dnevnik ČETRTEK, 10. DECEMBRA 2015 št. 287 (21.524) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store statistika - Na 4. strani V Italiji prebiva 2.500 državljanov Slovenije Največ jih živi v deželi FJK trst - Na 5. strani SSk s Cosolinijem, a ne z demokrati? Jutri srečanje z ministrom Alfanom gorica - Na 16. strani Potok Koren ne bo še čist Na potezi je goriška občina bruselj - Svarilo predsednika evropskega parlamenta Martina Schultza »Desolidarizacija« Evrope trst - Ob božičnih praznikih Na Velikem trgu slovenska voščila BRUSELJ - Rekorden begunski val traja že mesece, število prosilcev za azil je samo v Nemčiji letos preseglo mejo milijona, EU pa še vedno išče pravi odgovor na ta največji izziv po drugi svetovni vojni. V Evropskem parlamentu svarijo, da je pod vprašajem prihodnost unije. »Sodelovanje med narodi in državami, za katerega smo verjeli, da se bo vedno le še poglabljalo, se postavlja pod vprašaj,« opozarja predsednik evropskega parlamenta Martin Schultz in pravi, da smo v zelo nevarnem obdobju, najbolj nevarnem po koncu druge svetovne vojne. Begunska kriza je namreč razkrila «de-solidarizacijo» med državami EU, brezpogojne volje za iskanje skupnih rešitev ni več videti. Kot je posvaril Schultz, obstajajo močne sile, ki skušajo unijo razbiti, ki na izzive 21. stoletja, med katerimi je zagotovo priseljevanje, «ne želijo dati evropskega, ampak nacionalni odgovor». Na 2. strani Martin Schultz devin - Sedem poškodovanih, eden hujše Verižno trčenje na hitri cesti pri Devinu kultura Unikatni in neponovljvi Černigoj TRST - V galeriji Cartesius si lahko do 23. decembra ogledamo Hommage Avgustu Černigoju, prodajno razstavo petindvajsetih del manjšega formata, ki želi obeležiti tridesetletnico smrti tega edinstvenega predstavnika slovenske avantgarde. Izbor zaobjema ustvarjalno obdobje med letom 1959 in koncem sedemdesetih let, večinoma gre za grafike, predvsem pa za visoke tiske in manjšo skico v tehniki kolaža. V to galerijo je, ko se je še nahajala pri Ljudskem vrtu, Avgust Čer-nigoj pogostoma zahajal. Na 13. strani Velika gneča na avtocesti Trst-Benetke Na 4. strani I V H V« V I Je papež Frančišek levičar? Na 5. strani Med Andrejevim sejmom poživili Raštel Na 15. strani Košarkarji Bora prekinili niz porazov Na 21. strani gorica - Po večletni krizi prvi znaki okrevanja Goriški gradbeni sektor ob polovico delovnih mest GORICA - Gradbeni sektor iz goriške pokrajine je v zadnjih letih izgubil polovico delovnih mest. »Pred krizo je bilo v goriški pokrajini mesečno zaposlenih 1800 gradbenih delavcev, zdaj jih je le med 900 in 1000. V zadnjih treh letih se je upad njihovega števila zaustavil; opažamo prve znake oživljanja gradbenega sektorja, čeprav bo za izhod iz kriznega stanja potrebnih od pet do deset let,« pravi Fulvio Calligaris, predsednik ustanove Formedil, ki skrbi za usposabljanje gradbenih delavcev. Po njegovih besedah se vse manj mladih odloča za zidarski poklic, čeprav je v gradbenem sektorju kar nekaj možnosti za zaposlitev. Na 14. strani ,0, H Helianthus Pester izbor dreves, vejevja in božičnih zvezali Trat - Prosek IOOO (£)ivii |l G'ardiniere) Info: tel. O+O 16 14«- helianthusZOI }0lil>ero.it 9771124666007 2 Četrtek, 10. decembra 2015 AKTUALNO / človekove pravice Sanela Čoralič redakcija@primorski.eu Kje smo, kam bi radi prišli Svetovni dan človekovih pravic praznujemo 10. decembra, saj je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Ob tem dnevu pozivamo ljudi, da v družbi ne ustvarjamo delitev, ampak spoštujemo drugačnost. V ospredju je tudi opozorilo, da imamo vsi ljudje pravico biti slišani in upoštevani. To naj bi veljalo tudi za ženske, mlade, manjšine, invalide in ljudi na obrobju. Vse lepo in prav, če ne bi bil 10. december (pre)pogosto edini dan v letu, ko se resno ukvarjamo s človekovimi pravicami. Da so človekove pravice pogosto kršene, kažejo vsakodnevni dogodki, o katerih vestno poročajo različni mediji. Z današnjim dnem se v sosednji Sloveniji uradno, pri nas pa simbolično, končujejo akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki so se začeli 25. novembra, na svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami. Zbrani podatki so alarmantni. Na različnih okroglih mizah in predavanjih je stroka ponavljala, da veliko žensk ne živi dostojno, kar je njihova osnovna pravica. Vsaka četrta ženska v Italiji doživlja fizično in/ali spolno nasilje. Število femicidov se je v zadnjem času bistveno povečalo, povzročitelji so bili v večini primerov partnerji žrtev. Kršitve človekovih pravic se pojavljajo tudi na drugih področjih družbenega udejstvovanja. Socialna izključenost šibkejših, diskriminacija isto-spolno usmerjenih in nasilje nad otroki so žalostna realnost. Mnoga opozorila, ki jih dajejo organi, kot so varuhi človekovih pravic ali zagovorniki načela enakosti, niso dovolj, da bi se kaj premaknilo. Grožnje prihajajo tudi od zunaj. Z nedavnimi oboroženimi napadi v Franciji so bile grobo kratene pravice cele nacije. V Parizu je bil namreč napaden družbeni način življenja, ki ga je zgradila celotna Evropa. Napaden je bil model, ki temelji na svobodi govora in na svobodnem ter varnem gibanju. Ker realna slika sedanjih razmer v Evropi ni spodbudna, tema človekovih pravic ni bila še nikoli tako aktualna kot v tem trenutku. Opozorila in opomini zagotovo niso dovolj. Ti dajejo vtis, kot da tavamo v megli in se slepimo pred tem, da mogoče nismo najslabši. Bržkone bi bili potrebni celovita strategija, kje smo in kam bi radipri-šli, in pripravljenost na konstruktivno sodelovanje za izboljšanje in obrambo človekovih pravic. evropska unija - Zaskrbljenost predsednika parlamenta Martina Schultza in poslancev EU še nikoli ni bila pod udarom kot zdaj BRUSELJ - Rekorden begunski val traja že mesece, število prosilcev za azil je samo v Nemčiji letos preseglo mejo milijona, EU pa še vedno išče pravi odgovor na ta največji izziv po drugi svetovni vojni. V Evropskem parlamentu svarijo, da je pod vprašajem prihodnost unije, tudi oblikovanje neke vrste mini schengna se nekaterim zdi realna ne-varnost.Kot je pred novinarji v Bruslju v torek priznal predsednik parlamenta Martin Schulz, v vsej svoji politični karieri še ni imel tako močnega občutka kot sedaj, da je v nevarnosti prihodnost Evropske unije. Kot je posvaril, obstajajo močne sile, ki skušajo unijo razbiti, ki na izzive 21. stoletja, med katerimi je zagotovo priseljevanje, «ne želijo dati evropskega, ampak nacionalni odgovor». »Sodelovanje med narodi in državami, za katerega smo verjeli, da se bo vedno le še poglabljalo, se postavlja pod vprašaj.« Kot opozarja Schulz, smo v zelo nevarnem obdobju, najbolj nevarnem po koncu druge svetovne vojne. Begunska kriza je namreč razkrila «de-solidarizacijo» med državami EU, brezpogojne volje za iskanje skupnih rešitev ni več videti. Evropi nikakor ne uspeva enotno odgovoriti na izzive begunske krize. Od tolikokrat omenje- nih hotspotov v Italiji in Grčiji delujeta le dva, premestitev beguncev med državami članicami EU ne zaživi -od dogovorjenih 160.000 so jih doslej premestili nekje 200 -, Slovaška in Madžarska sta zaradi t. i. kvot celo vložili tožbi na Sodišču EU, zunanja schengenska meja na grških otokih pa ni še niti približno pod nadzorom. Zaradi teh in drugih težav sta se v zadnjem času, še posebej pa po novembrskih terorističnih napadih v Parizu, kot skrajni možnosti omenjali celo ustanovitev nekakšnega mini schengna peščice držav, kot so Nemčija, Avstrija in države Beneluksa, in pa izključitev «nepo-slušne» Grčije iz schengenskega območja, ki je - vsaj do pred dnevi - zavračala pomoč EU pri nadzoru meje in registraciji migrantov. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schultz ansa Vzpostavitev neke vrste mini schengna se Schulzu, socialdemokratu iz Nemčije, sicer ne zdi niti politično smiselna niti tehnično izvedljiva. Kot je odgovoril na vprašanje STA, mini schengna ne vidi kot realno možnost, če bi ga ustanovili, pa bi predstavljal veliko nevarnost. A razprave o tem po njegovih besedah «niso smiselne». Kot je poudaril, schengenski sporazum vračanja sistematičnega nadzora na notranje meje ne predvideva, izključitev ene od članic pa bi bila mogoče le s soglasjem vseh, torej s privolitvijo te države. Vrnitev sistematičnega nadzora na meje bi med drugim na stotisoče ljudem onemogočila vsakodnevno odhajanje na delo v sosednjo državo in povzročila nepredstavljive kolone tovornjakov, ki po Evropi prevažajo hrano in drugo blago. V tednu dni bi izbruhnili protesti, med protestniki pa bi bili celo tisti, ki sedaj zahtevajo vračanje mejnih kontrol, je ponazoril. »Vrnitev sistematičnega nadzora na meje bi med drugim na stotisoče ljudem onemogočila vsakodnevno odhajanje na delo v sosednjo državo in povzročila nepredstavljive kolone tovornjakov, ki po Evropi prevažajo hrano in drugo blago. V tednu dni bi izbruhnili protesti, med protestniki pa bi bili celo tisti, ki sedaj zahtevajo vračanje mejnih kontrol« A evropski poslanci iz Slovenije niso niti približno tako prepričani, da se nam nekakšnega mini schengna ni treba bati. Kot je na okrogli mizi s poslanskimi kolegi poudarila Romana Tomc (EPP/SDS), se boji, da utegnemo v EU izgubiti svoboščine, ki smo si jih tako želeli. »Če ne bomo zagotovili, da bodo države članice schengna spoštovale pravila igre, potem tudi prostega pretoka ljudi več ne bo,« je posvarila. Milan Zver (EPP/SDS) opozarja, da »Evropa še nikoli ni bila tako ranljiva, kot je zdaj«. Ukrepi, kot je morebiten suspenz Grčije iz schengna, se mu ne zdijo tako nerealna možnost. »Osebno si ga ne želim, a ne pravim, da to ni realna možnost,« pa ocenjuje Lojze Peterle (EPP/NSi) in dodaja, da »če nekaj ne deluje, se bodo nekateri pač dogovorili za alternativo, ki bo delovala«. Podobnega mnenja je Tanja Fajon (S&D/SD), ki priznava, da jo skrbi, ko vsak dan gleda neuspešno odzivanje evropskih vlad in evropskih voditeljev, »ki zelo neodgovorno pred kamerami sprejemajo rešitve, doma pa delajo nacionalno politiko« Kot ocenjuje, »je pogovor o mini schengnu lahko realnost, če se evropske države ne bodo zavedele, da gre za skupen problem in ne le problem držav z zunanjo mejo.« Kot je sicer pojasnila, pravno-for-malno mini schengna danes res ni mogoče kar tako uvesti, a de facto in na daljši rok se to lahko zgodi - npr. z uvedbo notranjega nadzora na mejah najprej za šest mesecev in nato, če bo državam to omogočila Evropska komisija, še za dve leti. V Evropskem parlamentu so sicer odločno in soglasno - če odmislimo skrajno desne evroskeptike - proti poseganju v območje prostega gibanja na način «izbiranja in mešanja» določenih držav ter poudarjajo, da je pravi odgovor drugje - v več Evrope, zaščiti zunanjih meja in solidarni porazdelitvi bremen med članicami EU. Proti temu so se danes med drugim izrekli Francozinja Sylvie Guillaume (S&D), Nemka Ska Keller (Zeleni) in Portugalec Jose Manuel Fer-nandes (EPP). »Schengen je tu za vse nas, je ena glavnih pridobitev, ki dela Evropo otipljivo za ljudi, in pod nobenimi okoliščinami ga ne smemo načenjati,« je bila jasna Kellerjeva. »Rušenje schengna je rušenje Evrope. Izboljšati moramo to, kar imamo,« se je strinjal Fernandes. (STA) slovenija - Zunanji minister Erjavec «Na svoji meji postopa Avstrija enako kot Slovenci na južni meji« LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec meni, da migracijski val ne bo popustil in da lahko spomladi pričakujemo, da se bo celo okrepil. Glede na razmere na kriznih žariščih stvari po njegovih besedah niso optimistične. Kot je na seji odbora DZ za zunanjo politiko opozoril Erjavec, bomo v prihodnjih letih ves čas soočeni z migracijskim valom, zato meni, da bo morala tudi slovenska vlada v zvezi s tem sprejeti trajnejše ukrepe, ki bi omogočali učinkovito upravljanje z migracijami. Takšen scenarij po njegovih besedah nakazujejo razmere v Siriji, Iraku, Afganistanu in na drugih kriznih žariščih. Na vprašanje predsednika OZP Jožefa Horvata (NSi) o postavitvi ograje na avstrijsko-slovenski meji, je Erjavec odgovoril, da ne gre za ponovno vzpostavitev nadzora znotraj schengenskega območja po členu 24. člena schengenskega zakonika, temveč gre za urejanje migracijskega vala. Kot je pojasnil, avstrijska ograja poteka od slovenske meje proti notranjosti Avstrije, in sicer ob železniški progi in ob avtocesti. Avstrijci »počnejo enako, kar Slovenija počne na južni meji - postavljamo tehnične ovire, katerih namen je nadzor vstopa in preprečevanje neprijetnih dogodkov«, je dejal. Identificirali tretjega napadalca v dvorani Bataclan v Parizu PARIZ - Policija je identificirala še tretjega napadalca, ki je 13. novembra sodeloval v napadu na udeležence koncerta v dvorani Bataclan v Parizu. Gre za 23-letnega Foueda Mohameda Aggada iz Strasbourga. Aggad je bil skupaj z bratom in še skupino prijateljev konec leta 2013 v Siriji. Lansko pomlad se jih je večina vrnila v Francijo, kjer jih je nato prijela francoska policija. A Aggad je tedaj ostal v Siriji. Zatem se je očitno uspešno vtihotapil nazaj v Francijo. Aggada so identificirali prejšnji teden, ko je bila končana analiza njegove DNK, ki so jo primerjali z DNK člani njegove družine. V Ukrajini že 9000 mrtvih ŽENEVA - Od začetka konflikta v Ukrajini aprila 2014 je bilo ubitih več kot 9000 ljudi, še 20.797 jih je bilo ranjenih, so sporočili Združeni narodi. Urad ZN za človekove pravice je hkrati pozdravil znaten upad sovražnosti na konfliktnih območjih na vzhodu Ukrajine, odkar sta sprti strani 1. septembra podpisali novo prekinitev ognja, do česar je prišlo na podlagi krhkega februarskega dogovora v Minsku. V morju umrlo že 700 otrok ATENE - Najmanj 11 migrantov, od tega pet otrok, je umrlo v brodolomu lesenega čolna, na katerem so bili begunci, ki so se iz Turčije odpravili proti grškemu otoku Farmakonisi v Egejskem morju. Pripadniki grške obalne straže, grške mornarice in evropske agencije za nadzor zunanjih meja EU Frontex so iz morja rešili 26 ljudi, med njimi štiri zelo podhlajene otroke. Fundacija Migrantes je ocenila, da je samo letos umrlo v morju 700 otrok, skupno pa 3.200 ljudi, kar je dvakrat več kot lani. Proti albanskim učebnikom BEOGRAD - Srbija spoštuje pravice albanske manjšine an jugu svoje države, a ne more dovoliti, da se v šolah na Kosovu uporablja albanske šolske učbenike, v katerih je zapisano, da je Kosove neodvisna država,« je na vprašanje predstavnika albanske manjšine v srbskem parlamentu odgovoril srbski zunanji minister Ivica Dačic / AKTUALNO Četrtek, 10. decembra 2015 3 podnebje - Čas za pogajanja se na konferenci v Parizu izteka Še daleč od sprejemljivega Odprta vprašanja Financiranje: Finančna sredstva, ki naj bi se iz razvitih držav zlila v države v razvoju za njihovo prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in uvajanje zelenih tehnologij, ostajajo glavna sporna točka. Razvite države so v Koebenhavnu leta 2009 neformalno obljubile, da bodo do leta 2020 za ta namen zbrale najmanj 100 milijard dolarjev letno. A številna vprašanja, kot izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP, ostajajo odprta: ali je v ta znesek mogoče prištevati zasebna sredstva? Kaj pa posojila? Razvojno pomoč ali pomoč nevladnih organizacij? Številne države se upirajo kakršnemukoli vnašanju opredelitev finančnih odgovornosti v besedilo. V zadnjih dneh pa je bilo ob tem vse pogosteje slišati, da morajo denar prispevati tudi hitro razvijajoče se države. Zgolj Afrika bo do leta 2050 za prilagajanje na vse višje temperature potrebovala okoli 800 milijard dolarjev letno. Ambicioznost: Leta 2010 so si d ržave zadale nalogo omejiti dvig globalne temperature na dve stopinji Celzija do konca stoletja. Vendar pa se številne najbolj ogrožene države, še posebej otoške, zavzemajo za bolj ambiciozni cilj 1,5 stopinje Celzija. Za njimi stojijo tudi številni ugledni znanstveniki. Osnutek dogovora trenutno vsebuje obe možnosti, ministri pa se bodo morali odločiti, katero bodo obdržali. Ni izključena niti možnost, da bi bili omenjeni obe. Dolgoročni cilj: V trenutnem pogajalskem besedilu so tudi različne možnosti opredelitve dolgoročnega cilja sporazuma. Med njimi so popolna dekarbonizacija do leta 2100 ali ogljična nevtralnost od 2060 do 2080. V nevladnih organizacijah opozarjajo, da le popolna dekarbonizacija lahko prepreči katastrofo. V nevladnem sektorju so tako jasni pozivi, naj države v Parizu naredijo prvi korak h koncu obdobja fosilnih goriv. Periodični pregledi napredka: Steber pariškega podnebnega sporazuma so prostovoljni nacionalni cilji držav za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. A znanstveniki opozarjajo, da doslej predložene zaveze, tudi če bodo v celoti izpolnjene, ne bodo vodile k želeni omejitvi dviga temperature. Zato več držav želi mehanizem za redno spremljanje napredka in po potrebi tudi zaostrovanje nacionalnih ciljev. Večina držav se zavzema za petletne revizije, to določilo pa ima zelo dobre možnosti, da postane del končnega sporazuma. Vseeno pa tudi na tem področju razprave še ni konec. Poleg debat o najprimernejšem obdobju za preglede se države še usklajujejo glede vprašanj, kdaj z njimi začeti in na kakšen način naj bi ti pregledi spodbujali države h krepitvi ambicioznosti nacionalnih ciljev. Izguba in škoda: Države v razvoju, še posebej otoške države, s strani razvitih držav zahtevajo tudi ustrezna izplačila za povzročeno škodo in izgube zaradi podnebnih sprememb. K podnebnim spremembam, ki najbolj prizadenejo najrevnejše države, so namreč v preteklosti s svojim modelom razvoja največ prispevale današnje razvite in bogate države. Razvite države se želijo na vsak način izogniti priznavanju kakršne koli odgovornosti, saj se bojijo morebitnih tožb in postopkov, ki bi se lahko sprevrgli v nočno moro. Čeprav je to vprašanje še vedno na mizi, pa vse kaže, da so si strani po posredovanju ZDA vendarle nekoliko bližje. Tako se bi lahko škoda in izgube pojavile v sporazumu, vendar brez kakršne koli omembe kompenzacij, težave pa bi lahko reševali z oblikovanjem ustreznih mehanizmov zavarovanja. Prizorišče podnebne konference v Parizu PARIZ - Čas podnebne konference Združenih narodov v Parizu se izteka, predsedujoči in francoski zunanji minister Laurent Fabius pa je včeraj priznal, da dogovora še niso dosegli.»Poročila vodij pogajalskih skupin kažejo na zbliževanje stališč, pa tudi vprašanja, ki še morajo biti razrešena,« je sporočil Fabius. »Sedaj se moramo skupaj premakniti v smeri priprave končnega besedila,« je dodal. Izčiščena verzija do sedaj oblikovanega besedila, ki temelji na dokumentu, ki so ga ministrom prejšnji teden predali tehnični pogajalci, obsega zdaj samo 29 strani, a še ni dokončna, kar kaže, da stvari ne gredo po načrtih, Fabius pa še vedno računa na formalno sprejetje novega globalnega podnebnega sporazuma v petek ob 18. uri. Da je novi osnutek pariškega podnebnega sporazuma premalo ambiciozen, je potrdil tudi namestnik generalne direktorice direktorata za okolje na slovenskem okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl. Steklo je tudi že oblikovanje skupine »jezikovnih in pravnih strokovnjakov«, ki bodo preverili končno besedilo s pravnega vidika in vidika celovite usklajenosti. Predstavniki 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) se v Parizu že drugi teden pogajajo o novem globalnem podnebnem sporazumu. Ta naj bi omejil dvig globalne temperature, s čimer bi se svet izognil katastrofalnim poplavam, sušam, nevihtam in dvigu morske gladine. Pogajalci so še naprej razdeljeni glede tega, kako državam v razvoju pomagati pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, kje postaviti mejo za segrevanje ozračja, kako razdeliti breme med bogate in revne države in kako spremljati napredek pri zmanjševanju izpustov to-plogrednih plinov. »Čeprav nas v naslednjih dneh čaka še nekaj težkih vprašanj, sem prepričan, da smo sposobni doseči uspeh,« je v torek poudaril ameriški državni sekretar John Kerry. »Upam, da bodo pogodbenice pospešile pogajanja, da bomo do petka zvečer dobili univerzalen in močan podnebni dogovor,« pa je dejal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Na uničujoče posledice podnebnih sprememb je delegate in opazovalce v svojem nastopu na prizorišču konference, razstavišču Le Bourget na obrobju Pariza, spomnil tudi nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore. Za predstavnike nevladnih organizacij je ključna Evropska unija. »Sedaj smo na križišču,« je opozoril direktor Climate Action Network Europe Wendel Trio in pojasnil, da ena pot vodi v smer močnega sporazuma, ki bo v prihodnjih letih omogočil nadgradnjo, druga pot pa v minima-lističen sporazum, ki bo le malo prispeval k boju proti podnebnim spremembam. »Če želimo vsebinski dogovor, mora EU okrepiti svoja prizadevanja,» je menil ob tem. »Če želi EU igrati vodilno vlogo, mora to sedaj pokazati.« Mattias Söderberg iz organizacije DanChurchAid se je osredotočil predvsem na vprašanje financiranja in izpostavil, da je to vprašanje za nevladne organizacije izredno pomembno. EU je poročala o dialogu s skupino 79 afriških, karibskih in pacifiških držav, s katerimi se strinja, da v Parizu potrebujemo ambiciozen in zavezujoč sporazum. A od besed je treba preiti k dejanjem. francija - Pred drugim krogom volitev Socialisti in republikanci proti Le Penovi vsak po svoje, a raziskave za FN slabo kažejo PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande je pred nedeljskim drugim krogom regionalnih volitev v Franciji politike pozval k enotnosti, potem ko je v prvem krogu minulo nedeljo slavila skrajno desna Nacionalna fronta (FN). Kaže, da poziv ne bo ostal neuslišan. Po javnomnenjskih raziskavah naj bi namreč FN v drugem krogu težko izvolil svoje kandidate, premagani pa nja bi bili tudi obe Le Pe-novi, Marine in Marion. K temu naj bi predvsem botrovala odločitev, da naj bi tri četrtine volilcev socialistov podprlo kandidata zmerne desnice. Vse politične voditelje je Hollande pozval k »jasnosti« in obrambi »vrednot republike«, je dejal njegov tiskovni predstavnik. FN je v prvem krogu volitev z 28 odstotki na nacionalni ravni in zmago v najmanj šestih od 13 regij zabeležila najboljši rezultat doslej in pometla s tekmeci, a ta uspeh bo morala zdaj potrditi še v drugem krogu. Vladajoči socialisti predsednika Hollanda in opozicijski republikanci njegovega predhodnika Nicolasa Sar-kozyja imajo sicer za drugi krog volitev različne taktike. Takoj, ko je postalo jasno, kako prepričljivo je v prvem kro- Manuel Valls:»FN želi Francijo vrniti k verskim vojnam ter spodkopati zakon o ločitvi cerkve od države« Nicolas Sarkozy: »Proti FN se borim zjutraj, opoldne in zvečer. Ni pa nemoralno voliti FN« gu slavila FN, so socialisti v regijah, kjer sta premočno zmagali vodja FN Marine Le Pen in njena nečakinja Marion Marechal-Le Pen, v drugem krogu umaknili svoje kandidate in tako blokirali FN. Razmišljali so tudi o umiku svojega kandidata v tretji regiji, Al-zaciji-Šampanji-Ardenih -Loreni, a se kandidat s tem ni strinjal. Sarkozy njihovemu zgledu sicer, kot je jasno povedal, ne bo sledil in ni pripravljen oblikovati širokega zavezništva proti skrajni desnici. Poleg tega uspeha FN v prvem krogu ne prikazuje kot velike katastrofe za narod, kot to počnejo socialisti. »Proti FN se borim zjutraj, opoldne in zvečer. FN me napada bolj kot vsi ostali skupaj,« je Sarkozy dejal za radio France Inter. Obenem pa je poudaril, da ni »nemoralno voliti FN« in da je voljo ljudi treba spoštovati. Premier Manuel Valls iz vrst socialistov je po drugi strani boj za glasove s FN danes označil kot »vojno za dušo Francije«. Po njegovih besedah FN želi Francijo vrniti k verskim vojnam ter spodkopati zakon o ločitvi cerkve od države. bruselj - Uredba Evropske unije bo stopila v veljavo leta 2017 Filme in glasbo v digitalni obliki bo mogoče uporabiti tudi v tujini Creating a #DiaitalSir 'iT PR0PC $ S Evropski komisarji Günther Oettinger, Andrus Ansip in Vera Jorova ansa BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila predlog uredbe o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin, ki bo Evropejcem omogočil, da bodo povsod v EU imeli dostop do spletnih storitev z digitalnimi vsebinami, kot so filmi in glasba. Čezmejna prenosljivost, ki je nova pravica EU za potrošnike, naj bi se uresničila leta 2017. Uporabniki imajo danes med potovanjem po EU lahko onemogočen dostop do spletnih storitev z vsebinami, kot so filmi, športni prenosi, glasba, e-knjige ali igre, čeprav so jih plačali v svoji domači državi. Ker gre za predlog uredbe, se bodo predpisi po njenem sprejetju uporabljali neposredno v vseh 28 državah članicah EU. »Osebe, ki zakonito kupijo vsebine, kot so filmi, knjige, nogometne tekme, televizijske nanizanke, morajo imeti možnost, da jih lahko odnesejo s seboj kamorkoli v Evropi. Gre za resnično spremembo, tako kot pri odpravi stroškov gostovanja,« je povedal podpredsednik komisije in komisar za enotni digitalni trg Andrus Ansip. Komisija je poleg tega predstavila predloga novih pravil za izboljšanje varstva evropskih potrošnikov pri spletnem nakupovanju in za pomoč podjetjem pri čezmejni prodaji. Prvi predlog obravnava dobavo digitalnih vsebin (npr. pretakanje glasbe), drugi pa spletno prodajo blaga (npr. nakup oblačil prek spleta). Omenjena predloga odpravljata glavne ovire za čezmejno poslovanje v EU: pravno razdrobljenost na področju potrošniškega pogodbenega prava in z njo povezane visoke stroške za podjetja ter nizko stopnjo zaupanja potrošnikov pri spletnem nakupovanju v drugi državi. Odstranitev ovir, ki izhajajo iz razlik med ureditvami pogodbenega prava, bo koristila celotnemu evropskemu gospodarstvu. Potrošnikom v drugih državah članicah naj bi začelo prodajati več kot 122.000 evropskih podjetij, skupno število potrošnikov, ki prek spleta kupujejo v drugih državah EU, pa bi se lahko dvignilo do 70 milijonov. »Ni pa še čisto jasno, ali bo uredba zajela tudi spremljanje televizijskega programa slovenskih televizij po internetu iz tujine (denimo prenosov različnih oddaj, filmov ali športnih dogodkov) oziroma spremljanje programa, ki ga kabelski in IPTV-operaterji ponujajo preko različnih aplikacij,« je povedal slovenski strokovnjak Boštjan Okorn o aspektu uredbe EU, ki pobliže zanima tudi spletne uporabnike pri nas. 4 Četrtek, 10. decembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / statistike - Podatki italijanskega zavoda ISTAT V Italiji ima stalno bivališče nekaj nad 2.500 slovenskih državljanov Največ (1.198) jih živi na ozemlju Furlanije-Julijske krajine RIM - V Italiji ima stalno bivališče 2.574 slovenskih državljanov. Največ (1.198) jih živi v Furlaniji-Julijski krajini, najmanj (po eden) pa prebiva v Ba-silicati, Moliseju in Dolini Aosti. To izhaja iz podatkov (stanje 1.1.2015) osrednjega italijanskega statističnega zavoda ISTAT, ki vsako leto zelo podrobno »fotografira« stanje v državi, vključno s številom tujcev s stalnim prebivališčem. Da živi največ slovenskih državljanov v Furlaniji-Julijski krajini je povsem naravno in razumljivo. Daleč za našo deželo po številu živečih državljanov Slovenije je Veneto, sledita Lombardija in Lazio. Kot tuji državljani so v Italiji registrirani tujci, ki imajo stalno bivališče v državi, nimajo pa državljanstva zato, ker zanj (še) nimajo pogojev ali pa ga niso zaprosili. Enaka pravila veljajo v Sloveniji. V Italiji živi trenutno nekaj nad pet milijonov tujcev Sodeč po podatkih osrednjega statističnega zavoda živi v Italiji 5.014.437 tujih državljanov, kar je 8,2 odstotka celotnega prebivalstva, ki šteje 60.795.622 ljudi. Deset let od tega je bilo tujcev na državnem ozemlju milijon šesto tisoč, na kar je njihovo število stalno naraščalo vse do leta 2011, ko se je precej ustalilo, rast pa nekoliko ustavila. Največ tujcev (52 odst.) prihaja iz evropskih držav, sledita Afrika (20,5 odst.) in Azija (19,3 odst.). Med tujci je le 761 t. apolidov, to se pravi ljudi, ki so iz tega ali onega razloga brez državljanstva. Med tujci največ Romunov, nato Albanci in Maročani V Italiji živi 1.131.839 Romunov, romunska skupnost je najbolj številčna med vsemi tujimi skupnostmi. Romunom sledijo Albanci (490.483) in Ma-ročani (449.058). V sklopu tujega prebivalstva je Romunov 22,5 odst., Albancev 9,7 odst. ter Maročanov 8,9 odstotka. Na četrtem mestu so Kitajci (265.820), nato Ukrajinci (176.000) in Filipinci (168.238). Sledijo Indijci, prebivalci Moldavije, Bangladeša in Šri Lanke. Prva Lombardija, dežela FJK na dvanajstem mestu Največ tujcev (1.152.320) prebiva v Lombardiji, kar pomeni 11,5 odst. celotnega prebivalstva na deželnem ozemlju. Sledita Lazio (636.524-10,8 odst.) in Emilia-Romagna (536.747-12 odst.). Na četrtem mestu je Veneto, na petem Piemont in na šestem Toskana. V Furlaniji-Julijski krajini (dvanajsta na lestvic) ima stalno bivališče 107.559 tujcev, kar je 8,7 odst. prebivalstva. Tridentinska-Južna Tirolska je na 14. mestu z 96.149 tujcev, kar predstavlja 9,1 odst. celotnega prebivalstva. Najmanj tujcev (9.075) živi v Dolini Aosti, kar je 7 odst. vsega prebivalstva. S.T. ukve - Srečanje z delegacijo SKGZ Finančna stiska središča Planika UKVE - Vse od svoje ustanovitve leta 1997 si Slovensko kulturno središče Planika prizadeva za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in kulture v Kanalski dolini. O delovanju društva, njegovi bogati ponudbi in težavah so se na srečanju v Ukvah pogovarjali predsednica Nataša Gliha Komac in član vodstva društva Rudi Bartaloth ter deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, pokrajinska predsednica Luigia Negro in organizacijski tajnik Marino Marsič. SKS Planika že vrsto let prireja tečaje slovenščine za otroke in odrasle. V letošnjem letu obiskuje tečaje približno dvajset učencev. Društvo razpolaga tudi z bogato knjižnico, ki šteje nad 11.000 naslovov, njegove prostore pa uporablja Glasbena matica za svoje delovanje. Društvo zelo dobro sodeluje z organizacijami na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji. Kljub razvejani dejavnosti pa se člani odbora spopadajo s hudimi finančnimi težavami, ki postavaljajo pod vprašaj preživetje društva. Javni prispevki, zlasti iz Slovenije, so se v zadnjih letih krepko znižali, kar močno ovira društveno delovanje. Zaradi tega odborniki resno razmišljajo o prekinitvi društvene dejavnosti, če se finančni položaj ne bo izboljšal. Pavšič je izpostavil pomen slovenske dejavnosti v Kanalski dolini in same Planike. Poudaril je tudi potrebo po sistemskem sodelovanju med slovenskimi organizacijami na Vi-demskem in v sami Kanalski dolini, kjer je treba odpraviti določena nesoglasja, ki ne koristijo nikomur. Glede poučevanja slovenščine je SKGZ mnenja, da bi morali po špetrskem zgledu uvesti večjezično poučevanje tudi v šolah drugih območij na Videmskem. Za obravnavanje tovrstnih vprašanj deluje v okviru krovne organizacije pravno-posvetovalna delavnica, ki je na razpolago tudi organizacijam in društvom v videmski pokrajini. Na fotografiji od leve: Rudi Bartaloth, Rudi Pavšič, Nataša Gliha Komac, Luigia Negro Slovenski državljani v Italiji Dežela število odstotki odstotki na prebivalstvo 1. Furlanija - Julijska krajina 1.198 46,50% 1,11% 2. Veneto 365 14,20% 0,07% 3. Lombardija 264 10,30% 0,02% 4. Lacij 205 8,00% 0,03% 5. Emilija-Romagna 103 4,00% 0,02% 6. Toskana 96 3,70% 0,02% 7. Piemont 79 3,10% 0,02% 8. Tridentinska - Južna Tirolska 48 1,90% 0,05% 9. Marke 40 1,60% 0,03% 10. Kampanija 26 1,00% 0,01% 11. Umbrija 26 1,00% 0,03% 12. Abruci 23 0,90% 0,03% 13. Sicilija 22 0,90% 0,01% 14. Ligurija 21 0,80% 0,02% 15. Apulija 21 0,80% 0,02% 16. Kalabrija 17 0,70% 0,02% 17. Sardinija 17 0,70% 0,04% 18. Bazilikata 1 0,00% 0,01% 19. Molise 1 0,00% 0,01% 20. Dolina Aosta 1 0,00% 0,01% Skupno ITALIJA 2.574 100% 0,10% V Kopru bo tekla beseda o dolinski občini KOPER - Jutri ob 10. uri bodo v knjižnici Univerze na Primorskem-ZRS v Kopru (Garibaldijeva 1) predstavili študijo "Na prehodu", ki obsega interdisciplinarno geološko-arhitekturno raziskavo dediščine na območju občine Dolina. Strokovna publikacija sodi v mednarodni projekt Roof of Rock (Kamnita streha), katerega partner je tudi dolinska občinska uprava. O pomenu te študije za Dolino bosta spregovorila župan Sandy Klun in Mitja Lovriha, ki je občinski vodja tega projekta. Kdaj sploh projekt za drugi tir Divača-Koper? KOPER - Vse aktivnosti ministrstva za infrastrukturo so usmerjene v zagotovitev nadaljnjega razvoja Luke Koper, je na prednovoletnem srečanju Luke poudaril slovenski minister Peter Gašper-šič. Odločitev o tem, ali se bodo s projektom drugega tira prijavili na razpis za evropska sredstva leta 2016 ali šele leta 2018, pa bodo sprejeli do konca prihodnjega leta. Kot je na srečanju poudaril Gašperšič, se na ministrstvu zavedajo, da je za realizacijo projekta drugega tira ključno uspešno pridobivanje in črpanje evropskih sredstev, zato intenzivno sodelujejo tako z Evropsko komisijo kot s svetovalnim središčem pri Evropski investicijski banki (EIB). »Na ta način bomo, v kolikor bomo uspešni pri predstavitvi projekta izgradnje drugega tira pri EIB, lahko potem tudi lažje pridobili financiranje s strani zasebnega partnerja, ki je ključno za to, da bomo ta projekt lahko finančno zaprli,« je pojasnil minister. Pri tem računa, da bodo na ministrstvu aktivnosti v tej smeri zaključili do prihodnjega leta, ko se bo pojavila prva možnost za prijavo na odprti razpis. Glede tega, na kateri razpis se bodo prijavili, na tistega prihodnje leto ali kasnejšega v letu 2018, pa Gašperšič še ni mogel dati dokončnega odgovora. (STA) Gneča na avtocesti V Ljubljani za »praznični most« zelo veliko gostov iz Italije, posebno iz Veneta m I Tovornjaki so včeraj dobesedno preplavili avtocesto Trst-Benetke arhiv Na Reki razstava o Tartiniju REKA - V Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja na Reki so v okviru partnerskega sodelovanja med Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran ter omenjenim muzejem na Reki odprli razstavo o Giuseppeju Tartiniju. Poleg panojev z besedili v slovenščini, hrvaščini in italijanščini bo razstava ponudila na ogled tudi nekaj izjemno dragocenih predmetov iz Tartinijeve dediščine, vse od njegovih rokopisov, dokumentov, pisem do certifikatov. Na ogled bosta tudi njegov doprsni kip iz leta 1846 in replika posmrtne maske, katere original hranijo v Tartinijevi spominski sobi v Piranu. Zanimivost razstave so tudi kostumi iz filma Tuga Štiglica Vražji Tartini, ki jih je prispevala RTV Slovenija. Navedeni film bo prav tako sestavni del razstave, mogoče bo občudovati tudi odlomke s koncerta svetovno znanega violinista, po očetu piranskega porekla Uta Ughia, ki je v Piranu nastopal leta 1992 ob 300. obletnici Tartinijevega rojstva. Na Tartinijevo violino vsako leto na otvoritvenem koncertu Festivala Tartini v Piranu igrajo vrhunski svetovni glasbeniki. Kustosinja razstave je Duška Žitko, oblikovalec je Matjaž Učakar, ki je pripravil tudi animacijo znane grafike, ki upodablja Tartinije-vo sonato Vražji trilček. Tiskano gradivo je oblikovala Duška Dukič. Pri razstavi so poleg RTV Slovenija sodelovali še Radio Koper-Capodistria, Pokrajinski arhiv Koper, Skupnost Italijanov Piran, Atelje Tartini Ljubljana in Festival Tartini. Finančno sta jo podprli slovensko in hrvaško ministrstvo za kulturo. Giuseppe Tartini (1692 - 1770), po rodu iz Pirana, je bil eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot skladatelj. Njegov opus med drugim obsega okoli 130 koncertov in več kot 170 sonat. VIDEM - Zaradi gostega prometa tovornjakov iz Slovenije in Hrvaške ter zaradi nekaterih nesreč je bil včeraj ves dan izjemno obremenjen avtocestni odsek od Trsta do Benetk. Prišlo je do daljših zastojev, posebno na odseku med Redipuljo in Portogruarom. Daljše vrste so beležili tudi na cestninski postaji v Vile- šu, kjer se avtocesti A 4 priključi avtocesta za Ljubljano čez Vipavsko dolino. Zaradi omejitev tovornega prometa v preteklih prazničnih dneh so se mnogi tovornjaki, ki so bili ustavljeni na italijansko-slovenskih mejnih prehodih, podali na pot v ponedeljek zvečer. Na Hrvaškem je namreč prepoved veljala tako v ponedeljek kot v torek, v Sloveniji v nedeljo, v Italiji pa včeraj. H gneči sta včeraj dopoldne prispevali tudi dve prometni nesreči na Tržaškem med Devinom in Tržičem v smeri Benetk na razdalji 200 metrov druga od druge. Skupno je bilo v nesreči vpletenih pet vozil, dve osebi sta bili lažje ranjeni. Gost promet je bil včeraj tudi na primorski avtocesti. Poleg tovornjakov iz držav srednje in vzhodne Evrope so se Trst ter v Furlanijo in Veneto vračali Italijani, ki so preživeli daljši »praznični most« v Sloveniji. Še posebno v Ljubljani, ki je doživela pravi naval obiskovalcev iz severne Italije, predvsem iz Veneta. Italijanski turisti so napolnili ljubljanske hotele in gostilne, nenavadno veliko Italijanov pa je obiskalo trgovski center BTC v predmestju Ljubljane. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Četrtek, 10. decembra 2015 5 APrimorski ~ dnevnik SSk spet s Cosolinijem, a najbrž ne več z Demokratsko stranko Jutri srečanje z notranjim ministrom Alfanom - Izredni deželni kongres za statut »Že nekaj mesecev smo na deželni in lokalni ravni zaprosili za srečanje z Demokratsko stranko, ki doslej žal še ni našla časa za Slovensko skupnost.« Besede deželnega tajnika Igorja Ga-brovca pričajo o komunikacijskem mrku med zaveznikoma, ki traja precej časa, občinske volitve v Trstu in Miljah pa v bistvu trkajo na vrata. Da si stranki ne »govorita« je Gabrovec priznal na sinočnji seji deželnega sveta SSk na Op-činah, njegove besede pa je podkrepil tržaški tajnik Marko Pisani. Iz njunih besed se da razumeti, da bo SSk prihodnjo pomlad za tržaškega župana znova podprla Roberta Cosoli-nija, ne bo pa več neposredni zaveznik demokratov. V slovenski stranki iščejo in preverjajo druge možnosti za izvolitev tržaškega občinskega svetnika. Dejansko naj se ne bi več ponovila izkušnja zadnjih volitev leta 2011, ko je bil Igor Švab z velikim številom preferenc izvoljen na listi DS in s tem postal član njene svetniške skupine. Možnosti sicer ni veliko, najbolj verjetna je le-vosredinska občanska lista, ki je še ni videti na obzorju. Vsaj takšne ne, kot bi si jo želela SSk. V Miljah je predvolilna situacija v levi sredini zelo nedorečena. Koalicija bo svojega županskega kandidatka ali kandidatko izbrala na primarnih volitvah, na katerih bosta glavni tekmeci Valentina Parapat (DS) in pod-županja iz vrst SEL Laura Marzi. Za SSk se tukaj ponavlja tržaška zgodba: ali strankina kandidatura na listi DS (po zgledu Danila Šavrona iz leta 2011) ali pa druge rešitve v sklopu le-vosredinskega zavezništva. V pričakovanju političnih in predvolilnih razčiščenj se bo delegacija SSk jutri v Trstu srečala z notranjim ministrom Angelinom Alfanom. Minister pride v Trst zaradi begunske krize in istočasno za promocijo svoje stranke NCD. Igor Gabrovec Marko Pisani Glavna točka na sinočnji seji na Opčinah je bil vsekakor predlog novega statuta SSk, ki ga je v sklopu deželnega tajništva pripravila delovna skupina. »Spremembe statuta odgo- varjajo potrebi po prilagoditvi novi državni zakonodaji, ki ureja delovanje strank, njihovo prozorno proračunsko vodenje in možnosti davčnih olajšav za somišljenike, ki se odloči- jo, da politične aktivnosti stranke tudi gmotno podprejo. Spremembe ciljajo tudi k poenostavitvi pokrajinskih ravni, spodbujanju delovanja občinskih sekcij in mladinske dejavnosti ter zagotavljanja bolj uravnovešenega zastopstva obeh spolov v vseh strankinih organih,« piše v vabilo na sejo deželnega sveta. Predloge popravkov je orisal strankin deželni podtajnik Marko Jarc. Za sprejetje novega statuta bo na začetku prihodnjega leta sklican izredni kongres SSk ob prisotnosti notarja, pred tem pa bosta osnutek novega statuta odobrila strankina pokrajinska sveta. S.T. cerkev - Na praznik Brezmadežne polaganje cvetja na Trgu Garibaldi Tudi slovenska molitev Ob prisotnosti nadškofa Crepaldija, pokrajinske predsednice Bassa Poropat in občinske odbornice Grimove Ob prisotnosti tržaškega nadškofa Giampaola Crepaldija, predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Bassa Poropat in tržaške občinske odbornice za šolstvo Antonelle Grim je tudi letos na praznik Brezmadežne v torek dopoldne pod Marijinim kipom na Trgu Garibaldi potekalo tradicionalno srečanje s polaganjem cvetja, ki ga je priredil Italijanski ženski center v sodelovanju z Občino Trst ter združenjema Mater Civitatis in Maria Regina della Pace. Srečanja se je udeležilo večje število vernikov, ki so molili rožni venec, nadškof pa je prisotne tudi nagovoril. Ob tej priložnosti velja omeniti, da je molitev potekala tudi v slovenščini, za kar je zaslužna skupina slovenskih vernikov tržaške škofije, ki se je ob tej priložnosti že tretje leto zapored zbrala in zmolila de-setko rožnega venca v slovenskem jeziku. Verniki so k Marijinemu kipu tudi letos položili cvetje fotodamj@n dialoghi europei - Okrogla miza o encikliki Laudato sii Je papež Frančišek levičar? Krik matere Zemlje in krik obupa reveževsta del enega in istega perečega problema - Posega Giovannija Miccolija in Pierluigija Di Piazze So papeževe besede levičarske oziroma bi o papežu lahko trdili, da govori kot levičarski politik? Papež Frančišek je v dveh letih in pol pontifikata že pustil neizbrisen pečat. S svojimi besedami in dejanji predstavlja zasuk Cerkve v znatno drugačno smer od svojih predhodnikov. »Papež Frančišek je povedal veliko več kot nekaj levičarskega, saj ni uka-lupljen v nobeno politično smer, tovrstne delitve presega. Bori se za popolnoma nov in različen način življenja, o katerem bi lahko upravičeno dejali, da gre za nov humanizem. To nam jasno nakazuje tudi njegova enciklika Laudato sii,« je na okrogli mizi, ki jo je pred dnevi v dvorani Tessitori priredilo združenje Dialoghi europei, povedal koordinator srečanja Giorgio Rossetti. Papeževo encikliko Laudato sii so v Vatikanu javnosti predstavili 18. junija, na njej pa je sicer zapisan datum 24. maj 2015. Naslov izhaja iz Hvalnice stvarstva, v kateri sveti Frančišek opisuje zemljo kot skupno hišo vseh živih bitij. Vsebino in sporočilnost papeževe okrožnice je podrobneje analiziral profesor Giovanni Miccoli: »Loteva se globalne ekološke krize iz različnih zornih kotov. K tematiki pristopa celovito. Rešitev je treba iskati vzajemno, odgovor na dano situacijo mora biti nujno skupen, združevati mora več strok. Ne Pierluigi Di Piazza fotodamj@n nagovarja samo katoličanov, temveč poziva vse od posameznikov do držav in mednarodnih skupnosti k ekološkemu spreobrnjenju.« Papež Frančišek ostro obsoja sodobno pojmovanje narave in njeno izkoriščanje v korist posameznikov. Tehnološki človek na naravo gleda iz antropocentričnega vidika, kar povzroča ogromno škode. Posledice uničevanja okolja pa najbolj občutijo najrevnejši sloji. Krik matere Zemlje in krik obupa revežev sta torej del enega in istega perečega problema. Odgo- vor na trenutno stanje je lahko samo celostna ekologija kot del nove paradigme pravičnosti. Za gradnjo skupne hiše igra ključno vlogo dialog: dialog med verniki, med različnimi znanstvenimi strokami in med različnimi okoljevarstvenimi gibanji. Pierluigi Di Piazza, župnik v kraju Zugliano v Furlaniji in ustanovitelj centra za sprejemanje pre-bežnikov in prosilcev za azil Ernesto Balducci, meni, da je sporočilo enciklike Laudato sii tako globoko in prodorno, da bi jo bilo treba brati tako v šolah kot v drugih javnih ustanovah. »Papež Frančišek k stvarem ne pristopa avtoritarno, obrača se na mnenja različnih strokovnjakov in izkazuje izjemno čustveno inteligenco ter posluh do šibkejših. Če ga ne bi bilo, bi svoje poslanstvo doživljal s popolnoma drugačnim razpoloženjem.« Zadnje statistike ocenjujejo, da papeža podpira znatno manj kot 40 % škofov. Mnogi o njem pravijo, da je populist. Z razmišljanji o družbi, ki bi jih (vsaj do zdaj) nikoli ne pripisali najvišjemu predstavniku cerkvenih oblasti, nedvomno predstavlja trn v peti marsikomu. Poudarjanje nujnosti drzne kulturne revolucije v današnji družbi, pa je res težko obiti. To potrjuje že dejstvo, da je bila dvorana Tessi-tori nabito polna ljudi. Vesna Pahor virgil gomizel Partizan, Goli otok, Avstralija Osebna pričevanja imajo edinstveno vrednost, v kolikor nam posredujejo emocionalno vzdušje, misli posameznikov in osebno doživljanje nekega zgodovinskega obdobja. Dragocenost knjige Moje življenje Vir-gila Gomizla je tudi v tem aspektu poznavanja naše polpretekle zgodovine. Spominske zapise kraškega rojaka, po rodu iz Križa pri Sežani, so predstavili na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev v Peterlino-vi dvorani. Virgil Gomizel se je rodil leta 1928, za časa fašizma. Ni mu bilo torej dano, da bi se šolal v materinem slovenskem jeziku. Pridružil se je partizanskim enotam, ko je bil v bistvu malo več kot otrok, star je bil namreč 16 let. Med vojno je bil huje ranjen. Renato Podberšič ml. fotodamj@n Kot nekdanjemu borcu in ranjencu mu je jugoslovanska uprava po vojni nudila možnost šolanja v slovenščini na srednji gospodarski in zadružni šoli v Ljubljani. Kmalu za tem, leta 1949, so ga aretirali in ga brez sodbe poslali na »prevzgojo« na Goli otok. Tam je leto dni moral opravljati t.i. družbeno koristno delo. Po vrnitvi domov se je z zaročenko Dragico izselil v Avstralijo, kjer še danes živi in je poznan pod imenom Vern Gomezel. Tam si je ustvaril družino in bil vseskozi aktiven v slovenskem društvu v Melbournu. Vsebino knjige je podrobneje orisal zgodovinar Renato Podberšič ml., ki je poudaril, da gre za pristno primorsko zgodbo: »Knjiga je napisana na zelo zanimiv način, bere se jo v dušku.« Zaustavil se je predvsem pri tisti četrtini knjige, v kateri avtor analizira travmatično izkušnjo Golega otoka. Med jetništvom je Gomizel spoznal Andreja Aplenca, ki je s Pod-beršičem avtor uvodnih prispevkov in ki si je vztrajno prizadeval, da bi prišlo do izida knjige. »Virgil Gomizel ima naraven dar pripovedovanja. Če bi se rodil v drugačnih okoliščinah, bi lahko postal znan slovenski pisatelj. Ko opisuje obdobje partizanstva, se zaustavlja tudi na takih zgodbah, ki jih v uradnem zgodovinopisju ni, kot so na primer opisi četnikov in vlasovcev. Opis dogajanja na Golem otoku je izredno plastičen. Najbolj me je pri njegovih zapisih prevzela zavzetost do slovenske domovine,« je dejal Aplenc. Lastne spomine na čas političnega za-porništva na Golem otoku je podal tudi odvetnik Bogdan Berdon, ki je na kvarnerskem otoku ravno tako doživel marsikaj hudega. Gomizlovo pripoved je ocenil kot objektivno. Marij Maver, glavni urednik založbe Mladika, pri kateri je knjiga izšla, je predočil kvaliteto avtobiografskih zapisov Virgila Gomizla: »Prepričalo me je pripovedovanje rojevanja partizanskega gibanja po razpadu Italije. Malokje lahko zasledimo take zapise. Med prvimi je knjigo prebral Alojz Rebula, ki je posebno izpostavil avtorjevo nadarjenost in čut za resnico.« (vpa) 6 Četrtek, 10. decembra 2015 TRST občina trst - Občinski svet nadaljeval razpravo o novem prostorskem načrtu Dve uri in pol prekinitve očitno nista zbližali stališč Ugovori o gradnjah burili duhove - Med popravki širitev »območja spoštovanja«spomenika bazoviškim junakom Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta, ki je bila tako kot prejšnje posvečena obravnavanju novega prostorskega načrta, se je začela skoraj s poltretjo uro zamude. Toliko časa so namreč trajali sestanki najprej posameznih svetniških skupin, nato pa še načelnikov le-teh. Prekinitev je takoj po ugotovitvi sklepčnosti sveta predlagal župan Roberto Cosolini, da bi se svetniške skupine dogovorile o umiku nekaterih popravkov, pa tudi o potrditvi oz. spremembi predvidenega rokovnika sprejemanja prostorskega načrta, ki naj bi ga po načrtih sprejeli 18. ali 20. decembra. Ali sta se večina in opozicija (oz. opozicije) glede slednjega zbližali, je težko reči. Umaknjenih je bilo dvajset popravkov nekaterih svetnikov, skupščina pa je po prekinitvi pričela z obravnavo sklopa večjega števila ugovorov, ki so se nanašali na možnost gradnje predvsem na paštnih v kraškem bregu. Pri tem sta iz opozicijskih vrst Everest Bertoli in Piero Camber (oba Forza Italia) kritizirala predvsem dejstvo, da je uprava ugovorom nekaterih občanov ugodila in dovolila gradnjo, drugim pa ne, poleg tega je večina v nekaterih primerih dala pozitivno mnenje kljub negativnemu mnenju občinskih uradov. Kritična sta bila tudi Paolo Menis in Stefano Patuanelli (le-temu je Bertoli grozil s prijavo zaradi izjav o dogovoru med delom večine in opozicije o tem, na katerih zemljiščih dovoliti gradnje in na katerih ne) iz vrst Gibanja petih zvezd: prvi je želel vedeti, koliko in kateri zavrnjeni ugovori so se nanašali na prošnjo za zazidljivost na paštnih, drugi pa je opozoril, da se glede seznama ugovorov o možnosti gradnje čaka na odgovor uradov o morebitnih posledicah. Vsem je odgovorila odbornica za ur-banistiko Elena Marchigiani, ki je dejala, da so nekatere ugovore oz. popravke sprejeli, ker so se nanašali na že obstoječe objekte oz. gradbena dovoljenja. Kriterij, ki je bil sprejet, določa, da se v takih primerih lahko gradi na površini, ki obsega največ 500 kvadratnih metrov oz. na parcelah z minimalno površino 800 kvadratnih metrov. Gre vsekakor za manjše eno-nadstropne objekte, vpliv na prostorski načrt pa je marginalen, je dejala Marchigia-nijeva, po besedah katere so uradi ugotovili vrednostne elemente, občinski svet pa mora spričo popravkov oblikovati usklajeno sliko, pri tem pa je suveren. Do zaključka redakcije se seja ni zaključila, napovedano je bilo, da bo trajala do enih ponoči. Slika bi se morala ponoviti še danes in jutri, med vloženimi popravki, ki naj bi jih občinski svet obravnaval, pa je tisti, ki ga predlagata svetnika Igor Švab in Tiziana Cimolino (Demokratska stranka) in predvideva razširitev t.i. »območja spoštovanja« okoli spomenika bazoviškim junakom na bazovski gmajni. Drug popravek Cimolinove se nanaša na namembnost zemljišča odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja na Op-činah. Zahteve srenj, da se jih obravnava kot pravno osebo ter da se k definiciji poklicnih kmetovalcev doda še definicija konzorcijev družinskih skupnosti, pa v prostorski načrt ni mogoče vključiti in bo v ta namen naknadno vložena posebna resolucija. Svetnica DS Annamaria Mozzi pa je pripravila popravek na podlagi peticije 510 prebivalcev Sv. Ivana, v katerem predlaga, da se od območja drevesnice blizu svetoivanske cerkve, ki je postalo zazidljivo, loči del, ki naj se nameni ureditvi javnega parka. Med ugovori, ki so jih občinski uradi sprejeli, pa so tudi nekateri, ki jih je oblikovala Kmečka zveza in govorijo o povečanju površine, na kateri bi uredili zatočišče za živali, na dvajset kvadratnih metrov, dalje o možnosti ureditve novih vinogradov pri Proseku ter o kraških zidkih. Ivan Žerjal Božična voščila v slovenščini na pročelju občinske palače na Velikem trgu $ videoposnetek na www.primorski.eu VtiB I I1 ptaiUfiljF r .Tn TlJ&eSilnl Vttfl* prazniki t 7/. - „ -: mm rfe.....1■>*..„.,■,„ '■i 'h - ■ ■ ■ J' ; ■ - J * H ^ r L Slovenski napis na pročelju tržaške občinske palače na Velikem trgu fotodamj@n ■V t J ■ i I i Na Velikem trgu so v torek na podvečer prižgali luči na božičnem drevesu, obenem pa so - ob glasbeni spremljavi božičnih motivov - tudi praznično osvetlili pročelje občinske palače. Z dveh koncev Velikega trga pred palačo so s projektorjema projicirali na pročelje razne božične prelivajoče se barvne motive, ob njih pa tudi božična voščila v več jezikih. Med slednjimi je tudi voščilo v slovenščini Vesele praznike. Božični sejem od Borznega trga do Trga sv. Antona Trak sta prerezala Kraus (desno) in Paoletti fotodamj@n Lesene hišice na Borznem trgu fotodamj@n Na Borznem trgu so v torek dopoldne odprli tradicionalni božični sejem, ki s svojimi lesenimi hišicami povezuje letos Borzni trg s Trgom sv. Antona. Sejem bo mogoče obiskati do božične vigilije, se pravi 24. decembra, vsak dan od 10. do 20. ure, od petka do nedelje pa do 21. ure. Na božičnem sejmu sodeluje letos kar 90 razsta- vljalcev, medtem ko jih je bilo lani 57. Razstavljalci so poleg s Tržaškega prišli iz dežele FJK in drugih italijanskih dežel ter iz devetih evropskih držav, tj. Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Finske, Anglije, Irske, Litve, Rusije in Madžarske. Božični sejem 2015 je uradno odprl tržaški občinski odbornik za raz- voj in za gospodarske dejavnosti Edi Kraus, ki je ob udeležbi predsednika tržaške Trgovinske zbornice Antonia Paolettija simbolično prerezal trak na Borznem trgu, kjer so že odprli tudi drsališče. Prireditev je skupaj z ostalimi božičnimi pobudami žela uspeh že prvi dan, saj je na Velikem trgu in na Borznem trgu kar mrgolelo ljudi. rojan - Prenavljanje cestnega tlaka Ul. Stock zaprta zaradi del Delavci podjetja Mari Mazzaroli jo bodo na novo asfaltirali - Jutri predviden konec del Dela v Ul. Stock v Rojanu so potekala pod nadzorom lokalne policije fotodamj@n / Zaenkrat brez prometne zapore v mestnem središču Tržaška občinska uprava vsaj do petka ne bo odredila nobene prometne zapore. Tržaški občinski odbornik Umberto Laureni je namreč včeraj po sestanku glede morebitnega zaprtja središča za promet zaradi morebitnega prekomernega zračnega onesnaževanja odločil, da ni razlogov za prometno zaporo. Za to se je odločil na osnovi dveh razlogov. Po eni strani je zaradi okvare v računalniškem sistemu deželne agencije za okolje ARPA razpolagal s podatki samo dveh merilnih naprav (Ul. Carpineto in Ul. Tor Bande-na). Po drugi strani so vremeno-slovci zagotovili, da bo že danes zapihal veter, ki naj bi očistil zrak. Glede na to, da se bodo vremenske razmere v petek najbrž spet poslabšale, bodo torej o morebitni prometni zapori odločali v petek, je dejal Laureni. Ali bodo zaprli morski rezervat v Miramaru? Dežela FJK in pristojno ministrstvo niso obnovili koncesije upraviteljem morskega rezervata v Miramaru, zato se postavlja vprašanje, kaj bo z njim v prihodnosti. To je povedal včeraj direktor morskega rezervata v Miramaru in zastopnik italijanske naravovarstvene organizacije WWF Maurizio Spoto, ki bo danes dopoldne na tiskovni konferenci seznanil javnost z dogajanjem. Morski rezervat upravlja danes WWF. Srečanje s Spotom bo v kavarni Tommaseo na istoimenskem trgu in so nanj povabljeni predstavniki javnih institucij in strank, odprto pa je za vse. Srečanje s pisateljem Veitom Heinichenom V okviru tržaških dnevov, ki jih prirejata Občina Trst in mednarodna šola za višje študije Sissa, bo v glavni dvorani muzeja Sartorio (Trga Papa Giovanni XXIII) danes ob 18. uri srečanje s pisateljem Veitom Heinichenom. Nemški pisatelj bo govoril o komisarju Lau-rentiju, glavnem junaku njegovih romanov. ■ V VI * * V •• II •• Tržaški inženiring, dizajn in okus v novi kafetjeri Alessi Ul. Stock v Rojanu je bila včeraj zaprta zaradi del. Uslužbenci podjetja Mari Mazzaroli so že v dopoldanskih urah začeli s stroji odstranjevati dotrajani cestni tlak, da bi ga zamenjali z novim. Delom so pozorno sledili agenti lokalne policije, ki so nadzorovali območje in opozarjali voznike na zaprtje ulice, pomagali pa so tudi odstraniti vozila, ki so jih bili lastniki parkirali na ulici in jih niso pravočasno odpeljali, kot je to velevala županova odredba. Zaprt je bil odsek od Miramar-skega drevoreda do Ul. Roiano. Danes se bodo dela nadaljevala, po predvidevanjih pa se bodo končala jutri. Tržaški inženiring, dizajn in okus so podlaga nove kafetjere Moka Pul-cina, ki jo je izdelala družba Alessi v sodelovanju z družbo illycaffe. Nova naprava, ki je na prodaj že nekaj mesecev, sloni namreč na raziskovanju in razvojnih zamislih, ki so se rodile v Trstu in točneje v raziskovalnem centru na Padričah v okviru delavnice Aromalab. To je ustanovila pred časom družba illy-caffe, ki v zadnjih letih tesno sodeluje tudi s tržaško univerzo. / TRST Četrtek, 10. decembra 2015 7 križ - Tržaški občinski odbor sprejel načrt na pobudo odbornika Andree Dapretta Pol milijona evrov za obnovo cerkvice sv. Roka Cerkvico sv. Roka v Križu bodo obnovili, v načrt pa bodo vložili več kot pol milijona evrov. Tržaški občinski odbor z na čelu tržaškim županom Robertom Cosolinijem je namreč včeraj sprejel preliminarni načrt za arhitektonsko in strukturno obnovo cerkvice v zgodovinskem jedru kraške vasi. Obnovitveni načrt predvideva naložbo 513 tisoč evrov. Projekt, ki ga je izdelal občinski urad za javne gradnje na predlog tržaškega občinskega odbornika za javna dela Andrea Dapretta v sodelovanju s spomeniškim varstvom, predvideva izvedbo nujnih obnovitvenih del zgodovinske stavbe, ki so jo zgradili v 17. stoletju. Cerkvico, ki je pod zaščito spomeniškega varstva, je v notranjosti hudo načel zob časa, saj so ugotovili strukturne poškodbe tako ob-strešnih tramov kot zidov. V župniš-ču so vidni znaki deževnice, ki pronica v notranjost in je že poškodovala omet. Cerkvico sv. Roka ščiti trenutno gradbeni oder, katerega namen je varovati ljudi pred morebitnimi padci materiala. Sprejetje načrta pomeni korak na poti k začetku del, ki jih je kriška skupnost težko pričakovala, je poudaril občinski odbornik Dapretto in dodal, da bo končno mogoče ovrednotiti in ponovno uporabljati cerkvico, ki je posebnega zgodovinskega, kulturnega in arhitektonskega pomena za ozemlje in za vse prebivalce tega območja, a tudi za turiste, obiskovalce in romarjev, ki obiščejo Križ in okolico. O potrebi po obnovi cerkvice je govor že več let, na to pa so že večkrat opozarjali krajani. O tem vprašanju je bil govor pred kratkim tudi na srečanju s tržaškim županom Robertom Cosolinijem in predstavniki kriških organizacij, ki je bilo v Ljudskem domu na pobudo domačih društev oziroma zahodnokraškega rajonskega sveta. Cerkev sv. Roka v Križu fotodamj@n burgo - Včeraj v Vicenzi od 10. ure do večera Trdo pogajanje V Vicenzi se je na sedežu krajevne Confindustrie nadaljevalo pogajanje med vodstvom skupine Burgo ter predstavniki državnih in lokalnih sindikalnih organizacij Cgil, Fistel, Slc, Uilcom in Ugl. Na srečanju se je nadaljevalo dogovarjanje glede usode štivanske papirnice, kjer je Burgo sprva nameraval zapreti drugo produktivno linijo in odpustiti 153 zaposlenih. Po stavkah in protestih ter še zlasti nastopu deželne vlade in ministrstva za gospodarski razvoj so se stvari malo izboljšale, a pogajanje ostaja še trdo. V Vicenzi so namreč včeraj zasedali domala ves dan, in sicer od 10. ure do večera. To srečanje je sledilo nedavnemu sestanku, ko je skupina Burgo de- jansko pristala na to, da bo druga linija ostala odprta in da bodo poskrbeli za njeno proizvodno preobrazbo ter za okrepitev 3. linije. Trd oreh ostaja pogajanje glede delovnih mest, je povedal včeraj predstavnik tržaškega sindikata Cgil Maurizio Goat. Če je Burgo pristal na to, da se namesto mobilnosti uvede solidarnostno pogodbo, je zdaj problem v tem, da zahteva Burgo spremembe tudi v delovni pogodbi. Zaposleni bi se morali namreč odreči tudi trinajsti plači in nagradam za produktivnost. Glede na to, da solidarnostna pogodba že tako predvideva manjšo plačo, naj bi torej delavci v prihodnosti prejemali 50-60 odstotkov zdajšnje plače. Štivanska papirnica Burgo fotodamj@n Kampanja proti ustavnim spremembam Z javnim srečanjem na temo Ustava je pod udarom, branimo jo z referendumom se bo danes v Trstu začela vsedržavna kampanja proti ustavnim spremembam, ki jih želi uvesti vlada Mattea Renzija in za katere je bil razpisan potrditveni referendum. V ta namen je Koordinacija za ustavno demokracijo preteklega 29. oktobra oblikovala odbor. Današnje srečanje bo v dvorani CRAL na tržaški Pomorski postaji z začetkom ob 17. uri. Govorili bodo parti-zanka Lidia Menapace, senator Liste Tsipras Franco Campanella, docent prava na tržaški univerzi Mauro Bar-beris in pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich. Podrla je 16 motorjev Mlajša ženska je v noči na sredo s svojim avtomobilom podrla kar 16 motorjev oziroma mopedov, ki so bili pravilno parkirani v Ul. Pirano. Ženska ni bila pod vplivom alkohola ali mamil, pač jo je po ugotovitvi policistov tržaške kvesture premagal spanec in je avto zaradi tega zaneslo na stran ceste. Ženska v trku ni utrpela poškodb, pač pa so bili poškodovani njeno vozilo in vsa dvo-kolesna vozila. V Italiji kljub izgonu Policisti tržaške kvesture so prijavili na prostosti 45-letnega romunskega državljana S. H., ki se je nahajal v Italiji, čeprav ga je pred časom doletel odlok o izgonu iz države. Moškega so policisti ustavili in istovetili, ko se je sprehajal v Ul. del Rivo. Preveč ga je imel pod kapo Policisti tržaške kvesture so prejšnjo ustavili in oglobili mladeniča, ki je pregloboko pogledal v kozarec in motil ljudi na cesti. Po telefonskem pozivu so policisti prihiteli v Ul. Giulia, kjer je vinjeni mladenič razgrajal blizu avtomobila. Ta je bil last neke znanke, ki pa se je bila medtem oddaljila. Policisti so tudi ugotovili, da vozilo ni bilo zavarovano in so ga zato zasegli. www.primorski.eu1 devin - V prometni nesreči blizu postajališča pri Devinu šest lažje poškodovanih in ena hujše poškodovana oseba Verižno trčenje na hitri cesti Na hitri cesti je prišlo včeraj popoldne do slikovite prometne nesreče, v katero je bilo vpletenih več vozil. Z izjemo ene osebe, ki so jo sprejeli v bolnišnici na Katinari, k sreči ni bilo hujše poškodovanih ljudi. Malo pred postajališčem v višini Devina je v smeri proti Benetkam prišlo po prvih podatkih do verižnega trčenja, poškodovanih pa je bilo pet avtomobilov, kombi in tovornjak. Po prometni nesreči so v bolnišnico odpeljali sedem oseb. Od teh je bilo šest lažje poškodovanih: tri ljudi so sprejeli v tržiški bolnišnici San Polo (dva ponesrečenca sta iz goriške pokrajine in eden iz tržaške). Dalje so 38-letno žensko in 8-letno hčerko sprejeli v otroški bolnišnici Burlo Garofolo v Trstu, medtem ko so soproga oziroma očeta sprejeli v bolnišnici na Katinari. Vsi člani družine so iz videmske pokrajine. V prometni nesreči se je najhujše poškodoval 60-70 let star moški, ki je ostal ukleščen v avtomobilu in so ga iz vozila potegnili gasilci. Voznika so sprejeli v bolnišnici na Katinari, zadobil pa je hude udarce v glavo in v prsni koš. Moški je najbrž iz Benetk. Pri sebi ni imel dokumentov, policisti pa so ugotovili, da je lastnik avtomobila iz Benetk. Na kraju nesreče je bilo poleg gasilcev skupaj pet rešilcev službe 118 (štiri iz Trsta, eden iz goriške službe 118 iz Tržišča). Z izvidi so se ukvarjali policisti iz videmskega poveljstva, ki pa so po- V prometno nesrečo je bil vpleten tudi kombi, več avtomobilov pa je bilo uničenih fotodamj@n sredovali bolj skope informacije. Na hitri cesti je vsekakor včeraj popoldne nastala tri kilometre dolga kolona. Policisti so namreč zaprli hitro cesto za promet v smeri proti Benetkam za nekaj časa, da bi omogočili prihod reševalcev. Promet je nato več ur po- tekal po enem samem voznem pasu, kar je seveda upočasnilo promet, a večjih težav ni bilo. Kaj se je točno zgodilo, do zaključka redakcije še ni bilo znano. Prvi podatki so vsekakor pokazali, da je avtomobil znamke Renault zadel v avto- mobil, ki je vozil pred njim. Avto renault naj bi pri tem obrnilo za 90 stopinj, v njegov bok pa je nato zadel kombi znamke Opel, ki je vozil za njim. V vsa tri omenjena vozila so nato trčili še dva avtomobila in tovornjak, ki so peljali za njimi. 8 Četrtek, 10. decembra 2015 TRST / cerovlje - Pravnik Norberto Fragiacomo Brošura s predlogi za razvoj jusov in srenj Na predstavitvenem srečanju številni predstavniki jusov in srenj Predstavniki srenj in jusov so prisluhnili Norbertu Fragiacomu fotodamj@n Norberto Fragiacomo je pravnik, izvedenec za javne uprave. Na Občini Devin-Nabrežina je pred časom opravil prakso za občinskega tajnika, med katero je nastala manjša brošura s predlogi in ukrepi, ki bi okrepili oz. razvili delovanje jusov oz. srenj, ki upravljajo skupno vaško lastnino. Delo je avtor na povabilo devinsko-nabrežinske občinske uprave predstavil pretekli teden na turistični kmetiji Hermada v Cerovljah, kjer so se zbrali zlasti zastopniki jusov, ki delujejo v občinskem prostoru. Fragiacomo je študijo uvodoma zgodovinsko uokviril - preučil je od kod izvira pojem skupne lastnine in dognal, da ga lahko postavimo že v neolitik, ko se pojavijo prve skupnosti, ki se skupaj posvečajo zemlji. Skupno obdelovanje zemlje naj bi se nadaljevalo vse do časa rimskega cesarstva, ko je zemlja pripadla zasebniku - družini, z vdori barbarskih ljudstev pa je znova prevladala ideja o skupni lasti, ki je vztrajala vse do fevdalizma. V devinsko-nabrežinskem prostoru se prvi dokumenti o skupni vaški lastnini pojavijo okrog 16. stoletja, ko so devinski grofje - lastniki obširnega ozemlja današnje devinsko-na-brežinske občine - dovolili posameznim kmečkim skupnostim, da upravljajo njihovo zemljo. Fragiacomo se je seveda posvetil tudi novejši zgodovini: fašizmu na primer, ki je z zakonom iz leta 1927 izničil pravico do skupne lastnine, ki so jo vaške skupnosti pridobile na podlagi vpisa v zemljiško knjigo. Oblast je s tem skušala ukiniti demokratično izražanje in izbrisati slovensko identiteto v prostoru, saj je povečala število potencialnih uporabnikov (ne glede na to, ali so imeli staroselske pravice). Leta 1996 je bil sprejet deželni odlok, ki je jusarskim opčine skupnostim povrnil pravno subjektivi-teto: urejen je bil deželni register, v katerem je danes vpisanih 23 tovrstnih skupnosti. Avtor je v svojem delu veliko prostora posvetil zlasti domačim jusom in urejanju pravnih odnosov z občinsko oz. deželno upravo v kontekstu današnje družbenopolitične ureditve. Zaključke pa je strnil v eno besedo - sodelovanje, namreč. Tako občinska kot deželna uprava morata nujno vključiti tudi juse oz. srenje, ki so tudi izraz identitete skupnosti, v odločitve o družbenih politikah. V debati, ki se je razvila, je beseda tekla o poverjanju jusu določenih javnih del v korist skupnosti - košnja, čiščenje cest, odpravljanje snega z njih, na primer, kar bi bilo po Fragiacomovem mnenju čisto mogoče in celo dobrodošlo. V občinski pravilnik bi bilo dobro torej vključiti normo, ki bi urejala pravice in dolžnosti Občine in jusov do vodenja storitev za skupnost. (sas) Jus Nabrežina: V» V V • v v* čiščenje Brscic Jus Nabrežina obvešča člane in vaščane , da se je začelo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv. Morebitna pojasnila in navodila posredujejo odborniki: Igor tel.. 347-6849308, Mi-livoj tel..349-5289593 in Gianni tel. 329-3177329. Odbor obvešča tudi, da bo vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30 na sedežu Jusa na razpolago odbornik, možno bo dvigniti prošnjo za sečnjo in pobiranje suhih drv ter dobiti tudi druga pojasnila in informacije o delovanju Jusa. Včeraj danes [12 Lekarne Jutri dopoldne Slovenske fakultete se predstavljajo Slovenske fakultete vabijo dijake, da spoznajo učne programe, ki so na voljo na slovenskih univerzah v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Kopru. Jutri, 11. decembra, bo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah in v bližnjih prostorih Zadružne kraške banke dan odprtih vrat, ki ga organizira Klub zamejskih študentov v sodelovanju s SLOVIK-om, Openskim mladinskim krožkom, društvom Tabor in ZKB. Začelo se bo ob 9. uri s predavanjem dr. Andreje Duhovnik iz slovenskega zavoda za šolstvo, nakar bo diskusija z dijaki; prisotni bodo študentje in člani kluba, ki bodo dijakom odgovarjali na vprašanja. Sledil bo ogled stojnic, kjer se bodo posamezne fakultete predstavile. Predstavitev se bo zaključila okoli 12.30. Vabljeni vsi dijaki višjih srednjih šol iz Tržaškega in Goriškega. U Kino Danes, ČETRTEK, 10. decembra 2015 SMILJAN Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 6.10 in zatone ob 16.07. Jutri, PETEK, 11. decembra 2015 DANIJEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,5 stopinje C, zračni tlak 1030,5 mb ustaljen, vlaga 73-odstotna, veter 11 km na uro sever, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje C. Do nedelje, 13. decembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00, 21.30 »La Isla Minima«; 20.00 »Best bar in America«. FELLINI - 16.30, 20.30 »Mr. Holmes -Il mistero del caso irrisolto«; 18.20, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.20, 22.15 »11 donne a Parigi«; 18.20, 20.00, 22.00 »La felicita e un sistema complesso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Mon Roi - Il mio re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15 »Chiamatemi Francesco«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 20.30 »Božič pri Cooperjevih«; 15.45 »Dobri dinozaver«; 16.40 »Dobri dinozaver 3D«; 17.40, 20.20 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 21.10 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 15.30 »Kurja polt«; 17.45 »Most vohunov«; 18.40 »Ob morju«; 19.00, 21.00 »Parkelj«; 17.00 »Snoopy in Charlie Brown - Film o arašidkih«; 16.00, 18.00 »Snoopy in Charlie Brown - Film o arašidkih 3D«; 20.40 »Spectre«; 18.20, 20.00 »V srcu morja«. NAZIONALE - 16.30, 18.10, 20.00, 21.30 »LAccademia Carrara - Il museo riscoperto«; 18.45, 21.15 »007 Spectre«; 16.30, 18.15 »Il sapore del successo«; 16.40 »Il viaggio di Arlo«; 20.00 »Hunger Games - Il canto del-la rivolta 2«; 22.10 »Regression«; 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Il professor Ce-nerentolo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 20.15 »Cavalle-ria rusticana / Pagliacci«; 19.00, 21.00 »L'Accademia Carrara - Il museo ris-coperto«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Chiamatemi Francesco«; 16.00, 18.05, 21.20 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Il professor Cenerentolo«; 16.40 »Il viaggio di Arlo«; 16.05 »Hunger Games - Il canto della rivolta 2«; 16.40, 19.00 »Regression«; 16.30, 19.05, 21.40 »Heart of the Sea - Le ori-gini di Moby Dick«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.15 »Cavalleria rusticana / Pagliacci«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.15 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.00 »Il professor Cenerentolo«; Dvorana 4: 17.00, 20.10, 22.10 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; Dvorana 5: 17.30 »Il viaggio di Arlo«; 19.50, 22.00 »Chiamatemi Francesco«. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 11. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.sandorligo-dolina.it. M Izleti Založba Mladika vabi na predstavitev pesniške zbirke Borisa Pangerca Vroči ledeniki Avtorja in delo bo predstavila dr. Maja Smotlak. Nastopila bo DPS Primorsko Mačkolje pod vodstvom Aleksandre Pertot. Danes ob 18.00 uri v TS360 na Oberdankovem trgu v Trtsu Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 23.12 vsak dan od 10. do 22. Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790 Id Osmice ERIK IN JADRAN imata odprto osmi-co, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih 120. Tel. št. 366-5304154. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. 0 Mali oglasi ČERNIGOJEVO GRAFIKO večjega formata, črno-bela, l. 1960 prodam za 450,00 evrov. Tel. št.: 3386603682. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. NA PROSEKU dajemo v najem opremljeno stanovanje (avtonomno ogrevanje, parkirišče, dve sobi, kuhinja, balkon in kopalnica). Tel. št.: 040225320, 333-1129574. PRODAJAM domače klobase. Tel. št.: 338-5098764. PRODAJAM suho listje za kompostiranje. Cena po dogovoru. Tel. št. 3483030022. PRODAM železni voz za prevoz težkih tovorov (do 60 kvintalov) z ojačenimi gumami. Cena po dogovoru. Tel. št. 339-1314308. Loterija 9. decembra 2015 Bari 83 52 68 27 3 Cagliari 60 52 81 80 30 Firence 90 82 62 58 67 Genova 7 49 5 21 32 Milan 8 57 48 58 62 Neapelj 80 3 19 77 71 Palermo 61 53 50 68 39 Rim 14 24 88 61 87 Turin 64 42 81 29 80 Benetke 42 75 41 34 82 Nazionale 3 68 5 73 18 Super Enalotto Št. 147 21 54 62 63 82 83 jolly 37 Nagradni sklad 31.513.131,21 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami -- € 544 dobitnikov s 4 točkami 533,21 € 17.929 dobitnikov s 3 točkami 26,91 € SPDT se bo udeležilo v nedeljo, 20. decembra, tradicionalnega Spominskega pohoda na Javornik. Odhod ob 7.30 izpred spomenika padlim v Križu. Prevoz z osebnimi avtomobili, na razpolago tudi društveni kombi. Prijave in info na tel. št. 338-4913458 (Franc). Superstar 25 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 53.321,00 € 94 dobitnikov s 3 točkami 2.691,00 € 1.604 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.783 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.626 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. decembra 2015 9 Se v megleno Ljubljano je ofó&ud vozila, časa in truda veliko vložila. Študij geotehnologije je uspešno končala in pravi strokovnjak postala! Nate smo ponosni prav vsi in želimo ti še nešteto uspehov in takih dni! Samuel in Sanja z družino Na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani je uspešno opravila magisterij in inženirstvo za geotehnologijo Astrid Corbatto Obilo osebnih in delovnih uspehov ji želimo vsi domači ¿i Čestitke Dvignimo kozarce vina, ker 40 let danes slavi CRISTINA. Da bi ostala zdrava, srečna, tako natančna in predvidljiva ji želimo prijateljice Kržanke! Včeraj je praznovala v Boljuncu 89 let naša draga mama, nona in pranona ANICA ZOBEC. Veliko zdravja in veselja, da bi še mnogo let praznovala v naši družbi, ji iz srca želimo vsi, ki jo imamo radi. Ü] Obvestila RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal danes, 10. decembra, ob 20. uri na sedežu, Doberdobska ul. 20/3. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 10. decembra, ob 20. uri na sedežu, Prosek 159. SKD GRAD OD BANOV prireja božični sejem, ki bo potekal v društvenih prostorih 12. in 13. decembra, od 16. do 19. ure. Toplo vabljeni. AVSENIKOV VEČER bo v nedeljo, 13. decembra, ob 18.00 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Nastopajo: Ansambel Saša Avsenika, Gregor Avsenik, Monika Avsenik in Denis Novato. Vstopnice eno uro pred začetkom koncerta na blagajni Športno kulturnega centra. VSE BIVŠE BOROVE ATLETE vabimo na atletski družabni večer, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7. KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni! OBČINA DOLINA, Odborništvo za produktivne dejavnosti, vabi vse osmičarje Občine Dolina na sejo, ki bo v ponede- ljek, 14. decembra, ob 18. uri na sedežu Občine. SLOV.I.K.: prvo predavanje ciklusa »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum« bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Raid al-Daghistani, diplomirani filozof in magister islamskih ved, bo predstavil temeljne pojme islama in jih primerno umestil v zgodovinski, kulturni in teološki kontekst. VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TON-ČIČ obvešča, da bo podeljevanje štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16 v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu, Ul. Ginnast-ca 72. ZALOŽBA MLADIKA vabi na predpraz-nično voščilo in zdravico s poezijo Marija Čuka in z glasbo Igorja Zobina ter s presenečenji, ki bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 20. uri v Ul. Bellavista 12 pri Ferlugih. SDGZ IN CATA FVG, v sklopu projekta Volo, vabita na seminar na temo znižanja stroškov za porabo elektrike in plina - konzorcij CAEM, ki bo v torek, 15. decembra, ob 18.00 na podružnici SDGZ na OC Zgonik. Prijave na tel. 040-67248 in preko www.sdgz.it. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita, ob prihajajočem prazniku Božiča, na obisk gostov v domu za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, ki bo v sredo, 16. decembra, v novi kapeli v I. nadstropju. Ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bosta darovala msg. Franc Vončina in p. Rafko Ropret, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincenci-ja in slovenskih skavtov in skavtinj, sledi prijateljsko druženje. TABORNIKI RMV vabijo vse člane in sim-patizerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 16. decembra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV bo znova potekala v soboto, 19. decembra, od 15. ure dalje v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini. Vodil jo bo Aleš Ernst. Info in vpis na tel. št. 349-6483822 (Mi-leva). KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na predbožično delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij« v soboto, 19. decembra, od 15. do 19. ure v SKD Igo Gruden v Nabrežini. Delavnico bo vodila dr. Lucija Lorenzi. Info in prijave na tel. 334-7520208. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina). NA POBUDO LIONS CLUBA iz Devina-Nabrežine ter v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Nabrežina poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 9.30 do 11.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v gostilni v Ul. Gruden, Bazovica. Info in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. JUS NABREŽINA obvešča, da se je zače- lo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv in čersa-kov. Navodila in ostale info na tel. št. 347-6849308 (Igor), 349-5289593 (Mi-livoj) in 329-3177329 (Gianni). Ob ponedeljkih od 18.30 do 19.30 je na sedežu Jusa na razpolago tudi odbornik. ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor), ob priliki praznika sv. Treh kraljev, organizirajo v sredo, 6. januarja, kosilo z glasbo v agri-turizmu v Samatorci za osebe nad 65. letom, s stalnim prebivališčem v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor. Vpis od 14. do 18. decembra (do 12. ure), od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure: v tajništvu občine Repentabor in občine Zgonik ali na sedežu Socialne službe, Naselje sv. Mavra 124 (Se-sljan). 0 Prireditve DRUŠTVO TINA MODOTTI vabi danes, 10. decembra, ob 20. uri v Ljudski dom na Pončani na večer z Giorgiom Ster-nom na temo »Zgodovina Severne Amerike: umor Sedečega bika in poboj plemena Sioux«. KINEMATOGRAFSKI KROŽEK CHAPLIN vabi danes, 10. decembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na ogled filma »A qualcuno piace caldo«. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK vabi na srečanje s pravljičnim gostom, ki bo danes, 10. decembra, ob 16.30 v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14. V pričakovanju Miklavževega obiska bo pravljico za male obiskovalce knjižnice podal očka in igralec Franko Korošec. SKD IGO GRUDEN vabi v društvene prostore na Božični sejem od 16. do 20. ure: danes, 10. decembra, ob 18.00 nastop mladih kitaristov Glasbene matice iz razreda prof. Janoša Jurinčiča; v petek, 11. decembra, ob 17.30 nastop OPZ Petpedi in MlPZ I. Gruden (vodi Mirko Ferlan); v soboto, 12. decembra, ob 17.00 Tržaška folklorna skupina Stu ledi, ob 19.00 nastop violinistov iz razreda prof. Cri-stine Verita. ZALOŽBA MLADIKA vabi danes, 10. decembra, ob 18. uri v TKS, Oberdankov trg 7, na predstavitev pesniške zbirke Borisa Pangerca »Vroči ledeniki«. Avtorja in delo bo predstavila dr. Maja Smotlak. Nastopila bo DPS Primorsko Mačkolje pod vodstvom Aleksandre Pertot. HIMNA LJUBEZNI: v sklopu 7 srečanj o sv. Pavlu bo tretje predavanje potekalo v petek, 11. decembra, ob 20. uri v Ma-rijanišču na Opčinah. Dr. Jože Bajzek bo govoril o pismu Korinčanom. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi občane na prižig luči božičnega drevesa na Proseku v petek, 11. decembra, ob 18. uri. Sodelujejo učenci OŠ A. Čer-nigoj in OPZ naselja Sv. Nazarija ter Godbeno društvo Prosek. SKD DRAGO BOJAN in OV Gabrovec, prirejata v petek, 11. decembra, ob 18. uri v zunanjih prostorih otroškega vrtca Božičnico in prižig božičnih lučk. V praznično vzdušje bodo pospremile note Mladinskega orkestra godbe Na-brežina. Toplo vabljeni. SPDT IN NŠK prirejata ob svetovnem dnevu gora v petek, 11. decembra, ob 17.00 uri v čitalnici NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, dogodek z naslovom »Brati gore«. Avtorji in recitatorji bodo prebirali odlomke iz planinske literature dr. Rafka Dolharja, Dušana Jelinčiča, Matjaža Klemšeta, Bojana Pavletiča in Igorja Škamperleta, povezoval bo Evgen Ban. V knjižnici bo na ogled tudi priložnostna razstava domače planinske literature. TPPZ P. TOMAŽIČ, COŠ P. Tomažič, Knjižnica P. Tomažič in tovariši in VZPI - ANPI vabijo, ob 100-letnici rojstva P. Tomažiča, v petek, 11. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine na večer »Jutri bo sonce in Kras bo čudovit«. TS360, Oberdankov trg 7, vabi v petek, 11. decembra, ob 18. uri na na predstavitev knjige Dušana Jelinčiča »Nocoj bom ubil Chomskega«. Sodelujejo dijaki tržaškega liceja Prešeren in harmonikar Igor Zobin. NSŠ SIMON GREGORČIČ - DOLINA, OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Stepan-čič - Škedenj, OŠ Alojz Gradnik - Repentabor, OŠ Lojze Kokoravec/Gorazd - 1. Maj 1945 - Zgonik, OŠ Prežihov Vo-ranc - Dolina in OŠ Fran Milčinski - Ka-tinara, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabijo na ponovitev prireditve »Kej se držiste taku štemane...« v božičnem duhu, ob dnevu Evropske kulturne dediščine, ki bo v Športno kulturnem centru v Zgoniku v soboto, 12. decembra, ob 18. uri. Poklon 70-letnici obnovitve slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri na koncert Čarobni december, ki ga bodo oblikovali UPZ Dotik Hrpelje - Kozina in Vokalna skupina Slavna iz Slavine -umetniški vodja Jelka Bajec Mikuletič, citrarka Maruša Pišljar ter ŽPZ Ivan Grbec - vodi Silvana Dobrilla. KD KRAŠKI DOM vabi, ob 45-letnici društva in 30-letnici dramske skupine, na »Sprehod po prehojeni društveni poti«, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu na Colu. TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. V nedeljo, 13. decembra, ob 11.30 vabimo v bar na ogled razstave s kavo. VZPI-ANPI ANED ANPPIA Trst, ob 74-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu, vabi v nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri na opensko strelišče, na spominsko svečanost: Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Toma-žič, Ivan Vadnal. Slavnostni govor Vesna Pahor. Zapel bo MoPZ Tabor. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL in Teatro Incontro vabita na predstavitev gledališke predstave v italijanskem jeziku »Andante con va-riazioni«, povzete iz avtobiografije Juliusa Kugyja »Moje življenje na delu, v glasbi, v gorah«, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. DSI vabi v Peterlinovo dvorano v ponedeljek, 14. decembra, ob 20. uri na srečanje z muzikologom Primožem Kure-tom ob njegovem jubileju. O zaslužnem pedagogu in njegovem delu ter zborniku, ki mu ga je letos izdala celjska Mohorjeva družba, bodo govorili Luisa Antoni, Jonatan Vinkler in Edo Škulj. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. s. Francesco 20. Info na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri NŠK. VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v ponedeljek, 14. decembra, ob 18.30 v Štalci nastop gojencev Glasbene matice; v sredo, 16. decembra, ob 18.00 v Škerkovi hiši nastop dramske skupine Jaka Štoka z igrico Poredni hudički; v petek, 18. decembra, ob 18.00 tradicionalna božičnica na trgu; v ponedeljek, 21. decembra, ob 20.00 v Štalci večer Srečno. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vljudno vabi na predstavitev knjige Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre v torek, 15. decembra, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču, Oberdankov trg 7. Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavila prof. dr. Vera Smole z Oddelka za slovenistiko Univerze v Ljubljani. Na predstavitvi bo pesnica Alferija Bržan prebrala nekaj svojih pesmi v istrskem narečju. SPDT prireja v četrtek, 17. decembra, ob 20. uri v dvorani KD Barkovlje, tradicionalni Zaključni društveni večer s predvajanjem slikovnega gradiva celoletnega delovanja. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! »BILA JE LUČ, BILA JE PESEM« - koncert, v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ŽeVS Barkovlje in v sodelovanju s III. Rajonskim okrajem, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v Cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo ŽeVS Barkovlje (dir. Aleksandra Pertot), Glasbena kambrca (dir. Tina Re-nar), Mladinska skupina Glasbene kam-brce (dir. Aleksandra Pertot) in Vokal- na skupina Lijak Vogrsko (dir. Mojca Sirk). »ZDRUŽENI V MELODIJI« - koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativi-tas v organizaciji KD Skala-Gropada bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v KD Skala v Gropadi. Nastopajo MePZ Skala-Slovan, Gopada/Padriče in MlVS Anakrousis (dir. Jari Jarc) ter MoVS Lipa iz Bazovice (dir. Anastasia Puric). V ADVENTU, koncert, v sklopu deželne zborovske revije Nativitas ter v organizaciji Slovenskega kluba, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba pri Sv. Jakobu v Trstu. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin) in Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 (dir. Fulvio Jurinčič). SKD PRIMOREC vabi na predstavo za otroke »Božična nevihta« v izvedbi gledališke skupine »Blabla teater« -Trebče v soboto, 19. decembra, ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon. Sledi družinska kreativna delavnica za predšolske otroke s starši in razstava izdelkov otrok, ki se udeležujejo Ur pravljic. BOŽIČ IN STYLE - v raznobarvnih glasbenih stilih prepleteno božično drevo, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MoVS Lipa bo v nedeljo, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi Chiesa Madonna della Neve v Vidmu. Nastopata MoVS Lipa iz Bazovice (dir. Anastasia Puric) in MlVS Anakrousis iz Trsta (dir. Jari Jarc). BOŽIČNI SEJEM IN BOŽIČNA RAZSTAVA (za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja članic in članov Krut) sta odprta v Štalci v Šempolaju do 20. decembra, od 15.30 do 18.00, ob nedeljah tudi od 9.30 do 11.00. Prispevki Ob 1. obletnici smrti Severina Sedma-ka daruje družina 100,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. Namesto cvetja na grob brata Zlatko-ta Lorenzija se ga spominja sestra Zmaga z družino in daruje 110,00 evrov za Godbeno društvo Prosek ter 110,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Zlatka Lorenzija daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Marico Lazar in Romana Succija darujeta Marija in Mirko Pu-rič 30,00 evrov za Osnovno šolo Alojza Gradnika na Repentabru. V spomin na sestro Vilmo Žerjal darujeta Justi in Luciana 30,00 evrov za AŠD Breg. t Zapustil nas je dr. inž. Miro Drago Caharija dragi mož in oče Ostal bo v srcih žene Ksenije, hčerke Elizabete, sorodnikov in prijateljev Zmeraj se bomo spominjali njegove velikodušnosti, razumnosti, duhovitosti in izjemnega intelekta. Od njega se bomo poslovili v petek, 11. decembra 2015, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Obred bo v slovenščini. Pogrebno podjetje Zimolo Ob izgubi dragega očeta Mira Draga Caharije izrekamo Betti in mami globoko sožalje Dana z družino 10.12.2012 10.12.2015 Gušto Vedno v mislih, vedno v srcu. Adriana in Giuli z družino 10 Četrtek, 10. decembra 2015 TRST / šolstvo - Profesor Marko Oblak o razvijanju igranja šaha na naših šolah S šahom razmišljaš kot zmagovalec in ne kot zguba Igra pomaga razvijati logično razmišljanje in koncentracijo - V nekaterih državah je šah redni šolski predmet Na slovenskih šolah v Italiji je med ostalimi izbirnimi dejavnostmi precej prisotna igra, ki po izsledkih številnih raziskav pomaga pri razvijanju logičnega razmišljanja in koncentracije, kar se pozna naposled tudi pri učnem uspehu. Gre za šah, ki si je v nekaterih evropskih državah že utrl pot v šolski predmetnik (v Armeniji in Španiji je npr. obvezen, v Sloveniji in nekaterih nemških deželah pa izbiren predmet), v nekaterih drugih pa raste zanimanje zanj. To je tudi primer Italije, kjer bo v letošnjem šolskem letu ministrstvo za izobraževanje skupaj z Italijansko šahovsko zvezo vodilo projekt spodbujanja šaha v šoli, ki je namenjen dijakom nižjih in višjih srednjih šol in bo obsegal tako izobraževanje oz. usposabljanje šolnikov (ki bo veljalo tudi kot izpopolnjevanje, za kar bodo udeleženci prejeli določeno število kreditov), kot tudi nudenje gradiva in možnosti dijakom, da preko posebnega spletnega mesta igrajo partije z vrstniki. Ali so oz. bodo k projektu pristopile tudi slovenske šole, ni znano, če pa bodo, bodo startale z dobrega izhodišča, saj se na naših šolah že dalj časa goji šah v okviru dodatne vzgojno-izobraževalne ponudbe, ki jo prirejajo bodisi šole same ali združenja staršev. Nekatere srednje šole tudi redno nastopajo na pokrajinskih in deželnih šahovskih prvenstvih, kjer so pravzaprav v večini, pravi Marko Oblak, profesor na Tehniškem zavodu Žige Zoisa in ena od »duš« šahovske dejavnosti na slovenskih šolah. Vsekakor šah ni kurikularna dejavnost, ker je usposobljenih inštruktorjev malo; tudi dijakov, ki se s šahom ukvarjajo kot s športno disciplino, ni veliko, kvečjemu kakih 10-15, ti pa dosegajo lepe rezultate. Med dijaki slovenskih šol na Tržaškem sta že dva prvokategornika, Matej Gruden in Elia Riccobon, na Goriškem pa je to kategorijo že dosegel dijak doberdobske srednje šole Saša Kobal. Drugo plat šahovske dejavnosti na naših šolah pa sestavljajo po Oblakovih besedah vsi tisti, ki se tej dejavnosti posvečajo samo v okviru šolskih krožkov. Nekateri izmed njih samo sledijo tečaju, drugi pa tudi tekmujejo na šolskih tur- ttSKfe slovensko stalno íéV*1 gledališče Lot Vekemans ISMENA, NJENA SESTRA režiser Igor Pison DANES, 10. decembra, ob 20.30 v petek, 11. decembra, ob 20.30 v soboto, 12. decembra, ob 19.00 v Klubskem prostoru z italijanskimi nadnapisi zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 040 2452616 www.teaterssg.com Šah pri učencih in dijakih izboljša koncentracijo, kar se pozna tudi pri učnem uspehu arhiv nirjih in prvenstvih. Tudi pri njih pa ima šah vsekakor pomembno vlogo, saj, kot pravi Oblak, precej pomaga učencem v njihovem razvoju. Po mnenju profesorja zavoda Zois učenci in dijaki z igranjem šaha razvijajo različne spretnosti in kompetence: logično razmišljanje, obvladovanje položaja, vnaprejšnje načr- tovanje, a tudi obvladovanje stresa v kritičnih situacijah in primerna uporaba časa, ko je le-ta omejen - to mu bo pomagalo, ko bo moral npr. pisati šolsko nalogo. Prav tako se z igranjem šaha nauči razmišljati kot zmagovalec (angl. winner) in ne kot zguba (angl. looser). Obenem se nauči tudi izgubiti, saj če zmagaš, se boš trudil nadaljevati, če pa izgubiš, se boš potrudil, da boš prihodnjič opravil bolje, pravi Oblak, ki opozarja tudi na pomen socializacije. Pri učencih oz. dijakih, ki igrajo šah, se nenazadnje tudi pozna, da so zmožni večje koncentracije in to v obdobju, kjer je pomanjkanje koncentracije eden od velikih problemov današnjih generacij. Dijaki v razredu imajo vedno večje težave pri koncentraciji, niso dovolj zbrani in ne sledijo razlagi. Tisti, ki igrajo šah, pa običajno izboljšajo sposobnost koncentracije, pravi Oblak, ki se je tudi sam srečal s primeri dijakov, ki so igrali šah in posledično izboljšali svoj šolski uspeh. Zato ta dejavnost večkrat pripomore tudi k pridobivanju boljših ocen v šoli. Po Oblakovih besedah bi se dalo veliko narediti tudi npr. na področju prisotnosti hujših motenj, kot sta npr. avtizem ali introvertiranost, kjer bi dijak s pomočjo šahovske dejavnosti pridobival na samozavesti. Ivan Žerjal zdruzenje aeit Natečaj za višješolce Italijansko združenje za elektrotehniko, elektroniko, avtomatizacijo, informatiko in telekomunikacijo (AEIT) je s podporo Fundacije CRT razpisalo natečaj za dijake zadnjega letnika višjih srednjih šol (tako tehničnih zavodov kot licejev) v Furlaniji Julijski krajini z naslovom Predstavi svojo temo 2.0. Sodelujoči dijaki - organizatorji so izrecno poudarili tudi sodelovanje slovenskih višjih srednjih šol - bodo imeli priložnost poglobiti teh-nično-znanstveno temo, ki jih zanima, tri najboljša dela pa bodo prejela denarne nagrade v znesku tisoč, 600 in 400 evrov. Deželna sekcija združenja AEIT ob tej priložnosti ponuja tudi brezplačno včlanjevanje za leto 2016. Prijave zbirajo do 23. decembra, besedilo razpisa in ostale informacije pa so na voljo na spletni strani deželne sekcije združenja AEIT http://aeit.units.it oz. na spletni strani Deželnega šolskega urada za FJK www.scuola.fvg.it. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD šolstvo - Nižja srednja šola sv. Cirila in Metoda Dijaki o kulturni dediščini V gosteh so imeli zgodovinarko Mirko Čok - Predvajanje filma Mladinski dom, ki so ga sami posneli s pomočjo mentorjev Na svetoivanski Nižji srednji šoli sv. Cirila in Metoda so pred dnevi gostili zgodovinarko in predsednico pokrajinske komisije za enake možnosti Mirto Čok, avtorico priročnika Kameno morje za nižje srednje šole ter se z njo pogovarjali o kulturni dediščini in varstvu spomenikov. Dediščina nas opredeljuje kot družbena bitja, povezuje nas z drugimi pripadniki naše skupnosti, po drugi strani pa izključuje tiste, ki to niso. Ko gre za dediščino in odnos do nje, imajo zagotovo veliko vlogo vzgoja, šola in okolje, v katero smo vpeti in v katerem odraščamo. Otroci, ki odraščajo, bodo hipotetično od staršev, učiteljev in profesorjev prevzeli dejavno vlogo pri upravljanju z dediščino in pri njenem ohranjevanju. Kot se je pokazalo tudi na šoli, učenci prvega, drugega in tretjega razreda (ker živijo v neposrednem stiku z njo ter so vpeti v izobraževanje), so po- Mirta Čok na nižji srednji šoli sv. Cirila in Metoda stavljeni prav v jedro procesa oblikovanja družbeno konstruiranih pomenov, ki jih pripisujemo dediščini. Dijake je zanimalo, kako srednješolci vidijo, doživljajo in razumejo dediščino v svojem neposrednem okolju, ter kakšne pomene ji pripisujejo. Zato so v pomoč povabili Mirto Čok. Ob tem so ji predvajali film Mladinski dom v lastni režiji učencev prvega razreda nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda ter mentorjev Pina Ru-deža, Sanje Širec in Silvije di Marino. Film je virtualni sprehod po Mladinskem domu, kakršnega si želijo svetoi-vanski otroci in mladina. Je projekt o prenovitvi nekdanjega Narodnega doma pri Sv. Ivanu in veri v prihodnost. Dijaki so s pomočjo projekta odkrivali preteklost svojega okolja, se soočili z 2. svetovno vojno, razvijali strpnost, odgovornost in spoštljiv odnos do drugačnosti ter razmišljali o svoji domovini in narodni zavesti. Tako so mla- pesek - Prijetno snidenje nekdanjih sošolcev z liceja Prešeren Matura pol stoletja kasneje Začeli so v Ul. Lazzaretto Vecchio, leta 1965 pa kot prvi maturirali v novi šoli pri Sv. Ivanu di začeli na domovino gledati drugače kot le na kraj, kjer po naključju živijo. Dijaki menijo, da se lepa prihodnost gradi na poznavanju preteklosti in da so v šolstvu soodgovorni za razvijanje domoljubne in državljanske vzgoje prihodnjih rodov. Do večjega obrata v odnosu do vloge otrok v etnoloških in antropoloških raziskavah je prišlo šele po 70 letih 20. stoletja. Na dojemanje otrok v različnih vedah in političnih diskurzih je vplivalo sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989. Ta konvencija otroke obravnava kot državljane s pravicami, ne pa zgolj kot nezrela bitja. Med drugim določa tudi pravico otrok, da izrazijo svoje mnenje in da sodelujejo pri odločitvah, ki so zanje pomembne. Konvencija je vplivala tudi na odnos do otrok v raziskavah različnih disciplin, posebno v vedno večjem poudarjanju pogledov otrok in njihove aktivne soudeležbe. Projekt o Mladinskem domu je več kot soudeležba, je poudarila Mirta Čok in pohvalila učence ter jih spodbudila za nadaljnje pobude in cilje pri ohranjanju kulturne dediščine njihovega okolja. ffjBjft slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om Nekdanji sošolci in sošolke v prostorih gostilne Bak Pol stoletja je res zavidljivo obdobje, še bolj zavidljivo pa je dejstvo, da se petdeset let kasneje nekdanji sošolci in sošolke zberejo, da bi skupaj proslavili svojo maturo. V prejšnjih dneh so to storili nekdanji dijaki znanstve- nega liceja Prešeren; v gostilni Bak na Pesku se jih je zbralo dvanajst. Skupaj so obujali spomine na dijaška leta, nekdanje profesorje in odsotne sošolce. Spomin je poletel v Ulico Lazzaretto Vecchio na tržaškem nabrežju, kjer se je njihova višješolska kariera začela, a tudi k Svetemu Ivanu, saj se je medtem licej preselil v novo stavbo na Lonjer-ski cesti. Ravno njihov razred je leta 1965 kot prvi maturiral v novih šolskih prostorih. Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50 MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika danes, 10. decembra, ob 20.00 v Kulturnem domu A. Sirka v Križu s sodelovanjem SKD Vesna I www.teaterssg.com / TRST Četrtek, 10. decembra 2015 1 1 tržaško knjižno središče - Na kavi s knjigo Darovi minevanja Mance Košir Lepota bivanja je v tem, da si človek dovoli biti ranljiv Na včerajšnji literarni matineji v Tržaškem knjižnem središču se je govorilo o temah, pred katerimi si večina zatiska oči. O družini, ljubezni, smrti, strahovih, staranju in zdravju je govorila Manca Košir, pisateljica, televizijska voditeljica, nekdanja predavateljica novinarstva in še bi lahko naštevali. Vitalna in energije polna gostja je v družbi urednika na Radiu Slovenija in nekdanjega člana umetniškega jedra SSG Janka Petrovca predstavila svojo zadnjo knjigo Darovi minevanja, ki je izšla pri založbi Mladinske knjige. Knjiga dopisovanj obravnava teme, kot so minevanje, umiranje, majhne in velike smrti. Težke teme torej, ki pa v pogovoru z Manco Košir postanejo skorajda ležerne in običajne. Po mnenju gostje človeko srce lahko bije zdravo in človek je lahko celovit in zadovoljen le, če si upa pogledati resnici v oči. Odlično obiskano srečanje Na kavi s knjigo smo včeraj zapustili bogatejši za novo spoznanje, in sicer, da je treba pogledati vase in kaj spremeniti. Povezovalec srečanja je iz Mance potegnil najbolj intimne zgodbe, ki jih je treba, tako meni Koširjeva, deliti z drugimi. Čeprav samorefleksija in delo na sebi pri njej trajata že tri desetletja, nikoli ni prepozno začeti z iskanjem notranjega ravnovesja. V pogovoru je gostja večkrat ponovila, da je o teh temah začela razmišljati, ko je prišla v Kristusova leta in je bila noseča z drugo hčerjo. Od takrat je Manca prehodila dolgo pot. Deset let je kot prostovoljka dejavna tudi v slovenskem društvu Hospic, kjer spremlja umirajoče. Kot je poudarila na včerajšnji matineji, je zavedanje dragocenosti življenja najglobje ob spoznanju naše končnosti, gledanju smrti v obraz. Strahu pred smrtjo ali boleznijo se moramo znebiti, lahko tudi s tapkanjem, je dejala gostja, ki je med publiko pozdravila Barbaro Žetko, avtorico knjige o tapkanju, ki jo je s spremno besedo oplemenitila tudi Manca Košir. Koširjeva tudi meni, da je lepota bivanja v tem, da si človek dovoli biti ranljiv. Knjiga Darovi minevanja je zato zdravilna. To je za njo že 18. knjiga, a z nobeno se ni namučila kot s to. O bolečini, trpljenju, krhkih in ranljivih življenjskih poteh si je avtorica dopisovala s sedmimi dopisovalci. V pismih so se razgalili in izpostavili prevajalka in tolmačka Ksenija Malia Leban, psi-hoterapevt Janko Bohak, zdravnica paliativne medicine Urška Lunder, magister teologije Karel Gržan, tera-pevtka integrativne medicine Jasna Stošic in raziskovalka ženskih veščin Ana Drevenšek. O svoji globoki intimni izkušnji pa je spregovorila tudi učiteljica joge Tina Košir Mazi, sicer hči Mance Košir, ki je mami pisala mila in globoko čuteča pisma. Po besedah avtorice knjige vsa ta pisma o smrti v ljudeh prebudijo ljubezen do življenja, saj rojevajo upanje, da je možno prebroditi težke preizkušnje in se osvoboditi strahu pred smrtjo. Sanela Čoralič Jackson Pollock v Palači Gopčevič V Palači Gopčevič bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Dinner with Jackson Pollock: recepti, umetnost in narava. Omogočilo jo je sodelovanje med ameriško diplomatsko misijo v Italiji in Občino Trst. Janko Petrovec zagledan v Manco Košir fotodamj@n tks - Danes Pangerčevi Vroči ledeniki Boris Pangerc fotodamj@n Založba Mladika vabi danes v Tržaško knjižno središče na predstavitev najnovejše pesniške zbirke Borisa Pangerca z naslovom Vroči ledeniki. Zbirka, kateri je uvodno besedo napisala literarna zgodovinarka Irena Novak Popov, zajema petdeset pesmi na eksistencialno in erotično tematiko, prisoten pa je tudi motiv domače zemlje in avtorju drage oljke. O pesmih bo na današnji predstavitvi spregovorila dr. Maja Smotlak, umetniško pa bodo večer obogatile pevke DPS Primorsko Mačkolje pod vodstvom Aleksandre Pertot. Srečanje na Oberdankovem trgu 7 se bo začelo ob 18. uri. rossetti - 15. decembra Bobby Solo na Tržaški popevki Znani italijanski pevec Bobby Solo bo častni gost 37. festivala Tržaške popevke, ki bo potekal 15. decembra v gledališču Rossetti. Ob popevkah v tržaškem narečju pa bo večer posvečen Angelu Cecchelinu, velikemu protagonistu tržaškega narečnega varieteja. Njegove popevke in skladbe bo na oder osrednjega tržaškega gledališča ponesel Alessio Colautti, medtem ko bo Cecchelinov sin Livio predstavil venček znanih tržaških pesmi. Njemu bodo letos podelili nagrado tržaškosti, ki sta jo bila že prejela Lelio Luttazzi (leta 2008) in Teddy Reno (2009). Nadalje je predviden tudi nastop mlade miljske pevke Ileane Pipitone, ki je letos zmagala na 12. festivalu miljske popevke in na 12. festivalu popevke Furlanije Julijske krajine. Njej bodo organizatorji podelili meddeželno nagrado narečna popevka treh Benečij. Glavno besedo (oziroma glas) pa bodo imele skladbe, ki se bodo potegovale za naslov najboljše tržaške narečne popevke. Teh bo »kakih petnajst«, kot je bilo omenjeno na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci. Ocenili jih bosta žirija občinstva in strokovna žirija. Prve tri uvrščene 'j Vi r v« W{ J 1 mm ^BEBaaVr Bobby Solo bumbaca popevke bodo sodelovale na 13. festivalu popevke Furlanije Julijske krajine. Prireditelji bodo letos posvetili posebno pozornost priletnim občanom. Ti bodo imeli poseben popust: vstopnica bo stala le 1 evro. rossetti - Od danes do sobote Drama Enigma z Ottavio Piccolo Alternativni mali sceni posvečeni abonmajski niz Rossettijeve-ga gledališča se tokrat seli v dvorano Miela na tržaškem nabrežju, kjer bo od drevi do sobote, 12. decembra, na sporedu drama Enigma -Niente significa mai una cosa sola sodobnega italijanskega avtorja Stefa-na Massinija, v kateri nastopata Ottavia Piccolo in Silvano Piccardi. Stefano Massimi je uveljavljen avtor in gle-dališčnik; od smrti Luca Ronconija lani vodi milanski Piccolo Teatro, še prej je uprizoril veliko svojih besedil: z Ottavio Piccolo je, denimo, postavil že dve predstavi, ki sta zbudili precej zanimanja, in sicer Processo a Dio ter 7 minuti, obe sta bili na sporedu tudi v Rossettijevem gledališču v Trstu, medtem ko je v Con-tradinem gledališču gostovala globoko sporočilna monodrama African Re- Ottavia Piccolo in Silvano Piccardi Roman 1943, Trieste la Piccola Berlino V kavarni San Marco so konec tedna predstavili zadnji roman Gazielle Casini Nicosanti 1943, Trieste la Piccola Berlino. O delu je ob avtorici spregovoril izvedenec za krajevno zgodovino Marco Simic. V tem četrtem romanu pisateljice Grazielle Casini Nico-santi se prepletajo zgodovina, ljubezen in skrivnost, kot je napisano na platnici. Mlad par v stanovanju v Ul. F. Severo, ki ga je bil podedoval od stare tete, skrivnostno najde sedem slik ... Knjigo sta predstavila Marco Simic in Graziella Casini Nicosanti fotodamj@n quiem o umoru Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. Tudi v Enigmi se Massini loti aktualne teme, padca berlinskega zidu, ki je v ozadju dogajanja med moškim in žensko dvajset let po zgodovinskem dogodku. Boljunec: koncert društva Pontes-Mostovi Srbsko kulturno društvo Pon-tes-Mostovi prireja v soboto v gledališču France Prešeren v Boljun-cu ob 19. uri tradicionalni Miklavžev koncert. Poleg folklornih skupin društva Pontes-Mostovi bodo nastopili še KUD Jelek iz Arzigna-na, mladinski zbor tržaške srbsko-pravoslavne skupnosti in otroci srbske šole Jovana Miletica. _ POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD 12 Četrtek, 10. decembra 2015 KULTURA prodajna razstava - Ob tridesetletnici smrti tržaškega likovnika Unikatne in neponovljive grafike Avgusta Černigoja Na razstavi v tržaški galeriji Cartesius na ogled 25 del manjšega formata TRST - V galeriji Cartesius si lahko do 23. decembra ogledamo Hommage Avgustu Černigoju, prodajno razstavo petindvajsetih del manjšega formata, ki želi obeležiti tridesetletnico smrti tega edinstvenega predstavnika slovenske avantgarde. Izbor zaobjema ustvarjalno obdobje med letom 1959 in koncem sedemdesetih let, večinoma gre za grafike, predvsem pa za visoke tiske in manjšo skico v tehniki ko-laža. V to galerijo je, ko se je še nahajala pri Ljudskem vrtu, Avgust Černigoj pogosto-ma zahajal. Bila je v bližini njegovega ateljeja. Tu je tudi večkrat razstavljal. Černigoj je v duhu avantgarde rad eksperimentiral, grafika je bila v tem smislu zelo primerno sredstvo, ki mu je dovoljevalo poseganje v različne faze nastajanja umetniškega odtisa. Naklad ni sam razmnoževal, saj je to preveč repetitivno delo za ustvarjalca, zato je umetnik poveril to nalogo galeriji Cartesius. Razstavljene grafike pa je Čer-nigoj sam tiskal in to storil nekoliko drugače. Dejansko gre za reprodukcije, gre pa obenem za unikatna in neponovljiva dela prav zaradi Černigojevih različnih posegov. Matrico je lahko premazal z več barvami, ki so se med valjanjem med sabo delno premešale in ustvarile tako na odtisu svojstvene, neponovljive barvne prehode. Isto matrico je včasih natisnil večkrat ter jo vsakič prema-zal z drugačno barvo in obrnil ali zamaknil. Pogostoma je naknadno posegel na odtis, naravnost s čopiči in akvareli. Večinoma gre za abstraktne motive z jasno geometrijsko strukturo in kleno kompozicijsko postavitvijo. Med vsemi grafikami pritegne našo pozornost kompozicija s premičnimi tipografskimi črkami. Ko je tiskarna Primorskega dnevnika prešla iz tipografije v bolj sodobne sisteme reprodukcije, je Avgust Černigoj prevzel odvržene mobilne črke ter z njimi sestavljal kompozicije ter asemblaže, upošteval je oblike posameznih črk kot grafične elemente ter jim z de-kontekstualizacijo vdahnil novo življenje. SNG NOVA GORICA Premiera Ivan Cankar LEPA VIDA Igra o prebujanju duše Koprodukcija s PG Kranj in SSG Trst Cankarjevo zadnje dramsko delo prinaša zgodbo o neizpolnjenem hrepenenju. Premiera fc ČET, 10.12., ' % _ ob 20.00. m ^^f^ ^ Ponovitve: L _| Veliki oder. Rainer Werner Fassbinder GRENKE SOLZE PETRE VON KANT Igra čustvenih manipulacij Koprodukcija z Mini teatrom Ljubljana in MG Ptuj Zgodbo o usodni ljubezni slavne modne oblikovalke do dekleta iz nižjega družbenega sloja je postavil na oder francoski režiser Arthur Nauzyciel. SOB, 12. 12.; ČET, 17. 12.; sob, 19. 12., SRE, 6. 1., ob 20.00. Mali oder. Jera Ivanc PREVARE Komedija Gostuje Mestno gledališče ljubljansko NED, 13. 12., ob 17.00. Veliki oder. ■PAKET 3 PREDSTAV ^■^^■ALA? (predstava o demenci) H ^^BeRATU! (predstava o epilepsiji) 2016 ^^^^^^^AnI (predstava o darovanju organov) 15. 4. 2016 Ob nakupu vstopnic za vse tri predstave za posamezno vstopnico odštejete le 10 €. T +386 (0)5 335 22 47 E blagajna@sng-ng.si www.sng-ng.si Nina Šorak, Urša Adamič KJE SEM OSTALA? Igra o demenci Gostuje KUD Transformator Predstava s kancem hudomušnosti spregovori o demenci. Mati in sin se zaradi bolezen prilagajata na drugačen način življenja in ob tem skušata ohraniti ljubeč odnos. SRE, 16. 12., ob 20.00. Mali oder. SONORIA Zvočna predstava - sonorično gledališče Gostuje Hanna's atelje sonoričnih umetnosti V predstavi se prepletajo zvok, svetloba, video in izraznost človeškega telesa. TOR, 22. 12., ob 20.00. Mali oder. Lope de Vega NORCI IZ VALENCIJE Komedija o prekipevajočih strasteh SRE, 23. 12., ob 20.00. Veliki oder. Nebojša Pop Tasič GOSPA BOVARY Satirična ganljivkapo motivih romana Gustava Flauberta Predstava je letos prejela dve Borštnikovi nagradi. SRE, 30. 12., ob 20.00. SILVESTRSKA PREDSTAVA ČET, 31. 12., ob 21.00. Veliki oder. ZA NAJMALJŠE Tomaž Lapajne GREMO NA VLAK Gostuje Gledališče Unikat. Za otroke od 3 do 7 let. SOB, 12. 12., ob 10.30 in 16.00. GLEDALIŠKA IGRALNICA Vodi igralka Medea Novak. Za otroke od 5 do 10 let. SOB, 19. 12., ob 10.30. Miha Brajnik, Gorazd Žilavec RDEČA KAPICA ZA ZNORET Po predstavi obisk Dedka Mraza. Gostuje Zavod Komi- kus. Za otroke od 5 let naprej. SOB, 19. 12., ob 16.00. PRAZNIČNI POPUST! Lyman Frank Baum ČAROVNIK IZ OZA Za otroke od 9 let naprej. TOR, 22. 12., ob 17.00. PRAZNIČNI POPUST! Černigoj je bil eklektik, predan ustvarjanju: umetnosti in uporabni umetnosti. Najbolj izrazito sled je pustil prav na področju grafike, ki je tudi po njegovi zaslugi zaživela v Trstu. Številni nekdanji njegovi dijaki so vzljubili grafični medij in nadaljevali po poti nenehnega ustvarjalnega razvijanja novih idej. Razstava je na ogled od torka do sobote, med 10.30 in 12.30 ter 16.30 in 19.30. Jasna Merku stalno gledališče fjk - V uspešnem projektu nas Prepričljivi Pete TRST - Skorajda ne mine leto, ko gledališki svet ne bi na takšen ali drugačen način oživil izvirne zgodbe o dečku, ki noče odrasti. Zgodba o večni mladosti, prijateljstvu in zvestobi, ki jo pooseblja Peter Pan, je skoraj vedno zagotovilo za uspeh. Dokaz je tudi gledališče Rossetti, ki v dvorano Bar-toli že nekaj dni vabi trume otrok, ki bi radi v pevski in plesni adaptaciji zgodbe spoznali, kako svoj čas na začaranem otoku Ni-je (Never Land) preživlja vodja izgubljenih dečkov Peter Pan. Muzikal, v katerem blestijo tržaški otroci in mladostniki med 6. in 18. letom starosti, ti se med letom kalijo v gledališkem krožku StarTsLab, bo navduševal do nedelje, 13. decembra, nekaj vstopnic pa je na razpolago le še za drevišnjo uprizoritev (ob 21. uri). Tudi v preteklih dneh so bile uprizoritve muzikala že v naprej razprodane. Ogledali smo si torkovo večerno ponovitev, na kateri nas je okrog 40 otrok očaralo s svojimi igralskimi veščinami in glasovi. V uri in 15 minut dolgi predstavi so nam z bogato scenografijo in kostumografijo, za kateri je zaslužen umetniški licej Nordio, postregli z glasbeno poslastico kantavtorja Edoarda Bennata. Analiziranje Bennatove glasbene zakladnice sploh ni potrebno, saj nas je že poslušanje pripeljalo do spoznanja, da gre za izredno kakovostna besedila, s katerimi se najmlajša publika zlahka poistoveti. Otroci so odlično zapeli skladbe iz njegovega albuma L'isola che non c'è, največji aplavz pa sta poželi skladba, po kateri je poimenovan album, in skladba Il rock di Ca-pitano Uncino. Prvo je zbor zapel tudi ob koncu predstave in s tem potrdil, da so v gledališki skupini izjemno nadarjeni pevci. Kaj reči o igralcih in njihovih igralskih veščinah? Čisto vsi nastopajoči si zaslužijo pohvalo, v njihovi igri ni bilo nič amaterskega, zaradi naslovnih vlog pa so izstopali Peter Pan, zloglasni kapitan Kljuka, v katerega se je prelevilo dekle, deklica Wendy in mala Zvončica. Z uigrano igro, ki jo je re-žiral režiser in vodja projekta StarTsLab Luciano Pasini, so nastopajoči publiko (pa ne le najmlajšo) prepričljivo popeljali največji pustolovščini naproti, na kateri so se srečali z morskimi deklicami v rock verziji, Indijanci, vilami, krokodilom, pirati in glavnim zlikovcem, kapitanom Kljuko. Polna dvorana pa je na koncu z dolgim aplavzom nagradila delo in trud vseh ustvarjalcev mu-zikala. (sč) Predstavo Peter Pan sooblikujejo udeleženci gledališkega krožka StarTsLab V Divači Jan Cvitkovič in njega V Muzej slovenskih filmskih igralcev v najnovejši film Jana Cvitkoviča. Ob 19.30 bo jali njegov Šiška Deluxe, grenko-sladko kon ljih, ki gledalca ne pusti ravnodušnega. Proje vor z režiserjem in scenaristom Janom Cvi ustvarjalno ekipo. Vstopnina 4€. V Rimu »Cefuri raus! Feccia del Si V sklopu rimskega knjižnega sejma Piu danes ob 19. uri predstavili italijanski prevo< Čefurji Raus! Roman Gorana Vojnovica, ki s skih Fužinah, je v italijanščino prevedla Pat je izšla pri založbi Forum. Akustični Garcia za sladokus Ljubitelji puščavskih ritmov, pozor! Jutr no priložnost, da prisluhnete kralju puščavi znanemu pevcu stoner glasbe. V kraju Arbi namreč nastopil John Garcia, lider bendov V no, Unida, predvsem pa pionirjev stoner roka ki velja za najboljšo stoner rok skupino vseh na odru spremlja kitarist Ehren Groban, je v ski turneji, v sklopu katere predstavlja svoje nice v akustični verziji. Lani je namreč izdal tu njim bo ob 20.30 v lokalu Officina degli Ange vec in kitarist Christian Hede Madsen s svoj projektom Bellhound Choirn. Vstopnice za k na licu mesta, stanejo pa 15€. (rd) založba beletrina - Med novostmi tudi prevod romana Fulvia Tomizze Zlo pride s severa / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. decembra 2015 13 ;topa 40 otrok in mladih ?r Pan v Šiška Deluxe Divači prihaja nocoj do v dvorani predva-iedijo o treh prijate-ekciji bo sledil pogo-tkovičem in njegovo jd via da qui« libri piu liberi bodo d literarne uspešnice ;e dogaja na ljubljan-rizia Raveggi. Knjiga ;ce i zvečer imate izred-ikega roka in najbolj zzano pri Veroni bo Vista Chino, Hermai, to je skupine Kyuss, i časov. Garcia, ki ga / teh dneh na evrop-najbolj znane uspeš-idi svoj prvenec. Pred li nastopil danski pe-im novim glasbenim koncert lahko kupite Z včerajšnje predstavitve najnovejših del založbe Beletrina rosa stavila prevajalka Vera Troha. Poudarila je, da je pred desetletji prevod tega znamenitega dela Fulvia Tomizze v svoj knjižni program že uvrstila založba Lipa iz Kopra. Žal pa naj bi splet ne- LJUBLJANA - V prostorih založbe Beletrina na Kersnikovi ulici je včeraj potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavili zadnje knjižne novosti letošnjega leta. Urednik zbirke Mitja Čander je poudaril, da so se tokrat odločili za prevode štirih pomembnih literarnih del, ki so izšla v okviru projekta Zgodbe, ki lahko spremenijo svet. Med njimi je tudi roman Zlo pride s severa istrskega pisatelja Fulvia Tomizze. Na dogodku so predstavili Burmanske dneve izpod peresa Georga Orwella in roman Citadela Antoina de Saint-Exuperya. Avtor spremne besede filozof Mladen Dolar je poglobljeno predstavil roman Samuela Becket-ta z naslovom Mercier in Camier. Med drugim je opozoril, da čeprav gre za avtorjevo zgodnje delo, ki ga večina obravnava kot obrobno, naj bi prav Mercier in Camier moral veljati kot ključno delo pri razumevanju tudi kasnejšega Beckettovega pisanja. »Romana nikakor ne gre brati kot prvo stopnjo ali razvojno fazo misli Samuela Becketta,« je zbrano občinstvo še posvaril Dolar. Roman Zlo pride s severa je pred- mladinska revija O vsem, kar nam pisani junaki Galeba posredujejo Prijateljstvo je nekaj res enkratnega. Pomaga nam vzljubiti našo svojskost in istočasno ceniti različnost bližnjega ter pri vsem tem premagati strahove, ki nas najbolj pestijo. To nam posredujejo marsikatere zgodbe oktobrske številke revije Galeb. Pripoved Erike Cunja o Čajniku in Bengalskemu belemu tigru tako malčkom kot tudi odraslim tenkočutno podari nasmeh iz dna srca. Junaka zgodbe se skupaj zavedata svoje krhkosti in kljub temu, da tiger ne cinglja kot čajnik in čajnik nima tigrove dlake, drug ob drugem izkusita, kaj pravzaprav pomeni sreča. Popolnoma različna med sabo sta si tudi mali deček Iztok in nevsakdanji možic z Lune, Lunček. Maja Furman opisuje, kako fantka navdajata nestrpnost in žalost, ker ga prijatelj za nekaj dni ne uspe obiskati. Ko končno skupaj ležita v postelji, skupaj odkrivata skrivnosti Rimske ceste. Ta nad njima sugestivno zaživi v ilustracijah Ivane Soban. Zanimivih in poučnih zgodb tudi v tokratni številki priljubljene otroške in mladinske revije ne manjka. Veliko izmed teh so zgodbe v nadaljevanju, deset prebranih nadaljevanj pa velja kot ena knjiga za Bralno značko. Nov izziv dveh detektivov iz 4. razreda poteka v znamenju praznovanja Noči čarovnic oziroma Halloweena, ki med mlajšimi generacijami žanje vedno več navdušenja. Aspekte najbolj grozljive noči v letu je predstavil ilustrator Štefan Turk, Helena Jovanovič pa je tokrat Edi-ju in Jordanu zastavila nalogo, da odkrijeta, kam je izginil plastični okostnjak Jaka, ki ga v šoli uporabljajo kot pripomoček pri pouku. Bralci bodo lahko spoznali posebno vrsto škratov. Deklico Emo, glavno junakinjo pripovedi Darinke Kobal, sicer veliko bolj navdušujejo rudniški ali gozdni škratje, vendar pa potem uspe nekako sprejeti tudi nagajive novodobne tiskarske škrate. Ni kaj, v ilustracijah Žive Pahor resda učinkujejo nadvse simpatično. Poleg zgodb so v oktobrskem Galebu na voljo pesmi, dopolnjevanke, igre, ustvarjalne vsebine in poglobitve v številne teme. Pisana je že sama naslovnica, ki jo sestavlja kolaž risb učencev 5. razreda Coš Pinko Tomažič iz Trebč. Kraški »portoni« s kamnitimi oboki in tople barve pročelij tradicionalnih hiš živahno vabijo k branju. Oko ostane med listanjem revije Galeb očarano ujeto, saj te ilustracije popolnoma prevzamejo. Kar naprej bi gledal nočni prizor gozdnih živalic na hrastovih vejah Katerine Kalc, ki je ilustrirala zgodbo Pobegavčki. Zakaj pesem dreves zveni tako žalostno pa razkriva avtor Marko Gavriloski. Tudi tokrat ponujajo sooblikovalci Galeba več praktičnih veščin, v katerih se lahko malčki sami preizkusijo. Klarisa M. Jovanovič ob uvajanju v svet ene izmed najbolj znanih staroslo-venskih jedi, ponuja recept ječmenove kaše. Če pa bi raje spletli košarico za zrela rdeča jabolka in spoznali svet kvačkanja, so za to poskrbele avtorici Nina Kokelj in Sabina Alibegic ter ilustratorka Andreja Peklar. Kreativnosti se lahko prepustite tudi z rubriko Jasne Merku, ki predstavlja lik tržaškega slikarja Avrelija Lukežiča. Kot je zapisala, je bil Lukežič zelo čustven človek. Rad je imel prelivanje barv, zato je svoje risbe s flomastri pogosto predelal z mokrim čopičem. Bi še sami želeli ustvariti lavirano risbo? Če je odgovor pritrdilen, kar vzemite v roke oktobrsko številko Galeba, kjer boste poleg omenjenih vsebin, lahko prebrali še marsikaj pozornost vzbujajočega. (vpa) srečnih naključji, s smrtjo prevajalca in izgubo končne verzije prevoda botrovalo dejstvu, da omenjeni roman slovenskemu bralcu vse do danes ni bil na voljo. Vera Troha je med drugim dejala, da gre za kompleksen roman, za katerega naj bi Tomizza samo za zbiranje potrebnega zgodovinskega gradiva potreboval pet let, za pisanje pa še dodatni dve leti. Med drugim je opozorila na bivalenten odnos med osrednjim protagonistom romana škofom Petrom Pavlom Vergerijem in Primožem Trubarjem. »Pred tridesetimi leti sem pisal spremno besedo prav za prevod tega romana v hrvaški jezik. Počaščen sem in v veliko čast mi je, da sem to delo lahko opravil tudi za slovensko izdajo,« so bile prve besede, ki jih je ljubljanskemu občinstvu namenil pisec spremne besede Milan Rakovac. Rakovac se je v nadaljevanju spustil v zgodovino Istre in osvetlil tiste pomembnejše mejnike, katerih dedič je bila ne nazadnje (tudi) reformacija. Med drugim je opozoril na v javnosti pogosto povsem neupravičeno spregledan vpliv Vergerija na delovanje Antuna Dalmate, Matije Vlači-ca, kot tudi Primoža Trubarja. »Fulvio Tomizza je bil velik slovenski, hrvaški in italijanski pisec,« je ob koncu še dejal Rakovac. RoŠa filmi@primorski.eu GREMO V KINO Mon roi (Moj kralj) Francija 2015 Režija: Maiwen Igrajo: Vincent Cassel, Emmanuelle Bercot, Louis Garrell in Isild Le Besco Ocena: ★★★★ Tony spoznamo na smučanju, ko se spušča po progi in pade. Hudo si poškoduje koleno, kar jo za več tednov prisili, da se posveti rehabilitaciji. Iz Pariza se odpravi v zdravilišče na jug Francije in tam telovadi, plava, na novo krepi mišice in vezi. Ob fizioterapiji, ki je zelo zahtevna, se bori tudi s spomini in preteklostjo, ki jo v dolgih dneh okrevanja premleva in na novo podoživlja. Rehabilitacija kolena postane kmalu rehabilitacija srca in tako preko flashbackov spoznamo Georgia, zelo očarljivega moškega. On je gostinec in vodi trendi restavracijo v Parizu; ona pa odvetnica, ki dela v priznani pisarni. On vsaj navidez nima družine, ampak skupino zelo dobrih prijateljev, Tony pa ima očeta, brata in sestro, ki so ji vseskozi ob strani ... in še sreča, da jih ima. Tako izvemo o Georgiu, predvsem pa o njunem srečanju in njuni ljubezni, s Tony skušamo razumeti, kje in kaj se je zataknilo. Nadaljevanje tega pa je film. Zgodba o psihološkem nasilju, ki ga Georgio izvaja z neverjetno lahkoto in ki je kljub nenehnemu iskanju ljubezni predvsem zelo zaljubljen v samega sebe in v svojo svobodo. Mon roi ima to značilnost, da je povečini zelo všeč ženskam, a veliko manj moškim. Najbrž zato, ker deluje kot nekakšno ogledalo, v katerem se moški del občinstva ne mara zrcaliti; ženska publika pa ima seveda do vsega drugačen pristop. Filmu se pozna, da ga je vodila ženska roka: Maiwen, devetintridesetletna francoska režiserka, ki je pred štirimi leti prepričala z delom Polisse. Tokrat se je lotila pripovedi o paru sredi štiridesetih let, oziroma, kot je sama obrazložila, zgodbe, ki jo je že dolgo nosila v sebi in se končno odločila, da jo ponudi tudi ostalim. Emmanuelle Bercot je za interpretacijo prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo. Georgio pa je mogoče do danes najboljša vloga Vincenta Cassella. (Iga) Četrtek, 10. decembra 2015 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Pred krizo je bilo mesečno zaposlenih 1800 delavcev, danes jih je okoli tisoč Razpolovljeno gradbeništvo »Pred krizo je bilo v goriški pokrajini mesečno zaposlenih 1800 gradbenih delavcev, zdaj jih je le med 900 in 1000. V zadnjih treh letih se je upad njihovega števila zaustavil; opažamo prve znake oživljanja gradbenega sektorja, čeprav bo za izhod iz kriznega stanja potrebnih od pet do deset let.« Kakšno je stanje gradbeniškega sektorja v goriški pokrajini, nam je včeraj razložil Ful-vio Calligaris, predsednik ustanove Forme-dil, ki skrbi za usposabljanje gradbenih delavcev. Po njegovih besedah se kažejo prvi pozitivni učinki ukrepov, ki jih je sprejela dežela, da bi pomagala družinam pri nakupu prvega stanovanja in pri njegovem obnavljanju, hkrati je Calligaris prepričan, da bi morale pokrajina in ostale krajevne uprave več vlagati v javna dela. »Približno 60 odstotkov gradbenih del je opravljenih v zasebnem sektorju, za 40 odstotkov pa poskrbijo javne uprave. Če izvzamemo turizem z Gradežem na čelu in trži-ško ladjedelnico, je gradbeništvo izredno pomemben gospodarski sektor v goriški pokrajini in prispeva velik delež bruto domačega proizvoda. Vsak evro, vložen v gradbenem sektorju, moramo pomnožiti za desetkrat, da razumemo učinek gradbeništva na ekonomijo; ko gradimo hiše, dobijo delo tudi obrtniki, dobavitelji, trgovci,« poudarja pomen gradbeništva Calligaris; njegove besede potrjuje Giulia Castellan, direktorica ustanove Formedil in odbora CPT (Comitato parite-tico territoriale per la prevenzione infortuni, l'igiene e la sicurezza sul lavoro), ki je odgovoren za preprečevanje nesreč v gradbeništvu. Obema ustanovama s sedežem v obrtni coni ob koncu Svetogorske ulice je treba dodati še zavod Cassa edile, ki zagotavlja socialne storitve delavcem v gradbenem sektorju. »Pred krizo je skupni letni dohodek vseh delavcev iz goriške pokrajine znašal 17 milijonov evrov; danes znaša približno deset milijonov,« pravi Castellanova in pojasnjuje, da zavod Cassa edile dvakrat letno izplačuje gradbenim delavcem dodatek. »Gradbena podjetja predvidene zneske nakažejo nam, mi pa jih zatem dvakrat letno izplačamo delavcem. Zavod krije tudi zdravstvene stroške delavcev in njihovim otrokom zagotavlja štipendije,« dodaja. Tudi sami so imeli kar nekaj težav ob zaključku gradnje nakupovalnega središča Tiare v Vilešu. Nepremičninska družba Arco ni poravnavala vseh obveznosti do svojih podizvajalcev, tako da se je veliko gradbenih podjetij znašlo v krizi. Nekatera so propadla. Med njimi jih je tudi nekaj iz goriške pokrajine, največ pa iz Veneta in Brescie. »Zavod Cassa edile je vključen v več stečajnih postopkov, saj terjamo denar, ki ga je v obliki dodatkov treba izplačati delavcem,« poudarja Giulia Castellan. (dr) EDILTROPHY Gradbena delavca zmagala v Bologni Gradbena delavca, ki sta se izpopolnjevala pri goriški ustanovi For-medil, sta osvojila prvo mesto na oktobrskem tekmovanju Ediltrop-hy v Bologni. »Zmagali smo nagrado na področju varnosti in kakovosti, ki je bila namenjena mladim. Našo ekipo sta sestavljala obrtnik Leonardo Bulfone in Thaqui Nuhi, uslužbenec gradbenega podjetja Goni,« pojasnjuje direktorica For-medila Giulia Castellan. Tovrstna tekmovanja prirejajo vsako leto v drugem kraju po Italiji, nanj se uvrstijo ekipe, ki osvojijo prvo mesto na deželni ravni. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo devet ekip, ki so jih sestavljali zidarski mojstri, in enajst ekip, v katerih so bili mladi. gorica - Izbrali sedem tehnikov Za večjo varnost Obiskovali bodo gradbišča in preverjali upoštevanje varnostnih predpisov Da bi bila varnost gradbenih delavcev povsem zagotovljena, bodo z januarjem gradbišča na območju goriške pokrajine obiskovali tehniki odbora CPT - »Comitato paritetico territoriale per la prevenzione in-fortuni, l'igiene e la sicurezza sul la-voro«, ki je odgovoren za preprečevanje nesreč v gradbeništvu. »Novembra smo se dogovorili s sedmimi tehniki, ki bodo obiskovali gradbišča in preverjali, ali odgovarjajo varnostnim predpisom. Z nasveti jim bodo pomagali, da izboljšajo varnostne razmere; po prvem obisku se bodo še enkrat vrnili in preverili, ali so bila njihova priporočila upoštevana. Seveda naša dejavnost ne nadomešča kontrol, ki jih izvajajo pristojne ustanove, vsekakor pa je izredno pomembno, da gradbenim podjetjem pomagamo pri spoštovanju predpisov, še preden bi prišlo do njihovih kršitev in nesreč,« pravi direktorica odbora CPT Giulia Castellan. Tehniki bodo obiskovali gradbena podjetja, ki so povezana z zavodom Cassa edile, njihovi obiski bodo brezplačni. Dejavnost tehnikov bo koordiniral Maurizio Quaglia iz odbora CPT. gorica - Zidarski poklic Mlad arhitekt se težje zaposli Med mladimi iz goriške pokrajine ni velikega zanimanja za zaposlitev v gradbenem sektorju. »Polovico delavcev predstavljajo tuji državljani, čeprav je v gradbenem sektorju kar nekaj možnosti za zaposlitev. Še zlasti v današnjih časih, ko pričakujemo čim prejšnji konec splošne gospodarske krize. Dogaja se, da je veliko težje priti do zaposlitve mlademu arhitektu kot kvalificiranemu delavcu. V gradbeništvu je veliko priložnosti - od restavriranja starih poslopij in pleskarskih del do nameščanja mavčnih plošč in izolacij,« poudarja Fulvio Calligaris, predsednik ustanove For-medil, ki skrbi za izobraževanje in usposabljanje gradbenih delavcev. »Formedil prireja šestnajsturne tečaje, ki so osnova za opravljanje zidarskega poklica. Poleg tega ponujamo tudi specifična usposabljanja, ki trajajo tisoč ur. Na žalost na Goriškem nimamo poklicnega zavoda, ki bi omogočal triletno izobraževanje gradbenih delavcev takoj po nižji srednji šoli. Tovrstna zavoda sicer delujeta v Trstu in Vidmu,« pravi Calligaris in pojasnjuje, da na tečajih in usposabljanjih goriškega zavoda Formedil letno našte-jejo okrog tisoč vpisanih. Med njimi je malo mladih, okrog petdeset odstotkov gradbenih delavcev pa predstavljajo tuji državljani. Zavod Formedil pri svojih tečajih posebno pozornost posveča varnosti. V zadnjih časih je prišlo do novosti glede gradbenih del nad dvema metroma od tal. Gradbeni delavci bodo morali biti po novem vedno zavarovani, na primer pripeti z varovalno vrvjo. »To bo preprečilo cel kup nesreč; ravno pred nekaj dnevi je v Gradežu s strehe padel moški, ki je popravljal anteno. Ko bi bil primerno zavarovan, bi se ne zgodilo nič hudega,« poudarja Calligaris. Da bi gradbena podjetja seznanili z novostjo, prirejajo javno srečanje, ki bo jutri med 15. in 18. uro na sedežu Formedi-la v obrtni coni ob koncu Svetogorske ulice. Poleg Calligarisa bodo spregovorili inženir Giacomo Bartelloni, direktorica Formedila Giulia Castellan in inženir Paolo Manca. (dr) Na sedežu Formedila v obrtni coni ob koncu Svetogorske ulice izobražujejo in usposabljajo gradbene delavce fotod.r. nova gorica - Na delu je torbičar V zadnjih dneh napadene tri ženske S pretvarjanjem, da potrebuje pomoč, je neznanec pridobil pozornost mimoidoče 59-letne ženske. Ko se mu je ta v podhodu ene od garažnih hiš v Gradnikovi ulici v Novi Gorici približala, da bi mu pomagala, je moški sunkovito skočil, ji iz rok iztrgal torbico in stekel proti centru mesta. To pa ni bil edini tovrstni dogodek, o katerem je bila novogoriška policija obveščena v ponedeljek zvečer. Dobro uro za tem, okrog 20.20, je neznanec skušal na Kidričevi ulici iz rok 22-letnice iztrgati torbico in nakupovalno vrečko, a mu to ni uspelo. Moški je po dejanju zbežal čez park ob novogoriški avtobusni postaji. V obeh primerih sta priči napadalca opisali kot moškega visoke postave v temnih oblačilih, čez glavo je imel poveznjeno kapuco. Policisti napadalca včeraj še niso izsledili, ne izključujejo pa povezanosti teh dveh dogodkov s tistim, ki se je zgodil prejšnji teden v sredo, ko je na Kidričevi ulici neznanec z nožem v roki pristopil do 43-let-ne ženske in jo odrinil, da je padla na tla. Pri tem ji je iz rok iztrgal torbico z dokumenti, gotovino in mobilnim telefonom. Moški je stekel v smeri Ulice Gradnikove brigade, za njim pa so se pognali tudi ženska in dva naključna občana. Storilca sicer niso uspeli ujeti, je pa ta med begom odvrgel plen in nato izginil neznano kam. Morebitne očividce vseh treh dogodkov pozivajo, naj pokličejo na novogo-riško policijo. (km) gorica - Umberto Parisi je imel osemdeset let Usodno prečkanje V torek zvečer ga je na križišču pri Rdeči hiši zbil avtomobil s slovensko registracijo Reševalci na kraju nesreče bumbaca Pri Rdeči hiši v Gorici se je torek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje osemdesetletni Goričan Umberto Parisi. Do nesreče je prišlo okrog 19. ure nedaleč od krožišča med ulicama Kugy in Alviano, kjer naj bi moški prečkal cesto, vendar ni še pojasnjeno, ali je to storil na prehodu za pešce ali kje drugje. Moškega je zadel avtomobil tipa Audi A6, ki ga je upravljal 49-letni slovenski državljan M.K. iz Šempetra-Vrtojbe. Osemdesetletnik je po trčenju padel na tla in se močno udaril v glavo. Na kraj so prihiteli reševalci iz službe 118, ki so poškodovancu nudili prvo pomoč kar na prizorišču nesreče. Moškega so na- to odpeljali z rešilcem v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. Kljub prizadevanju zdravnikov, da bi mu rešili življenje, so bile telesne poškodbe -zlasti zaradi udarca v glavo - prehude. Umrl je okrog 23. ure. Nesreči naj bi botrovala slabša vidljivost zaradi goste megle, ki je kar nekaj težav povzročila tudi prometnim policistom med ugotavljanjem dinamike trčenja. V torek zvečer je do nesreče prišlo tudi na avtocesti A34, nekaj metrov pred štandreškim krožiščem. Voznik avtomobila Opel corsa je izgubil nadzor na vozilom in trčil v obcestno ograjo; k sreči jo je odnesel brez hujših posledic. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. decembra 2015 15 gorica - Med Andrejevim sejmom Raštel potrdil svoj razvojni potencial Avgusta smo pisali o krizi Raštela, saj smo v nekdaj izredno živahni ulici našteli 26 zaprtih in 22 odprtih trgovin. Raštel je nato oživel med septembrskimi Okusi na meji in v prejšnjih dneh svoj razvojni potencial potrdil med Andrejevim sejmom. Z odprtjem nekaterih trgovin, ki že dalj časa samevajo, v obliki eno-gastro-nomskih kotičkov so še enkrat zadeli v polno. Za omenjeno formulo so se odločili že med septembrskimi Okusi na meji, ko je Gorico preplavilo pravo morje obiskovalcev, zaradi česar je takratni uspeh neponovljiv v normalnih razmerah. Med petkom in torkom smo po Ra-štelu opazili predvsem Goričane in domačine; v veselem vzdušju so se zadrževali v devetih začasnih lokalih, ki so svoja vrata odprli sočasno s prisotnostjo Andrejevih stojnic. Ponekod so si obiskovalci privoščili polenovko, piščanca na žaru ali kako drugo domačo jed; izbirali so tudi med dim-ljenim in goriškim domačim pivom. Naj- Praznično osvetljeni Raštel (levo) in očarljivi notranji dvor Hiše Ungerspach (zgoraj) foto a.v. večjega uspeha so bila deležna krajevna vina, ki so jih točili v raznih krajih. Pestra izbira je bila na voljo v nekdanji trgovini La-rise, kar nekaj ljudi je obiskalo tudi Hišo Simon Volker Von Ungerspach, kjer je združenje Autoktona priredilo štiridnevno po- Občina si prizadeva, da bi za oživitev stare mestne ulice pridobila deželni denar, toda nujno potreben je doprinos zasebnikov kušnjo vin; na njej je sodelovalo šestnajst vinarskih podjetij iz Brd, iz Vipavske doline in s Krasa, ki so se jim pridružile še tri vinoteke. Srednjeveška stavba iz leta 1441 je dobesedno očarljiva in nima česa zavidati najlepšim palačam, ki jih najdemo v evropskih prestolnicah, upati je seveda tre- ba, da bodo njihov potencial še izkoristili v bližnji prihodnosti. Med Andrejevim sejmom je ponovno zaživela tudi Hiša Zoran oz. Hiša Misc-hou, v kateri ni zmanjkalo glasbe; za nekoliko bolj »disko« vzdušje so poskrbeli upravitelji lokala Fabrika v Novi Gorici, ki so zasedli prostore nekdanje trgovine Krainer. Ponovno smo v Raštelu opazili člane solkanskega konzorcija za zaščito zapuščenih vinogradov, slovenski ponudniki v omenjenih lokalih so poskrbeli za popolnoma dvojezično oglaševanje. Kaj pa lahko pričakujemo v Raštelu, potem ko se je Andrejevo praznovanje zaključilo? Nekaj začasnih lokalov bo v prihodnjih tednih še naprej obratovalo ob vikendih v okviru Goriškega decembra 2015. Podžupan Roberto Sartori je prejšnji teden tudi napovedal, da si občinska uprava prizadeva za pridobitev dodatnih deželnih prispevkov za oživitev Raštela. Zavedati se pa je treba, da so številne nekdanje trgovine potrebne korenitih obnovitvenih del, saj drugače ne odgovarjajo predpisom. Stara goriška ulica ima torej velik razvojni potencial, vendar potrebuje naložbe in podjetnike, ki vanjo verjamejo. Drugače tvegamo, da bodo lepo razsvetljene izložbe na ogled le par dni na leto in da bomo zaradi tega jamrali o novi izgubljeni priložnosti. Albert Voncina gorica - Pod lipami David Bandelj Od jezika do šole Med mladimi so dnevnike nadomestila družbena omrežja - Je spakedranščina sprejemljiva? Goriški pisec in pesnik David Bandelj, sicer pa šolnik in vzgojitelj, je prejšnji četrtek gostoval na Srečanju pod lipami v dinamičnem pogovoru s filologinjo Jadranko Cergol, zaposleno na koprski univerzi. Skupaj sta se predstavila publiki več kot tridesetih poslušalcev s tremi Bandeljevimi deli. Dve monografiji je končal pisati leta 2008 in NOCOJ POD LIPAMI Zadružno bančništvo Nocojšnje Srečanje pod lipami bo potekalo na temo zamejskega zadružnega bančništva. Organizatorja - Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič - bosta z začetkom ob 20. uri gostila predsednika Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Roberta Devetto ter predsednika Zadružne kraške banke Adriana Kova-čiča. Soočanje v komorni dvorani centra Bratuž bo vodil Julijan Čavdek. 2010, tretje delo pa je izšlo lani. Najprej sta spregovorila o predelani in skrajšani diplomski nalogi, v kateri se je bil avtor posvetil dnevniški literaturi na Slovenskem ter v Evropi in svetu. Sam ne piše dnevnika, saj je službeno in družinsko preobremenjen; ne more žrtvovati tudi nočnega spanja, da bi si zapisoval doživljanja ali še vedno bral svetovne ustvarjalce, kot je bilo v obdobju študija na višji srednji šoli in na vseučilišču. Omenil je dnevnike Alojza Rebule, politično varianto Edvarda Kocbeka, dnevnike slovenskih vojakov med prvo svetovno vojno, ki so ga prevzeli zaradi tragičnega prehajanja od navdušenja do razočaranja, nadalje psihoanalitično in realno Bartolovo dnevniško varianto ter dopisno obliko Ane Frank, ki si je sogovornico izmislila. Danes prevladuje med mladimi do trideset let nova, posebna oblika beleženja vsakodnevnega dogajanja, ki poteka preko elektronskih družbenih omrežij. Več kot v preteklosti se zaradi tega sprašujemo, koliko je v dnevniških zapiskih realnega in koliko izmišljenega. Jadranka Cergol in David Bandelj na srečanju v centru Bratuž fotol.k. Druga publikacija zaobjema članke iz različnih obdobij, v katerih se avtor sooča s številnimi publicisti različnih manjšinskih okolij. Največ sta se sogovornika v tej točki posvetila zamejskim piscem kratke proze in daljših besedil, ki pišejo najprej v manjšinskem jeziku, nato pa preidejo s prevodom ali povsem izvirno v jezik večinskega naroda. Velja tudi obratno. Ne gre le za Primorsko. Pravzaprav je na Koroškem pojav starejši in izrazitejši. V Italiji se slovenski pisci bolj poistovetijo s slovenščino v primerjavi z italijanščino, ni pa enako na Koroškem v zvezi z nemščino. Zanimivo je, da ne poznamo prehajanja na drugi jezik med Italijani v Istri. Gre za večkulturnost oziroma medkulturnost ali za asimilacijo zaradi ob- gorica - Otroški in mladinski zbori Mala Cecilijanka, »na odru prepeva naš edini zaklad« Otroški zborček med nastopom (zgoraj), Dario Bertinazzi (spodaj) Radoživost otrok in mladih, ki so v nedeljo prepevali na odru Male Cecili-janke v Kulturnem centru Lojze Bratuž, je bila nalezljiva, kar je publika izkazovala z glasnim ploskanjem po koncu vsakega nastopa. V dvorani je bilo vseskozi veselo in praznično. Uvodoma je napovedovalka Karin Vižintin pozdravila prisotne, med njimi še posebej Daria Bertinazzija, predsednika goriškega Združenja cerkvenih zborov, Franco Padovan, predsednico Zveze slovenske katoliške prosvete in Sveta slovenskih organizacij za Goriško, ter Marka Tavčarja, predsednika tržaške Zveze cerkvenih pevskih zbor. Občinstvo je nagovoril Bertinazzi v imenu organizatorja tradicionalne decembrske pevske revije. »Kakšen smisel imata danes besedi "tradicionalen" in "vsakoleten"?« se je vprašal: »V globaliziranem svetu, kjer se z dotikom tipke znajdemo na drugi stani sveta in z domačega kavča gledamo, kaj počenjajo ljudje v Novi Zelandiji, Avstraliji ali Ameriki, je postala tradicija skoraj greh. Danes je pomembna le sedanjost, trenutek. Kar je bilo nekoč tradicionalno, je postalo projektno, kratkotrajno. Ni več pomemben pogled v prihodnost - prihodnost naše skupnosti. Ta se ni ohranila do danes, ker je živela za sedanjost, temveč bumbaca ker je gledala v prihodnost s tem, da je vzgajala svojo mladino k pripadnosti narodu, k vrednotam krščanstva in k odgovornosti posameznika do kraja, kjer živi, do društva, župnije in skupnosti, ki ji pripada. Mladi, ki bodo danes stopili na oder, so edini zaklad, ki ga imamo,« je opozoril govornik in pozval: »Dajmo jim možnost, da v naši skupnosti dorastejo, naučimo jih odgovornosti do našega slovenskega bogastva.« Na odru pred nabito polno dvorano - za vse ni bilo dovolj sedežev - je nato zapelo dvanajst otroških in mladinskih zborov iz Goriške. jektivnih političnih silnic? Pogosto gre enostavneje za tržno vprašanje: slovenski jezik številčno utesnjuje naklado in prodajo. Lepše se sliši, da gre za evropeizacijo, a kaj ko na njen račun postaja slovenščina vse bolj obrobna. Podobno zveni, ko si postavimo vprašanje o časovni prednosti kokoši ali jajca in obratno. Z jezika je pogovor zdrsnil na šolo in oblikovanje identitete, ki je najpogosteje zelo zapleten pojav. Naj bo slovenska šola v Italiji zgolj jezikovno ali tudi »narodno« vprašanje? Naj bo le jezikovno izobraževalna ali tudi narodno vzgojna? Drugo inačico najpogosteje pogojuje stopnja znanja in razširjenosti slovenskega jezika: če se je potrebno v prvih razredih posvečati šele začet- nemu besednemu zakladu, je pojavnost zavesti še precej daleč. Nadaljnji dvom: naj dajemo prednost osrednjemu slovstvu ali manjšinsko obrobnemu, ki nam je bližje? Sistematizacija v tem smislu je še daleč, vsekakor pa naj prevladuje splošna slovenska literatura zaradi povezave z vsem slovenskim prostorom. Tretji sklop pogovora se je usmeril v zbirko peščice pesmi, ki jih je Bandelj objavil tudi v italijanskem prevodu na spodbudo iz italijanskega okolja. Prijatelj Giovanni Fierro mu je posredoval zamisel o nekakšnih goriških pesniških razglednicah. Pet utrinkov je prevedla Jolka Milič, opremljeni pa so s posnetki goriških pejsažev. Fierro ni tešč na področju dvojezičnega izdajanja; pred leti je s podpisanim oblikoval in izdal zbirko z naslovom Prepletanja - Intrecci. Publika se je na izvajanja živahno in številčno odzivala s stališči, dvomi, vprašanji in domnevami. Naj bi se res sprijaznili z opuščanjem dvojine in celo srednjega spola? Naj bi res doživljali vnašanje nemogočih tujk kot razvoj jezika? Naj sprejmemo spakedranščino na Facebooku z razlago, da gre za narečje? Pred nekaj desetletji so podpisanega hoteli prepričati, da sodi stavek »Paširaj balu, da ju cbnem u portu« v do-berdobsko narečje. Ta teden sta dva ta trenutek med najodmevnejšimi zamejskimi tekmovalci med TV pogovorom dejala: »Hočem prestopiti k bolj impenjativni ekipi« oziroma »Bom ostala v ambitu iste panoge.« Aleluja. (ar) 1 6 Četrtek, 10. decembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Centralna čistilna naprava Koren ne bo še čist Torkovo odprtje centralne čistilne naprave v Vrtojbi so poleg slovenske ministrice za okolje in prostor Irene Majcen pospremili tudi številni predstavniki lokalne politike in gospodarstva ter predstavniki oblasti iz sosednjega goriškega prostora: poleg predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghette sta se slovesnosti udeležila še podpredsednica Mara Černic in goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki so odprtje čistilne naprave pozdravili kot pomembno pridobitev. Dejstvo, da so se no-vogoriške (pa tudi šempetrske, mirenske ...) odplake izlivale neposredno v čezmejne vodotoke, je namreč dolga desetletja predstavljalo kamen spotike v slovensko-itali-janskih odnosih. Če čistilna naprava ne bi bila pravočasno zgrajena, ne bi bili ogroženi le evropski milijoni - od skupne vrednosti 41 milijonov evrov, je bilo 28,7 milijona evrov sredstev iz Kohezijskega sklada EU, država je prispevala 5, sodelujoče občine pa 7,5 milijonov evrov -, v zraku so resno visele sankcije s strani Bruslja zaradi nedoseganja ciljev na mednarodni reki in poslabševanja stanja ter zahtevek plačila stroškov zaradi čiščenja posledic onesnaženja in degradacijo okolja ob Soči, ki ga je v višini milijona evrov Sloveniji izstavila Italija. ITALIJA ZAHTEVA MILIJON EVROV »Ves čas smo si prizadevali, da do tega z italijanske strani ne bi prišlo. Pa vendar, zaradi zakasnitev in vsega, kar je bilo povezanega s tem, so Italijani ta zahtevek potem materializirali,« je za Primorski dnevnik v torek povedal Mitja Bricelj, predsednik slo-vensko-italijanske stalne komisije za vodno gospodarstvo. »Globoko upam, da smo z današnjo otvoritvijo dokazali resnost slovenske strani za ureditev problema in nadgra-ditev standardov, ki so sedaj boljši kot kdaj-koli tudi na italijanski strani in da je to naš vložek v resnost pristopa za ravnanje z vodnimi viri, ki so čezmejni in da bo italijanska stran to vzela na znanje,« pristavlja Bricelj, ki je optimističen tudi glede razpleta »bruseljskih« groženj: »Prepričan sem, da je zadeva sedaj zaključena in da so ti standardi doseženi. Upam, da jih bomo tako ali drugače nadgradili z ureditvami, ki bodo omogočale migracijo ribjih vrst. Tukaj pa so na potezi italijanski kolegi zaradi jezov, ki so dol-vodno na Soči, gorvodno pa tudi mi. Čaka nas še precej dela. Bistveno pa je, da se je z odprtjem čistilne naprave onesnaženje občutno zmanjšalo.« V KOREN ŠE VEDNO GORIŠKE ODPLAKE Ko bo centralna čistilna naprava Nova Gorica delala na polno - to naj bi se uresničilo okoli božiča -, bodo Koren, Vrtojbi-ca, Vipava na slovenski strani čisti, zagotavljajo pristojni iz novogoriškega podjetja Vodovodi in kanalizacija, ki upravlja z napravo. Da bo Koren tudi v celoti čist, pa mora ukrepati še goriška občina. Po besedah Mare Černic na italijanski strani Koren onesnažuje okrog 170 gospodinjstev, ki niso priključena na kanalizacijski sistem, torej se njihove odplake iztekajo neposredno v potok. »Obstaja večji projekt, za katerega ima občina Gorica že dlje časa - nekje med 10 in 15 let - ustavljena finančna sredstva v višini 25 milijonov evrov. Gre za večji projekt izgradnje nove kanalizacije in za poseg v urbano okolje mesta Gorica. Upam, da se bo občina Gorica projekta čim prej lotila, v tem trenutku je narejena samo projektna dokumentacija,« je za Primorski dnevnik povedala Černičeva in torkovo odprtje čistilne naprave v Vrtojbi komentirala z besedami: »Odprtje sprejemamo z velikim zadovoljstvom in zaupanjem v prihodnost. Sedaj imamo dodatno spodbudo, da peljemo naprej naše projekte, kajti kateri koli okolj-ski projekti, ne glede na kateri strani so, pri- Ministrica si ogleduje objekte (zgoraj), Gherghetta je bil med govorniki (levo) k.m. Pričakujejo tudi čistejšo Vipavo Odprtja centralne čistilne naprave s 50.500 populacijskimi enotami, o kateri se na Goriškem govori že štiri desetletja, so se razveselili tudi župani Nove Gorice, Mirna-Kostanjevice in Šempetra-Vrtojbe. Za potrebo investicije se je v teh občinah zgradilo skupno skoraj 19 kilometrov nove kanalizacije, 12 črpališč, 27 razbremenilnih bazenov in štirje zadrževalni bazeni in centralna čistilna naprava. »Ta bo prispevala tudi k manjši poplavni ogroženosti obeh Goric, vodotoki, ki so bili močno poškodovani zaradi onesnaženja, pa bodo v nekaj letih postali lahko tudi turistično zanimivi,« je poudarila ministrica Irena Majcen. »Gre za največjo investicijo zahodno od Ljubljane, ki bo imela pozitivne učinke tudi na čezmejno sodelovanje z občino Gorica,« je dejal novogoriški župan Matej Ar-čon in dodal, da je ena od dodanih vrednosti projekta izpeljava kanalizacijskega voda med Sveto Goro in Grgarjem. »Ujeli smo zadnji vlak, v naslednji evropski perspektivi sredstev za takšne projekte ne bo več,« je opozoril Milan Turk, župan šempetrsko-vrtojbenske občine; ta je skoraj v celoti priključena na kanalizacijsko omrežje, ki se steka v čistilno napravo. Po celotni dolžini občine poteka glavni kanalizacijski vod iz Nove Gorice proti Vrtojbi. V občini so med drugim pridobili slabih 7 kilometrov na novo zgrajene fekalne kanalizacije. Štirje objekti čistilne naprave stojijo na meji med občinama Šempeter-Vrtojba in Miren-Ko-stanjevica: servisni objekt je v Vrtojbi, ostali trije, kjer poteka mehansko čiščenje, biološko-membransko čiščenje in dehidracija blata, pa v Mirnu. Mirenski župan Mauricij Humar pravi: »Miren, Ore-hovlje in del Vrtoč so sedaj priključeni na to čistilno napravo, imamo pa še majhno čistilno napravo v Biljah. Z leti naj bi se na centralni objekt priključila tudi ta.« V Mirnu in Orehovljah so pridobili 10,5 kilometrov na novo izgrajene kanalizacije, nekaj nad 5 kilometrov obnovljenega vodovoda ter nov most v središču Mirna, kjer Vipavo prečka tlačni vod. »V Mirnu in Orehovljah pričakujemo bistveno čistejšo Vipavo. Vrtojbica je bila tako rekoč odprt fekalni kanal,« spominja župan. Z vzpostavitvijo pogojev za čistejšo Vipavo si župani okoliških občin (Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kosta njevica, Ajdovšči na, Vi pava, Renče-Vogrsko in Sovodnje) obetajo revitalizacijo reke ter oživitev turizma ob njej. V ta namen so občine ustanovile Svet za Vipavo in projektno skupino, ki bo pripravila načrt. (km) spevajo za celoten teritorij.« »Tudi mi bomo opravili svoj del, da bosta Koren in Soča postala čista in zdrava,« je na otvoritveni slovesnosti zagotovil Gherghetta in dodal: »Pozorno smo sledili dvema večjima projektoma v Sloveniji: izgradnji hitre ceste Razdrto-Vipava in projektu čistilne naprave. V čast mi je, da sem bil prisoten na obeh pomembnih odprtjih. Vsak vaš uspeh je pomemben rezultat tudi za naše okolje in si ga malce prisvajamo tudi mi, čeprav je seveda čisto vaš.« SKUPAJ ZA ODVODNJAVANJE Na slovenski strani se obeta še nekaj posegov v povezavi z ureditvijo odvodnja-vanja meteornih voda. V kratkem se bodo tega lotili v šempetrski bolnišnici. Na to temo je bilo doslej veliko govora tudi v novo-goriški mestni občini. Kot kaže, bodo tam odvodnjavanje meteornih voda v zahodnem delu mesta urejali v sodelovanju s sosedi. »Kar se tiče odvajanja meteornih voda, bo zanimiv projekt, ki bo v glavnini izveden v Gorici po Škabrijelovi ulici. Tam se tudi medresorna komisija našega ministrstva in Furlanije Julijske krajine dogovarjata, da bi en kanal potegnili vse do križišča med Erjavčevo in Prvomajsko ulico. S tem bi del Nove Gorice razbremenili meteornih voda ter omogočili razvoj in poselitev prostora, ki bo kasneje namenjen za kampus univerze,« pojasnjuje novogoriški župan Matej Arčon. Katja Munih gorica - Prebežniki Župan sprašuje kdo laže »Nekdo očitno laže,« polemično trdi goriški župan Ettore Romoli. Čeprav prihaja v zadnjem obdobju v Gorico nižje število pribežnikov, so z njimi povezane polemike še vedno na dnevnem redu. V središču pozornosti je tokrat resnično število prosilcev za azil, ki naj bi se trenutno nahajali v Gorici, saj podatki prefekture, s katerimi razpolaga župan, še zdaleč ne sovpadajo s številkami, ki jih navajajo združenja prostovoljcev. »S prefekture so nam danes sporočili (včeraj op.av.), da je v Gorici v tem trenutku 153 prosilcev za azil, od katerih jih je 123 nastanjenih v domu Nazareno. Le 30 naj bi jih torej bilo izven konvencije, kar pomeni, da zanje ni poskrbljeno v uradnih objektih. Dom Fai-dutti naj bi bil po mojih podatkih prazen, kar naj bi veljalo tudi za bivalne kontejnerje, ki so jih Zdravniki brez meja namestili na dvorišču nekdanjega središča San Giuseppe v Podturnu. Na današnjem srečanju z Zdravniki brez meja pa so nam njihovi predstavniki povedali, da je včeraj (predvčerajšnjim op.av.) v šotorih pri Madonini prespalo kar 80 beguncev,« je včeraj povedal župan Et-tore Romoli in izstrelil strupeno puščico proti prostovoljnim združenjem, ki pomagajo prosilcem za azil. »Ali laže prefektura ali prostovoljci; ali pa pre-bežniki prespijo tam, kjer jim najbolj ugaja, kjer imajo prijatelje. V Gorici beležimo v teh dneh najnižje število beguncev v zadnjih mesecih, tako da je stanje skorajda normalno oz. človeško. Ne bi rad, da bi zdaj kdo brezupno iskal nove begunce, tako da bi z njimi opravičil svojo prisotnost in denarna sredstva, ki jih je vložil v sprejemanje prebežnikov,« zaključuje Ettore Romoli. Na številke, ki jih navaja goriški župan, odgovarja direktor nadškofijske Karitas Paolo Zuttion. »Prostovoljci mi potrjujejo, da je 70 beguncev včeraj (predvčerajšnjim op.av.) prespalo v šotorih pri Madonini, 10 pa v domu Fai-dutti. Danes (včeraj op.av.) pa so nastanili 28 prosilcev za azil v dom Nazare-no,« pojasnjuje Zuttion. Torej kdo laže? Včerajšnji odziv Yannicka Julliota, ki je odgovoren za goriško ekipo Zdravnikov brez meja, je diplomatski in hkrati enostaven. »Za natančne številke je treba vprašati Karitasove prostovoljce. Župan razpolaga s številkami, ki mu jih posreduje prefektura, glede razlike v navedenih podatkih pa je najverjetneje treba upoštevati prebežnike, ki niso še uredili potrebne dokumentacije za vložitev prošnje za azil,« pravi Julliot. (av) GORICA »Solidarno mesto« Solidarnostne nabirke hrane, ki so jih člani goriškega Leo Cluba - mladinskega odseka združenja Lions Club Gorizia Host - izvedli v raznih goriških veleblagovnicah, so bile uspešne. Z materialno pomočjo, ki so jo nabrali, so pomagali enajstim goriškim družinam v stiski. Tem so člani Leo Cluba darovali tudi nekatera lastna oblačila. Solidarnostno akcijo je izpeljalo tudi goriško združenje Gusto e cultura, ki je zbralo 1.000 evrov, s katerimi bodo denarno pomagali trem družinam v stiski. »Te pobude dokazujejo, da je Gorica solidarno in gostoljubno mesto. Med nami je veliko dobrosrčnih ljudi, ki ne iščejo medijske pozornosti in skrbijo tudi za domače družine v stiski, ne pa zgolj za prebežnike,« pravi občinska od-bornica Silvana Romano. (av) pevma-rupa - 83-letna Marica Bensa Kosič Zadnje slovo s pesmijo Skupaj z možem Andrejem sta uspešno razvijala trgovsko dejavnost v mestu - Bila je steber pevskih zborov S pogrebno mašo v cerkvi v Pevmi in s pokopom na pokopališču v Rupi so se včeraj družina, sorodniki, prijatelji in znanci poslovili od Marije - Marice Ben-sa, poročene Kosič, ki je umrla v ponedeljek na svojem domu na goriški Livadi. Tam je živela z možem Andrejem Ko-sičem, znanim trgovcem in likovnim ustvarjalcem. Za 83-letno Marico je bila usodna dolgoletna bolezen, ki jo je pred skoraj desetimi leti priklenila na voziček. Pokojnica je izhajala iz znane družine Bensa z Oslavja, ki jo domačini na-zivajo Pri F'k'vih. Bila je prvorojenka Valentina Bense z Oslavja in Romane Colja iz Cerovega v Brdih. Za njo so se starše- ma rodili še tri hčere in sin. Družina je bila z dušo in telesom predana zborovskemu petju, kar velja še danes. Med pevce se je v mladih letih vključila tudi Marica, ki je bila s svojim žametnim altom steber zborov, v katerih je pela. Petju se je posvečala, dokler ji tega ni preprečila bolezen. Rada je imela tudi cvetje in tako izkazovala ljubezen do narave. Z Andrejem Kosičem je stopila v zakon leta 1959. Mladoporočenca sta najprej živela v Pevmi, v hiši na začetku vasi, ki ji domačini pravijo Kina, nato sta si nov dom uredila na Livadi. Skupaj z možem sta uspešno razvijala trgovsko dejavnost v mestu, začenši s priznano trgo- vino z obutvijo na začetku Raštela; nad trgovino je mož uredil likovno galerijo. Zakonca Andrej in Marica sta na svet dala pet otrok - Tatjano, Mirjam, Aleksandro, Benedikta - Benija in Simona. Vsi so šli po sledeh staršev in prispevali k razvoju trgovin Kosičevih v Gorici. Poleg moža, hčera in sinov bodo po-kojnico pogrešali vnuki Diana, Marko, Matija, Veronika, Valentina, Tadej, Mitja, Peter in David. Za njo žalujejo še sestri Jelka in Danica ter brat Silvan z družinami. Pogrešali pa jo bodo tudi številni Oslav-ci in Pevmci, prijatelji in znanci, saj je bila Marica oseba visokih moralnih vrednot in priljubljena zaradi svojega lepega Marica Bensa Kosič značaja. K zadnjemu počitku so jo položili v družinsko grobnico Kosičevih v Ru-pi. V pevmski cerkvi in nato na rupen-skem pokopališču so ji v slovo zapeli njeni nekdanji sopevci in ji tudi tako izrazili hvaležnost za njeno predanost zborovskemu petju in slovenski pesmi. (vip) / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 10. decembra 2015 1 7 gorica - Dijaški dom Učenci bodo »zamijavkali« V Dijaškem domu tudi letos pripravljajo tradicionalno novoletno prireditev. Po lanskem uspehu s predstavo Zvezdica zaspanka so navdih za letošnjo uprizoritev našli v risanem filmu Walta Disneya iz leta 1970. Na odru goriškega Kulturnega doma se bodo tako predstavili s gledališko-plesno predstavo Mačke iz visoke družbe (Gli Aristogatti). Poleg domačih nalog, ki so poglavitno opravilo učencev Dijaškega doma, se v popoldanskem času vrsti kar nekaj dodatnih dejavnosti. Tečaji jezikov, plesa, petja in gledališča ter ustvarjalne dejavnosti. Vse skupaj so v Dijaškem domu ponovno združili v odrsko uprizoritev in vanjo vključili vse osnovnošolske otroke. Nekateri sodelujejo v gledališkem, drugi v plesnem in tretji v pev- Prizor z lanske božične predstave foto d.d. skem sklopu. Na letošnji prireditvi se bo predstavila tudi vokalna skupina, ki jo vodi Damjana Golavšek. Slednja je poskrbela za glasbeno vsebino predstave s priredbo in prevodom nekaterih pesmi ter pridno pripravila najmlajše pevske zvezde. Za plesne koreografije sta poskrbeli Danjela Simčič in Martina Grmek, scenarij in režijo je pripravila Andreja Benedetič. Kostume in scenografijo so pripravili otroci pod vodstvom vzgojiteljic Jane Žigon in Jane Fortuna. Na novoletni prireditvi se bodo predstavili tudi predšolski otroci, ki obiskujejo ludoteko Pika Nogavička, in otroci, ki obiskujejo tečaj angleščine pod mentorstvom vzgojiteljice Damjane Mavrič. Ta pisana paleta dejavnosti se bo jutri, 11. decembra, ob 18. uri na odru Kulturnega doma združila v čudovito sliko in obiskovalce hudomušno popeljala v letošnje praznično obdobje. Trije koncerti Bodeče Neže Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža pripravlja tri božične koncerte z gostujočim dirigentom Mirkom Ferlanom. Dekleta so si z naslovom »Čar Božične Noči« zamislila preplet božičnih nape-vov različnih avtorjev in različnih krajev. Raznolik program sega od renesanse do našega časa, od ljudskih do avtorskih skladb in pesmi v različnih jezikih. Zbor bo spremljala pianistka Eva Dolinšek, pevke so pripravile tudi sklop pesmi s tolkalcem Patrickom Quaggiatom in basistom Davidom Šuligojem, s katerima sodelujejo pri projektu. Prvi koncert bo že jutri, 11. decembra, ob 20.45 v palači Attems Petzenstein v Gorici. Naslednji koncert bo v nedeljo, 13. decembra, ob 20. uri v dvorani cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Dekleta bodo v nedeljo, 10. januarja, ob 16.30 nastopila še v cerkvi svetih Mohorja in Fortunata v Rojanu pri Trstu. Skrajšali čakalno listo Goriška pokrajinska davčna komisija je letos prejela 185 pritožb. Ker je od začetka leta izrekla 350 razsodb, se je čakalna lista občutno skrajšala. Komisija je med 350 obravnavami primeri sprejela 174 pritožb, trinajst je bilo dogovorov. Predsednik komisije Raffaele Tito pravi, da so v dveh letih čakalno listo skoraj razpolovili: leta 2013 je na obravnavo čakalo okrog 500 pritožb, letos jih čaka 270. Brecljev slovar ob kavi V Katoliški knjigarni v Gorici bo danes ob 10. uri prof. Marijan Brecelj ob kavi Primo Aroma predstavil svoj Brazilsko-slovenski slovar. Dve zaposlitvi V okviru projektov za socialno delo bo pokrajina za obdobje 48 tednov zaposlila dva uslužbenca, ki bosta opravljala uradniško delo. Prošnje sprejemajo v uradu za delo v Ulici Al-fieri v Gorici do 23. decembra. Bellavitejev Kras V knjigarni Leg na Verdijevem kor-zu v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »II Carso« avtorjev Andree Bellaviteja in Massima Cri-vellarija. Prisoten bo pesnik Ciril Zlobec. Jutri ob 18. uri bodo knjigo predstavili v knjigarni Ubik v Tržiču. V Gradišču o teranu V palači Monte di Pieta v Gradišču bodo danes ob 18. uri predstavili dvojezično knjigo o teranu, ki jo je napisal Friderik Vodopivec. Predstavitev prirejajo v okviru festivala Noe. Pomoč pri zaposlitvi V župnijski dvorani v Podturnu bodo danes ob 17.45 predstavili projekt »Scintilla e mattone«, v okviru katerega nudijo pomoč pri iskanju zaposlitve; več informacij je na voljo na strani www.scintillaemattone.it. IAL odpira vrata Zavod IAL v Ulici Vittorio veneto 174 v Gorici odpira vrata bodočim dijakom in staršem danes med 14.30 in 18.30. Delili bodo informacije o tečajih za estetistko in frizerja. Ljubezenski napoj V župnijski dvorani v Moraru bo dre-vi ob 20.30 Claudio Dornik govoril o Donizettijevi operi Ljubezenski napoj, ki je vključena v letošnjo sezono tržaškega gledališča Verdi. Prispevek za električno kolo in skuter Goriška občinska uprava daje na razpolago 20.000 evrov svojim občanom za nakup električnega kolesa, mopeda ali skuterja. »Gre za prispevek ekološke narave, za katerega bodo lahko zaprosili vsi posamezniki s stalnim prebivališčem v goriški občini,« pojasnjuje odbornik Francesco Del Sordi. Občina je včeraj objavila obrazec na svoji spletni strani, prošnjo bo mogoče vložiti do 31. maja 2016. Občina bo nato prispevala do največ 400 evrov za nakup električnega kolesa in do 600 evrov za nabavo električnega skuterja; prispevek ne sme presegati polovične vrednosti novega vozila. Ob nakupu električnega skuterja je treba priložiti potrdilo o uničenju ali razgradnji motornega vozila kategorij Euro0 in Eu-ro1. »Če bo do konca naslednjega leta Gorica bogatejša za 50 električnih vozil, bo to zagotovo odličen rezultat,« poudarja Francesco Del Sordi. (av) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 21.45 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 2: 20.15 »Cavalleria rusticana / Pagliacci« iz Royal Opera House v Londonu. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Accademia Carrara - Il museo riscoperto« (»Arte al Kinemax«); 21.30 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.15 »Cavalle-ria rusticana / Pagliacci« iz Royal Opera House v Londonu. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.15 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.00 »Il professor Cenerentolo«. Dvorana 4: 17.00 - 20.10 - 22.10 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«. Dvorana 5: 17.30 »Il viaggio di Arlo«; 19.50 - 22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«. - Danes praznuje svoj 90. rojstni dan naša draga mama in nona Darinka Iz srca ji čestitamo vsi domači M Izleti ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic; vpisovanje v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036. 23 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na Praznik včlanjevanja v soboto, 19. decembra, ob 16. uri na sedežu v večnamenskem centru v Jamljah. ALCI obvešča, da bo v soboto, 12. decembra, od 15. do 18. ure novembrska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677. SKRD A. PAGLAVEC sklicuje redni občni zbor v sredo, 16. decembra 2015, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Podgori. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481883020, 347-1216398). il Razstave ZDRUŽENJE PROLOGO vabi na odprtje razstave slikarja in kiparja Paola Fi-garja v soboto, 12. decembra, ob 18. uri na sedežu v Ul. Ascoli v Gorici. »FRANCO DUGO - I COLORI DELL'ARIA« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV mag-gio 15/c v Gorici v petek, 11. decembra, ob 18. uri; predstavil jo bo Saša Quinzi. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN v Gorici bo danes, 10. decembra, ob 18. uri, brezplačen voden ogled razstave »Dugo - Dipingere il silenzio«; vodil bo Saša Quinzi, vstop proti plačilu. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova; prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 10. decembra, ob 21. uri po-klon italijanskemu kantavtorju Luciu Dalli, nastopil bo pevec Ron. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 10. in 11. decembra ob 20. uri »Lepa Vida«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. A Koncerti V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 koncert iz niza Jazz in Progress: danes, 10. 12., ob 21. uri duo Daniele DAgaro, Blaz Jurjevcic; info. in rezervacije po tel. 0481-46861. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 11. 12. ob 20.45 koncert Edith Piaf Quartet z naslovom »Edith mon amour«; predpro-daja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Goricit. 0 Prireditve AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska 20, tradicionalno božičnico. BOŽIČNE LUČI V PARKU CORONINI v Gorici bodo prižgali v petek, 11. decembra, ob 17.30. Nastopil bo otroški pevski zbor Emil Komel. V bivši konjušnici bodo na ogled jaslice, ki jih je izdelal kipar Giorgio Burgnich. KD BRIŠKI GRIČ vabi na 70. obletnico delovanja v soboto, 12. 12., ob 20. uri v dvorani na Bukovju v Števerjanu. Nastopajo mali Briški slavčki, Oder mladih, Aldo Rupel in Vokalna skupina Sraka. SKRD JEZERO vabi v društvene prostore v Doberdobu na praznično pravljico »Zvezdica in Terezka« v soboto, 12. decembra, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Martina Šolc. Sledila bo ustvarjalna delavnica. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Luigia Zucca-ro vd. Cumin iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah ob 10.40 in na glavno pokopališče;11.00, Albina Pahor vd. Skarabot iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 12.00, Eli-sabetta Balestrieri por. Paolini iz splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.00, Gabriella Ba-nello por. Sdrigotti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. + Elvira Devetak Pogreb bo na Vrhu v soboto, 12. decembra ob 14. uri. Uro prej bo žara v vrhovski cerkvi. Vrh, 10. decembra 2015 Po dolgi bolezni nas je tiho zapustila naša draga žena, mama in babica Marija Bensa por. Kosič Žalostno vest sporočajo mož Andrej', otroci Mirjam, Tatj'ana, Aleksandra, Benedikt in Simon z družinami, sestri Jelka in Danica, brat Silvan in ostali sorodniki Vnuki Diana, Marko, Matija, Veronika, Tadej', Valentina, Mitj'a, Peter in David se bodo none hvaležno spominjali. Pogreb je bil v sredo, 9. decembra v cerkvi sv. Silvestra v Pevmi. Sledil je pokop na pokopališče v Rupi. Ob nenadni izgubi drage gospe Marice, izrekamo prijatelju Andreju, otrokom in vsej prizadeti družini, najgloblje sožalje. Aleksander in Luisa Rustja 18 Četrtek, 10. decembra 2015 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Bodeče žice ne bodo ubijale samo nedolžnih srn ob Kolpi Jo2e Pirjevec Prijatelj Božo Flajšman, tajnik društva Alternativna akademija, katere član sem, mi je 6. decembra poslal po spletu štiri fotografije, ki so me presunile. Na njih je videti bodečo žico, ki so jo postavile na meji s Hrvaško slovenske oblasti, da zajezijo njen nekontrolirani prehod s strani bližnjevzhodnih beguncev, pod njo pa prve žrtve: srne, ki so se zajele v njene peklenske zanke. Fotografije niso prijetne, kajti živali so močno razmesarjene, saj so jim jekleni trnji, ko so se skušale izviti iz njihovega primeža, zadali smrtne rane. Uboge živali so morale zelo trpeti, preden so poginile. Takoj za mailom z omenjenimi fotografijami je Božo poslal še drugega, v katerem prebivalci ob Kolpi protestirajo proti odločitvi slovenske vlade. Takole pišejo: »Tudi na naše konce (drugače tako pozabljene od države) so se spomnili tisti, ki nas želijo »zavarovati« z žico. Ne kakršno koli. Žico z »rezili«, ki ne samo da nas bo dodatno ogradila od sosednjega hrvaškega brega (s katerim živimo v velikem sožitju), temveč je tudi nevarna! Nevarna za ljudi, nevarna za živali. In ravno živalski svet je v naši dolini najštevilčnejši! Pisana paleta divjadi dnevno prehaja Kolpo, se ob njej pase in napaja. Redki kmetje še obdelujejo obkolpske njive in travnike ter pasejo živino. Tudi njihova dejavnost bo okrnjena! Slabo razvit turizem bo z žico dobil strel v obe koleni. Domača društva (Predvsem TŠD Ko-stel), ki so ena od najbolj dejavnih in entu-ziastičnih v državi, bodo morala svoje delovanje okrniti in prilagoditi žici. Želimo samo pravico, da v demokratični ureditvi na glas povemo svoje mnenje! In pobudniki peticije smo PROTI žici in dodatnemu ograjevanju bregov Kolpe. Zaenkrat nismo še zasledili niti enega begunca na področju naše občine. Zaradi geografske značilnosti terena bo mogoče nekaj manjših skupin ljudi ilegalno prečkalo mejo tudi pri nas. Vendar so tudi oni samo ljudje. In obstajajo drugačni načini, da se te ljudi usmeri na mejne prehode. Žica ni rešitev. Oziroma je najslabša možna rešitev. Zato prosimo za vaš podpis in podporo! Jaz sem podpisal. Prosim bralce, da storijo isto. Politična nekultura, s katero se soočamo tudi v Sloveniji, čeprav je bilo naše glavno mesto v času NOB od italijanskega okupatorja tudi obkoljeno z bodečo žico, mi daje misliti, v kakšnem barbarskem času živimo. Očitno smo priče propadu civilizacij, kar nas bo drago stalo. Veliki sirski pesnik Adonis, ki živi v pariškem ekzilu, je pred kratkim v nekem intervjuju ugotavljal, da napoveduje vzpon fanatizma, kateremu smo priče, propad islama. Kajti vera in kultura, ki se ne znata posodobiti in kritično razviti, ampak sta zmožni odgovoriti na izzive časa samo z nasiljem ali s pasivno resignacijo, ne moreta imeti bodočnosti. Isto bi lahko rekli o ameriškem imperiju, ki se mi zdi v polnem razsulu. Družba, ki ne zna zaščititi pred lastnimi morilskimi državljani svojih otrok in handicapiranih, ker si ne upa urediti in omejiti prodaje orožja, je zašla v slepo ulico. Da ne govorimo o njeni zunanji politiki zadnjih desetletij, ko se je na svetovni sceni obnašala kot znameniti Frankenstein v romanu angleške romantične pisateljice Mary Shally. Kot tisti »moderni Prometej«, ki je skušal obuditi mrtveca, je hotela cepiti svoje vrednote in interese na stvarnosti, ki so ji bile tuje in jih ni poznala. Ustvarila je pošasti. Včeraj Al Khaido, danes Islamsko državo. V tem razkroju bi bilo upati, da bo vsaj Evropa, izhajajoč iz svoje razsvetljenske dediščine, rekla pametno besedo in dala dober vzgled. Na žalost ni tako. Povsod se krepijo populizmi in neo-fašizmi, ki jih pogojuje brezglavi strah pred razmerami, za katere smo tudi sami soodgovorni. Palestina, Saudska Arabija, Iran, Irak, Sirija, Kurdistan, da ne govorimo o Libiji in Egiptu so v marsičem in na različne načine rezultat naše zgrešene politike v vzhodnem in južnem Sredozemlju. Če ne bomo znali odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavljajo na ustvarjalen in prenoviteljski način, ampak se bomo zadovoljili samo z nasiljem in z bodečo žico, čaka tudi nas usoda ubogih srn ob Kolpi. VREME OB KONCU TEDNA Obsežno anticiklonsko območje tudi v prihodnjih dneh Darko Bradassi i - i Al Anticiklon bo sredi prihodnjega tedna, če sodimo po zdajšnjih izgledih, morda kratkotrajno in delno popustil in naj bi naše kraje prešla vremenska fronta. Pogojnik ni odveč, kajti gre za dogajanje šele čez šest ali sedem dni in so vmesne spremembe vse prej kot nemogoče. Toda, da bi pričakovana fronta pozvročila tisti preobrat, ki si ga mnogi obetajo in bi nas torej privedla v zimo, je bolj malo verjetno. Možnosti sta zaenkrat dve: ali bo šlo za kratkotrajno in še razmeroma toplo poslabšanje ali se ne bo v bistvu zgodilo nič posebnega. V vsakem primeru kaže bolj na muho enodnevnico kot na nekaj konkretnejšega. Zgleda, da bo šlo le za manjšo vrzel v obsežnem anticiklonkem območju, ki vztraja že dalj časa in nas bo, kot kaže, vsaj v glavnem spremljalo tudi v bližnji prihodnosti, predvidoma vsaj do začetka zadnje tretjine meseca, ni izključeno pa, da lahko tudi čez praznike. Zračni tlak se od preteklega četrtka ni več spustil pod 1030 hektopaskalov. Gre za vrednost, ki bi jo stari analogni barometri prikazovali s skoraj vodoravnim kazalcem. V ponedeljek smo namerili zračni pritisk 1037,6 hektopaskalov, kar je letošnja najvišja vrednost. Anticiklon je vztrajen in neomajen. V višinah se še zadržuje nadpovprečno topel zrak, ki povzroča veliko stanovitnost in statičnost vremenske slike. Ničla se je tudi v tem tednu pogosto zadrževala na višini okrog 3000 metrov, v torek in včeraj pa se je ob prehodnem pronicanju nekoliko hladnejšega višinskega zraka vendarle nekoliko spustila, včeraj do višine malo nad 2000 metrov, kar je v tem času še vedno preveč, toda vseeno v mejah nekoliko večje normalnosti. Toda že danes ali jutri, ko se bo hladnejši višinski zrak oddaljil, se bo spet zvišala. Nočne temperature v gorah so se v zadnjih dneh vendarle, sicer komajda, spustile pod le-dišče, medtem ko so bile v preteklih dneh marsikje pozitivne. Tudi temperature v nižinah so razmeroma visoke, če izvzamemo krajevne obrate. Ne gre za prihod mrzlega zraka, kolikor bolj za skromno in kratkotrajno sončno žarčenje, za vse bolj mrzla tla in za stagniranje hladnejšega in bolj vlažnega zraka v nižjih slojih. Zračna onesnaženost je zato bila v minulih dneh ob veliki stanovitnosti in skromni prevetritvi precejšnja, ponekod je zlasti koncentracija mikroprašnih delcev PM 10 tudi občasno presegala opozorilne vrednosti. Na vrsti je manjša prevetritev. Ob odhodu oslabljene hladne vremenske fronte, ki se je premikala onstran Alpskega grebena, bodo vetrovi prehodno obrnili od severovzhoda. Prehodno bo pihala šibka burjica, kar bi moralo zadostovati, da bo za krajši čas marsikje nekaj več sončnega vremena in manj vlage. Razmerje med soncem in vlago pa se bo v prihodnjih dneh počasi spet spreminjalo. Vremenska slika bo od danes do nedelje stanovitna, zlasti danes in jutri bo več jasnine, nato se bo postopno spet povečal odstotek vlage in bo ozračje mestoma lahko zamegljeno ali megleno. Tudi v ponedeljek in torek ne pričakujemo bistvenih sprememb. Vremenska fronta sredi tedna pa bi morala prinesti nekaj padavin. Na sliki: onstran Alpskega grebena se je včeraj pomikala oslabljena vremenska fronta. O NAŠEM TRENUTKU Mednarodne koalicije v sovraštvu med narodi Ace Mermolja Po terorističnem atentatu v Parizu sem priznal, da o dogodku nimam kaj bistvenega dodati, a vseeno ne morem pisati o kaki domači zdrahi. Prisiljem sem pisati o terorizmu. Posledično se je rodil bled članek, a ni bil edini v širši časopisni panorami. Ko zasuvaš medijsko naselje z besedami, je večkrat meja med modrim in brez-veznim skrajno tanka. Trenutno imam kako idejo več. Države, ki imajo moč, da lahko posežejo na širši ravni, sli pa so na meji z arabskim svetom, se združujejo v nekakšno protiteroristično koalicijo. Mislim na Francijo, na ZDA, na Rusijo, na Nemčijo, na Veliko Britanjo in še na kako državo. Značilnost te koalicije pa je skrajna medsebojna napetost. Skratka, ne vemo, če se bodo kje nad Sirjo zavezniška letala kar med sabo potolkla in pozabila na Daesh, kot pravijo načrtovani islamski državi Arabci. Napetosti dokazujejo dejstva. V tem smislu ima prav italijanski premier Renzi, ki je do sedanje koalicije previden ter opozarja, da sta najprej potrebni cilj in strategija. Teh trenutno ni. Med Rusijo in ZDA, ki naj bi bila zaveznika, obstajajo bistvene poli- tične in taktične razlike. Obama zahteva takojšnjo odstavitev Assada, ki nekako nadzoruje del Sirije in se bori proti Isisu in pristašem. Putin pa zagovarja Assada, na katerega dinastijo vežejo dolgotrajne vezi, ki segajo še v čase hladne vojne. Razlika ni od muh. Spor med najmočnejšima skoraj-zaveznikoma ni torej obroben, ker se je v križne spore z vso težo, ki jo premore, vmešala Turčija s ponovno izvoljenim Erdoganom na čelu. ZDA podpirajo Erdogana in Turčijo. Evropska unija je odobrila visoko podporo Turčiji za reševanje begunske krize. Turčija s predsednikom na čelu pa se je zapletla v oster boj proti Pu-tinu. Vojska je sestrelila rusko letalo, ki naj bi prekoračilo turško mejo (govor je o kilometru) in vojaki so v brk vsem mednarodnim konvencijam streljali na pilota, ki sta jadrala k tlom s padalom. Enega so v zraku ubili. Dogodek sodi v širši kontekst. Erdogan se bori proti Kurdom, ki so med redkimi, ki se na terenu bijejo proti Daeshu. Dal je zapreti turška novinarja, ki sta poslikala, kako turške skupinice predajajo orožje vojakom Kalifata. Nato so ruski generali sklicali še tiskovno konferenco ter s fo- tografijami in filmi dokazali, kako se preko Turčije prevažajo kamijoni nafte, ki jo teroristi prodajajo na črnih borzah po nižji ceni in z ogromnimi zaslužki. Erdogan je s svojo družino, začenši s sinom, osebno vpleten v bliž-njevzhodni petrolejski in energetski biznis. Ameriški generali dvomijo nad verodostojnostjo ruskih dokumentov in Evropa molči. Erdogan, ki dejansko islamisira Turčijo, trdi, da je Putin tisti, ki trguje z Isisom itd. Za srečni konec je zveza Nato povabila mikroskopsko Črno goro, naj se pridruži zavezništvu. Putinu je ponovno zavrelo, saj je poteza očitno politična in teži k čim večji izolaciji Rusije. Takšna mednarodna koalicija, kjer si nosilna stebra napovedujeta novo hladno vojno, naj bi uspešno sodelovala v boju proti mednarodnemu terorizmu! Vojaki nastajajoče muslimanske drževe imajo veliko možnosti umika pred letali in bombami, saj so na terenu in ne v zraku. Dejansko je Daesh velika in premožna tolpa, ki razpolaga z obširnim teritorijem, ki se razteza od Iraka do Libije in dlje ter globoko v Afriko. Še bodo rezali glave novinarjem in tajnim agentom, še bodo v Evropi pokale bombe! Nič ni namreč ugodnejšega od tega, če se nasprotnik med sabo obstreljuje. Takšne koalicije imajo v uvidu prej domačo predvolilno sceno (Francija, Španija, ZDA itd.), kot pa vojaško učinkovitost. Boj proti terorizmu poteka, vendar so čete skupaj in obenem vsaka zase ali proti drugi. Preidimo k drugi mednarodni temi. Morda je res, da najprej vidim pol praznega kozarca, vendar se mi je zdel malo verodostojen velesesta-nek več kot 150 svetovnih državnih poglavarjev, ki so pred dnevi v Parizu razpravljal o tem, kaj je potrebno narediti proti onesnaženju planeta. Impozantna je bila skupinska fotografija vseh teh poglavarjev, ki so jo novinarji ovekovečili s širokokotni-mi fotografskimi objektivi, časopisi pa objavili na dveh straneh, ker bi na eni ne stala. Sumim, da večina poglavarjev ni prišla do besede, protagonist je bil ponovno Obama, ki sili v ospredje tudi zato, ker mora utirati pot do Bele hiše gospe Clinton. Kaj vsak od skupine misli o onesnaženju planeta, nam ni dano vedeti. Interesi so skrajno različni in protislovni, posledično se ver- jetno razlikujejo tudi stališča. Kitajska in ZDA sta največja onesnaževalca, številne afriške, azijske, južnoameriške in druge držvice so največkrat pasivni predmet zgodovine in seveda onesnaženja. Mednarodnih konferenc o klimatskih razmerah je bilo več. Rezultati so bili običajno skromni. Zadeve se premikajo šele, ko postaneta "čista" tehnologija in industrija novi biznis. Bogati Arabci, ki so nabrali kapitale z nafto, so npr. med velikimi vlagatelji v alternativne energije. ZDA skrbijo za lastno energetsko avtonomijo, drugi smo še vedno odvisni od arabske nafte in ruskega plina. Kitajska se pridružuje, a ne pozabi, da mora nasititi in ogreti milijardo in pol ljudi. Ima bogata področja, vendar tudi revna, kar lahko sproža konflikte. Gospodarska rast v komunizmu je sprožila velike socialne razlike: enako kot v kapitalizmu. Skratka, (ne)zdravje planeta je očitno in priznano kot zaskrbljujoče. Koalicija zdravnikov pa je sila podobna protiteroristični koaliciji. Na sliki so vsi skupaj, ko pa odidejo domov, gre vsak po svoji poti, ali pa celo ozmerja partnerja. Prvi z enajstimi goli MADRID - Cristiano Ronaldo je postal prvi udeleženec nogometne lige prvakov v zgodovini, ki je v skupinskem delu tega tekmovanja zabil enajst golov. Portugalski zvezdnik je na zadnji tekmi skupinskega dela Malmoju zabil kar štiri gole, tekmo je sicer Real Madrid dobil z 8:0 (3:0). Pred tem je zmago s tako visoko razliko vpisal Liverpool, ki je leta 2007 z 8:0 odpravil Bešiktaš, na klopi Liverpoola je bil takrat Rafael Benitez, aktualni trener Reala. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Federer s Hrvatom ŽENEVA - Švicar Roger Federer, po sezoni 2015 tretji igralec na teniški lestvici ATP, bo v prihajajočem letu poskusil priti še višje z menjavo v trenerski ekipi. Namesto Stefana Edberga, s katerim je sodeloval zadnji dve leti, bo po novem poslušal nasvete Hrvata Ivana Ljubičica. Nekdanji švedski teniški zvezdnik Edberg je bil glavni trener Federerja dve leti. Federer bo sezono 2016 začel v avstralskem Brisbanu 3. januarja, kjer bo branil letošnjo zmago. nogomet - V zadnjem krogu faze skupin lige prvakov srečen razplet za Romo Skozi šivankino uho Skupina A Real Madrid - Malmo 8:0,Paris St. Germain - Šahtar 2:0 Real Madrid 6 5 1 0 19:3 16 PSG 6 4 11 12:1 13 Šahtar 6 1 0 5 7:14 3 Malmo 6 1 0 5 1:21 3 TAKO NAPREJ: Real Madrid in PSG v osmino finala, Šahtar v evropsko ligo Skupina B PSV Eindhoven - CSKA 2:1, Wolfsburg - Manchester Utd 3:2 Wolfsburg 6 4 0 2 9:6 12 PSV 6 3 1 2 8:7 10 Man. Utd 6 2 2 2 7:7 8 CSKA Moskva 6 1 1 4 5:9 4 TAKO NAPREJ: Wolfsburg in PSV v osmino finala, Man. Utd v evropsko ligo Skupina C 1:1, Benfica - Atletico Madrid 1:2 Galatasaray - Astana Atletico Benfica Galatasaray Astana TAKO NAPREJ: 6 4 11 11:3 13 6 3 12 1G:8 1G 6 1 2 3 6:1G S 6 G 4 2 S:11 4 Atletico Madrid in Benfica v osmino finala, Galatasaray v evropsko ligo Skupina D Man. City - Borussia Mönchengladbach 4:2, Sevilla - Juventus 1:0 Man. City 6 4 0 2 12:8 12 Juventus 6 3 2 1 6:3 11 Sevilla 6 2 0 4 8:11 6 Borussia M. 6 1 2 3 8:12 5 TAKO NAPREJ: Manchester City in Juventus v osmino finala, Sevilla v evropsko ligo Bayer Leverkusen - Skupina E Barcelona 1:1 , Roma - Bate Borisov 0:0 Barcelona 6 4 2 0 15:4 14 Roma 6 1 3 2 11:16 6 Leverkusen 6 1 3 2 13:12 6 Bate 6 1 2 3 5:12 5 TAKO NAPREJ: Barcelona in Roma v osmino finala, Leverkusen v evropsko ligo Skupina F Olympiakos Pirej - Arsenal 0:3, Dinamo Zagreb - Bayern München 0:2 Bayern 6 5 0 1 19:3 15 Arsenal 6 3 0 3 12:10 9 Olympiacos 6 3 0 3 6:13 9 Dinamo Zagreb 6 1 0 5 3:15 3 TAKO NAPREJ: Bayern in Arsenal v osmino finala, Olympiacos v evropsko ligo Skupina G Chelsea - Porto 2:0, Dinamo Kijev - Maccabi Tel Aviv 1:0 Chelsea 6 4 1 1 13:3 13 Dinamo Kijev 6 3 2 1 8:4 11 Porto 6 3 1 2 9:7 10 Maccabi 6 0 0 6 1:16 0 TAKO NAPREJ: Chelsea in Dinamo v osmino finala, Porto v evropsko ligo Skupina H Gent - Zenit St. Peterburg 2:1, Valencia - Olympique Lyon 0:2 Zenit 6 5 0 1 13:6 15 Gent 6 3 1 2 8:7 10 Valencia 6 2 0 4 5:9 6 Lyon 6 1 1 4 5:9 4 TAKO NAPREJ:Zenit in Gent v osmino finala, Valencia v evropsko ligo. Poljski vratar Rome Wojciech Szczesny je moral sinoči na rimskem Olimpicu večkrat odločilno posredovati ansa RIM - Roma se je po srečnem naključju uvrstila v osmino finala lige prvakov. Varovanci trenerja Rudija Garcie so proti beloruskemu Bateju igrali neodločeno 1:1. V drugi del najelitnejšega evropskega klubskega tekmovanja so napredovali, ker je Bayer Leverkusen igral neodločeno 1:1 z Barcelono. Tekma na rimskem Olimpicu je bila zelo razburljiva, saj sta obe ekipi ustvarili številne priložnosti za gol. Roma je v osmino napredovala na račun nemškega moštva, ker je imela boljši medsebojni izkupiček. Bayer (Slovenec Kampl je igral vso tekmo) se je sicer dobro kosal z B ekipo katalonskega ponosa, okrepljeno z vrhunskim Lionelom Messijem, a do vodstva so prvi prišli člani blaugrane, ko je v 20. minuti zadel prav Messi. Katalonci so sicer v Leverkusen prišli brez Neymarja in z Luisom Suarezom na klopi. Za Bayer je v 23. minuti izenačil Javier Hernandez, a za tretji preboj v osmino finala tega tekmovanja bi Bayer potreboval še en gol. Kljub mnogim poskusom, Nemci so v drugem polčasu izdatno pritisnili na plin, njihove poskuse pa je vedno znova ustavljal Marc-Andre ter Stegen. Osmino finala si je prvič priboril novinec v tem tekmovanju Gent, ki je v skupini H tokrat z 2:1 ugnal Zenit iz St. Pe-terburga ter v tej skupini presenetljivo zasedel drugo mesto. Belgijski prvak je v 18. minuti povedel preko Laurenta Depoitrea, Artem Dzjuba je v 65. minuti izenačil, Danijel Miličevic pa je v 78. minuti zadel za pomembno zmago Genta. Iz skupine F so napredovali nogometaši Arsenala, ki so pirejski Olympiakos premagali s 3:0. Za hat-trick je poskrbel Francoz Olivier Giroud, topničarji pa so si s tem priborili drugo mesto v skupini za nemškim Bayernom. Ta je v Zagrebu proti Dinamu slavil z 2:0, oba gola je dosegel Robert Lewandovski, prvega v 61., drugega pa v 64. minuti. V skupini G je Chelsea z 2:0 ugnal Porto. Žreb parov osmine finala lige prvakov bo 14. decembra v Nyonu, istega dne bo ples kroglic določil tudi pare šestnajstine evropske lige. odbojka - Odločitev FIVB Svetovno prvenstvo 2018 v Italiji in Bolgariji LOZANA - 19. moško svetovno prvenstvo leta 2018 bo potekalo v Bolgariji in Italiji, ki sta bili letos gostiteljici evropskega prvenstva, na katerem je Slovenija osvojila srebrno medaljo. Že nekaj časa je znano, da bo žensko svetovno prvenstvo leta 2018 spet potekalo na Japonskem, kar bo že petič v zgodovini svetovnih prvenstev, včeraj pa je vodstvo Fivb določilo še prireditelja moškega svetovnega prvenstva. »Zelo smo navdušeni nad sodelovanjem italijanske in bolgarske odbojkarske zveze. Prepričani smo, da se bosta Italija in Bolgarija, ki sta v preteklosti že gostili svetovno prvenstvo, izkazali z organizacijo,« je dejal Ary Gra-ca, predsednik Fivb. Bolgarija je do zdaj enkrat že organizirala svetovno prvenstvo, in sicer leta 1970, ko je pri njih potekalo mo- Slovenski odbojkarski reprezentant Tine Urnaut na letošnjem evropskem prvenstvu, ki sta ga gostila Italija in Bolgarija ansa ško in žensko svetovno prvenstvo. V moški konkurenci je v Sofiji slavila nekdanja Vzhodna Nemčija, v ženski pa je v Varni prvo mesto osvojila nekdanja Sovjetska zveza. Še več izkušenj z organizacijo svetovnih prvenstev ima Italija, ki je dvakrat organizirala moško, lani pa še žensko svetovno prvenstvo. Leta 1978 je naslov svetovnih prvakov osvojila nekdanja Sovjetska zveza, leta 2010 pa so bili najboljši Brazilci, medtem ko so se naslova svetovnih prvakinj veselile odbojkarice ZDA. Zadnje moško svetovno prvenstvo je bilo lani na Poljskem, ki si ga je ogledalo pol milijona gledalcev, leta 2018 pa bodo naslov v Italiji in Bolgariji branili Poljaki. Prvi del prvenstva bo vzporedno potekal v Italiji in Bolgariji. Finalni del pa bo na Apeninskem polotoku. Četrtek, 1 G. decembra 2G1S 1Q APrimorski ~ dnevnik Olimpija tvega izpad LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olim-pije so v 9. krogu evropskega pokala doma izgubili proti španskemu Bilbao, tako da bodo morali v zadnjem krogu naslednji teden zmagati v Nemčiji, če bodo želeli nastopati v Evropi tudi v letu 2016. Rezultat je bil 84:63 (19:21, 46:37, 62:52). Najboljša strelca pri Ljubljančanih sta bila Luka Rupnik z 11 točkami in Sava Lešic, ki jih je dosegel deset. Ostali izidi: Trento -Bonn 98:96 (po podaljšku), Le Mans -Reggio Emilia 71:87, Brindisi - Lud-wingsburg 60:87, Venezia - Valencia 58:62 (Tonut 7, Ruzzier 0). O Triestini prihodnji teden TRST - O usodi nogometnega kluba Trie-stina bodo na sodstvu odločali prihodnjo sredo. Tako so se včeraj odločili sodniki. V Riu zategnili pasove RIO DE JANEIRO - Mednarodni olimpijski komite je sklenil, da bo v luči nižanja visokih stroškov olimpijskih iger 2016 vzpostavil delovanje posebne delovne skupine, ki bo skrbela, da bodo stroški v prihodnje nižji od sprva predvidenih. Organizacijski komite iger v Riu de Janieru, ki bodo prihodnjega avgusta, je že pred časom dejal, da bo potrebno zategniti pasove in operativni proračun s sprva predvidenih 1,9 milijarde ameriških dolarjev zmanjšati za pol milijarde dolarjev na 1,4 milijarde USD. Na žrebu Gullit in Lizarazu PARIZ - Nekdanji francoski nogometni zvezdnik Bixente Lizarazu in nizozemski as Ruud Gullit bosta vodila sobotni žreb skupin za evropsko prvenstvo 2016 v Franciji. Koprčana v Maribor MARIBOR - Nogometaši Maribora bodo spomladanski del sezone začeli z dvema okrepitvama. Včeraj so v Mariboru kot nova igralca za spomladanski del sezone 2015/16 predstavili branilca Mateja Palčiča in vezista Amarja Rahmanovica. Oba sta bila doslej nogometaša Kopra. Spet vohuni v F1 LONDON - Pred leti so imeli v formuli 1 zelo odmevno vohunsko zgodbo, po kateri je leta 2007 McLaren moral plačati 100 milijonov dolarjev kazni zaradi vohunjenja za Ferrarijem. Zdaj se zgodovina ponavlja, le v drugačnih vlogah. Mercedes je vložil tožbo proti Ferrariju oziroma proti enemu svojih uslužbencev, ki naj bi pomagal italijanskim tekmecem. Kot poroča britanski časnik Autosport, je Mercedes vložil tožbo proti svojemu uslužbencu, ki naj bi ukradel zaupne podatke in jih posredoval tekmecem iz Ferrarija. Šlo naj bi za inženirja Benjamina Hoyla, ki bo v naslednjem letu delal prav za Ferrari. 23 zmaga in 10 trojk LOS ANGELES - Košarkarji Golden State Warriors v letošnji sezoni severnoameriške lige NBA še niso pokleknili. Na 23 odigranih tekmah so vpisali natanko toliko zmag za rekordni niz 23-0. Nazadnje so s 131:123 premagali Indiana Pacers. Stephen Curry je bil v senci Klaya Thompsona, ki je zablestel z dosežkom sezone, 10 trojkami in 39 točkami. Pokljuki zelena luč POKLJUKA - Prireditelji svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki naslednji teden so dobili dokončno potrditev svojih tekem. Biatlonci se bodo na pokljuških tekmah merili med 17. in 20. decembrom, od četrtka do nedelje bodo na sporedu preizkušnje v sprintu, zasledovanju in tekmi s skupinskim startom. primorski_sport facebook 4 2 Q Četrtek, 1Q. decembra 2Q15 ŠPORT športnik slovenije 2015 Tina, Peter in odbojkarji LJUBLJANA - Najboljša športnika Slovenije v letu 2015 sta tako kot lani in predlani alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) pa je odbojkarska reprezentanca Slovenije. Mazejeva je nagrado prejela šestič, Prevc tretjič, odbojkarska reprezentanca pa prvič. Dvakratna svetovna prvakinja zmagovalka Tina Maze, tudi druga v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, je v glasovanju 131 članov DŠNS dobila 376 točk in prehitela svetovno prvakinjo v judu Tino Trstenjak (177) in športno plezalko Mino Markovič (150), evropsko prvakinjo in zmagovalko skupne razvrstitve svetovnega pokala v težavnosti. Za Prevcem, ki je za las izgubil prvo mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala in je osvojil mali globus v poletih ter v glasovanju dobil 236 točk, sta se razvrstila svetovni biatlonski prvak Jakov Fak (177), ki je bil tudi tretji skupno v svetovnem pokalu, in deskar na snegu Žan Košir (133). Slednji je bil svetovni podprvak v paralelnem veleslalomu, osvojil je prvo mesto skupno v svetovnem pokalu ter mala kristalna globusa za paralelni slalom in veleslalom. Slovenski odbojkarji so po srebru rokometašev na domačem prvenstvu postali šele druga članska reprezentanca v igrah z žogo, ki je na velikem tekmovanju osvojila medaljo. Najprej so se po zmagi v evropski ligi uvrstili v svetovno ligo, poraz s Francijo v finalu evropskega prvenstva v Sofiji pa so slovenski uporabniki spletnih omrežij označili za zlato. Razmišljanje večine sta najbolje povzela dolgoletni kapetan slovenskih košarkarjev Jaka Lakovič, ki je zapisal »Srebrna medalja zlatih odbojkarjev... « ter Tina Maze: »S pravimi vodji in trenerji je Slovenija najboljša ... tudi v ekipnih športih.« »Neprimeren trenutek je govoriti, po čem si bom zapomnil leto 2015. Sem sredi tekmovalne sezone, jaz gledam daleč naprej. Če se na hitro ozrem nazaj, potem rekord in dogodki v Planici, ti so najbolj zaznamovali mojo sezono. Po tem se je bom najbolj spominjal,« je na vprašanje, po čem se bo spomnil leta 2015, odgovoril Prevc, Mazejeva pa je povedala: »Precej vrtiljaka je bilo. Delala sem napake, ki jih drugače nisem. Učila sem se iz tega. Sprejemala sem poraze, ki jih vrhunski tekmovalec naj bi. Tako sem razumela dvoboj z Anno Fenninger. Užitek mi je bilo izgubiti s tako tekmovalko, ko sem vedela, da sem dala vse od sebe. Potem enoletni premor. To se ni rodilo iz danes na jutri. To sem sprejela pred začetkom lanske sezone, pa nisem bila uradna pri tem.« »To je velika čast. Vsi v reprezentanci, vsi soigralci bi z veseljem prišli, ampak imajo klubske obveznosti. Edini sem tu, neizmerno sem vesel, da me je doletela ta čast, da lahko sprejmem ta pokal. Fenomenalno. Nismo si predstavljali, da bomo prilezli do sem. Poizkušamo samo uživati in iti naprej,« pa je z nasmeškom na obrazu in kipcem v rokah dejal Jan Kozamernik, član odbojkarske reprezentance. Nagrado za izstopajočo mlado športno osebnost leta, ta nagrada je bila podeljena drugič, je prejel motokro-sist Tim Gajser, ki je osvojil prvo mesto v skupni razvrstitvi SP v razredu MX2. Priznanja najboljšim so izročili nekateri letos upokojeni nekdanji vrhunski športniki Dejan Zavec, Mitja Petkovšek, Tomaž Razingar, Mateja Pintar in Lucija Mlinarič; letošnje leto je bilo, kar se tiče športnih upokojitev, na žalost ljubiteljev športa eno najbolj bogatih v slovenski zgodovini. DŠNS je najboljše športnike sezone razglasilo na tradicionalni prireditvi Športnik leta v Cankarjevem domu v Ljubljani. DŠNS je prireditev Športnik leta v samostojni Sloveniji pripravilo pe-tindvajsetič, skupaj pa je bila to že 48. prireditev. (STA) alpsko smučanje - FIS slalom Katrin Don (Brdina) tokrat na 12. mestu Vrstni red glasovanja Športnik leta 2015 Športnik leta: Peter Prevc (smučarski skoki) 236 točk; Jakov Fak (biatlon) 177; Žan Košir (deskanje na snegu) 133; Tine Urnaut (odbojka) 69; Tim Gajser (motokros) 44; Filip Flisar (smučanje prostega sloga) 40; Benjamin Savšek (kajakaštvo) 22; Jan Oblak (nogomet) 22. Športnica leta: Tina Maze (alpsko smučanje) 376; Tina Trstenjak (judo) 177; Mina Markovič (športno plezanje) 150; Teja Belak (gimnastika) 35; Ana Velenšek (judo) 30; Maja Mihalinec (atletika) 7; Katja Višnar (smučarski tek) 3; Ekipa leta: odbojkarska reprezentanca Slovenije 119; padalska reprezentanca 4; reprezentanca Slovenije v šp. plezanju 3; Tina Mrak, Veronika Macarol (jadranje) 2; kanuistična reprezentanca 2; nogometni klub Maribor 1. Alpska smučarka openske Brdine Katrin Don, ki na mednarodnih tekmah tekmuje z deželno ekipo, je na torkovem FIS slalomu na južnotirolskem Krezbergpassu osvojila solidno 12. mesto v absolutni kategoriji mladink. V kategoriji mlajših mladink (letnice 1998 in 1999) je bila 4. »V prvi vožnji sem naredila napako, ki mi je drago stala. Zaostala sem približno za dve sekundi in bila sem 21.. V drugi vožnji sem smučala dobro in sem nadoknadila kar nekaj mest,« je oce- nila Donova, ki bo tekmovala znova konec tedna znova na smučarskih progah Krezbergpassa. »Kljub slabi prvi vožnji sem vseeno zadovoljna, saj sem pri drugem spusti dokazal, da sem v dobri formi. Letos sem veliko trenirala slalom. Rezultati se poznajo,« je še povedala dijakinja četrtega razreda družboslovnega lice-ja Slomšek v Trstu. V ponedeljek je Katrin Don prvič zmagala na mednarodni FIS tekmi (slalom) v starostni kategoriji mlajših mladink. Katja in Martina Milič (ŠK Kras) srebrni V južnotirolskem Eppanu se je konec tedna odvijal državni turnir namenjen igralcem iz kategorije senior. Slednja zaobjema namiznoteniške igralce med 18.in 40. letom. Barve zgoniškega društva sta tokrat zastopali sestrični Martina in Katja Milič, ki se iz prijetnega mesteca pod Alpami vračata s srebrno kolajno okoli vratu. Z dobro igro sta se namreč prebili vse do finala ženskih dvojic. Najprej v polfinalu dvojica Caraf-fa/Vivarelli jima ni delala večjih preglavic, kar priča tudi čisti rezultat 3:0. V finalnem dvoboju proti Carassia/Liang sta tudi dobro začeli. Občasno sta sicer izgubljali koncentracijo, a v treh setih tudi vodili in pokazali solidno igro. Kljub temu pa se jima je zlato izmuznilo (1:3). Pri posameznicah je obe krasovki doletela podobna usoda. Obe sta se namreč iz kvalifikacijske skupine prebili kot drugouvrščeni, obe sta se v četrtfinalu spopadli s kasnejšo finalistko. Martina je v skupini brez težav bila boljša od Gia-de Ferri (3:0), težave pa je imela s hitro Kitajko Liang Yugi (1:3). Izven skupine pa jo je zlahka zaustavila kasnejša zmagovalka turnirja Elisa Trotti (0:3). Katja je v skupini najprej izgubila s staro znanko Giulio Cavalli (1:3), kasneje pa po-metla s Simono Rossini (3:0). Nakar ji je žreb dodelil Kitajko Liang, proti kateri ni dobila pravega orožja (0:3). Obe krasov-ki sta izjavili, da se sicer s tole novo Kitajko v Italiji da igrati, a slednja malo greši in prisili nasprotnico v napako. Kljub temu sta bili zgoniški A2-ligašici s pristopom in igro zadovoljni. Uvrstitev med najboljšo osmerico predstavlja soliden rezultat, saj je bila konkurenca huda. (R) odbojka - Ženska C-liga Zalet Sloga premalo zbran v končnici Pol. Dlf Udine - Zalet Sloga 3:1 (23:25, 25:22, 25:23, 25:15) Zalet Sloga: Kojanec 8, Grgič 7, Vatto-vaz 2, Feri 7, Babudri 16, Balzano 9, Ba-rut (L), Vitez 0, Pertot 2, Costantini 0, Spanio 3, Zonch n.v. Trener: Čuturič. Zalet Sloga se je z videmskega gostovanja vrnil brez točke. Nasprotnice so bile v dometu varovank trenerja Jasmina Čuturiča. Prvi set so osvojile. V drugih dveh pa jim je zmanjkalo moči v končnici, ko so vse preveč grešile na servisu in v sprejemu. Zadnji set je bil poglavje zase. Do izida 15:15 je bilo izenačeno, nato pa so za- letovke popolnoma popustile in do konca niso dosegle niti točke. Zaletovke bodo znova stopile na igrišče v soboto, ko bo ob 18. uri v Repnu gostoval Rizzi Volley, ki ima le točko več na lestvici. »Igrati moramo zbrano in osvojiti vse točke,« je dejal pomočnik trenerja Čuturiča Erik Calzi. Ostali izidi, v torek: Staranzano - Estvolley 0:3, S. Andrea - Virtus 3:2, Rojalkennedy - Porcia 3:1; sinoči: Por-denone - Trivignano 3:0, Rizzi Volley - Coselli 3:1, Sangiorgina - Fontana-fredda n.p. Hrovatin in Bratož (Shinkai Karate Club) nadgradila trenersko znanje V nedeljo sta trenerja Shinkai Karate Cluba Elia Hrovatin in Albert Bratož v Bassanu del Grappa uspešno izdelala izpit za črni pas 4. in 3. dana zveze Fikta. Hrovatin in Bratož sta se, skupaj z mojstrom Štoko in in še dvema atletoma, najprej udeležila seminarija oz. treninga, katerega je vodil svetovno znani karate mojster Hiroshi Shirai. Seminar je bil namenjen mojstrom in izpitnikom, temeljil je pa na izboljšanju tehnike karateja. Izpitov se je udeležilo približno 250 atletov, teh pa je bilo največ za prestop iz rjavega do črnega pasu. Kot zaključek prvega dela sezone, čaka shinkajevce božičnica 22. decembra v zgoniški telovadnici. Ta dan bodo tudi izkoristili za praznovanje 30. obletnice ustanovitve društva. Od leve: Elia Hrovatin, Sergij Štoka, Albert Bratož □ Obvestila AK BOR vabi vse nekdanje borove atlete na atletski družabni večer, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17. uri na Stadionu 1. maja. SK DEVIN organizira tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah v kraju Forni di Sopra od 9. oz.10. januarja 2016 dalje. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali pa na tel. št. 3358180449, 0402032151 in 3358416657. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 3470473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina). / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. decembra 2015 21 KOŠARKA - V deželni C-ligi silver Prekinili črno serijo Bor Radenska je po štirih zaporednih porazih premagal Servolano - Breg drevi Bor Radenska - Servolana 73:47 (15:13, 31:21, 54:31) Bor: Bole 2 (-, 1:1, 0:4), Basile 14 (-, 7:11, 0:1), N. Daneu 1 (1:2, 0:2, 0:1), Crevatin 5 (3:3, 1:2, 0:1), Scocchi 20 (4:4, 2:2, 4:7), Sosič 7 (2:2, 1:8, 1:2), T. Daneu 3 (-, -, 1:1), Marusič 12 (4:4, 4:4, 0:3), Mozina (-, 0:1, 0:1), Doz 9 (2:2, 2:5, 1:2). Trener: Oberdan. Bor Radenska je v sinočnjem 11. krogu deželne C-lige silver gladko in brez vsakršnih težav premagal tržaško Servolano in tako prekinil negativno serijo štirih zaporednih porazov. Varovanci trenerja Deana Oberdana so bili nekoliko v škripcih le v uvodnem delu srečanja, ko so gostje vodili z 8:2 in nato z 10:4. Toda že ob koncu prve četrtine je Bor že vodil s 15:13. V nadaljevanju so gostitelji še bolj strnili obrambo in v napadu so bili vse bolj učinkoviti. Povečali so prednost (27:15) in nato do konca tekme trdno držali vajeti igre v svojih rokah. Gostje, ki so bili slabši, so v prvi četrtini imeli še smolo, ker se je poškodoval njihov najboljši igralec Godina. Pri Boru je tokrat prvič letos igral Peter Sosič, ki se je ekipi pridružil že pred časom. Ostali izidi: Codroipo - Romans 72:61, Pordenone - Don Bosco 67:75; Fogliano -Geatti 61:70, Latisana - San Daniele 69:78; danes (21.00): Grado - Breg. Za Bor je po dolgem času znova igral Peter Sosič fotodamj@n MLADINSKA KOŠARKA Premočne in prešibke UNDER16 ŽENSKE Polet - Interclub Muggia 22:82 (5:23, 8:41,15:62) Polet: Ukmar, Perčič 7, Furlan 2, Da-nev, Tavčar 1, Taučer 8, Daneu 5, Sosič. Trenerka: Brollo. Poletovke so gostile državne prvakinje iz Milj. Ekipa Intercluba se je v telovadnici Ervatti predstavila z najmočnejšo postavo in ni ničesar prepustila naključju. Košar-karice iz Milj so neusmiljeno polnile koš poletovk in igrale izredno intenzivno v obrambi. Concordia - Polet 28:57 (5:12, 9:28, 14:39) Polet: Ukmar 2, Perčič 17, Furlan 4, Danev 11, Tavčar 4, Taučer 6, Kravos 6, Daneu 2, Sosič 2, Balbinot n.v.. Trenerka: Brollo. Če so se poletovke v prejšnjem kolu spopadle z eno najmočnejših ekip v celi državi, so tokrat na najdaljšem gostovanju igrale proti najslabši ekipi prvenstva. Treba pa je pripomniti, da sestavljajo ekipo Concordie igralke letnika 2001 in 2002, mnoge pa so čiste začetnice. Trenerka Marina Brollo nam je povedala: »Vzadnjih dveh krogih smo opazili, kako je neuravnovešeno to prvenstvo. Vsekakor je v naši igri viden napredek v napadalni fazi v primerjavi z lanskim letom. Punce se morajo predvsem na treningih potruditi, da bodo storile korak naprej še v obrambi. V prvem krogu povratnega dela proti AIBI-ju ciljamo na zmago.« (e.p.) NOGOMET - V deželnih amaterskih prvenstvih Pred obratom boje Vesna in Kras bolj oddaljena od vrha - Spodrsljaj Juventine - Pomembni zmagi Mladosti in Brega Torkov (praznični) predzadnji krog prvega dela prvenstva je morda bil mejnik v elitni ligi. Tako Kras kot Vesna sta ostala praznih rok. Vodilni Lumignacco je zmagal in ima pred nedeljskim zadnjim krogom prvega dela sezone že osem točk prednosti pred ekipo kriškega društva in trinajst točk prednosti pred re-penskimi belo-rdečimi. Prvi zasledovalec Lumignacca je Cordenons, ki ima pet točk manj na lestvici. Tako Vesna kot Kras se bosta od letošnjega sončnega leta v nedeljo poslovila pred domačimi navijači. V Križ bo prišel Gemonese, v Repen pa Manzanese. Pravzaprav bo Vesna igrala tudi v soboto, 19. decembra, ko bo v Križu na sporedu polfinalna tekma državnega pokala proti Rivignanu. V skupini B promocijske lige je zimski prvak tržaški San Luigi. Juventi-na je na tržaškem gostovanju pri Trieste Calciu naletela na črn dan in izgubila z 2:1. Trener Juventine Nicola Sepul-cri je sicer imel kar nekaj težav s postavo. »To pa ni opravičilo. Igrali smo pač slabše kot ponavadi,« je pošteno povedal predsednik Juventine Marko Kerpan. Šesto zmago so slavili nogometaši Primorca, ki so na domači »Griži« premagali neposrednega tekmeca za obstanek, Sevegliano. Končni izid je bil 3:1. Ekipa trenerja Roberta Biloslava bo tako pre-zimila na sredini lestvice, kar bi si le malokdo upal napovedati po neuspešnih uvodnih krogih. V 1. Amaterski ligi je bil 14. krog prvenstva naklonjen našim predstavni- Mednarodni košarkarski Sončkov dan Prava košarkarska nedelja. Tako bi lahko opisali 19. Sončkov dan v organizaciji novogoriškega ŠD Sonček, ki je v Novo Gorico in bližnjo okolico privabil približno 110 košarkarskih moštev in več kot 1.200 košarkarjev iz osmih različnih držav. Štiri ekipe so tekme svoje skupine odigrale v goriškem Kulturnem domu, saj je ŠZ Dom že več let partner omenjenega mladinskega turnirja, ki ga je letos podprla tudi Fundacija Goriške hranilnice. V telovadnici goriškega Kulturnega doma je bilo torej pestro od zgodnjih jutranjih ur, saj so košarkarji letnikov 2003 in 2004 moštev KK Tolmin, Dom Gorica, KK Stoja Pula in MZT Skopje odigrali skupno kar šest tekem. Premočno je zmagal Tolmin, ki je osvojil vsa srečanja, na drugo mesto se je uvrstil KK Stoja Pula, tretji so bili igralci Doma, katere je vodil Erik Graziani, četrti pa mladi košarkarji iz Skopja. V Kulturnem domu so nato priredili tudi tekmovanje v metu za tri točke, ki ga je osvojil košarkar Pule Filip Ko-stešic. Po skupni »paštašuti« se je košarkarski praznik nadaljeval v Novi Gorici ob prisotnosti številnih legend jugoslovanske košarke. (av) KK Tolmin - Dom 64:47 Dom: G. Makuc, Primožič, S. Mucci 27, Miklus, Onesti, Čubrilo, G. De-vetta, M. Mucci, Salvi 13, Pahor, Šte-kar 4, R. Makuc 1, Colombo, P. Deve-vetta, S. Frandolič. Trener: Graziani. KK Stoja Pula - MTZ Skopje 33:26 Dom - MZT Skopje 56:46 Dom: G. Makuc 10, Primožič, S. Mucci 10, Miklus, Onesti, Čubrilo 6, G. Devetta, M. Mucci, Salvi 28, Pahor 2, Štekar, R. Makuc, Colombo, P. Devetta, S. Frandolič. Trener: Gra- ziani. KK Tolmin - KK Stoja Pula 47:27 KK Stoja Pula - Dom 49:24 Dom: G. Makuc 3, Primožič, S. Muc-ci 11, Miklus, Čubrilo 4, Devettag, M. Mucci, Salvi 6, Pahor, Štekar, R. Makuc, Colombo, P. Devetta, S. Frandolič. Trener: Graziani. MZT Skopje - Tolmin 20:34 Zmagovalec tekmovanja v metu za tri točke: Filip Kostešic (KK Stoja Pula) kov, saj smo pri štirih ekipah zabeležili dve zmagi in dva remija. S točko se je morala zadovoljiti Zarja, ki je v Romansu naletela na številne težave, predvsem v uvodnem delu srečanja. »Z glavo smo bili še v Bazovici,« je začetek tekme opisal odgovoren za Zarjino ekipo Robert Kalc. Deseto uvrščena Pro Romans Medea je namreč že vodila z 2:0, drugi letošnji poraz bazovske ekipe pa je preprečil izvrstni Zucchini, ki je zadel oba zadetka gostov, med katerima je bil drugi pravi »evrogol«, tako da je glede na prikazano igro točka več kot dobrodošla, Pro Gorizia pa ima sedaj prav toliko točk in odigrano tekmo manj kot Zarja. Če je bazovsko moštvo vpleteno v boj za sam vrh lestvice, se v spodnjem delu skupnega seštevka obeta prava bitka za obstanek, tu pa najdemo kar tri naše predstavnike. Za presenečenje kroga je poskrbela okrnjena Mladost, ki je z zadetkom Bressana 10 minut pred koncem srečanja premagala četrto uvrščeni Ter-zo in se je s četrto zmago v letošnjem prvenstvu dokopala do dvanajstega mesta na lestvici s petnajstimi točkami, ki ga doberdobska ekipa deli s Sovodnjami in Marianom, Mladost pa je odigrala tekmo manj. Varovanci trenerja Samba imajo za seboj dva pozitivna kroga, saj so, po sobotni zmagi proti Cormoneseju, v torek iztržili pomembno točko v Ogleju. Remi je zagotovo pravičen izid, če pomislimo, da so Sovodnje dvakrat zaostajale, odlično pa so odreagirale. Za prvo izenačenje je poskrbel Hriberšek tik pred iztekom prvega polčasa, odločilni zadetek za končni 2:2 pa je dosegel Floc-co. Gostje so nato ubranili rezultat kljub izključitvi Černeta in posledični številčni premoči domače enajsterice. Eno točko več kot Sovodnje in Mladost ima Breg (16), ki je v torek premagal solidni Gradese. V eni izmed najbolj razburljivih tekem kroga so bili gledalci v Dolini priča številnim preobratom. Po eni sami minuti je Breg povedel z Lei-terjem, gostje pa so nato pred koncem polčasa izenačili in tudi povedli z zadetkom nekdanjega napadalca Juventine Giolom. Igralci Brega pa so v drugem delu srečanja odreagirali in v samih treh minutah izenačili z Vianellom ter povedli z Leiterjem, ki je tako postal junak srečanja. Pestro bo. V okviru 2. AL je po prvem porazu (proti Chiarboli) znova okusilo slast zmage proseško Primorje, ki je le z minimalno razliko premagalo zadnjeuvrš-čeno Alabardo. Primorje vodi v skupini D. Ni pa še zimski prvak, saj zaostaja Chiarbola le za tri točke. Pri dnu lestvice ostaja Gaja, ki je bila zelo trd oreh za drugouvrščeno Chiarbolo. Rumeno-ze-leni so po prvem delu vodili z 1:0 (Mo-setti). Nato pa so gostje v drugem polčasu dosegli dva gola. Gaja bo v nedeljo gostovala pri Sagradu, ki je doslej prejel že 81 golov. Zmaga bo imperativ. (av, jng) Alessio Caselli (Primorec) fotodamj@n ELITNA LIGA Rivignano - Kras 1:0 (1:0) Kras: D'Agnolo, Salkič, Racman, Tomizza, Simeoni, Spetič, Fachin, Carlevaris (od 30. Sgorbissa, od 70. Kocman), Smrtnik, Maio, Stančič (od 80. Petracci). Trener: Žlogar. Rdeč karton: Racman 93. Tricesimo - Vesna 3:2 (0:1) Strelec: 23. Colja, Božičič 82. Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Avdic, Disnan, Vatovec, Kosmač, Arduini (Stanich), Colja, Božičič, Venturini (A. Kerpan). Trener: Sandrin. PROMOCIJSKA LIGA Primorec - Sevegliano 3:1 (0:0) Strelci: 5. Castrillon; 53. Caselli, 89. Davanzao Primorec: Sorrentino, Grego, Cappai, Vesnevaer, Braini (Male), Tuberoso, Sarcano (Richter), Omnari, Castrillon, Davanzo, Caselli (Ruzzier). Trener: Biloslavo. Trieste Calcio - Juventina 2:1 (1:0) Strelec: lansig 80. Juventina: Bon, Morsut (Zanutto), Manfredo (lansig), Racca, Popovič (Spanghero), Zorzut, Stabile, Antonutti, Marchiolo, Nardella, Scrazzolo. Trener: Sepulcri. 1. AMATERSKA LIGA Aquileia - Sovodnje 2:2 (1:1) Strelca: 45. Hriberšek, 70. Flocco Sovodnje: Dovier, Komjanc (G. Visintin), Clancis, Flocco, Galliussi, Bernardis, Čavdek (De Fornasari), C. Visintin, Tomsič, Černe, Hriberšek. Trener: Sambo. Izključen: 75. Černe (dvojni opomin) Breg - Gradese 3:2 (1:2) Strelci: 1. Leiter, 55. Vianello, 57. Leiter. Breg: Daris, Piccolo (od 80. Bampi), Simic, Bolcic, Leiter, Cerebuch (od 15. Bortolin), Sovic (od 80. Frangini), Pohlen, Pippan, Vianello, Nigris. Trener: De Fabris. Mladost - Terzo 1:0 (0:0) Strelec: Bressan 80. Mladost: Ballerino, D. Peric, Gergolet, Vizintin, Colautti, Silvestri, Bressan, Marušič (Furlan), Milič (Ferlez), Peric, Skarabot. Trener: Gon. Pro Romans Medea - Zarja 2:2 (2:1) Strelec: 30. in 80. Zucchini Zarja: Castellarin, Ferro, Norante (Puzzer), Varglien (R. Bernobi), Barut, Šestič, Zucchini, F. Bernobi, Marzini, Tarable (Aiello), Grizonič. Trener: Vitulič. 2. AMATERSKA LIGA Gaja - Chiarbola Calcio 1:2 (1:0) Strelec za Gajo: Mosetti 25. Gaja: Venanzi, Cerkvenic, Marconi (Vidoni), Mosetti, Finessi, Lauro,Turus, Jurissevich, Saule (Maschietto), Ferluga, Perlangeli. Trener: Colomban. Primorje - Alabarda 1:0 (1:0) Strelec: Danieli 10. Primorje: Carmeli, Golia, Marchetti, Santoro, Furlan, Benvenuto, Romano (Paoletti), Chierini, Danieli (Ruggiero), Nigris (Krizman), Metullio. Trener: Ravalico. Elitna liga Cjarlins - Gradisca 1:1, Flaibano - Torviscosa 0:0, Gemonese - Chions 3:0, Lumignacco -Tolmezzo 2:1, Manzanese - Cordenons 0:1, Rivignano - Kras Repen 1:0, Sanvitese - Virtus Corno 1:2, Tricesimo - Vesna 3:2 Lumignacco 14 10 3 1 23:11 33 Cordenons 14 8 4 2 20:10 28 Torviscosa 14 7 5 2 14:10 26 Vesna 14 7 4 3 30:15 25 Gemonese 14 7 3 4 16:12 24 Tricesimo 14 6 2 6 28:26 20 Kras 14 5 5 4 19:18 20 Flaibano 14 4 5 5 17:20 17 Virtus Corno 14 5 2 7 14:21 17 Tolmezzo 14 4 4 6 22:19 16 Cjarlins Muzane 14 4 4 6 18:22 16 Sanvitese 14 5 1 8 14:20 16 Chions 14 4 3 7 14:21 15 Rivignano 14 4 3 7 12:22 15 Gradisca 14 1 8 5 11:16 11 Manzanese 14 2 2 10 16:25 8 PRIHODNJI KROG (13.12.) Chions - Cjarlins, Cordenons - Tricesimo, Ism - Flaibano, Kras -Manzanese, Tolmezzo - Sanvitese, Torviscosa - Lumignacco, Vesna - Gemonese, Corno -Rivignano Promocijska liga Costalunga - Cervignano 3:2, Primorec - Sevegliano 3:1, San Giovanni - Gonars 4:1, San Luigi - Ronchi 4:1, Sangiorgina Zaule 3:3, Sistiana - Ol3 1:0, Trieste Calcio - Juventina 2:1, Valnatisone S. Andrea 2:0 San Luigi 14 11 1 2 36:16 34 Costalunga 14 9 3 2 21:12 30 Juventina 14 9 2 3 19:8 29 Trieste Calcio 14 8 2 4 30:10 26 Valnatisone 14 6 5 3 17:11 23 S. Giovanni 14 6 2 6 18:17 20 Sangiorgina 14 5 4 5 16:19 19 Sistiana 14 5 4 5 17:21 19 Primorec 14 6 1 7 17:23 19 Zaule 14 5 3 6 18:22 18 Gonars 14 5 2 7 21:21 17 Pro Cervignano 14 3 6 5 14:17 15 Ol3 14 3 6 5 14:19 15 S. Andrea 14 3 2 9 18:30 11 Ronchi 14 2 4 8 14:25 10 Sevegliano 14 2 1 11 12:31 7 PRIHODNJI KROG (13.12.): Gonars - Valnatisone, Juventina Sistiana, Ol3 - Sangiorgina, Cervig nano - Ts Calcio, Ronchi - San Giovanni, S. Andrea - Costalunga, Sevegliano - San Luigi, Zaule Primorec 1. AMATERSKA LIGA Aquileia - Sovodnje 2:2, Breg - Gradese 3:2, Cormonese - Pro Gorizia 0:1, Fogliano Turriaco - Porpetto 0:0, Isontina - Domio 1:0, Isonzo - Mariano 1:0, Mladost - Terzo 1:0 Romans - Zarja 2:2 Zarja 14 8 5 1 24:8 29 Pro Gorizia 13 8 5 0 22:6 29 Domio 14 7 3 4 23:12 24 lsontina 14 7 3 4 20:14 24 Terzo 14 7 2 5 18:15 23 Gradese 14 6 2 6 16:15 20 Cormonese 14 5 3 6 18:13 18 lsonzo 1 4 5 3 6 16:20 18 Aquileia 14 5 3 6 16:21 18 Romans Medea 14 4 4 6 20:25 16 Breg 14 4 4 6 12:17 16 Mladost 13 4 3 6 12:16 15 Sovodnje 14 3 6 5 15:21 15 Mariano 14 3 6 5 11:17 15 Turriaco 14 4 2 8 12:20 14 Porpetto 14 2 4 8 10:25 10 PRIHODNJI KROG (13.12.): Domio - Mladost, Gradese - Cormonese, Mariano - Turriaco, Porpetto - Aquileia, Pro Gorizia - Isontina, Sovodnje - Breg, Terzo - Romans, Zarja - Isonzo 2. AMATERSKA LIGA Azzurra - Sagrado 7:0, Ruda - Campanelle 3:1, Gaja - Chiarbola 1:2, Moraro - Montebello 1:0, Primorje - Alabarda 1:0, Roianese - Romana 2:2, San Canzian Muglia 1:0 Villesse Audax 0:1 Primorje 14 11 2 1 38:6 35 Chiarbola 14 10 2 2 28:10 32 Audax 14 9 3 2 27:10 30 Villesse 14 8 4 2 33:16 28 Ruda 14 8 3 3 35:18 27 Moraro 14 8 2 4 26:16 26 Muglia 14 7 3 4 25:14 24 San Canzian 14 7 2 5 25:17 23 Roianese 14 5 4 5 33:28 19 Romana 14 5 3 6 21:18 18 Azzurra 14 5 2 7 31:26 17 Montebello 14 4 4 6 21:22 16 Campanelle 14 3 3 8 19:28 12 Gaja 14 1 1 12 12:48 4 Sagrado 14 1 0 13 9:81 3 Alabarda 14 0 2 12 6:31 2 PRIHODNJI KROG (13.12.) Alabarda - San Canzian, Audax - Roianese, Campanelle - Primorje, Chiarbola - Ruda, Montebello - Azzurra, Muglia -Villesse, Romana - Moraro, Sagrado - Gaja Planinski svet jutri Zaradi pomanjkanja prostora bomo četrtkovo rubriko Planinski svet ta teden izjemoma objavili v jutrišnji številki našega dnevnika. Bralce prosimo za razumevanje. Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno. ^morski dnevnik Primorski dnevnik informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. decembra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok. film: Doberdob, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: E arrivata la felicita 23.30 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Le sorel-le McLeod 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Rocky Balboa (dram., '06, i. S. Stallone) 23.00 Gazebo RAI4 13.00 Switched at Birth 13.50 Sword Art Online 14.15 Steins Gate 14.45 Stargate Atlantis 15.30 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.05 0.30 Novice 17.10 Xena 17.55 Star Crossed 18.40 Doctor Who 19.35 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Film: Striscia vincente (akc.) 23.00 Film: Elephant White (akc.) RAI5 13.40 Capolavori della natura 14.40 Brazil: A Natural History 15.35 Ogni quadro rac-conta una storia 16.051 buongustai dell'ar-te 17.10 Ubiq - Sconfinare 17.35 Ubiq -Codici 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.40 This is Opera 19.35 Gli im-pressionisti 21.20 Bartabas in Salzburg 22.30 Carmina Burana Lo stato dell'arte - Carl Orff 23.35 RAI MOVIE 13.55 Film: Stregata dalla luna (kom., '87, i. Cher) 15.50 Film: Pioggia di fuoco (akc.) 17.30 0.50 Novice 17.35 Film: Pane, amo-re e gelosia (kom., It., '54) 19.20 Film: Gege Bellavita (erot., It., '79) 21.15 Film: Ore di-sperate (akc., '90, i. A. Hopkins) 23.15 Film: P2 - Livello del terrore (horor) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.05 Nad.: Linda e il brigadiere 12.55 Nad.: Una buo-na stagione 13.45 Serija: Last Cop - L'ulti- SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. decembra 2015) Vodoravno: Matera, kanu, astra, anorak, otorinolog, Riu, nasmeh, sklad, norma, taktika, čas, Ban, orkan, Barbara, M. E., ikt, srček, Čarnik, plast, los, tiger, IOR, omarice, Orion, raketar, nart, Pepe, enodejanka, amater, J. O., OMA, Don, lanina; na sliki: Marko Ban. mo sbirro 14.35 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 14.40 Serija: Impa-zienti 14.50 Serija: Un medico in famiglia 16.40 Nad.: Cuori rubati 17.35 Novice 17.40 Nad.: Legami 18.30 Nad.: Pasión Prohibida 19.25 Nad.: Terra Nostra 20.15 Nad.: Il commissario Manara 21.20 Film: Mi ri-cordo Anna Frank (biogr.) 23.10 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Film: Il prigioniero della montagna (dram.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Costretto al si-lenzio (dram.) 23.30 Film: L'esorcista (horor, '73) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.00 Grande Fratello - Day Time 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Grande Fratello _ITALIA1_ 6.40 Risanke 8.15 Serija: Hart of Dixie 10.10 Serija: Royal Pains 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 18.00 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Tokarev (krim., '14, i. N. Cage) 23.10 Film: Amici per la morte (akc., '03, i. J. Li) _IRS_ 13.35 Film: Django spara per primo (ve-stern, '66) 15.30 Film: Il mammasantissima (kom., It., '79) 17.20 Film: La casa stregata (kom., '82, i. R. Pozzetto) 19.10 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: La papessa (zgod., '09, r. S. Wortmann, i. J. Wokalek) 23.35 Adesso cinema! LA7 LA7D 12.35 Bourdain: Cucine segrete 14.40 Il re dello street food 15.5018.50 David Rocco: Dolce vita 16.50 Jamie: Menu in 15 minuti 17.50 Jamie Oliver in Italia 19.50 Novice 21.05 Film: La sorgente dell'amore (dram.) 23.10 Film: Il vento che accarezza l'erba (dram.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 20.45 Ante Factor 21.10 X Factor 2015 -La finale, prenos _DMAX_ 12.30 18.35 Affare fatto! 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 20.20 Affari a quattro ruote 17.45 Cacciatori di tesori 19.30 23.45 Incidenti di percorso 22.55 Fat N' Furious SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Turbulenca 12.20 Nan.: Peta hiša na levi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Mednarodna obzorja: Ukrajina na dveh bregovih 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.50 18.05 Risanke in otroške serije 16.20 0.35 Profil 17.30 Ugriz-nimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.05 Soočenje pred referendumom o družinskem zakoniku 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 8.45 Risanke in otroške odd. 8.20 Zgodbe iz školjke 9.15 0.50 Točka 10.35 10 domačih 11.05 17.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.45 Vikend paket 16.05 Dober dan 17.55 Odbojka: liga prvakinj, VakifBank - Calcit, prenos 20.00 Žrebanje Lota 20.10 City Folk -Obrezi mest 20.35 Dok. odd.: Izpovedi eko-terorista 22.10 Dok. odd.: Po sledeh baleta - Začetki in razvoj na Slovenskem 23.10 Odd.: Bleščica 23.45 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.45 19.45 Avtomobilizem 15.00 Lynx magazin 15.30 Najlepše besede 16.00 Ciak Junior 16.25 Potopisi 16.55 Slovenski magazin 17.25 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 20.00 City Folk 20.30 Rokomet: Pokal Slovenije, Celje Pivovarna Laško - Gorenje 22.15 Glasba zdaj 23.20 Na obisku POP TV 7.00 Risane in otroške serije 7.45 9.30, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.00 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.45 Sanjski moški 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 21.00 Gostilna išče šefa 13.50 20.00 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.0018.55, 23.30 Novice in vreme 22.30 Epilog KANAL A 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C. 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.15 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.20 Occhio alla spesa... 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring 7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške oddaje 8.35 12.40 Serija: Odbita rodbina 9.00 16.35 Nan.: Mrhi za šankom 9.25 13.40 Nad.: Terra Nova 10.2011.30, 13.10 Tv prodaja 10.35 Nan.: Naša mala klinika 11.45 17.05 Nan.: Lepo je biti sosed 14.40 Film: Bela omela nad Manhattnom (dram.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 Film: Državniške igre (dram., '09, i. R. Crowe, R. McA-dams, B. Affleck) 22.25 Film: Univerzalni vojak - Nazaj na bojnem polju (akc.) VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 10. decembra UMI Rai 3, ob 21.05 Rocky Balboa ZDA 2006 Režija: Sylvester Stallone Igrajo: Sylvester Stallone, Burt Young in Antonio Tarver Pred tridesetimi leti je bil Rocky mož brez prihodnosti. Delal je za majhnega oderuha na južni strani Fila-delfije. Ko se je po golem naključju znašel v ringu z vladajočim prvakom Apollom Creedom, je bila to življenjska priložnost ena proti milijon. Želel si je samo iti do konca. Njegov pogum in vztrajnost tako v ringu kot v življenju sta naposled vlila upanje milijonom ljudi. Veliki boksar Rocky Balboa je po upokojitvi odprl restavracijo in se predal umirjenemu življenju, vendar globoko v njem je še vedno tlela želja po sa-modokazovanju. Nepričakovano ga je na dvoboj izzval svetovni prvak Mason. Za Rockyja je bila to tudi priložnost, da si zopet pridobi zaupanje odtujenega sina in pomaga prijateljici v stiski in mogoče najde tudi novo ljubezen. m PLANET TV 12.00 Tv prodaja 12.30 Nad.: Sulejman Veličastni 13.35 Nan.: Talenti v belem 14.35 23.40 Nan.: Škorpijon 15.35 21.25, 23.10 Kmetija: Nov začetek 16.50 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.55 Nad.: Esperanza 19.00 21.05 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.40 Ta teden z Juretom Godlerjem RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Čarobni srednji vek (pripravlja Matej-ka Grgič); 12.15 Slovenska Talija v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paa-silinna: Zajčje leto - 14. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. LAEFFE 10.40 13.30, 20.00 II cuoco vagabondo DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A' V oddaji Pisani svet podobe ob 18.00 bo v rubriki Sledovi mojstrov spominski utrinek posvečen slikarju Lucianu Plehanu. Ob tridesetletnici smrti Avgusta Černigoja bo dalje tekla beseda o različnih razstavnih dogodkih, ki postavljajo v ospredje tega edinstvenega, ustvarjalnega ter inovativnega umetnika, ki je zaznamoval slovenski prostor v 20. stoletju. V rubriki Podoba v besedi bo govor o knjigi, ki jo je izdala Glasbena matica v Trstu in nosi naslov Trst: umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju. V osrednji rubriki Sveže na paleti bo gostja ilustratorka in oblikovalka Dunja Jogan, ki bo spregovorila o novih otroških slikanicah. Vodi Jasna Merku. Televizijski program ponuja ob 20.00 v TV Kocki oddajo Prvi odcep desno, ob 20.50 pa »Doberdob - Roman upornika«, zadnje režijsko delo Martina Turka. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 10. decembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / ä Sonce vzide ob 7.34 in zatone g ob 16.21 Dolžina dneva 8.47 Luna vzide ob 6.10 in zatone ob 16.07 1969 - Večinoma neobilno sneženo nje v vzhodnem delu Slovenije je ponehalo, ponekod so z zjutraj izmerili rekordno visoko decembrsko snežno o odejo. Na Turškem Vrhu v Halozah je sneg segal 83 cm, v Bla-< gušu pri Gornji Radgoni 79 cm, v Martinju na severu Go-ričkega 70 cm, v Ormožu 67 cm in v Lendavi 45 cm visoko. b^ Danes: ob 2.57 najnižje -20 cm, ob 8.41 najvišje 49 cm, ob 15.55 najnižje -55 cm, o ob 22.04 najvišje 29 cm. 2 Jutri: ob 3.31 najnižje -20 cm, ob 9.13 najvišje 50 cm, ob 16.22 najnižje -58 cm, ob 22.35 najvišje 31 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje C. LU O 500 m..... ......5 2000 m ...........-1 1000 m..... ......2 2500 m ...........-4 1500 m..... ......0 2864 m ...........-7 m 1— UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva 1. Kaj se skriva pod Mona Lizo PARIZ - Francoski strokovnjak Pascal Cotte verjame, da se pod znamenito podobo Mona Lize skriva portret sedeče ženske, ki nima ne njenega nasmeha ne pogleda. Dostop mu je pariški muzej Louvre omogočil leta 2004, sliki pa se je posvetil s tehniko LAM, ki jo je razvil sam. Ta naj bi mu omogočala, da se prebije globlje v sliko kot ostale tehnike, ki jih sicer uporabljajo raziskovalci. Leonardo naj bi Mona Lizo ustvaril med letoma 1503 in 1517, ko je deloval v Firencah in Franciji. Poznavalci njegovega dela so se po dolgem pregovarjanju zedinili, da je portretirana verjetno žena firenškega trgovca s svilo Lisa Gherardini. Vrtnarski poseg vratarja KOLN - V Nemčiji odmeva dokaj smešna zgodba o vratarju Augsburga, Švicarja Marwinu Hitzu (na sliki v sredini), ki je na tekmi bundeslige preizkusil zanimiv psihološki trik. Medtem ko je po dosojeni enajstmetrovki nastala običajna gneča igralcev okrog sodnika, je vratar hladnokrvno ob sodniku z nogometnim čevljem zavrtal v igrišče. Njegovo vneto kopanje je imelo posledice - najprej za domačega igralca Anthonyja Modesta, ki ga je uničena bela točka tako zmedla, da je zgrešil gol, po dveh dneh pa še za iznajdljivega vratarja, saj mu je lastnik stadiona izdal položnico za 122,92 evra. zda - Donald Trump s svojimi protiislamskimi izpadi razjezil Belo hišo »Ni primeren za kandidata« Hrbet mu obračajo tudi republikanci, ne pa del volivcev - Trump se sklicuje na Franklina Roosvelta NEW YORK - Kandidat za republikansko nominacijo na ameriških predsedniških volitvah Donald Trump, ki se je v ponedeljek zavzel za prepoved vstopa v ZDA vsem muslimanom, ni primeren za predsednika ZDA, je sporočila Bela hiša. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je v odzivu še dejal, da ima Trumpova kampanja značilnosti smetišča zgodovine. Earnest je republikance pozval, naj Trumpa zavrnejo. To so sicer večinoma že storili, razen dela republikanskih volivcev, ki so prepričani, da ima prav. Trumpove izjave so med drugim zavrnili nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney, večina njegovih protikandidatov za osvojitev predsedniške nominacije republikanske stranke ter predsednik predstavniškega doma Paul Ryan. Earnest je na novinarsko vprašanje o Trumpovem predlogu za prepoved vstopa muslimanom odgovoril, da je novinar zelo velikodušen, ker to opisuje kot predlog. »Kar Trump dela, je, da igra na struno strahov med ljudmi, da si pridobi večjo podporo. S tem na izjemno ciničen način vnaša delitve med Američani,» je dejal Earnest. Trump je v ponedeljek predlagal, da bi muslimanom prepovedali vstop v ZDA, dokler ne ugotovijo kaj se dogaja po svetu. Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Ben Rhodes je menil, da so Trumpove izjave v popolnem nasprotju z varnostnimi potrebami ZDA. »Islamska država želi zanetiti vojno med ZDA in islamom in takšne izjave pošiljajo sporočilo, da se ZDA s tem strinjajo,« je dejal Rhodes. Cheney, ki je bil glavni pobudnik vojne proti Iraku, ki je omogočila širitev Islamske države po Iraku, je me- Od Trumpa se je moral uradno distancirati tudi republikanski predsednik predstavniškega doma Paul Ryan ansa nil, da je Trumpov načrt «neameriški». »Zamisel, da lahko prepovemo celotno religijo je v nasprotju z vsem, v kar verjamemo in kar naša država predstavlja,« je povedal Cheney. »Verska svoboda je pomemben del naše zgodovine. Moji predniki so prišli sem, ker so bili puritanci.« Trump je na poplavo kritik z vseh strani odgovoril z dejstvom, da je tudi demokratski predsednik Franklin Roosevelt v času druge svetovne vojne počel podobno z Japonci, Nemci in Italijani. Republikanec Ronald Reagan se je sicer leta 1988 uradno opravičil za politiko do Američanov japonskega izvora, ki so jih zapirali v koncentracijska taborišča. Reagan je podpisal zakon, ki jim je zagotovil tudi odškodnino. Trump je bil v torek gost številnih televizijskih in radijskih oddaj, na katerih je zavračal obtožbe, da je fašist, ter primerjave s Hitlerjem. Na vprašanja, kako bi njegov načrt deloval v praksi, pa ni konkretno odgovoril. Dejal je, da muslimanov iz ZDA ne bi izganjal, če imajo državljanstvo, ukrep pa bi bil začasen, dokler predsednik ne bo ugotovil, kaj se dogaja po svetu. Kaj bi storil z diplomati in drugimi, ki obiskujejo ali delajo na sedežu ZN v New Yorku, Trump ni znal pojasniti. Povedal je, da je treba o vsem tem razmisliti in zadeve dodelati. Čeprav uradno doslej še ni prestopil meje sovražnega govora, pa so Trumpove besede zelo nevarne za ameriške muslimane, ki doživljajo diskriminacijo in žalitve s strani Američanov, ki se s Trumpom strinjajo. (STA) revija time Merklova osebnost leta 2015 NEW YORK - Ameriška revija Time je za osebnost letošnjega leta izbrala nemško kanclerko Angelo Merkel zaradi njene vodilne vloge pri reševanju evropskih dolžniške in begunske krize ter posredovanja v konfliktu v Ukrajini. »Ker je od svoje države zahtevala več, kot bi si večina politikov upala, ker se je zoperstavila tiraniji in preračunljivosti ter zato, ker je pokazala trdno moralno vodstvo v svetu, kjer tega primanjkuje, je Angela Merkel osebnost leta revije Time,« je v utemeljitvi izpostavila urednica revije Nancy Gibbs. Kot je zapisala revija Time, je nemška kanclerka letos »vskočila« vsakič, ko je Evropo ogrozila kakšna kriza. »Možnost bankrota Grčije je ogrožala obstoj območja evra. Migrantska in begunska kriza pomeni izziv za načelo odprtih meja. In nenazadnje, pokol v Parizu je oživil refleks zapiranja vrat, gradnje zidov in nezaupanja,» je zapisala Gibbsova. Dodala je, da je Merklovi treba priznati, da ne izbira lahkih poti, ne glede na to, ali se z njo strinjamo ali ne. Na seznamu osebnosti leta Merklovi sledijo vodja skrajne su-nitske skupine Islamska država Abu Bakr al Bagdadi, kandidat za republikansko nominacijo za ameriške predsedniške volitve Donald Trump, aktivisti ameriške skupine Življenja temnopoltih štejejo, ki se borijo proti diskriminaciji ter iranski predsednik Hasan Rohani.