled padca cen zadolžil in prišel končno na boben ter ob domačijo, če motrimo gospodarsko politiko evropskih držav, vidimo torej, da se povsod stremi za tem, da se čimbolj vzpostavi ravnovesje med kmetijstvom in industrijo, med poljedelstvom in obrtnim delom. To je glavni cilj gospodarske politike naših zaveznikov Francozov, ki so nam kot varčni in preudarni gospodarji lahko vzor, to je pa cilj istotako našim bratom čehom, našim sosedom Italijanom in Avstrijcem ter po vrsti vsem bližnjim in daljnjim naprednim državam. V naši državi se navadno lahko besedno vzame, da je agrarna, ker se skoro tri četrtine prebivalstva hrani ln preživlja s poljskim delom. Toda če pogledate efekt tega dela in zaslužek, ki ga nudi ročno poljsko delo v štirih petinah naše države, in ga primerjate z drugimi vrstami gospodarske aktivnosti, celokupnim nacionalnim dohodkom in končno če pogledate strukturo našegra izvoza, boste videli, da je slika bistveno drugačna. Odstotek kmetijskih in živinorejskih produktov je pri izvozu vsako leto manjši. Predlanskim je znašal še polovico, lani je padel na 4&<7c in bo najbrž letos še nadalje nazadoval. On ne nazaduje t-tdi tega, ker nimamo morda blaga za izvoz. Imamo ga preveč in tudi cene povsod konvenirajo. Le naši sosedi ne pustijo več dovažati poljskih pridelkov ter omejujejo od leta do leta vedno bolj količine, na katere nam Se dajo uvozna dovoljenja. Razvoj produkcijske tehnike v prekooceanskih državah je dovedel do tega, da so kmetskim pridelkom, surovinam pa tudi industrijskim produktom na svetovnih tržiščih cene ogromno padle. Pri mnogih predmetih smo padli, če preračunamo na zlato vrednost, že pod miro-dobno pariteto. Naš kmet' s farmarji ,ki se poslužujejo traktorjev, ne more konkurirati. On postaja pri večini predmetov pasiven in se vpraša, ali se sploh Še izplača pri takih cenah proizvajati blago. Kako postaja kmet vedno bolj pasiven, se je videlo najbolj v zemljiških knjigah. Tu je počen-ši od 1926. zadolžitev od leta do leta rastla in navdajala s skrbjo ne samo zadolžene gospodarje, marveč tudi vse one, ki stoje v javnem političnem življenju in katerih naloga je. da rešujejo gospodarske in finančne probleme. Konstatirati moram, da je bila v naši državi politika, s katero se je hotelo kmetu pomagati, precej enostranska, še danes se postavlja kot glavni problem v ospredje izvoz žita, kjer gre v glavnem za vojvodinsko vprašanje, ker vse ostale banovine ne pridelajo niti toliko, kolikor rabijo za lastno prehrano. Postavlja se tudi vprašanje opija in oljnatih semen, a na gluha ušesa naletimo vedno, kadar naglasimo, da je za naše kraje problem kmetske posesti in kmetskega gospodarjenja vprašanje rentabilnosti živinoreje in gozdne posesti. Jaz porabljam priliko danasnjesa zborovanja, da prav posebno naglasim potrebo la se kmetsko vprašanje rešuje e širšega Mdika in s stališča, ki bo v enaki meri nošteval in skrbel tudi za one kraje. fc;~~ ? kmetski gospodar navezan posel u o 7 d no posest in kjer mu zaslužek ^u-c-M<*tva ne daje zadosti možnosti, da bi mo- el s bornim donosom naših peščenih tel preživljati sebe in svoje mnogobrojne r«id-bine. Ne smemo pozabiti, da rodi v Dalmaciji in Vojvodini v vinogradih trta na hektare dva- do trikrat toliko, kakor v naših in da tudi pri plenici vrže normalno dvojno količino ne glede še na razliko v kvaliteti. V našem planinskem svetu pa tudi po večini v ostalih srezih dravske banovine je kmetski gospodar prisiljen, da išče poleg donosa polja svoje dohodke bodisi v domaČi industriji, v gozdnem delu in prevozništvu, pri tujskem prometu, da skuša kombinirati svoje gospodarstvo s kakim malim obrtnim obratovanjem in leto za letom mora kmečki fant ali dekle zapustiti rodno grudo in iskati namestitve bodisi v industriji, v tu jpiko-prometnih obratih ali pa v iavnih službah- Mislim, da nikjer ni prodrlo v kmetske sloje tako globoko spoznanje in zavest povezanosti intereM>\ raznih gospodarskih panog kakor baš na naših slovenskih tleh. In v teh razmerah se postavlja vprašanje naše slovenske kmetske politike čisto drugače, kot sredi pasivnih državnih gozdov in rudnikov v Bosni, kot na rodovitnih tleh žito-rodne Vojvodine ali pa v Šumadiji. Vsi predobro vemo. da smo z našim >um9kim gospodarstvo m došli na mrtvo točko, o kateri nismo nikdar slutili, da bi mogla v tei obliki nastopiti Treba je imeti oogu ma. da priznamo, da smo na tem radi pomanjkanja smisla za disciplino in organizacijo v veliki meri sami krivi. So pa še drugi vzroki, namreč, da se na merodajnib mestih ni hotelo vpoštevati in še danes prav ne uvidi, da je treba tej eks-oortni panogi pri mednarodnih pogodbah pomagati zopet na noge. Mnogo sem vam govoril na raznih krajevnih zborovanjih in znani so vam predlogi, ki smo jih stavili Žal. da pogrešamo vse do danes pozitivnega uspeha. Težke prilike v srezu me silijo k temu. da moram danes to zopet poudariti, da se teh vprašanj ne sme več odlašati, marveč da jih je treba že enkrat stvarno rešiti. Radi zmanjšanega dohodka iz gozdnega gospodarstva je cel srez več ali manj prizadet. V nekaterih občinah je položaj posebno težak in povsod se zahteva, da se organizirajo javna dela in na ta način nudi pomoč in nadomestilo za izpadek zaradi krize v lesnem gospodarstvu. Vi veste, da je bil lansko leto sprejet zakon o naknadnih kreditih, ki je predvideval okrog 50 mil ionov za omiljen je posledic krize in tudi naš srez je dobil že dobri dve tretjini zneska, ki mu po matematični razdelbi pripade. AH vse to je bila le mala kaplja v morje in je lahko služilo za podporo mnogim brezposelnim, dočim se večjih javnih del z vsoto okroglih lfiO.000 Din ne more izvesti. Potreba javnih del v srezu je velika in v tujskoprometnem oziru nujna in bomo zato nadaljevali vse akcije, da se stvorijo sredstva, da se ta dela organizirajo in izvedejo, četudi je sedanji Čas zaradi krize denarstva dosti neprikladen in bo tu treba premagati največje težave in ovire. Sosedna Avstrija, ki vedno toži nad finančnimi neprilikami, je znala preskrbeti v dveh mesecih delo 50.000 osebam, da je izdala za javna dela letos 60 milijonov ši-ingov ali pol miljarde dinarjev. V zadnjem času je bilo v srezu veliko razburjenje zaradi davčnih predpisov. Ni običaj, da se na kmetskem prazniku o tem razpravlja, toda letošnje izjemne prilike me silijo, da tudi o tem spregovorim kot vaš sreski poslanec nekoliko besed. Naj mi kdo razlaga in opravičuje, kakor mora in zna, kako je prišlo do letošnjih obdavčitev, zame sta dve činjenici jasni in me-rodajni. Prva je. da se davčni zakoni glede direktnih davkov na zgradbe in na pri-dobnino niso od lani v ničemer spremenili. Druga pa je, da se je letos predpisalo v velikem številu primerov po petkratne pa tudi višje zneske kakor lani. Vsi dobro vemo. da je stanje državnih financ pa tudi samouprav vsled posledic gospodarske krize težko Narodna skupščina je zato morala lani privoliti v mnoge nove davščine in v povečanje obstoječih in je to storila le 8 težkim srcem ker te je dobro zavedala, kaj to v sedanjih prilikah pomeni. Toda noben član Narodne skupščine ne more dopustiti, da se brez odobritve parlamenta enostavno s pritiskom na izvršilne organe povečujejo davščine na mnogokratni iznos prejšnjelet-nih in to v času, ko se pri večini panog gospodarstva prilike niso bistveno izboljšale. Storil sem vse korake, ki sem jih smatral za potrebne, da se to vprašanje razbistri, zadeva preišče in iztirjena praksa vrne zopet na pravo izmero nazaj. Porabljam pa tudi to priliko, da še enkrat opozorim vse merodajne činitelje, da ne napenjajo loka, da rabijo pamet in da prilagode javna bremena zmagi ji voeti in plačilni sposobnosti davkoplačevalca. Naš davkoplačevalec je vsakokrat brez pritiska storil svojo dolžnost, ker se pregloboko zaveda svojih obvez napram državi, toda od njega naj se zahteva ono, kar je v sedanjih prilikah in po veljavnih zakonih pravično in zmogljivo. Stojimo pred važnimi političnimi dogodki. Cez mesec dni imama občinske volitve in vprašanju komasacije občin, ki je v našem srezu mnogo težje in bolj komplicirano kakor tam doli v ravnini, bo padla odločitev baš danes. Naš srez spada med najvišje alpske predele v državi, šteje 22 občin, od katerih večina obstoja že stoletja. Ljudstvo je nanjt navajeno in vsaka izprememba bi segla globoko v samoupravno in politično življenja občanov. Nov zakon predvideva normalao občino s tritisoc prebivalci, ali dopušča izjemoma, če govore za to posebni razlogi, radi občine z manjšim številom prebivalcev. Mnenja sem, da se moramo te ugodnosti v čimvečjem obsegu poslužiti, ker govore za to terenske prilike, zaokroženost obstoječih občin, gravitacija, udomačena tradicija naše samostojne občine, s katero je najtesneje povezana cela organizatorna in gospodarska aktivnost kraja, končno pa tudi Činjenica, da tujskoprometni in industrijski kraji v našem srezu preko normale živahno napredujejo in se razvijajo. Tako bodo tudi manjše občine kmalu dosegle predpisano število prebivalstva. Zato smatram, da je treba komasacijo izvršiti tako, da se ohrani vse, kar je važno in življenja zmožno in kar je v stanju ustrezati širokim nalogam novega zakona. Posebno pa moram povdariti, da ne kaže v sedanjih prilikah povečevati režije občinske uprave, kjer smo lahko do sedaj vršili vse naloge vestno in točno z majhnimi sredstvi. Ob zaključku še par besed o naši zunanjepolitični situaciji. Katerikoli časopis vzamete v roko, vidite, koliko politična nervoznost vlada v inozemstvu po vsem svetu. Državniki potujejo z ene konference na drugo, razmere pa ne kažejo nikake ublažitve in izboljšanja. Niti v razorožitvenem vprašanju nismo mogli priti na zeleno vejo, da bi se narodom zmanjšala težka bremena oboroževanja. Tudi svetovna gospodarska konferenca je pokazala, da zaenkrat le vsak poskuša do skrajnosti izpopolniti svoje lastno gospodarstvo in biti čimbolj ekonomsko močan in od inozemstva neodvisen. Politično je nacionalizem na pohodu in postavlja zahteve, katerih uresničitev bi gotovo vodila do nove svetovne vojne. V Jugoslaviji gledamo z mirno samozavestjo na razvoj te nervozne atmosfere. Toda naj nikdo ne tolmači naše miroljubnosti kot pasivnost in ravnodušnost. Svarimo vsakogar, kdor bi hotel iz našega držanja kovati kapital ali bi prihajal s avanturističnimi načrti vseh mogočih revizij. Tega bi morali poučiti o naši krepki odločnosti, da varujemo velike pridobitve našega osvobojen j a in uedin jenja in mu dokazati, da smo pravilno razumeli historične besede našega modrega vladarja, da je tre« ha kreniti na nova pota. Vendar ne varajmo se! Pred nami so še morda dnevi težkih preizkušenj, ki jih bo treba prestati. To nas ne navdaja z malodušnostjo, to samo povečuje našo borbenost in odpornost, ki bo vodila do končnega preporoda vsega jugoslo-venskega naroda in potem bodo utonili v morju pozabljenja preživeli preostanki prejšnjih dob. Grški poset v Turčiji Atene, 9. septembra. A A. Predsednik grške vlade Tsaldaris je odpotoval danes z grško križarko v Carigrad. Zunanji minister bo prispel tjakaj po drugi poti. Francoski polet v Moskvo Pariz, 9. septembra. A A. Letalsko ministrstvo objavlja, da bo letalski minister Plene Cot z eskadro treh letal odletel 12 septembra v Moskvo. Spremljalo ga bo več znanih letalcev, med njimi tudi rekorderja Roasi in Oodos na letalu >Joseph le Brlx<. Prihoda Štirih fracoskih letal pričakujejo v Moskvi 15. septembra, ker se bo eskadrila ustavila prej Še v Kijevu in Harkova. Bežigrad nujno potrebuje šolo Zborovanje gospodarskega in kulturnega društva za bežigrajski okraj Ljublana, 9- septembra. Večkrat smo že obravnavali vprašanje prenatrpanosti ljubljanskih osnovnih Šol in smo prišli do zaključka, da so nam nove šole nujno potrebne. Posebno velja to za beži-srrajski okraj, ki je pričel zadnja leta 6ilno rasti in šteje danes že 8000 duš. Mestna občina je sama uvidela potrebo nove pole za ta okraj in je v to svrho napravil meseni inženjer in arhitekt g. Mu5iP načrt, po katerem na? bi stala nova beži ti rajska osnovna Šola na takozvanih Pekovskih njivah za topničareko vojašnico. Ta načrt pa je bil sedaj nekoliko spremenjen in bo nova šoln stala v mestni gramoznici ob Vodovodni cesti. Gospodarsko in kult.irno društvo za bežigrajski okraj je v četrtek zvečer sklicalo zborovanje v telovadnico Sokola Tli. da se vprašanie zgradbe nove sole reši čim hitre iše. Zborovanje ie otvoril in vodil neumorni in za razvoi Bežigrada zaslužni predsednik e. Danilo Saplja. Pozdravil je številne udeležence, knkor tudi zas^nnikn župana in mestne občine inž. arh. MuŠiča. V kratkih besedah ie orisal dosed^nie delovanle društva za napredek bežigrajskega okraja in ie poudaril, da ie zborovanje namenjeno zgradbi nove šole. Član upravnega odbora, ob-činsflri svetnik g. Janko Blagajne ie nato poročal o osnutku nove osnovne šole. Po bila Ljubljana s šolami dovoli preskrbljena in so odgovarjale rudi higijenskim zahtevam. L. 1911. je bila postavljena zadnja šola na Prulah. Od takrat občina ni več gradila, čeprav je število šoloobveznih otrok silno naraslo. Sola je Bežigrajčanom nujno potrebna. Starši morajo pošiljati svoje otroke daleč v mesto ali pa v Šiško. Te šole so pa že natrpane z otroci svojih okrajev, posledica je. seveda prenatrpan ost. Mestna občina se je po zaslugi bežigrajskega gospodarskega in kulturnega društva odloČila, da zgradi novo Šolo. za katero ni zanimanie samo med Bežigrajčani, temveč tudi v Šiški, ki bo s tem razbremenila svojo Salo. Proiekt nove šole je takšen, da bo služil za vzor vsem šolam v naši banovini, pa tudi v Jugoslaviji Govornik je še posebej poudarjal požrtvovalnost občinske uprave m naklonjenost župana, ki so našli dosti razumevanja za težnje bežigrajskega okraja. Tnž. Mušič je opisal novo šolo in navajal tehtne razloge in dejansko potrebo, da se postavi šola v mestno gramoznico ob Vodovodni cesti, kjer je nekako središče vsega okraja. O prvotnih načrtih smo že poročali Ostali so večinoma nespremenjeni, male spremembe so veljale zlasti prilagoditvi terena- Sprememba je zlasti v tem, da je stanovanje upravitelja in hišnika določeno v posebnem prizidku. V telovadnici je predviden tudi poseben prostor za Ferijalni sa vez za potujoče dijaštvo v dobi počitnic. Po večanje kubature je omogočilo zgraditev pokritih šetališe v primeru slabega vremena Novost, ki je uporabljena prvič v Jugosl.v vi ji, so posebna zaklonišča za primer zračnega bombnega napada. Brezine bodo v flO srtopinjskem naklonu izravnane in urejene Zaraščene bodo vrtnansko pravilno z lepo-tičnim grmičevjem in drovesjem, tako. da bo v bežigrajskem okraju v doglednom Času nastal v sedanji gramoznici lepo urej.Mi park. ftola je prirejena za 12 razredov de ške in dekliške osnovne šole, se bo pa lahko razširila še za nadaljnjih 12 razredov, kjer bo lahko nameščena tudi meščanska lo la. Tudi zdravniški krogi niso imeli nikakršnih pomislekov glede zidave in odgovar fa Jama tudi v higijenskem pogledu. Osnutki so bili že odobreni od krajevnega šol ekega odbora in gradbenega odseka mestne občine. Sredi tega meseca jih bo obravnavala glavna seja, nato bodo r*a še predložni kr. banski upravi. ZborovalcI so z glasnim odobravanjem sprejeli stvarna in etrokovnjaška izvaj-aija inž. MuŠiČa. Zborovalce je Še v imenu krajevne organizacije JNS, ki se je že sama opetovano bavila s tem vprašanjem, toplo pozdravil g. Lušicki, ki je poudarjal potrebo nove šole- Na predlog tajnika Jazbeca, ki je še posebej poudarjal zasluge motnega župana za bežigrajski okraj, se je snontano in s pritrjevanjem vseh izrekla županu dr. Pucu zahvala za naklonjenost, ki jo je ob vsaki priliki izkazoval okraju. Sp~e-jeta je bila resolucija, ki govori o razlogih za zgradbo nove šole za Bežigradom in naproša mestno občino, da čimprej prične z gradnjo po že pripravljenih načrtih. Poskrbi naj, da se bo pouk otvoril že v tekočem šolskem letu. V primeru, da občina ne 'az-polaga s potrebnimi finančnimi sredstvi, naj vnese odgovarjajoči znesek v proračun za L 1934. Predsednik je zaključil lepo zborovanje, ki bo sigurno rodilo u9peh. Gramoznica bo izginila in z njo barake, ki nikakor runi v okras lepo napredujočemu okraju. Znižana vstopnina Din na velesejmu velja tudi za soboto, nedeljo in ponedeljek Preosnova Hitlerjeve vlade Rosenberg prevzame zunanje ministrstvo — Bivši nacionale! bodo izločeni — Nova ustava Budimpešta, 9. septembra, s. V Berlin odposlani poročevalec desnica rsko-radikalnega lista »Fiiggetlenseg« poroča, da bo Hitler v kratkem izpremenil svojo vlado in poveril zunanje ministrstvo Alfreda Rosenbergu, dočim bi zunanji minister Neurath podal ostavko. Tudi državni finančni minister Crosigk-Schvverin, Id je Hngenbergov pristaš, bo odstopil, vendar pa zanj še nimajo naslednika. Gotovo je, da bosta dobila Rudolf Hess, zastopnik voditelja stranke, in tiskovni šef Oton Dietrich v kratkem ministrski mesti. Položaj Pape na je čvrst. Nemčija bo dobila novo ustavo, po kateri bo Hindenburg ostal njen doživljenjski predsednik. Avstrija v vodah fašizma SiaiL^&'aergova akcija za uvedbo fašističnega režima v Avstriji Dana j, 9. sept. Včeraj popoldne so se sestali voditelji avstrijskega Heimatscbutza pod predsedstvom kneza Starhemberga na posvetovanje. Starhemberg le poročal o svojih pogajanjih v Rimu in razvil v zvezi s tem velik političen načrt, po katerem na] b| Heimatschutz tudi v Avstriji uresničil idejo totaliteti*© države po fašističnem zgledu. O tem vprašanju, ki bo zelo zadelo tudi usodo vseh v Avstriji še obstoječih političnih strank, bo knez Starhemberg v kratkem razpravljal tudi z zveznim kan-celarjem dr. Dollfussom In drugimi krščan-sko-socfabiimj voditelji. Ostavka španske vlade Madrid, ». septembra. AA. Po ostavki vlade Azane, so se že anoči pričeli posveti med predsednikom španske republike ln političnimi voditelji o sestavi nove španske vlade Po parlamentarnem običaju je predsednik republike sprejel najprej predsednika parlamenta Vesterja. nato pa se je posvetoval z voditeljem radikalno-«" cialisttt p stranke m s predsednikom republikanske akcije. Po najnovejših vesteh je največ verjetno, da bo novo špansko vlado sestavil bivel zunanji mmister Le roux. V tem primeru bo nova španska v)a da razpustila parlament ln razpisala nr ve volitve. Radikalni socialisti so koaliciji z republikansko ateetjo. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curlh: Pariz 3027, London 16.475« Newyork 364, Bruselj 72.1750. Milan 27.2t Madrid 43J6. Amsterdam 308.66, Beri i 128.3750, Dunaj 57.76, Praga 16.3«, Vurfam 57.90, Bukarešta 808. Btnu 1 »SLOVENSKI NAROD«, *» mt&mšum 1988 Krke< na Trški gor!, Ti^ka gora Že dolgo vrsto let ni videla. Prišli 60 kmetje in kmetice peš in na vozovih iz vseh bližnjih občin: iz St. Petra, Bele cerkve, šmarjete. Št. Jerneja. '>^čne. Mirne peči. Trebnjega. Brusnic in Smihel - Stopi?. Zlasti je bila številna udeležba iz nrvome-ške občine- Nabito polni avtobusi so najmani 50-krat zapeljali ljudi iz Novega meKrke-<: iz Lj.ibliane, pokrovitelja »Kr-kec g. Fotoviča, direktorja Kolinske tovarne. srf«;kega glavarja g. Logerja. novomeškega župana dr. "Rezka in druge, nakar je dal bo-sedo namestniku župana bni6miške občine g. Martinu MarinPu. G. Marin? je pozdravil tabor v imenu vseh vasi ob Gorjnnrih in se s prisrčnimi besedami zahvalil >Krki< za njeno dosedanje požrtvovalno delo v korist Dolenjske. Tretji govornik, predsednik centralnega odbora >Krke< dr. Milan Perko je najprej prebral vdanostno brzojavko na Nj. Vel- kralja Aleksandra in pozdravno na bana dr. M a ruši ca, ki so ju zborovalei pozdravili z vzklikanjem: >2ivel kralj!« »Živel ban!< Nato }e poudarjal, da klice Dolenjska po umnem gospodarstvu. >Krkino« nesebično, pošteno in požrtvovalno delo ie privabilo ne-broj prijateljev društvu, ki z velikimi simpatijami spremljajo njegovo delo in ga tudi podpirajo. >Nai 6amo omenim ustanovnega člana >Krke- bana dr. Marnšiča. ki je poslal daljše pozdravno pismo, v katerem se zahvaljuje društvu >Krki« na požrtvovalnem in plodonosnem delovaniu za gospodarsko in kulturno povzdigo naše lope Dolenjske, zlasti tudi za povzdigo tujskega prometa, katero delo je toliko boli koristno, ker so divni kraji naše Dolenjske še mnogo premalo poznani, c Tadi je hotel pohiteti med nas ljubljanski župan dr. Dinko Puc. ki je tudi n.*š ustanovni član. pa je bil tudi službeno zadržan. Opravičil je svojo odsotnost v pismu, ki pravi, v njem med drugim: >Iz srca rad bi se bil udeležil vaše manifestacije na Trski gori, tega prekrasmega brda, ki je postalo simbol dobrote dolenjskega vina širom nase domovine. Ljubljana ima največji interv« na .gospodarski povzdigi Dolenjske. K apro-vizaciji našeua mesta prispeva vsa Dolenjska, tudi kraji, ki leže še južnejše od Norega mesta. Lepota dolenjskih gričev, visokih Gorjancev, bajne tmine njenih gozdov, zelena Krka. številni gradovi in veseli vinogradi so našim izletnikom v užitek in veselje. Dolenjska nam ie dala celo vrsto najod-ličnejših mož. politikov, pesnikov, romanopiscev, znanstvenikov in gospodarjev, ki so proslavili slovensko ime in tadi ime ljubljanskega mesta, v katerem eo povečini delovali. Zato pošiljam iskren pozdrav vsem udeležil ikom vašega tabora, kateremu želim najlepšega uspeha- In ko boste po končanem zborovanju dvignili čaše rujnega vinca na čast zemlje Dolenjske, pijte tudi v pozdrav beli Ljubljani, ki naj združuje vse slovenske pokrajine v alogi, bratstvu in blagostanju. Oba pozdravna pisma sta vzbudila med rborovnlci veliko navdušenje. V nadaljnih izvajanjih je dr. Perko naglaaal, da je bila Dolenjska še do nedavnega ▼ prometnem ozira od Širnega sveta in s tem tudi od -narodnega gospodarstva sploh odrezana. 6ele 1. 1913. ie dobila Dolenjska železniško zvezo od Novega mesta do Karlovca 1 Za povoljno cirkulacijo gospodarskega Življenja pa ie Še ve? železniških prog nujno potrebnih. Napredno gospodarstvo tudi ne more pogrešati električne energije. Tudi v tem osiru vlada na Dolenjskem veliko pomanjkanje Imamo koma i par malih električnih een-tral, pa še te so v prvi vrsti za električno razsvetliavo važneiših ©elišč, — za industrijski, obrtni in kmetijski obrat pe ni ener-gije na razpolago! Letos dobi le en del Dolenjske eleflctriko — do Grosuplja. Prihod-nie leto se bo nadaljevala elektrifikacija od Grosupelj na Kočevje in do Grosuoeli na Novo mesto. Ti stroški bodo znašali 3 in pol milijona Din. Pereče vnrašanie Dolenjske je tudi preskrba z dobro pitno vodo. Vso pozornost je treba posvečati tudi strokovni izobrazbi kmetskoga liudstva. Le strokovno visoko stoječ dolenjski kmet bo mogel na evoji kraški zemlii vzdržati konkurenčni boj za svoj gospodarski obstoi- O ideolog?ii »Krke« je govoril njen jsta-noviteli in tajnik g. Anton PodbevŠek. Povedal ie, da se >Krkino* delovanje ne bo omejevalo le na Dolenisko. kar predvidevajo tudi pravila. Dolenic? tvorijo le hrbtenico >Krkinega< pokreta, delovanie za Dolenjsko pa tvori le prvo etapo >TCrklnega«-udeistvovanja. Silno navdušenje ie izzval govor predsednika krajevnega odbora >Krke« v Novem mestu župana in banovinskega svetnika dr. Rezka: >Tu sem smo prišli, da se vidimo in spoznamo, da branimo svoie pravo kakor naši oradedi. ki so pred stoletji, ko so videli goreti grmado na Mehovem. zagrabili za sekire, da branijo dolenjsko zemljo in odvrnem sovražnika. Od tu so odhajali dolenjski kmetje s sekiro, koso in cepci, ko je za-donel na Posavjn glas. dg je treba braniti pravico in pravdo naroda in od tu so gledali niihovi vnuki, kako se bije bitka za kmetsko pravico doli na Posavju med dolenjskimi kmeti in gospodo graisko. Tu sem smo prišli, da si podamo roko doleniski kmetje, možje in žene. meščani, obrtniki m rokodelci. In da sklenemo zvezo, da hočemo in da bomo dali narodu vse, kar moremo in kar narod rabi'. Prišli smo. da vas vabimo dolenjske kmete in kmetice, žene in može v naše vrete, da se zdražno z nami zavzamete za povzdigo te lepe dolenjske zemlje, da delate z nami, kolikor je možno v Vas, zato da bo svet širni spozna! to sveto našo zemljo in znal ceniti koliko bogastva krije v sebi! Da dosežemo začrtani cilj in da se uresničijo naše misli, ne zahtevamo od vas nobenih materijalnih žrtev. Ker poznamo Vašo revščino, hočemo le. da spoznate potrebo našega programa in nam priznale dobro voljo, delati za njegovo uresničenje. Kakor .ni z ljubeznijo do dolenjske zemlje hočemo in bomo dali in delali, kar je potrebno za udejstvovanje naših smernic, tako morate VI slediti nam in stopiti mož za možem v naše vrste! Da bomo vsi kot združeni Dolenjci z delom in trudom utrli in ugladili pot za lepšo bodočnost Dolenjske! Krasno uspeli tabor je zaključil šentpeir-ski župan s- Šegu ta. ki ie napovedal, da »e bo tabor >Krke< vršil vsako leto na Marijin praznik na Trški gori. Le neradi so se razšli zborovalci. Se in še bi hoteli poslušati govornike, ki so govorili tako stvarno zgolj o gospodarskih vprašaniih. Naši plavači v Gradcu Davi se je odpeljala v Gradec ekipa Ljubljane na plavalni dvomateh z praškimi plavači Ljubljana, 9. septembra. Davi ob 5-20 jc odpotovala z osebnim vlakom v Gradec »kipa Ljubljane, ki bo zastopala naše mesto v plavalnem dvo-matehu z Gradcem. Ekipa ni Številna, toda zelo moćna in smemo upravičeno pričakovati, da nas bo častno zastopala. Odpotovali so pod vodstvom tajnika LPP g. Poschla in teh. referenta g. ivramaršiča naslednji plavači: Wilfan, Fritsch, Lavren-čič, Petrovič, Hribar, Žirovnik, Mihalek, Wa gner, Fuchs, Jamnik in llovar. Vsi z izjemo Wilfana so člani Ilirije. Drevi ob 20. nastopijo v nočni tekmi na kopališču *Zur Sonne« proti reprezentanci Gradca. Prva točka dvomateha je 100 m hrbtno. Ljubljano zastopata VVLfan in Zirovnik, domače pa Seitz in Just. Gradčani pravijo, da je vprašanje prvega mesta odprto. Seitz je dosegel že čas 1:12.8! Sledi 100 m prosto, katera točka bo pa najbrž zamenjana na zahtevo Ljubljane s 200 m prsno. Ljubljano zastopata \Vilfan in Lavrenčič, Gradec pa Karf in Beck. Ljubljana ne more postaviti Frit-scha, ki bi bil preveč utrujen, ker plava še v drugih točkah. Gradčani menijo, da je zmaga Wiifana sigurna in dajejo tudi Lav-renčiču dobre izglede za drugo mesto. Nato bo 50 m prosto. Ta proga, kakor tudi 4X50 m proato, je popolnoma odveč in neobičajna na dvomatehih. Boljše bi bilo, da bi se sporazumeli namesto teh dveh prog za 400 m. Nase zastopata Fritsch in Petrovič, Gradec pa dr. Rodiger in EMtt-mar. Domači so sigurni, da bo zmagal Rodiger, Tagespoat celo piše, da se bo moral Fritsch za drugo mesto boriti. Sledi vmesna točka, nato pa 200 m prsno, kjer plavata za nas Hribar in Jamnik, za Gradec pa Parik in Zadina. Favorit je Parik, Hribar se bo moral za drugo mesto boriti. V mešani štafeti 3X100 m so Gradčani sigurni favoriti in zato Ljubljana ni postavila najboljših moči, ker hoče Wilfana in <;ntscha itediti za druge štafete. Domača -afeta Parik« Seitz, Rodiger bo seveda zmagala nad štafeto Hribar, Zirovnik, Lavrenčič. Ni isključeno, da bo mesto ivrenčiča vskočil Fuohs. Sledi štafeta ^X50 m prosto. Gradčani pripisujejo tes-K> zmago svoji štafeti, mi smo pa nazirala, da jc Ljubljana v postavi Petrovič, Lavrenčič, Fiifcaoh, W*tf*n dovolj močna, da zmaga, najbrž celo v času novega jugo-slovenskega rekorda. Nastopili bodo zatem domači skakači, na kar bo najzanimivejša točka: 4X200 m prosto. Gradčani v postavi Kari, Seitz, Tandl, Rodiger so napovedali rušitev avstrijskega rekorda, bodo pa morali doseči res odličen čas, če bodo hoteli premagati našo štirico Mihalek, VVagner, Fritsch in Wilfan, ki bodo tudi dosegli znatno boljši čas od jugosloven-skega rekorda. Zadnja točka dvomateha je waterpolo. Naši nastopijo v postavi llovar, Zirovnik. Jamnik, Fuchs, Mihalek, Fritsch, \Vagner. Tagespost prizna, da je Ljubljana v waterpolu mnogo močnejša ln bolj rutinirana. Klasificirala se bodo vsa štiri mesta in sicer so točke 8:5:3:1. Upamo da nas bodo naši tekmovalci častno zastopali in verujemo v njih tesno zmago. Danes nepreklicno zadnjikrat Ob 4., 7. in 9. zvečer. LUCIE ENGLISCH v velezabavni burki komičnih napletljajev, smeha in dovtipov NEDOLŽNOST Z DEŽELE Smejali se boste do šola! JUTRI PREMIERA! Najboljši, najsabavnejsi film Siegfrieda Ama NEIZKUŠENI ŽENIN Siegfried Amo kot kavalir in sapeljivec. — Bomba smeha! Premiera! Predstave v nedeljo ob S, 5, 7 in 9 zvečer JS slavi svojega ' pokrovitelja Ljubljana, 9. septembra. Na rojstni dan prestolonaslednika Petra je tudi krajevni odbor Jadranske straže Erav svečano obhajal lOletnico svojega po-rovitelja s lepim družabnim večerom, ki so se ga razen vsega krajevnega odbora udeležili tudi odborniki oblastnega odbora gg. podpredsednik Stupica, senator dr. Rožič, direktor Keršovan, dr. Černe, tajnik dr. Jeglič, polkovnik Tartaglia, polkovnik Ne-deljkovič, polkovnik Novak in mnogo drugih odličnih gospodov s svojimi damami. Lepo spodnjo dvorano hotela »Metropol« so člani mornarskega odseka prav okusno okrasili z ladijskimi praporci, napisi in gesli ter s sliko prestolonaslednika Petra, a izvrstni orkester »Sloge« je skrbel za najboljše razpoloženje. Ker se je mnogo Članov udeležilo proslav JS v Splitu. Starem gradu in Omišlju, udeležba seveda ni bila tako velika, zato je pa potek vsega večera tembolj pokazal, kako gesla JS vežejo njene člane tesno med seboj. V svojem slavnostnem govoru se je predsednik g. Josip Pogačnik predvsem spominjal lOktnice visokega pokrovitelja, obenem je pa v temperamentnih besedah opozarjal članstvo tudi na neosvobojene brate. Ko je opisal pomen splitskih slavnosti, je orisal zasluge prvega predsednika JS Bian-kinija za naše morje, nato je pa med največjimi ovacijami prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in brzojavno čestitko pokrovitelju, prestolonasledniku Petru. Ko je godba odigrala narodno himno, je predsednik naslovil izpodbudne besede v mornarskem odseku včlanienim mornarjem, ki so jih udeležene; pozdravili s frenetičnim aplavzom. Ob zaključku svojega krasnega govora se ie predsednik s plam-točimi besedami spominjal še obletnice mu-čeniške smrti bazoviških žrtev, ki naj bodo vzor vsem varuhom Jadrana. Viharen aplavz ie žel tudi duhov;ri govor senatorja gosp. dr. Valentina Rožiča, nato se je pa razvila zabava, ki ie traiala pozno v nepnsil iena noč. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Samo danes veličastna vojna tragedija Grob neznanega vojaka Nedelja ob 3, 5. 7 in 9 — v ponedeljek in torek ob ^7 in M>9 uri LLLIAN HARVET Carična podvezica Veleopereta razkošja in ljubezni: Sami odlični igralci Poličani vabijo Ljubljana, y. septembra. Jutri zjutraj pa na Polico nad Višnjo goro! Odhod z vlakom ob 7.2o zjutraj! V Grosupljem izstopimo, nato pa sedemo v vozove gostoljubnih Poličanov, ki nas brezplačno odpeljejo na Polico. Dopoldne bo ogled Police, o kateri trdijo Poličani. da jt' znamenita tudi v zgodovinskem pogledu. O tem se lahko prepričamo, če vzamemo v roke Frana Erjavca. Erjavec nam opisuje zgodovinske dogodke na Polici v noveli »Huzarji na Polici«. Vas ni stala na istem mestu kakor danes, temveč na današnjem selu. In grad je imela! Iz kamna tega gradu je baje zgrajena sedanja poliška župna cerkev. Polica je igrala važno vlogo za časa turškega vpada in tudi za časa Napoleonskih vojska. Najbrže pa sega njena zgodovina zelo zelo daleč nazaj, celo v rimske čase. Pričajo nam za to imena. Gradišče, selo itd. Mogoče bi našli več zgodovinskih podatkov v cerkvenih bukvah in zapiskih. Ljudje so na Polici dobri in postrežlji-vi. Vajeni so tudi tujcev, saj jih vsako leto pride precej na počitnice zlasti iz Ljubljane, pa tudi od drugod. Saj je skoro iz vsake hiše kdo zunaj, bodisi da studira, bodisi, da si služi kruh. Tudi v tujskem oziru Polica napreduje, povsod dobiš na razpolago sobo in hrano. Polica se lahko postavi s svojim gasilskim domom in briz-galno, kmetovalci imajo tudi svojo drevesnico, ki jim jo je oskrbelo sadjarsko društvo. Kot ie rečeno, jutri zjutraj gremo na Polico! Izlet bo veljal minimalni znesek. Ljubljančani se udeležimo izleta že radi tega, da bomo prisostvovali ustanovnemu zborovanju Krke«, ki se bo vršilo popoldne ob 3. Nato pa prirede Poličani nekaj posebnega« v čast izletnikom. Živilski trg LJubljana, 9. septembra. Za meščane niso bas tako slabi časi, ker je živilski trg tako založen. Posebno danes je bil pravi naval na Živilskem tr_ yu, gob Je pa bilo toliko, da bi lahko imenovali danafinji tržni dan gobji dan. Vse trna zmerne cene, le jajca so draga. Prodajalci gob 90 danes zasedli skoraj ves prostor, ki je določen za kmečki sadni trg in razen tega so se razvrstili v dolgi vrati na zelenjadnem trgu. Ko so prišle ta teden prvi dan gobe na trg, so Jih prodajali po 14 Din kg, danes pa že tu In tam po 7 Din, torej polovico ceneje. Vendar so prodajali tudi danes lepše, mlade gobe po 10 Din kg. Največ prodajalk Je merilo gobe na merice ter Jih prodajalo po S do 4 Din. Med prodajalci sadja na kmečkem sadnem trga, Je mnogo Hrvatov. Zdaj Je največ češpelj, ki jih prodajajo v splošnem po 2.50 Din kg. Za Jagode je minila sezona, zato so tudi bile danes brusnice precej drage, 8 Din liter. Cene zelenjavi ne padajo več, paradižniki so ee pa celo nekoliko podražili in jih prodajajo po 5 Din kg. Stročji fižol ;e po S Din kg, kumare največji komad 2 Din, zeljnate glave dinar kg ali komad 50 par do S Din. Veliko merico salate dobiš za dinar, kg pese za 2 Din, kolerabo po 25 par komad itd. Jajc je bilo danes premalo, da bi lahko cene nekoliko padle, zato so jih prodajali nekoliko lepie v splošnem po dinarju komad. Eno jajce stane torej toliko kot kg krompirja Za dinar tudi lahko dobiš že precej težko kumaro, S pee mil kg težko zeljnato glavo, kot smo rekli. Jajca se nam zde zaradi tega predraga, zlasti zdaj, ko je perutnina se nt prostem m ko kokoši na neso mnogo manj ali nič kot so ■poleti. Edino sdaj jajca trajajo delj časa, e bi morala biti baš zaradi tega še cenejša. Vprašanje Je, po čem bodo jajca pozi. mi, ko so Že sdaj tako draga. Gospodinje so se dane« najbolj zanimale za gobe. Bile so pa precej varčne. I Apolonija Deisinger ] škofja Loka, 9. septembra. V Skofji Loki je včeraj v visoki starosti 86 let preminula po vsej Gorenjski in tudi v Ljubljani splošno znana Apolonija Deisinger, ki je mnogo let gospodinjila slavnoznani gostilni pri >2or2u« v Skofji Loki. Pokojnica je bila hči stare Dolenčeve, po domače Barbonove hiše v skofji Loki in sestra znanega ljubljanskega meščana Oroslava Dolenca. Kot soproga že davno umrlega Jurija Deisingerja je vzgojila svojo veliko družino v narodnem in naprednem duhu, zaradi katerega je gostoljubna hiša postala zbirališče vseh zavednih škofjelo-čanov in tudi vse inteligence, ki je prihajala v to prijazno mesto. Ko je izročila posestvo sinu Josipu, ki je v svojem rodnem mestu ugleden trgovec in javen delavec, se je preselila v Ljubljano, kjer je živela pri svojih dveh hčerkah, gospe Roza-liji dr. Staretovi in pokojni Marinki Pav-linovi, končno je pa šla spet k svoji družini in sestri Kalinki v Skofjo Loko, kjer bo jutri ob 16 pričal pogreb, kako je pokojni co vse spoštovalo. Blagi ženi in vzorni gospodinji ter materi časten spomin, njeni ugledni družini pa naše najiskrenejše sožalje! Sokolska župa Ljubljana. K proslavi septemberskih dogodkov in 25 letnice so-kolskega društva v Ptuju je vabljena tudi naša župa. Teh prireditev se udeležimo v večjem številu ln s posebno delegacijo župne uprave. Vse podrobnosti glede naše udeležbe so bile javljene po okrožnicah Odhod vsega članstva naše župe, ki vstopi v Ljubljani, je v nedeljo 10. t. m. z drugim posebnim vlakom ob 4.45 zjutraj, članstvo ob progi Ljubljana-Zidani most mora poto_ vati s prvim vlakom, k! odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 4.10. Ista navodila so tudi za povratek in sicer odhaja prvi vlak iz Ptuja ob 21. uri, drugi pa ob 21.40. ki Je zopet direkten, nakar članstvo ob progi Zidani most-Ljubljana izredno opozarjamo. Opozarjamo vse naše članstvo, da se udeleži prireditve v Ptuju v kroju, kdor ga pa nima ali si ga ne more izposoditi, pa v civMu z znakom. Zdravo! Župna uprava. Sin iztaknil očetu oko Novo mesto. 8. septembra. V vasi Skemijevo, občina Suhor, se je včeraj odigrala žalostna družinska trasre_ dija. Na Pop-ovičevem domu, kjer gospodari 32-letni gospodar Ivan Popovlč. so bili na dnevnem redu prepiri. Gospodarjev oče, 62-letni Popovič Ivan, ki je kot star, izkušen gospodar dajal svojemu sinu pametne nasvete, je tudi včeraj naletel na sinov odpor. Sin se je to pot spozabil tako daleč, da se je sivolasega očeta dejansko lotil. Zgrabil je za senene vile in pričel očeta pretepavati. V pretepu je sunil svojega očeta z lesenimi vilami v glavo in mu predrl levo oko. Nesrečnega očeta, ki je v trenutku prišel po sinovi zaslugi ob oko, je sprejel na Luži v avtomobil neki češki avtomo-bilist in ga pripeljal v tuk. bolnico Usmiljenih bratov, kjer je bil takoj operiran. Brezvestessa sina so orožniki takoj aretirali. Iz Nnv&m mesta _ Kje je denar Matiee šivih in mrtvih? Na vsestranska povpraševanja, kje je denar, ki sa je pred leti zbirala navedena Matica, za postavitev spomenika v voini padlim Novomešeanom, smo 9e zaradi velikega zanimanja javnosti za zadevo obrnili na funkcionarja tega društva. Iz prijaznosti nas je g. blagajnik istesa obvestil, da društvo zaradi težkih gospodarskih razmer ze od početka leta 1931 ne deluje. Glede denaria pa je nas naprosil, o!a naj novomeško iavnost, ki je za Matico pokazala toliko zanimanja, obvestimo, da jk> nabrani prispevki varno naloženi v novomeški \fe«;tni hranilnici, na vložno knjižico št- 13 400. z vpisanim zneskom 14.000 Din. Kdor pa želi vpogledati v knjige in račune, mu ?e to na proeto dano pri društvenih f.inkrionariih. — Zanimiva športna tekma. V nedelio 10. t. m. popoldne ae bo odigrala na enort-nem igrišču v Loki zanimiva prijateljska tekma. SK Korotan iz Kranja, ki je nesrečno izpadel iz nadaljnjega tekmovanja za naslov podsavezneca podeželskega prvaka, se nam predstavi v nedelio. v Novem mestu, na Loki, v nogometni tekmi z našim Elanom. Gostje igrajo dober in živahen nogomet, zato beležijo mnogo zmag z vsemi lokalnimi klubi. Tudi naš Elan. ki ie pred kratkim go-atoval v Kranju, je moral oditi občutno p> raien. Res je sicer, da fe tedaj igral Elan z več rezervami, med tem, ko ie bil Korotan ojacon s tremi novimi akvizicijami, menda pa bi ludi Elan s kompletnim moštvom težko kaj dosegel. Elanu se nudi v nedelu prilika, da popravi evoi vtis in pokaže Gorenjcem, da tedania tekma ni nudila prave 6like moči in tehnike kluba, na meščanih pa l^ži dolžnost, da tekmo v čim večjem Številu obiščejo in s športnim navijanjem pripomorejo svojem j klubu do novega uspeha Igralce pa pozivamo, da zaigrajo z voljo do zmage in tako nudijo publiki za oko. orijetno igro. — Na taboru »Krke« na Trški gori je podružnica SPD v sporazumu z ljubljansko »Krko« prodajala srčke iz lecta z napisom: SPD Tabor pod sita in rescic Tudi preljubi bog v nebesih preživlja težke čase, V Trbovljah, Zagorju in Hrastniku imamo sajaste brate, ki rije jo po zemlji in ji kopljejo iz naročja črno zlato. Soln-ca ne vidijo, zrak jim je okužen, pa so ie veseli, če se lahko spuščajo iivi pod zemljo, ker je njihov in njihovih otročičkov vsakdanji kruh v Čudnem sorazmerju s premogom: Čim več premoga, tem več kruha, preveč pa seveda nikoli. Kdo bi jim torej zameril, če si na tihem žele, da bi bila zima huda, da bi rabili ljudje mnogo premoga. Če bo ostra in dolga zima, jim bodo gospodarji milostno dovolili riti po zemlji vsak dan in rudarski otro čički ne bodo več utradali. Čim več pre-moga, tem več kruha . . . A če nam nakloni dobri bog ostro zimo, bodo zmrzovali tisoči revežev po e#-rakah in cestah, bo trepetalo premnogo slabo oblečenih in razcapanih otročičkov. Čim hujša zima, tem večja beda na eni in tem več kruha na drugi strani. Koga nai torej usliši preljubi bog? Tudi med vojno so imeli v nebesih z ljudmi križ. Iz enega in drugega sovražnega tabora so kipele proti nebu vroče molitve za zmago orožja. Res, vsem ljudem še bog ne more ustreči, čeprav je vsemogočen. >0\Produkti „LA TOJA" f 1^1] edinstveni na svetu! VoL* J J Oglejte si izložbo v pasaži nebo-V^i^ tičnika ob Gajevi ulici! 8893 Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. uri. Nedelja, 10. septembra: Marta. Izven. Znižane cene. Flowtow: >Marta< v ljubljanski operi. V nedeljo 10. L m. zvečer ob 20. uri se poje izredno melodiozna in zabavna opera >Marta<, v naslednji zasedbi: Ga. Ober-walderjeva, ga. španova, gg. Banovec, Be. tetto, Zupan in Magolič. Opero dirigira dr. S vara, režija je g. Medvedove. Tudi za to predstavo veljajo znižane cene od 30 Din navzdol. Na nji predvsem opozarjamo posetnike ljubljanskega velesejma, ki pridejo iz okolice v Ljubljano. Ponovno opozarjamo na otvoritev dram«ke sezone v četrtek dne 14. t. m. in na otvoritev operne sezone v soboto dne 23. t. m. V ponedeljek, torek In sredo se še vedno sprejemajo priglasi na gledališki abonma, v veži dramskega gledališča od 9. do 12. in od 16. do 17. ure. Nocojšnja predstava operete >Jim in Jill< je zaradi bolezni g. Masoliča od_ povedana. Iz Celja —c >Herman Celjski<. Celjski biudio, ki ga vodi režiser g. Milan Košič. je uprizoril v petek 8. t. m. zvečer v gledališču na prostem v mestnem parku Novačanovo dramo >Herman Celjski<. Sodelovalo je nad 150 oseb. Orkester je dirigiral g. Kari Sancln, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, k! je tudi napisal učinkovito, moderno glasbeno spremljavo. Osnutke za »ce. nerijo, ki je bila zelo učinkovita je izdelal akad. slikar Ivan Vavpotlč. Uprizoritev je doživela velik uspeh. Z močno, umetniško Igro so se predvsem uveljavili gg Fedor GradiSnik (Herman), A. Pfeifer (Friderik), Mikllč (Jošt). Košič (pater Melhljor), Debeljak (Aron Salobir) ter gdč. Turkova (Barbara) ln Milheršičeva (Veronika). Celje še ni doživelo gledališke predstave v tako velikem stilu. Repriza je bila včeraj popoldne. Tretja predstava bo drevi ob osmin, zadnja pa jutri, v nedeljo ob 16. # — Nedeljski nogomet. V nedeljo 10. t. m. ob 16. se bo pričela na športnem igrišču pri >SkaIni kleti< prijateljska nogometna tekma med SK Ilirijo iz LJubljane in celjskimi Atletiki. Tekma bo gotovo prav zanimiva m napeta. —c I SSK Maribor : SK Jugoslavija 9:1 (3:0). Na praznik 8. t. m. popoldne je bila na športnem igrišču pri >Skalni kletk odigrana prijateljska nogometna tekma med liginim prvakom I SSK Mariborom in celjsko *JugoslavI>o«, v kateri so gostje zmagali z visoko razliko golov 9:1 (3:0). Mariborčani so nudili dobro kombi-natorno In tehnično igro ter so bili v veliki premoči. Domačini so igrali primitivno in so le redkokdaj prodrli do nasprotnikovega gola. Goli za >Maribor< so padli v 4., 17. ki 44. minut prvega ter v 4., 6.. 9., 30., 37. In 44. minuti prvega polčasa častni gol za SK Jugoslavijo pa v 86 mi auti druega polčasa Koti 8:1 za >Mari bor«. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno Gledalcev je bilo okrog 250 V predtekm je rezerva Atletikov porazila moštvo SK SK 2alca v razmerju 9:0 (3:0). —c Planinsko predavanje. Savinjsk podružnica TK Skale v Celju bo priredil* v torek 12. t m. ob 20. v rlsalnicl mesca' ske sole v Celju predavanje o >razvoii plezalne alpinlstike v Savinjskih A^pab Predaval bo znani alpinist g. Borce P žek iz LJubljane. To zanimivo predavat-bo spremljalo okrog 70 skloptlčnih uWk Mev 205 »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. septembra 1933 Stran 3. Za dobro mes komunalno administracijo Iz referata magistratnega direktorja g. Jančigaja na glavni skupščini občinskih uslužbencev in vpokojen- cev Ljubljana, 9. septembra. Ker so čitatelji že davi čitali obširno poročilo o glavni skupščini Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine, nam ne preostaja drugega, kakor konstatacija, da so vsi govorniki mestnega načelstva soglasno izjavili, da sta za prospeh naših mestnih občin absolutno potrebna najširša, avtonomija in pošteno plačano uslužbenstvo. Zlasti prepričevalno je to stališče na družabnem večeru branil župan dr. Dinko P u c v obširnem in vseskozi utemeljenem govoru, ki so ga udeleženci prekinjali z neprestanimi aplavzi in najprisrčnejSimi ovacljami govorni - ljajo za državne uslužbence. 7. Mestnim uslužbencem se prizna letni dopust in pravica bolovanja do 12 mesecev. 8. Pri prehodu mestnih uslužbencev v državno službo se morajo priznati vsa leta mestne službe in avtomatično vračunati v pokojnino. 9. Mestni uslužbenci se morajo popolnoma depolitizirati v njih svojstvu, oziroma odnosu kot komunalni organi. 10. Proti razsodbi disciplinskega sodišča za mestne uslužbence ima pravico pritožbe v poslednji instanci državni svet, v kolikor po obstoječih statutih ali pra^matikah ni drugače določeno. 11. Vse uradniške ugodnosti v kopališčih, sanatoriJ!h, boleznih, železnl- ku. v enakem smislu so govorili tudi predsednik dr. Mole in najstarejši organizator državnega uradništva, višji davčni upravitelj L i 11 e g, prav tako pa tudi ptujski magistratni direktor Z a v a d 1 a 1, ki se je zahvalil županu za zdrave, odločne in velike besede, ki jih je spregovorih kot pravi reprezentant slovenske prestolice. Za zabavno stran večera sta pa skrbela orkester >Sloge« in pa priznani naš pisatelj Peruzzi, ki se je s svojo duhovito ko-zerijo o ljubljanskem mestu in njih popularnih osebah izkazal za conferencierja, kakršnega do sedaj še nismo Čuli. Magistratni direktor F. Jančigaj Ko so včeraj zjutraj udeleženci glavne skupščine po govoru tajnika g. B r a d t-n e r j a iz Maribora položili krasen venec na postavek spomenika kralja Petra, se je pričelo zborovanje, kjer Je največjo pozornost vzbudil referat magistratnega direktorja g. Franca Jančigaja o mestnih nshzžbenclh ta zakonu o mestih. V prvem delu svojega izčrpnega in tehtnega referata je direktor g. Jančigaj opisal razne načrte tega važnega zakona in ugotovil, da najnovejši načrt zakona o mestih vseskozi ogroža avtonomijo mest, predvsem pa tudi z večih strani preti poslabšati sedanje stanje mestnega uslužben-stva .Vidakovičev predlog krši predvsem določila o široki avtonomiji občin, ker je le svobodna občina trden temelj državi, po drugi strani pa bi bile zahteve občin naoram nameščencem večje, kakor do sedaj, ter bi ne dosegal- zboljšanja upravne službe in le poslabšale materijalen položaj nameščencev. Po daljšem študiju in debati so se mestni nameščenci zed'.nili, zavedajoč se, da se more občina reorganizirati samo na bazi po eni strani širokih mestnih samouprav, a po drugi stalnega mestnega uslužbenstva. zavarovanega tako moralno kakor materijalno, da se v novi zakon vne-so naslednji osnovni principi o reguliranju položaja mestnih ushi/.lfenc^v: 1. Da morajo mestne uprave najdelj v treh mesecih po izdanem zakonu predpisati statute in pragmatike o mestnih nameščencih v vseh onih mestih, kjer danes še ne obstoje, kakor tudi spremeniti v smislu predpisov tega zakona pragmatike in statute v mestih, kjer že obstoje. 2. Mestne uslužbence postavlja mestna uprava na razpis ,a zvaničnike in sluge mestni načelnik. 3. Plače in dohodki mestnih uslužbencev ne smejo biti manjši od prejemkov državnih uslužbencev odgovarjajočega položaja, tako da se prepusti posameznim mec* um, da po svoji lokalni financijski moči odrede s pragmatiko višino prejemkov. 4. Kvalifikacije za sprejem v mestno službo morajo biti enake kvalifikacijam, kakršne se zahtevajo za državne uslužbence po vr? 1-niškem zakonu 5. Principi popolne stale > sti in nepremestljivosti mestnih uslužbencev se morajo zakonit.m potom normirati. To zahteva ne samo pravičen življenjski zahtev mestnih uslužbencev, nego je tudi postulat osnovne lokalne samouprave in njene zdrave uprave. 6. Zajamči se pravica na osebno pokojnino po preteku 10 let službe, a rodbinske pokojnine po preteku 3 let vsem mestnim uslužbencem v kraljevini. Te pokojnine imajo obvezno plačevati vsa mesta svojemu statutarnemu osob-ju, a ravnati se morajo po načelih, ki ve- ški in parobrodski vožnji, ki se priznajo državnim uslužbencem, se morajo razširiti tudi na vse mestne uslužbence. 12. Mestne občine morajo osnovati fonde za socijalno in zdravstveno zavarovanje svojih uslužbencev, s katerim jim zajamči kot minimum toliko zavarovalnine, kolikor jo nudi Urad za zavarovanje delavcev svojim članom. 13. Uslužbencem občinskih podjetij se morajo zavarovati vse pravice, ki jih imajo uslužbenci njihovih občin. 14. Uslužbenci se morajo obvezno udružiti v svoje stanovske organizacije. 15. Ostati imajo vse pridobljene pravice mestnih uslužbencev tudi po predpisih dosedanjih zakonov in lokalnih mestnih statutov in pragmatik neokrnjene, kakor se mora tudi vsa službena doba pri mestnih občinah z doseženim položajem priznati onim uslužbencem, ki so služili v mestih brez statuta in pragmatik. Mestne komunalne administracije si ni mogoče misliti brez dobrih mestnih uslužbencev, a dobrih mestnih uslužbencev si ni mogoče misliti brez polnega moralnega in materi jal nega zavarovan ja. Brez primerne ureditve položaja občinskih nameščencev, ki odgovarja intenci-jam socijalne pravičnosti in modernega razvoja, ne moremo dobiti odličnih občin, ker je zrcalo položaja v občini — položaj njenega nam eščenstva. Po tem referatu direktorja Jančigaja se je vnela prav živahna debata, ki je pokazala trdno voljo vseh mestnih uslužbencev, da se bodo borih' z vsemi legalnimi sredstvi za svoje zahteve. Po ostalih poročilih so bil v novi odbor soglasno izvoljeni: za predsednika prof. dr. Rudolf Mole, pa podpredsednika Anton Brandtner, za I. tajnika Drago M o h o r č, za n. tajnika Angela P r i -s t o u, za blagajnika Janko J a r e c, za člane uprave dir. Ivo š u b I c, dir. Mihael Z a v a d 1 a 1. Al. K r a n j c, Fran G o r -j u p. Nace M i h e v c, Karel Oblak in Valentin Rejc, v nadzorni odbor Stanko š n u d e r 1, Fran Z'u p a n c in Franjo štor, a za delegata za savezno upravo podpredsednik Brandtner. Grad govori Ljubljana, 9. septembra. Ljubljanski grad, Ljubljanski grad, simbol si naš in naš zaklad. Ce v daljne se podam gore, le k tebi si želi srce. Pozdravljen torej še enkrat, očak ti naš, ti sivi Grad. (Odlomek iz »Grajske himne«. Grad, ena največjih stanovanjskih kolonij v Ljubljani, hkrati ena najzanimivejših zgodovinskih postojank v Ljubljani, hoče imeti svojo besedo tudi pri proslavi septemberskih žrtev — Lundra in Adamiča. Zakaj neki ne? Grad vendar hrani spomine na številne politične »zločince« in mnogo je še živih med Slovenci, ki so okusili sladkosti grajskih zaporov. Na pr. dr. Oz\vald. Maksim Zupančič, dr. Ivan Lah etc. In ker se je dejanski preporod slovenskega naroda izvršil s september-skimi dogodki 1. 1r>;!av. smo si zamislili to svečanost na sto svojstven način. Glavni del se bo vršil n . •«! me h- nekako ob 7. do 8. zvečer 16. septembra Ob žaru bakelj na visokih drogovih bn deklamacija originalne pesnitve obema žrtvama, govor itd. Iz Gradu do »šanc« bo seveda sprevod z lampi jonč-ki. Sodelovalo bo vse grajsko prebivalstvo, komur je pa seveda do iskrenega in pa-triotičnega užitka, naj pa te proslave ne zamudi, kajti spoznal bo. da Grad dostojno govori . . . Pristopajte k Vs&sUovi dražbi Za enotno socijalno akcijo v rudarskih revirjih Treba bi bilo ustanoviti enoten akcijski odbor ki centralno borzo dela sa nizimsko pomoči, ki bi »hirala obleko, obutev in drage potrebščine za revne rudarske družine. — Jasno je, da bi bila dolžnost tega odbora, da bi vodil točno evidenco o številu nujno potrebnih podpirancev, prav tako o številu brezposelnih, ki bi jih bik) treba zaposliti. Da bi se odboru olajšalo delo, naj bi se ustanovila v Trbovljah centralna borza dela sa rudarje, ki bi preskrbovala delo osobito samskim brezposelnim tudi v drugih banovinah naše drleve. Ta akcijski odbor, ki bi ne imel zgolj socialnega, marveč tudi gospodarski značaj, p« bi moral biti v pomoč tudi drugim stanovom, t. J. obrtnikom, trgovcem in drugih, ki osobito radarskih revirjih bi-jejo težak boj za obstanek. Dohodki so zaradi skrčenih zaslužkov rudarjev zmanjšani na minimum, ki že resno ogroža obstoj obrtnikov m trgovcev, na dragi strani pa. se javne dajatve občutno zvišujejo. — Tudi tu bi bil sdrateni akerjski odbor poklican, da bi posredoval na merodajnlh mestih z vso odločnostjo, da bi se dosegle za težko prizadete rudarske revirje vsaj za dobo rudarske krize primerne davčne olajšave in da se postopa s prebivalstvom v rudarskih revirjih tako, kakor z onim pasivnih ali po katastrofah prizadetih Krajev. Rudarskim revirjem se mora brezpogojno nuditi davčna olajšava, ker so prav rudarski revirji v dobi ugodnih konjunktur dajali obHne dajatve, kakor ma-lokateri kraj v državi. Tako bi si v enotnem socialno - srospo-darskem akcijskem odbora združeni sl^ji in stanovi rudarskih revirjev medsebojno pomagali in podprli, kar sedaj, ko so vsi razprti in razkrojenl, ni mogoče. V tem odboru bi se lahko z uspehom reševali ne le pereči socialni, marveč tudi vsi gospodarski problemi, ki zadevajo vse sloje, prav posebno pa bi se lahko započela obsežnejša akcija sa pomoč ln prehrano najrevnejših rudarskih družin in nedolžne dece, ki s strahom pričakuje zimo. — V slogi je moč, zato je edinole v slogi in solidarnosti mogoča uspešna zaščita skupnih interesov delovnega ljudstva v rudarskih revirjih. Elitni kino Matica Telefon 2124 Spor v JUU Komunike Ljubljana. 9. septembra Upravni in nadzorni odbor sekcije JUU za dravsko banovino v Ljubljani sta razpravljala na svoji seji dne 3. t. m. o glavni skupščini in o situaciji, ki je nastala radi njenega poteka v organizaciji in sta prišla do sledečih zaključkov: Že trinajst let se ponavljajo nemiri na glavnih skupščinah s ciljem, da se strmoglavita uprava in predsednik, pa naj bo predsednik ta ali oni. Glavne skupščine ne pridejo do rednega dela. Potrosi se mnogo energije in denarja, skupščine pa zaradi nerednega dela nimajo za napredek stanu, šolstva in prosvete onega haska, ki bi ga lahko imele, če bi mirno in redno delovale. Javnost dobiva o skupščinah najslabše vtise, ugled stanu trpi pri oblaatvih in v javnosti. Do jedra, kaj je vzrok spora, se ne more priti, ker se navajajo vselej druge, zdaj te, zdaj one stranske, lokalne in neugotovljene zadeve, a na zunaj ostaja vtis, da gre le za osebna nasprotstva in osebnosti. Na skupščinah povzročajo burnost tudi posamezniki, ki so nezadovoljni s to ali drugo lokalno zadevo, a je ne razčistijo doma, temveč si dajo duška za nezadovoljstvo na glavni skupščini. Nočemo se spuščati v rekriminacije in polemične zadeve,nastaja pa vprašanje, s katerimi koraki bi prišli do rednega stanja v Udruženju in do plodnega dela na skupščinah. Za ozdravljenje teh razmer smatramo za nujno potrebno sledeče: 1. V svrho ojačanja avtoritete vrhovnega vodstva Udruženja je treba prenesti vrhovno upravno oblast iz izvršnega odbora na predsedniški odbor, ki bi obstojal iz poslevodečega predsednika ozir. po-slevodečega podpredsednika centralne uprave v Beogradu, centralnega tajnika in blagajnika ter vseh predsednikov sekcij. Izvršni odbor bi bil samo posvetovalni in izvršilni organ sklepov in odločb glavne skupščine, glavnega odbora in predsedniškega odbora. S tem bi prišlo pri reševanju poedinih vprašanj do izraza tudi pravo mišljenje vsega učiteljstva ter bi sklepi imeli potrebno avtoritativno silo m za-slombo v članstvu. Centralna uprava bi bila tem potom točno informirana o celotnem položaju v državi. Odgovornost za redno delo in položaj v L'druženju bi nosili solidarno vsi predsedniki sekcij. 2. Predsedniški odbor bi izvolil iz svoje srede predsednika in podpredsednika, ki bi predsedovala predsedniškemu odboru in glavnim skupščinam. S tem bi imelo predsedstvo na skupščinah potrebno avtoritativno silo in zaslombo v sekcijah, kar je neobhodno za izvajanje sklepov in vodenje glavnih skupščin. 3. Za glavne skupščine je treba izdelati takoj projekt skupščinskega poslovnika, ki naj ga po pristanku vseh sekcij odobri glavna skupščina. S tem bo dobil vso avtoritativno silo in zaslombo, ki sta potrebni za redno pošlo anje skupščin. 4. Centralna uprava brez pristanka predsedniškega odbora, odnosno v lokalnih zadevah brez sporazuma s sekcijo, nima izvrševati intervencij. Pravilnik za zaščito članstva se mora izvajati ter so sekcije odgovorne za zaščito, ako ne sporoče centralni upravi zaščitenih primerov, v katerih je treba intervenirati. Predsedniškemu odboru je treba naročiti da organizira in izvede najširšo akcijo za uveljavljenje učiteljske stalnosti, ureditev zakonitih predpisov glede nameščanja in premeščanja učiteljstva ter za pridobitev modernega disciplinskega postopka. 5. Vse obremenilne zadeve, ki zadevajo poedinca kot člana ali kateregakoli funk- cionarja je treba izročiti stanovskemu razsodišču v razčiščenje, zaradi česar je treba takoj uveljaviti že izdelani pravilnik o stanovskih razsodiščih za centralo, sekcijo in vsa sreska društva. 6. V svrho izvedbe gornjih načelnih zahtev je treba sklicati izredno glavno skupščino, ki naj brez osebnih razračunavani izvede samo gornje načelne zadeve, ter sprejme v skladu z ostalimi stališči, ki jih je sprejel odsek za pravila na letošnji glavni skupščini v Ljubljani, spremem-b" pravil po gornjih načelih. Te točke naj bi tvorile podlago za ureditev razmer v Udruženju in za sporazum med sekcijami. V Ljubljani, dne 3. septembra 1933. Upravni odbor sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino: Ivan Dimnik, Ljubljana, Kuge I man Mira, Ljubljana; Kobal Josip, Ljubljana; Kopač Leopold, Slovenjgradec; Mavric Karel, Gornja Radgona; Polak Janko, Ljubljana; Verk Miloš, Sv. Križ pri Rogaški Slatini; Voglar Franc, Celje. Nadzorni odbor sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino: Ivanjšič Ljudevit, it. Jurij ob Sčavnici; Musek Ljudevit, St. Vid pri Ptuju; Mešiček Anka, Maribor; Brezovar Matija, St. Rupert na Dolenjskem; Požar Metod, Bohinjska Bistrica. Z Jesenic — Sova grobova. Po dolgotrajni bolezni je preminul v 65. letu starosti g. K. a-1 a n Tomai, bivši dolgoletni delavec pri KID na Jesenicah. Pokojni je bil dober delavec ter skrben družinski oče. Po daljši bolezni pa je v četrtek preminula ga. Neža M a r k i z e t i, žena vpokojenega tovarniškega mizarja g. Lovrenca Markize-tija. Bodi obema ohranjen blag spomin, težko prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje. — Sokolsko društvo Jesenice priredi v nedeljo 10. t. m. ob 15. veliko javno tombolo. Glavni dobitki so: Vagon Ia trboveljskega premoga, 20 m3 oukovil drv, eno balo finega sifona za perilo, zaboj sladkorja, vreča fine bele moke in nebroj drugih lepih dobitkov. Kdor se hoče oskrbeti na zimo s kurivom in živežem naj se brž preskrbi s tablicami ki so po Um 3.—. — Zborovanje hišnih posestnikov. V četrtek zvečer se je vršil v gostilni pri Tancarju shod hišnih posestnikov, ki je potekel deloma zelo burno. 2e pred pri-četkom zborovanja so bili vsi prostori gostilne nabito polni, mnogi pa so se morali celo vrniti, ker niso mogli dobiti prostora. Zborovanje je otvoril predsednik društva hišnih posestnikov g. mr. pharm. Ivo K o-ž e 1 j, ki je pozdravil vse navzoče ter poročal o pritožbah članstva o previsoko odmerjeni zgradarini ter o previsoki cenitvi stanovanj v katerih bivajo hišni posestniki sami. Dolgo in stvarno poročilo je podal g. Ivan Frelih iz Ljubljane, ki je poudarjal, da je tendenca vseh stanov, da se pritiskajo cene vseh življenjskih potrebščin navzdol, kar se tudi postopoma vrši, toda na drugi strani so javne dajatve SAMO SE DANES IN JUTRI POJE JAN KIEPURA tenorist Carusovega glasu v svo jem najboljšem velefilmu (P Arije iz »Ajde«, »Trubadurja«, pesem »Ave >farija«, »Nlnon«, »O Madona« itd. Sodelujejo: Jennv Jugo. Ralph Artur Roberts. Paul Horbiger. Ida VViist in Paul Kemp Predstave danes ob 4, ',8 in 1410 z'.'^Per Jutri v nedeljo ob 3, 5, 'v8 in 1410 Vstopnice rezervirajte od 11. do do !213. dopoldne. tako visoke, da bodo zopet pričele cene rasti. Davka na nove stavbe dolga leta ni bilo, lansko leto se je predpisal 3' c da vek na nove stavbe, ki se je letos zvis.t' na 6%, in če bo Šlo tako dalje, se bo graJ beno gibanje popolnoma zavrlo, kar bo provzročilo zastoj industrije, ki bo vru' 1 zopet delavstvo na cesto. Na drugi str.ir pa bo začelo zcpei primanjkovati stano vanj, in zato bodo najemnine zopet pc-skočile. Hišni lastnik mora plačevati Ia vek. Četudi najemn-ne zniža, ker se d«ivek ne odmerja po faktični najemnini, a-mpal po vrednosti stanovanj, ki pa se po veziri odmerijo previsoko. Po govoru g. Treliha se je razvtia. do'gi "n mesto m ismslpust na velesajmu. Tudi našim umetnikom je vele-sejem v veliko podporo, saj bi nikjer as mogli računati s tako velikim posetom svojih razstav, kakor na velesejmu. Letošnja razstava Madon in slovenskih cerkva na velesejmu vzbuja splošno zanimanje Ia to- mu primeren j« tudi poset. Včeraj jo Mio na raastavt nad 1700 posetnikov. —lj V Ljubljanskem šahovskem klubu se začne v pondeljek, IS. sept., izbirni turnir za finale medmestnih tekem. Igralo se bo po saveznem pravilniku (20 potez na uro) v kavarni Evropi vsak večer razen sobote in nedelje. Prijavnine ni in tudi ne posebnih nagrad. Sest najbolje plasiranih pride v reprezentanco. Pravico do udeležbe imajo tudi močnejši igralci izven kluba. Prijaviti se je ustno aH pismeno na naslov Milan Vidmar mL, Karlovška 1 najkasneje do sobote, 16. t. m. PRIVATNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI „CHRISTOFOV UČNI ZAVOD*4 DOMOBRANSKA CESTA 15 VPISUJE DNEVNO Najstarejša, najbolje obiskana privatna šola. šolnina samo Din 120.«. Popusti. — Pouk ae prične 9. oktobra Zahtevajte prospekt. —lj Spored naših kinematografov. Elitni kino Matica predvaja samo še danes in jutri fenomenalni film »Pesem zate« z Ja-' nom Kiepuro v glavni vlogi. Ogromen obisk je dokazal, da je občinstvo z navdušenjem sprejelo ta film. SamD 5e danes in jutri bo gostoval in pel Kiepura s svojim blestečim tenorjem ia vsi, ki se le niso naslajali ob čarobno lepi popevki »Ni-non«, naj ne zamude zadnje pnhke in naj si film ogledajo. V ponedeljek bo spored v Matici menjan in pride na program Dol-ly Haas v svojem krasnem filmu »Scam-polo«. izdelanem po znameni tem 'Jtoimen-skem Nicodemovem odrskem komadu V zvočnem kinu Idealu zabava danes svoje občinstvo Lude Englisch z izborno burko »Nedolžnost s dežele«. Film ie predvaja danes zadnjikrat, kajti jutri že nastopi Siegfried Arno s svojo zabavno burko »Neizkušeni ženin«. Tudi ta film bo Ljubljančanom gotovo zelo ugajal. —lj Volilni imeniki za volitve v Delavsko zbornico so tudi v tajništvu N aro ino strokovne zveze, kjer naj se oglasijo vsi interesenti. —lj Pevsko drultvo »Ljubljanski Zvon« ima prvo vajo mešanega zbora v ponedeljek, 11. t m. ob 20. uri. Novi pevci m pevke dobrodošle. — Odbor. —lj Katje Delakove šole za ritmično gimnastiko in umetniški ples. Dukičev blok. Vpis dnevno 10 do 18. 457-n v lira n i ii —lj Okrajna organizacij JNS na Barju priredi v nedeljo 10. t m. v gostilni »Pu-trich« na Dolenieka ceeti veliko nagradno streljanje in keglanje od 9 do 11. Popoldne od 15 naprej se vrši istotam velika vrtna veselica, na kateri sodeluje godba na pihala Vstop prost ln vabimo vse člane sosednih organizacij in vse prijatelje k obilni udeležbi. — Odbor. —lj Družabni večer Kluba Koroških Slovencev bo drevi ob 20. uri v veliki dvorani hotela Metropol (MlklM). Pojo: oktet Lj. Zvona in združena zbora Brnca-St, Lenart. Prijatelji vabljonil —lj Kamnosešrvo Aiojsij Vodnik, LJubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjiilce. 214- _lj o nenavadnem dogodku v 9 is ki smo pisali nedavno. Tramvaj je povozil psa. Lastnica Je zelo žalovala «a nJim in poročali smo, kal so vedeli povedati otroci odraslim, ki so jih poslali opresovat za lastnico mrtvega psa. de zdaj, ©sprav js is dolgo po tem dogodku, posmehljivi šiakarji zbadajo ubogo žensko. Češ, da je položila psa na mrtvaški oder. Prosila nas js, naj napilemo, da so to le zlobne govorice- Ona lahko dokaže, da ni res, kar ji podtikajo ln bo odločno nastopila proti ztobnefem. _JJ Športu« in modne srajce, pitone, majice in kravate kupfce najbolje pri tvrd-kl Miloš Karnlčnlk, Stari trg. 67-L —Ij Kemična Cisti oblake Simone, Kolo dvorska 8. Iz Trebnjega — Živahen praznik smo Imeli včeraj. Dopoldne smo imeli poeet tržiške godbe, ki je priredila izlet v vinograd Aaental. Godba j« igrala pri dopoldanski maši, po maši pa je bil koncert na vrtu gostilne Springer, nakar so po kosilu godbeniki odšli v naše lepe vinske gorice. Vra5ali so se prav zadovoljni in dobro razpoloženi. Lep dan je izvabil tudi mnoge na poset velesejma v Ljubljano. Drugi so se zopet udeležili lepo uspele vrtne veselice tukajšnjega gasilnega društva, ki je posebno zvečer oživela in te razgibala v vsej svoji prijetnosti in družabnosti. Gasilno društvo zaznamuje lep moralni in gmotni uspeh. Včerajšnji izletnik je prevozil več potnikov, kakor običajno, saj so mnogi pohiteli na dolenjski tabor »Krke« na Trški gori. — Do 15. t. m. je čaa za prijavo precep-ljenja šmarnice. Vinogradniki ki so letos šmarnico precepili, naj to nemudoma prijavijo pri pristojni občini, ki jih bo predlagala za dodelitev nagrad. Gospodarski interes banovine in ohranitev dobrega gla-so naših vin, kakor tudi zdravje našega naroda zahteva, da se samorodrnce čimnrej zatro. Najuspešnejši način je zeleno pre-cepljanje in krčenje Banska uprava podpira zatiranje šmarnice in dodeluje za uspešno precepljanje nagrade. Zato naj vsi vinogradniki, ki so pogojem ugodili, vlože prijavo v svrho nagrade. — Popis mladeničev roj. 1914 bo v Trebnjem v občinski pisarni 1. oktobra za občine Mirna ob 8. uri 30 min.; Dobrmče ob 9 uri; Sela Sumperk ob 9 uri in Trebnje ob 10 uri. Vsa mladeniči roj. 1914 morajo priti k popisu trezni in ob določenem času, ker se bo vsak prestopek najstrožje kaznoval. Mladeniči, ki žive .zven sreza kjer se vodijo v seznamih, bodo vpisani uradoma in jim ni treba osebno k popisu iz sreza v srez. Ce pa bivajo njih sorodniki v pristojni občini, naj se oni mesto njih prijavijo na dan popisa. Velesefem pričaral zlate čase Včeraj izredno dober obisk — Na veterinarski razstavi — Brezmotorno letalo — Tekma harmonikarjev — Junak iz Bosne Ljubljana, 9. septembra. Včeraj je bil naš veleeejem silen magnet, ki je pritegnil k sebi takšne množice, da Je dosegla udeležba višek. Lepšega obi^i Še ni bilo nikdar, naval, kakršen Je bil včeraj ae lahko primerja t udeležbo v letih konjukture. To bi bil torej znak, da so se zaceli vračati zlati časi- Vendar je zadeva popolnoma drugačna. Da Je udeležba tako lepa, Je treba predvsem pripisovati tem.i, da Je sedanja prireditev na višku. Ne pretiravamo, kajti znižana vstopnina bi ne mogla tako vplivati na ljudi, če bi se jim na velesajmu ne obetalo nič posebnega. Pomisliti moramo tudi. da zdaj ljudje težje utrpe 5 Din za vstopnino kot so včasih 10 Din. Nedvomno bi pa bil včeraj vseeno lep obisk, četudi bi ne znižali vstopnine. Toda vele-sejmska uprava hoče ustreči ljudem, zato bo do konea velesejma znižana vstopnina. * V paviljonu j je neznansko vroče, toda ljudje tega ne oplazijo. Damam okrogle linije kar curlja znoj po podbradkih, toda zamaknjene proučujejo kravje drobovje. V paviljonu je tako tesno, zlasti okrog dam. da moraš hočeš notes obstati. Skrbni er-spodarfi ee gnetejo pri tabeli, ki kaže dobo nosečnosti domačih živali in zapisuje jo številke. Čim opazijo to gospe, lih začne zadeva neznansko zanimati. Potem pa ne more nihče mimo, da bi ne zapisal zanimivih Siejvilk. Pri živalskih spačkih je grozovit naval V kot ss je stisnil deček z dežele in počepnil, da bi se truden malo odpočil. Duma z lornjonom ee je ustavila pred njim ter vzkliknila: — Bog nefceSki, ta je pa še živ! — Prodajalci napolitank in čokolade bo izredno podjetni. Na kvadratni meter jih je najmanj 6. zato ss ljudje niso niti čudili, da so jim ponujali sladkosti tudi na veterinarski razstavi. Le neki možak letje kategorije Je dejal: — Prinesite ml rafs vrček piva t Dreea polovic* paviljona H, ki Je posvečena žepnim in propagandi kjzareka za dl-nsrček jo za tako imenitne dni mnogo premajhna V takšni gneči ns moreš zvrniti koiarčka. ostudi si Še takšen mojster, rak) i« včeraj steklo mnogo vinČka no bradah, kar pa ni v interesu propagande. Na razstavi daril so »e ustavile noapodic-ne. — Te rože teko dišel je vzkliknila ena, nakar so začele vse koprneče vohati cvetje — Pa res nekaj vražje smrdi! Kot šmamaki kosali ss Je oglasil nekdo. — Saj res, na razstavi kozlov Še nismo bile t se je spomnila gospodična. Mrmogreds posedanj na racata vi ovac ra Uos Js bilo vieraj največ Sfospodieen. V malsm paviljonu nasproti paviljona O je razstavljeno brezmotorno letalo, ki en le I. dobitek Din lO.OOO* izdelal Fr. Pretnar i« ČJirčiČ pri Kranja-Ljudje se ne morejo načuditi precizni izdelavi elegantnega letala. Skoraj vsak košček lesa otipajo posebej. Komplicirana je zlasti konstrukcija kril z neštetimi rebri. Konstruktor stoji med ljudmi in skoraj nikomur ns pride na misel, da je ta mladi fant izdelal imenitno letaio, ki je lajikom pravo odkritje. Nihče si namreč ne more misliti, kdor Ss ni videl brszmotornega letala od blizu, da je konstrukcija z neštetimi podrobnostmi tako komplicirana. Pretnarjevo delo vzbuja zdaj toliko zanimanja kot je na »pomladanskem velesejmu Sel a nov model Kranja. Značilno jo, da sta oba konstrukterja preprosta fanta brez višie Šolske Izobrazb.*. * Posebna atrakcija na velesejmu je bila včeraj tekma harmonikarjev. 2e zjutraj eu se začeli pripravljati na hudo borbo. Pri izbirni tekmi ss Jih Jo kosulo nad 00. Saj veste, da pri nas skoraj vsak vlači harmoniko in da so vsi imenitni muzikanti. 40 junakov z mehovi je prestalo skušnjo- V finalno tekmo so pa prišli seveda le redki. Popokms ob 15. Je bilo končno tekmovanje v plesnem paviljonu Dolničerjeve restavracije. V&isih so bila tekmovanja v za-grajenih prostorih, včeraj je pa prišlo občinstvo povsem na svoj račun. Navdušeni poslušalci so zasedli mize in stole na obširnem restavracijskem vrtu. Toda niso sedeli, nego so stali na stolih. Kako zanimivo :e bilo tekmovanje, dokazuje najbolj to, da so ljudje pozabili na vse druge potrobe. Ali si morete misliti dobre Slovenre v gostilni, ne da bi pili? Pozorno so sledili vsem tekmovalcem in vsem ploskali, da ie grmelo. Vztrajali «o nad tri ure, ker so bili silno radovedni, kako se bo izteklo. Najbolj všeč so bili vsem mali muzikanti, ki so bili >že« 7 rt« 10 let =tari. »Rezali« so tako poskočne, da so ljudi srbele pete. Vajbolj se Je nn odrezal Psrneriev Viktor iz Ljubljane. V lažji kategoriji z diatonično harmoniko si je priboril ali >priigralc prvo me«to Slavko Sternen i« Kranja, v težji kategoriji pa Ciril Bricelj i* Štepanje vasi- Bricelj je bil najbolj nevaren. S kromatično harmon'ko (težja kategorija) se fe najbolj izkazal Celjan Milan Stante. Najboljši ansambel pa imajo v Hrastniku, namreč J- Pevčev. Posebno huda borba je bila za državno pr-vensrvo. Prvenstvo z diatonično harmoniko si je priboril Ciril Bricsli iz Stopanje rasi, 6 kromatično pa znani Mariborčan Rudolf Pilih. Državna prvaka prejmeta prehodna pokala in zlati plaketi, ostali tekmovalci pa srebrne plakete in diolome. Nagrade je dala velesejmska uprav« ★ Nič manjša atrakcija od tekme harmonikarjev pa ni bila produkciia silnega bosanskega levac Steva Ebla. Da bo junak iz Bosne res vlekel tovorni avtomobil z zobmi, 'iudje niso hoteli verjeti ter so mislili, da namerava potegniti nie namesto avtomobila. Potegnil pa ie nie in Se avtomobil, namreč tiste, ki so zasedli avto. Voz je čakal pri glavnem vhodu. Okrog se je zbrala taksna množica nevernih Tomažev, da so poman-drali lepo gredo cvetja« Ko Je hotel Stevo premakniti avto, se je voza držalo toliko ljudi, da bi fiesttonskega avtomobila ns mogel premakniti niti slon, zlasti še, kar so ga nekateri vlekli nazaj, zopet drugi so pa hoteli pomagati Herkulu. Stevo si je izke-pal etojiSče v zemljo, da ae je lahko bolj uprl, kajti treba je bilo res nadčloveške sile, da je premaknil avto na terenu, ■ peskom posutem. Nazadnje ni poma«aio nič več, ljudje, ki so se tiščali avtomobila, as nenadno popadali in zaceli so lezti drug po drugem — avto se je premaknil. Stevo je vlekel avtomobil vzdolž paviljona J in H do paviljona G. Počival is samo nekajkrat. Ljubljančani so zopet bogatejši sa eno pošteno senzacijo. Na Ebla smo po previsi ponosni, ftele 24 let {e star in ie js hin«k. ki mu ni para. Tudi artisti v velesejmskeon varrjeftsjn doživljajo prave triumfe. In splošno so kno-11 prireditelji ob tej priliki rražk> ereeb, vas se je takorekoČ spremenilo v saim, kar so vzeli v roke. Zato tudi ni čuda, da je ?tj»« sejem pričaral zlate čase, ki smo jih proslavljali včeraj z razjuilfivo vnsmn in ur vdu Sen jem. Zobozdravnik Dr. Josip Tavčar ZOPET REDNO ORDINIRA NEBOTIČNIK. — TELEFON 33-98 Iz Trbovev Nesrečs pri delu. V sredo m je v Ferdinand-polju rapadnega jamskega okTož-ja pri delu težko ponesrečil kopač Sakel-3ek Franc. Bil Je zaposlen pri tesanju stropnika, ki ga je pritrdil z šelezno oporo, ki jo je zabil v stojko. Med zabijanjem opore v sto)ko pa t« je izločil iz itene velik ko« premoga, ki mu je padel na ito-palo leve noge ter mu jo zlomil. Bil ie prepeljan z rešilnim avtom v bolnico. — Boj jetikl. Na anketi sreskega načel-atva, ki se je vršila 5. t. m. na tukajinji občini. Je bilo aoglaano sklenjeno, da »e v novo otvorjeni hiši za kužne bolezni prepusti en oddelek s pribl 10 do 12 posteljam! samo za težko obole tuberkulozne bolnike. Istotako naj bi rudnik prepustil PTL odnosno dispanzerju. eno prazno hifto, kjer naj bi se nastanila akutno obolela deca, ki naj bi se rodbinam vrnila $ele, ko bi bolezen ne bAa več akutna. — S tem bodo težko bolni m za okolico nevarni bolnik' izolirani od zdravih. — Ustavitev avto-VOSU js. Obrtno oblast vo je na odredbo finančne oblasti rabranl-ol avtobusnemu podjetju J Kačnik nadali ne prevažanje potnikov na progi kolodvor Trbovlje-trg, ker je z davki v zaostanku Kdor pozna rudarsko krizo z vsemi njenim katastrofalnimi posledicami ki danes z vso resnostjo maiejo temelje ncko<* sigurnim eksistencam na&ih obrtnikov in trgovcev, mora uvideti, da je postalo podjetje KaC nik le žrtev težkih fasov rudarskih gotovini Polovična vožnja dovoljen«. virjih, saj je g Kačnik znar. ku\ soliden in vseakozi varčen mož, ki si je v prejšnjih ugodnejših letih s pridnostjo, marljivostjo in varčnostjo zgradil majhne hišico, pri čemer se je pa prekomerne zadolžil, tako da je danes z dolgovi težko obremenjen. Zaradi stalno nara>čn joče krve \ rudar skih revirjih pa so se tudi dohodki avto busnin voženj neprestano krč!, ker le red ki delavci danes uporabljajo avtobuse, pa tudi mnogo drugih potnikov hodi ^e pe«. na postajo, kar je /nak tpk>šaega obUDO žanja prebivalstva v rudarskih revirjih — Mnenja smo. da tu dobro i odvzemom koncesije odnosno evidenčne tablice one mogočiti pridnemu in solidnemu podjetni ku izvrševanje obrti, ker se mu s tem tud onemogoča zadostiti obveznostim napram državi. — Volilni Imeniki za volitve v Delavsko zbornico razgrnjeni: Volilni imeniki za vo litve v Delavsko zbornico, ki bodo 9 okto bra, so razgrnjeni od 9. do 18. t. m. v pisar ni tukajšnje bratovske skladnice, ter delav stvu dnevno od 8. do 12. in 14. do 18. ure na vpogled. V tem času sprejema volilni odbor tudi event. reklamacije. — Nogometna tekma. V nedeljo popoldm-ob pol 5. uri se sproprimeta na igrišču SK Trbovlje vojaški tim »Planinec« iz Ljub ljane in domači SK Trbovlje Za to nogo metno tekmo vlada med športno publiko veliko zanimanje, ker le redko gostujeio vojaški 9portniki v rudarskih revirjih Smrtna nesreča Celje. 9. aeptemii | Včeraj okrog 20. §e je vračal 27-letni trgovski potnik Josip Koštomaj ■ Sp Hudinje pri Celju s svojim motornim ko lesom po državni cesti iz Petrovč v Celje Pri bivšem vojaškem vtžbalifeču v Levcu se Je pripeljal nasproti kmečki voz. Košto maj je očlvidno prepozno opazil nevarnost in se je z vso silo zaletel v sprednji flsl voza. Pri tem ga Je zadelo oje v praa. Koštomaju je .zdrobilo prsni kos in počilo mu je srce. Nesrečnež je takoj tsdihnil Zapušča ženo in 4 obroke. Kdo je zakrivil nesrečo bo šele dognala preiskali ki 1e bila takoj uvedena. Iz šk«if?« L**' — Strelska družina v Železnikih otvon jutri popoldne na ČeSnjici svoje strelišče Sprejem gostov bo par minut pred 14. uro. takoj potem bo svečana otvoritev strelišča nato pa streljanje gostov in domačih strel cev. Po streljanju bo domača zabava Avto-podjetnik g. Ješe je dal na progi Skofja Loka—Železniki 50odstotni vozninskl r** pust Vabimo! Ste*. 9QS »SLOVENSKI NAROD«, tet septembra Mi Ni vsaka dobra za zakonsko ženo Udobno domače ognjišče pomeni čistočo, red in okus, kar ie odvisno od gospodinje Znani ameriški pisatelj O. S. Mar-dem, ki smo pred leti priobcevali njegove bistroi i trme izreke, našteva v eni svojih knjig celo vrsto ženskih napak, ki so baje krive, da zakoni niso srečni. Eno Mardenovih gesel se glasi: >Ne oženi ae z dekletom, ki tarna, da se doma ne počuti dx>bro, pa si ne prizadeva urediti svoj dom tako, da bi ji biio v njem udobno,« Mardenove knjige so pisane pod vtisom dobrih, razmer, ki so vladale v Ameriki pred vojno. Poznali smo jih iz ameriških ilustracij. Lepe dnižmske hišice, vse v zelenju, zares udobne sobe s knjigami, klavirjem, rožami v vazah in pogrnjeno mizo. Seveda pa tudi z lepo oblečeno in zadovoljno gospodinjo. Le slike so nam tolmačile anglosaški smisel za dom. Niti Amerika takrat ni videla, da pridejo časi, ko bo težko ohraniti udobno domače ognjišče, kajti v mnogih hišah sedi za mizo gospa skrb, a v njeni navzočnosti je težko pričarati udobnost. Mardenov očitek se pa še se-daj tiče onih, Id bi si lahko spletli domače ognjišče, pa tega ne znajo. Udobno stanovanje ne pomeni, da mora imeti človek najmodernejše pohištvo, pač pa pomeni čistočo, red in okus. Nekatera stanovanja so sicer opremljena staromodno in stanovanjski arhitekt bi jih zao obsodil, toda v njih se počutiš domaČega, ker okus prav nič ne trpi. Mlado dekle morda ne more odločati o opremi stanovanja svojih roditeljev, pač pa lahko prinese od doma pravi smisel za čistočo, red in okus, tako da zna ustvariti sebi in možu prijetno, udobno bivališče. Ce je bila vajena doma čistoče in reda. se ga bo znala držati tudi v novi domačiji. Morda bo hotela v svojem domu imeti še vse lepše in okusnejše. Č'esto slišimo iz ust mladih deklet: »To in tako hočem imeti, ko se ornožim.« Tako dekle ima ideal lastne lepe domačije, pa naj se omoži ali živi samsko življenje. V duši vsake ženske je hrepenenje po vladanju v lastnem lepem stanovanju, čisto žensko hrepenenje po oknu z zastori, po cvetlicah, po udobnem kotičku. Često slišimo, da se kmečka dekleta nočejo omožiti na kmete, čeprav so same doma s kmetov, da se raje omože z učitelji, orožniki in nižjimi uradniki, torej z ljudmi, ki nimajo visokih plač, ki so odvisni, toda njihove žene hodijo navadno lepo oblečene in lahko skrbe samo za gospodinjstvo in družino. Zdi se, da kmečkih deklet ne mika po dvorišču razmetan gnoj, tesne izbe, kjer leže poleg razmetanih postelj stare obleke, kjer sprejema gospodinja goste z besedami: »Saj vas rimam kam spraviti.« Kmečkih deklet ne mika življenje žene, ki ji mora biti prvo živina in prašiči, ne pa mož in otroci, življenje, ki v njem nikoli ni časa za knjige, za duševno hrano, ker za take stvari ni denarja. In da niti ne govorimo o kulturnih potrebah, v mnogih takih družinah žena niti skuhati nima kdaj. V mnogih kmečkih hišah bi pa ženi ne bilo treba biti sužnja, če bi si preskrbela pomoč, da bi bil dom dom, ki bi se ga odrasli otroci radi spominjali. Na kmetih so sicer gotova opravila, ki jih je treba opraviti hitro, ko recimo preti nevihta. Toda več rok opravi delo hitreje, da ni treba delati še ob nedeljah in praznikih. Če zna žena nižjega uradnika ali učitelja začetnika ustvariti iz malega lepo domačijo, gre to tem prej na kmetih. Biti kmet je poklic, ki v niem mož ne more pogrešati žene-gospodinje. Na nji ie torej ležeče, da si uredi domaČe ognjišče tako, da se bo počutila doma dobro. Pojdite na kme+e. na boste našli tudi tam mnogo dobrih in prijetnih domačih ognjišč, ne da bi pri tem kaj trpelo delo. Nobile gradi nove zrakoplove Ko generalu Nobilu po ponesrečenem poletu na severni tečaj v Italiji ni bilo več obstanka, ga je povabila sovjetska vlada v Rusijo in mu poverila vodstvo nove tovarne za zrakoplove. Nobile je res odpotoval v Rusijo in je bil tam edini strokovnjak za gradnjo zrakoplovov. Z vnemo se je lotil dela in v začetku je moral premagovati velike težkoče. Moral je sam izšolati delavce in tehnike, ker jih Rusija ni imela. A šlo mu je za to, da se rehabilitira. Sanjal je o velikih zrakoplovih, o novih polarnih in prekooceanskih poletih. Delal je hitro, toda trezno. zrakoplov z obsegom 20.000 kubičnih metrov. Ta bo točna kopija ponesrečenega zrakoplova »Italia«. Izdelan bo letos v decembru. Nobile pa pripra\rlja že načrte za zrakoplov z obsegom 50.000 kubičnih metrov, ki se dvigne prvič v zračne višave spomladi 1936. Njegov cilj je gradnja zrakoplovov, kakršne imajo doslej samo Nemci, LZ 127 in Grof Zeppelin. Poleg Nobila deluje v sovjetski tovarni za gradnjo zrakoplovov še poljski inženjer Zolkovski. On izdeluje kovinaste zrakoplove, ki bodo letali zelo visoko, tako da jim vihar ne bo mogel do živega. Prvi tak zrakoplov preizkusijo prihodnjo pomlad. Začel je s konstrukcijo mehkih zrakoplovov, ki jih ima Rusija zdaj pet. Najmanjši obsega 2150 kubičnih metrov plina, največji pa 6800. Njegova povprečna hitrost znaša 96 km na uro. Potem je konstruiral majhen, napol trd zrakoplov z obsegom 2100 kubičnih metrov. Ta leta že od aprila 1933 in se je zelo dobro obnesel. Poleg manjših poletov ima za seboj progo Leningrad-Haba-r ovsk- Len i n grad. Zgrajen je bil v 8 mesecih, pri tem so pa morali postopno urejevati šele delavnice, kjer so ga izdelovali Takoj po njegovem prvem poletu je začel Nobile pripravljati načrte za 64 letno dekle Svet se že dolgo zanima za Američanko Edvo Wellace-Hopperjevo, ki je stara že 64 let, pa je še vedno podobna 16-letnemu dekletu. Zato ni čuda, da se posebno zanimajo za njo Američanke. K nji prihajajo dame, matrone in dekleta od blizu in daleč in vse bi rade vedele, kako da se ne postara, od kod ji čudodelno sredstvo proti staranju in kakšno je to sredstvo. Miss Hopperjeva ima krasno nežno polt brez vsakih brazd ali gub, mišice prožne, goji pridno sport, priborila si je že več prvih nagrad v tenisu in plavanju, pleše, da jo je veselje gledati, omožiti se pa noče. Vidimo torej, da je s svojimi 64 leti dekle, da malo takih. Žal ne more izdati tajne svoje večne mladosti, ker nobene tajne nima. Živela je kakor vse druge ženske, jedla je kakor druge, delala, kolikor se ji je peč hotelo, in vendar so se druge postarale, ona je pa ostala mlada. Najhujše je, da niti zdravniki ne vedo povedati, zakaj se njen organizem ne stara. Domnevajo samo, da gre pri nji za neko snov, katere ni v toliki množini pri drugih ljudeh, in zato se drugi starajo, ona pa ne. Američanke pa hočejo na vsak način vedeti, kakšna je ta čudodelna snov in ali bi se ne dala dobiti, da bi tudi one ostale večno mlada. Od zdravnikov zahtevajo, naj preiščejo 641etao dekle, posebno pa njeno kri Ona pa noče o tem ničesar slišati, češ, jaz oe ne staram, vo me pa nič ne brigata. Kralj Fejsal umrl V Berna, kjer ee je ločil, je umrl v četrtek ponoči iraški kralj Emir Fejsal Zadela ga je srčna kap. Emir Fejsal je bil rojen leta 1887 kot tretji sin arabskega poglavarja Husejna, bivšega člana turškega senata, ki se je pa med svetovno vojno ločil od Turčije in so ga Angleži proglasili za kralja Meke. Spomladi 1916 je bil Fejsal dodeljen turškemu vrhovnemu poveljniku Džemalu paši v Siriji. Potem so ga poklicali Turki v Medino, da bi zatrl upore, namestu tega je pa organiziral arabski upor. Kot vrhovni poveljnik angleških pomožnih čet v Arabiji je vkorakal leta 1918 zopet v Damask in se dal proglasiti za sirskega kralja. Ta čas je pa pripadla Sirija Francozom, ki so pregnali Fejsala iz Damaska in preko Palestine se je napotil v London, kjer so si baš belili glave z uporom v Iraku. Angleži so takoj spoznali, da bd bil Fejsal najprimernejši mož za Irak in zato so ga poslali spomladi 1921 v Bagdad, kjer ga je angleški vrhovni komisar sir Percy Cox svečano sprejel in preskrbe 1, da je bil proglašen za iraškega kralja potom plebiscita, pri katerem je baje 96% prebivalstva glasovalo zanj. To pa še ni prineslo Iraku miru, upori so se nadaljevali, dokler ni bila sklenjena med Fejsalom in Ibn Saudom, vladarjem Vahabitov in hedžaskim kraljem prijateljska pogodba. Zagonetni umor deloma pojasnjen Strašni umor na Češkoslovaškem, kjer so našli v dveh kovčegih razrezano žensko truplo, je deloma že pojasnjen. Objavljena je bila fotografija neznane umorjenke in tako se je posrečilo ugotoviti, da gre za 221etno Otilijo Vransko iz Brezna na Slovaškem, zaposleno v Pragi. Na policijo je prišla njena sestra, ki ji pa prvi hip niso verjeli, ker se je bila malo poprej zglasila Marija Zaševa iz ci-ugega kraja in spoznala v umor Jenki svojo sestro. Ker so pa tudi drugi potrdili, da gre za Otilijo Vransko, je policija na podlagi njihove izjave in nekaterih znakov na umorjenkinem obrazu točno dognala, da gre res za Vransko. Tudi odtisi prstov to potrjujejo. Vranska je živela burno življenje. Bila je lahkomiselna, rada je imela fante in pred leti jo je moralo orožriištvo zaradi razuzdanega življenja aretirati Letos v marcu je prišla v Prago, kjer se je večinoma preživljala kot vlačuga. Zaposlena je bila po raznih nočnih lokalih kot natakarica, glavno njeno delo je pa bilo loviti moške. S svojo prijateljico Boženo Vilingrovo je imela skupno stanovanje, kamor sta vodili noč za nočjo moške. Zadnjič so jo videli 31. avgusta zvečer. Često je zahajal k nji okrog 20-letni fant srednje postave, s katerim se je bila seznanila v kinu. Neki drugi njen ljubČek je hodil z njo po zakotnih lokalih. Tega pa od četrtka, torej od dneva ko je Vranska iziginila, niso več videli. Oblasti domnevajo, da je pobegnil A. U tjmery: , OC (Ove siroti Rom ak» In ker je Marjana opazila morsko pošast in ker je kazalo, da jo obhaja groza pri pogledu na požrešnega soma, jo je prijel poročnik za rame, da bi jo pomiril. Potem je pa nadaljeval: — Nisem vam še povedal o navadah te pošasti in o nevarnosti, ki preti ljudem v njeni bližini; njen rep je enako nevaren, kakor njena čeljust s trojno vrsto zob. Potem je poročnik zapovedal podčastniku, naj privede na krov vse iz-gnanke Stopile so v vrsto, da bi trdneje stale na gugajoči se ladji. Tudi valovi so začeli tisti hip na vso moč butati ob ladjo m peniti se, kakor bi s'utiM rzpremembo vremena. Marjana se ie držala poročnika, podčastnik je bil pa zelo vesel, da lahko pokaže svojo modrost, in dejal je: — 2e od snoči nam sledi ta ropar kot da nam prinaša žalostno vest. Te besede so vzbudile Vlarjanino /a do vedno sL — To je stara bajka, — je dejal poročnik smeje, — ki pravi, da morski som čuti, če preti ladji ali kateremu izmed potnikov nesreča... — In plava za njo? — Da, kakor je vam baš pravid podčastnik, zasleduje jo v nadi, da bo dobil kaj za svoje ostre zobe. Marjana je obmolknila, kot da jo je obšla pri teh besedah globoka žalost. Poročnik je pa brž pripomnil: — Toda to je kot rečeno bajka m če nas ta zverina tako trdovratno preganja, je to pač dokaz, da je lačna; a mi mu takoj pošljemo zakusko, ki mu pa ne bo teknila. Namigni' je podčastniku kot staremu lovcu, ki je privezal na močan trnek ve^ik Kos slanine. Na krovu so vsi z največjim zanimanjem opazoval4 njegovo početje. Poročnik je ?a hip nekam odšel. Vra!l se je z vojaško puško, ki jo je temeljito oregledal in natresel v ponvico smodnika. Mornarji so se umaknili strelcu. Poročnik se je postavil na prežo, da bi pomeril ti sprožil v trenutku, ko bi se morska pošat obrnila na hrbet m hlastnfla po slanini, ki so ji k) metali v majhnih koščkih kot zakusko pred velikim kosom. Pogled na to past je vsem gledalcem zaprl sapo. Tudi najpogumnejši so obmolknili Marjana ie stala pri poročniku v pričakovanju trenutka, ko se pojavi som. — Pozor, gospod kapitan; pošljem jhn njihove porcije. r— Kaj jih je več tu? — je vprašala Marjana. Toda namestu odgovora je podčastnik zamahnil s trnkom, ki je bfl na njem velik kos sianine, in vrgel ga je dobrih deset metrov od ladje. Takoj sta se prikazali dve manjši črno in žodto progasti ribi. — Evo pilotov! — >e vzkliknil stari mornar. Oči vseh so se istočasno uprle v obe ribi, dolgi največ pol metra, kn sta bili zavohaM slanfno na trnku tn sta po kratkem šviganju okrog vabe odplavali hftro proti somu, čigar črno telo se je videlo skozi valove. Vse ženske so vpraševale, kakšni ribi sta to in čemu se sučeta okrog te morske pošasti, ki ju pusti pri miru; ne te plemenitosti aH sočutja, temveč samo zato. ker so te ribe zelo koristne Te lepe ribe spremljajo soma in ga opozore vedno, kadar je blizu dober plen. čes maja Vranaka niti ni dobro vedela njegovega imena ki ni izključeno, da se ji je predstavil pod izmišljenim imenom. Preiskava JO krenila zdaj v to smer. Georges Leygtie« francoski minister mornarice, ki so ga v torek popoldne v Parizu z vsemi vojaškimi častmi pokopali Kino Scampolo Kino Matica nam pripravlja novo presenečenje, film »Scampolo«, izdelan po znani Nikodemijevi šaloigri. Fiim je rež:ral Hans Steinhoff, glavne vloge io pa v rokah Karla Ludwiga Diehla, Pavla Kempa in dražestne, ljubke nagajivke D:>iiy Haas Scampolo je zgodba uboge, na ulici živeče deklice, otroka velemesta brez staršev, brez strehe. Deklica najde mladega tanta, ki mu je bil oče bogat, pa ie obubožal in tako se mora tudi sin klatiti po mestu. Fant in deklica hočeta z združen mi močmi premagati vse težave in obogateti In deklici se res posreči napraviti iz potepuha in lenuha, marljivega, poštenega človeka. Scampolo je film življenja, mladosti, ljubezni, film optimizma, ki nam pričara nekaj žarkov v sivo vsakdanjost. Življenje je vedno lepo, če ga človek gleda od sjlntne strani. Kako je treba to storiti, nam pove in pokaže film »Scampolo«. Dolly Haas je v svoji vlogi uboge po-tepinke tako draiestna, da se vtisne človeku globoko v spomin. Njen oče bil knjigotržec in po njenih žilah se pretaka angleška kri. Ko ji je bilo 6 let, je zaćca obiskovati baletno šolo hamburškega gledališča in s 14 leti je igrala ot-oško vlogo v Wedekindovi »Frančiški«. Potem je plesala v opereti, a kmalu se je preselila v Berlin, kjer je pa živela nekaj iasa i.elo slabo, ker ni imela službe. Končno je prodrla do Nelsona in potem so nastopili boljši časi. Nastopala je v monakovski in berlinski opereti, končno se ie pa posvetila filmu in tu je napravila karijero. N-eni najnovejši filmi so »Pariške noć:«, »Lov za srečo«, »Male pustolovke« in »Scampolo«. Na sliki jo vidimo v vlogi v vSeain-polu«. 6 milijonov za dva filma Po velikem uspehu, ki ga je Kiepura « svojim nepozabnim filmom »Pesem za*e< dosegel, se ves filmski svet zanima za tega slavnega pevca. Ponujajo m j angažmane, obetajo mu bajne honorarje, cene njegovih filmov so neverjetno poskočile. Naravno, da ie Amerika pridobila Kiepuro proti milijonskemu honorarju za dva filma. Po najnovejših poročilih je prejel od tvrdke Univereal-film za dva filma, ki bosta izdelana v Holly-woodu 6 milijonov dinarjev. Kiepura ve za-k enkrat o svojih ameriških filmih le toliko. ■*f WHl !■ ■ir"BBgMB=*WjlP •~l~T"-BBŠ-g^MgBBaggg— Tedaj se je na trebuhu plavajoči som hitro obrnil na hrbet, da bi lahko požrl plen. V tej legi, ki mu omogoča rabiti strašne čeljusti, je priplaval z odprtim žrelom do trneka s kosom slanine. In bliskovito je pogoltnil slanino. Na ta trenutek je čakal poročnik. Počil je strel in bela somova koža na trebuhu je izpustila skozi zevajočo rano curek čmkaste krvi. Ranjena morska pošast se je pognala v globine in potegnila za seboj trnek. — Popustite! — je velel podčastnik mornarju, ki mu je bilo naročeno skrbeti za vreteno, okrog katerega je bila navita vrv z močnim trnkom na koncu. • Vreteno so rabili pri lovu velikih rib ki so jih mogli potegniti na krov samo, ko so bile že vse izčrpane. Naglo odvijajoča se vrv je pričala, da se som poganja v globino v nadi, da se bo odkrižafl trnka, ki ga je bil pogoltnil. Kar se je že do konca odvita vrv napela. Mornarji so radostno vfcklik-nilL — Je že naš! — je vzkliknil podčastnik in zamahnil z roko, da bi povečal krog okrog sebe. da bo prvi po vsebini zajet iz operete »Pri treh mladenkah« in bo v tem iilmu igral Schuberta, v drugem bo pa moral peti in nastopati na najvišjem nebotičniku New7or-ka- Za oba filma se dela zdaj v Ameriki prava ameriška reklama, Z delom prične šele januarja prihodnjega leta, ker je Kiepura do konca tega leta vezan na Evropo ter bo za berlinsko Cine Allianz izdelal še en film. Ta film se bo imenoval baje > Pari z v smeh j in solzah<. Kiepura je umetnik po božji volji, pevec izredno očarljivega glasu. Njegovo petje fa-na t i žira množice. Kritiki vsega sveta ga primerjalo s Ca rusom, in sicer po pravici. Da imajo res prav, o tem se lahko prepričate te dni v Elitnem kinu Matici, kjer teče že več dni njegov prekrasni, nepozabni film >Pesem zatec. • — Marija Jeritza igra glavno vlogo v modernem zvočnem filmu »Velika knegi-nja Aleksandra«, kjer poje več modernih popevk in arij. Film je režiral VVilhelm Thiele, glasbo je komponiral Franz Lehar. Poleg Jeritze nastopijo v filmu Še Paul Hartmann, Szoke, S za kali, Leo Slezak in Raoul Aslan. To je najdražji film, kar jih bomo videli v tekoči sezoni. — Nova vloga Szoke Szakalla. Slavni komik Szoke Szakall se nam prsdstavi zopet v filmu »Velika kneginja Aleksandra«, ki v njem nastopa kot rečeno tud. Marija Jeritza. Film bo izdelan tudi v angleškem jeziku, in sicer takoj, ko bo končan v nemški verziji. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčlce. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah ln špecerijskih trgovinah. Nedelja, 10. septembra 8.15: Poročila 8.30: Gimnastika (K. DobovŠek). 9: Prenos sokolskih svečanosti iz Ptuja. 10: Gledališče kot umetnost (prof. Sest). 10.30: O potovanju po Poljskem CVuga Odon). 11: Kadio orkestar. 12: Gas, plošče. 15: Kmetijsko predavanje (g. Jamnik). 15.30: Srame! kvartet Dolin-šek. 16.30: Plošče. 17: Radio orkester. 30c Pevski koncert ge. Pavle LovŠetove. 20.45: Radio orkester. 2130: Cas, poročila, plošče. 2115: Havajske kitare (premo* s lesejma).23: Konec. Ponedeljek, 11. septembra 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 15: ČSaa. plošče, borza. 19: Radio orkester. 30c Uvedba ljublj. razsvetljave pred 140 loti (R. Dostal). 20.30: Sol. vokalni koncert ga. Antonije Skvarča. 21.15: Radio orkostez. 21.45: Cas, poročila. 23: Havajske krta** (prenos z velesejma). 23: Konec Torek, IZ septembra: 12.15: Plošče. 1Z45: Poročila 13: Osa, plošče, borza. 19: Radio orkester. 20: Resnica in zmota o duhovih (Fr. Teraeglav). 20.30: Simfonija B-dur (Franck) na ploščah. 21.15: Slagerje poje gdč. Vanda Zl-herl. 22: Cas, poročila. Radio orfcestcs. 23s Konec. Sreda, 13. septembra 1Z15: Plošča. 12.45: Poročila. Xs\ Cas, plošče, borza 19: Otroški kotiček (gdč. Komanova). 19J0: Plošče. 20: Literarna ura: Gledališki sapiski (Ciril Debeveo). 20.30: Solistični koncert ge. Zlate Gjungje-nac-Gavella. 21.15: Oktet »LjuMjan»*o$a Zvona«. 22: Cas, poročna, Radio-j ar*. 23: Konec. četrtek, 14. septembra 1215: Plošče. 12.45: Poročila 13: Cas. plošče, borza 19: Radio orkester. 20: Meščanska in kmetika gospodinja (ga Gtuto-Skulj). 20.30: Prenos iz Beograda. 22.jO: Cas, poročila. 23: Konec. Petek, 15. septembra IZ 15 Plošče. 12.45: Poročila 13: Čas. plošče, borza. 19: Radio orkester Xk Ročno in umsko delo (Etbin Roje) 20.30: Prenos iz Zagreba. 22.30: Css, porodila 23. Konec. Sobota, 16. septembra 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Csa, plošče. 19: Radio orkester. 20: Pregled zunanjih političnih dogodkov (dr. Jug). 20.30: Kuplete poje g. Bajde. 21.15: Radio orkester. 22: Cas, poročila, Radio-Jazz. 23: Konec. In obrnjen k poročniku ie pripomnil: — Kapitane, najin je plen, kajti kožo ste mu sijajno preluknjalL — Prepuščam ti ga vsega, prijatelj; pustiš mi samo čeljust, ki jo hočem podariti guvernerju Louisiane. — Pripravim vam jo, kapitane, — je dejal podčastnik; — saj se spoznam na to. Izgnanke so napeto opazovale odločilno borbo z morsko pošastjo. Vse to je bik> tako novo, tako nepričakovano, da so kar zijale v nemem začudenju. Vsi so nestrpno čakali, da se prikaže som iz vode. Trije mornarji so stopili k vretenu, počasi so začeli navijati vrv, vmes so pa prepevali »somovo pesem«, ki jo pojo vedno ob taki priliki. Ta pesem, ki jb poznajo vsi mornarji, ima nešteto kitic, kajti ob vsakem novem dogodku, ob vsaki novi prigodi zlože novo prigodno kitico. Cez nekaj minut se je začela voda na valovih peniti. Kar se je prikazala iz pen somova glava. Zdelo se je, da plava pošast z mogočno silo iz morskih globin, kakor bi se hotela pognati na krov. Stran 6. »SLOVENSKI NAROD«, dno 9. ■■IMMistss 1938 •tov. vo1^ P. Bogdanov & Co* LJUBLJANA Oojzova cesta 9 izdelovalnica glasbil; lx-vrSuje popravila glasbil strok o vn j aSk o ln poceni. M. Modi« Koptts*jovn unoa 4 nudi glasbila, strune in glasbene potrebščine po priznano niskih cenah. Oglejte si nase zaloge, preden al nabavite glasbilo! Oglejte si razstavo na velesejmu: LJUBLJANA, ul. 7 (Kariovška cesta) tvornica pohištva in patentnih lestev j n poroča vsakovrstne specialne lestve sa: m-iuatrije, trgovca, obrtnice, sadjarje, vrtnarje, liane posestnike, gasilna iruštva itd Lestve se ahko uporabljajo ns vse lačine, tako da ena ls> stva nadomešča šest drugih Naznan lo! Oenj. občinstvu mi je čast naznaniti, da sem prevzel gostilno v NOVI ULICI (Kersnikovi) št. 5, kjer sem tudi vse prostore, kakor tudi senčnat vrt p^nolnoma preuredi1 Točil bom pristna dalmatinska vina, in sicer po sledečih cenah. — Cene v oklepajih čez ulico. — črno prima 12 % Din 8.- (8.-), belo prima 12^% Din 10.- (8.-), rdeče (ružica Špecijal) 12%% Din 8.- (8.-), prošek prima Din 28.- (26.-) ter žganje, tropinovec 50% Din 32.- (26.-) isto ceno slivov-ka. — Na razpolago tudi rs - " likerji. Vsako popoldne se peče na vrtu prašiček na raž- nju. Vsak petek polenovka ln druge morske ribe. — Vedno na razpolago tudi znamenita dalmatinska suha Sunka in vsaki čas raznovrstna topla in mrzla jedila po konkurenčnih cenah. Za obilen obisk se priporoča Milan Priji«, gostilničar KUPIM AKO KUPUJEŠ Oglašuj v »Slovenskem Narodu«. Beseda Din 0.50. 3800 RABLJENE VREČE kupim. — Ponudbo: »Vojvodina« k. d., Novi Vrbas. 3527 PRODAM Ka| prodati! Oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda Din 0.50. MOTORNI ČOLN sa prevažanje oseb prodam. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3535 jabolka dobavlja tvrdka sopar, Hrastnik. 8529 PEKI! Prodam malo rabljen stroj sa mešanje (Knet- und Mischma-schine). — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3579 POHIŠTVO dobro ohranjeno, poceni naprodaj. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. 3567 PROSTOVOLJNA DRAŽBA starin in umetnin: ponedeljek 11. septembra 1933 na Glincah, Tržaška cesta 6 (hiša Tribuč), dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 15. do 18. ure, event. nadaljevanje v torek. — Različno starinsko pohištvo, ogledala, ure, lestenci, vaze, porcelan, steklenina, jedilno orodje, preproge, zastori itd. Originali starih in modernih mojstrov (Potočnik. Gotzl. Karinger. Kuhnl, Egartner. Tratnik, KlemenčiČ, Gaspari, žmitek, Maleš, Jaki itd.). Knjige: slovenske, nemške itd. Planino Lauberger A Gloss. — Dr. Krevl Josip, javni notar. 35391 ČEVLJARSKI STROJ (Rnopflohorca) dobro ohranjen — poceni prodam; naprodaj tudi 100 parov vložkov »Wl-sard«. — M. Pobotam, Cankarjevo nabrežje 7/L LJubljana. 3582 MPCIMI Msl AKO PRODAJAŠ ALI KUPU NEPREMIČNINO oglašuj v »Slovenskemu Narodu«. — Beseda samo Din 0.50. novo mso v Dev. Mariji v Polju št. 118 prodam. 3538 POSESTVO v okolici Celja vzame v najem Podrepšek, Sv. Jurij ob južni železnici. 3530 PLANINE LN HARMONIJE z garancijo dobita naj cenej« tudi na obroke v tvornici Iv. Kacin, Domžale. Zahtevajte cenik? 3519 Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Fbrster, Petrof. Bolzl, Sttngl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivSi učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik \leksandrova cesta Štev. 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih Inštrumentov ln strun Za dame: Speci jama izdelava, predelava in modernizacija damskih krznenih pla-sosv, jopic ln ovratnikov tor sploh vsa v to stroko spadajoča dela. KRZNO Srečko Lapaine Ljubljana Gajeva ulica št. 6, IL nadstropje (za nebotičnikom) Za gospode: ^delava večernih, prome-nadnih, Športnih in lovskih plaščev in suknjičev Krzna velike mode: ovca tolstorepka in karakulska ovca KLAVIRJI, PIANTNI prvovrstnih inozemskih znamk. Solidna cene. Nudi na obroke; vzame tudi hranilne knjižice. — Ljubljana, Sv. Pest. 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 59/L mm (S V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša dobra mati, babica in prababica, sestra, teta in tašča, gospa APOLONU A DESINGER Z... bivša gostilničarka, trgovka in poaestnica danes 8. septembra t. L v 86. letu starosti po kratkem trpljenju zapustila sa vedno. Pojjreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 10. t, m. ob 4. uri popoldne iz domače hiše žalosti, Mestni trg št. 19. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi, škof ja Loka, 8. septembra 1933. JOSIP DEISEN GER, trgovec in posestnik, sin — KLOTILDA PECHERJEVA, PAVLA OBLAKOVA, ROZALIJA DR. STARETOVA, ALBINA DR. JERA-LOVA, hčere — IVANKA DR. MOHARJEVA, KATTNKA DOLENC, sestri — KONRAD PECHER, trgovec in posestnik; AVGUST OBLAK, sodnik okrožnega sodišča; ALOJZIJ PAVLIN, veterinarski inšpektor v pok.; DR. EMIL STARE, odvetnik, zeti — PAVLA DEISINGER. sina ha — Vsi vnuki in pravnuld — vse kar potrebujete oglašujte v >Slov. Narodu«. — Beseda le Din 0.50. 3516 ČOLNI NA LJUBLJANICI se izposojajo na Trnovskem pristanu v čolnarni Jančar. 3534 REJENCKA sa 150 Din mesečno sprejme Strajnar, Polica, pošta Višnja gora. 3572 PO 50 PAR ENTLANJE vezenje zaves, monogr&mov. »JulJana« VoSnjakova ulica (v bi iti nI Slamiča) m Sv. Petra c. 55. Din 7.000.-» 4.800.-> 3.000.-1.800.-400.-200.-850.-450.- Na obroke! Na hranilne knjižice! POHIŠTVO Dobi se samo pri nas. Orehova šperane spalnice črešnjeve spalnice šperane spalnice pleskane spalnice omare postelje kuhinjske oprave kuhinjske kredence Sprejemamo vsa naročila in popravila po konkurenčni ceni. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVU »SAVA«, Ljubljana, Kolodvsrska 18 Miklošičeva 8 Telefon 2780 Modna konfekcija Najboljši nakup A PRB8KEK LJUBLJANA Sv. Petra oesta ta 1UT SPALNICE moderne is orehove korenine, mehke pleskane in kuhinjske oprave dobiti najceneje pri — Andlovic, Ljubljana, Komen-ulica 34. 62/L ZNAJTI SE JE TREBA VTEM TE2KEM CASI3 Mi nudimo vsakomur priliko, da zasluži — ador noče delati. Uredite si domaČo pletarno, ker mi damo vsakomur posla, a skupimo gotovo plete no blago. Prejo za pletenje dobavljamo in pose-oej honoriramo pletenje, aar dokazujejo mnog«? zahvalnice ljudij, ki a ns ta način našli zapo slenja in zaslužka. Z zaupanjem zahtevajte brezplačne prospekte od tt Domače pletarske industrije Josip Tomažič, Maribor, Krekova 16. 5*-1 sLUzet KROJAŠKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejme takoj — Rems Ivan, Vogelna 5 3575 ZASTOPNIKE (-CE) za prodajo vrednostnih papirjev sprejme — Invalidska zadruga a. d., Beograd, Kralja Aleksandra št. 12. 3574 ZA DAMSKO KAPELO iščem gospodično ali gospoda, ki dobro igra violino in pa dobro sopranistinjo. — Kapelnik v kavarni »Istra«, Šibenik. 3573 TRGOVSKI POMOČNIK želi premeniti službo. Naslov: Jaklič, Poznikovo, Velike Lašče. 3571 VIŠJO NATAKARICO (plačilno) — sprejme gostilna »Pri Orlu«, Zagreb, Franko-panska 13. 3570 SOBO S KUHINJO v podpritličju oddani z novembrom. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. 3576 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, dvema posteljama, oddam takoj ali s 15. septembrom. Parket, elektrika. — Rožna dolina. Cesta X. št. 25 (pod Rožnikom). V palači Grafiki se odda* eno 4 sobno komfortno stanovanje, centralna kurjava, kopalnica, plin itd. dva trgovska lokala s stranskimi prostori. Poizve se: uprava palače Grafike, IV. nadstr., Masarvkova cesta 14. 354S SUNQVAia\ STANOVANJE 2 sob, kuhinje in pritiklin — išče ves dan odsotna mirna stranka za mesec november. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Snažnost 3581« TRISOBNO STANOVANJE v n. nadstr., Slomškova ulica in DVOSOBNO brez kuhinje za samca ali pisarno takoj oddam. — Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53(L DVOSOBNO STANOVANJE v Spodnji Šiški ali za Bežigradom išče s 15. septembrom ali a 1. oktobrom mirna stranka dveh oseb. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zračno 3566«. DOPISOVANJE — Z E N IT V E v »Slovenskem Narodu« beseda samo Din 0.50. 3532 GOSPOD s stalno in dobro službo išče znanja z neodvisno osamljeno gospo ali gospodično, staro od 18 do 28 let. — Ponudbe poslati s polnim naslovom pod »Simpatičen 3531« na upravo »Slovenskega Naroda«. Tajnost strogo zajamčena. NE BOJTE SE, DA IZGUBITE SVOJ KRUH! Naslov od častnika imam jaz, pismo prejel, naslovljen 6./IX. 1938 od Vas. — Želim z Vami osebno govoriti Čimprej. Tajnost, protiusluga in nagrada. Speciielni entel oblek ažuriranje, p red tisa, najhitrejša poetrežoa. najfinejše aek> pn Matek & Mikeš Ljubljana poteg- hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal: aa t lan je. izdelovanje gumbnlc Vsled najmodernejše ureditve podjetje — ia1nt£1e cene Afrik modroce iz dobrega blaga, spalne fotelje, otomane in vsa tapetniška dela izdeluje po konkurenčnih cenah in po naročilu KAROL SITAR, LJUBLJANA, VVolfova ulica 12 (dvorišče'). Telefon Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Kariovška cesta št. 4. $%cu>fki veCe&ejetn Od 16.—Z4* septembra 1933 Razstava pincgavske in Mariahofer goveje pasme od 16.—19. septembra. - Razstava malih in kožu-hastih živali od 21.—24. septembra. Velesejmske izkaznice se dobe pri glavnem razpošiljate! ju: Banka Bezjak, Maribor, Gosposka ulica št. 25 in pri avstrijskem poslaništvu. Bnograd. Knez Mihajlov cenac 16. dol Usta: Oton Caristot ~-i Vsi t LJubljani 77