t u molu rmt C »» + •aU . • • aroda" ro roA & NOflT NA DOM T* ^L, Pitajte, ka zanima GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ŽSth 1M# mt Um P*t Offle e at New ¥ork. N. arnica Act «f POZOR, NAROČNIKI. •. IJum potrdil iMtaJe potrdilo poleg roinlno la lote Je bo* Oprati. trt. 1X7«. V ISO. Stev. " aOTJTMK LTTI. — LETNIK T,ni. NEW YORK. MONDAY, SEPTEMBER 37, 1945 — PONEDELJEK, 17. SEPTEMBRA, 1945 Tel. CHeleea 3-1242 USODA TRSTA SE ODLOČUJE Danes je v Londonu v teku razprava glede Trsta. Kot znano, Anglija deluje na to, da bi Tr>t o*tal pod Italijo in največ bi popustila, da bi dovolila, da bi bil Trst razglašen za prosto mednarodno luko pod navlado Italije. Rusija pa odločno podpira zahtevo maršala Tita. da je Trst dodeljen Jugoslaviji. General Tožo govori o harakiri V nanj i minstri {NtUi velesil, ki izdelujejo o-grodj«* za mirovno pogodbo. se vsak dan sestajajo v Londonu v Lancaster House, ki je del Londonskega muzeja, na vsaki konferenci sedi 25 mož — vsak vnanji minister ima po štiri } m »močnike. Ob veliki okrogli, zeleno pogrnjeni mizi imajo h«*U*žh Atigleski vnanji minister Kr-ne»t Ilevin in njegovi štirje pomočniki najbližje pri vhodu v dvorano. Načelniki drugih delegacij s svojimi pomočniki se od angleške delegacije dalje vrste: ruski vnanji komisar Vjače-nlav M. Molotov; kitajski vnanji minister dr. Van Nih-čijeh. ameriški državni tajnik James F. Byrnes in francoski vnanji minister Georges Bidault. Pni seji je predsedoval IJevin, na prihodnjih sejah pa so se vrstili drugi vnanji ministri. l>u konferem-a hitrejše jsrteka, se glavni pomočniki vnanji h ministrov sestajajo dopoldne in izdelajo dnevni red za konferenco ministrov, ki se se»«tanejo vsak dan popoldne. V soboto p**; »old ne *ta imela daljAi razgovor državni tajnik Brvnes in sovjetski vnanji komisar Molotov in sta se dogovorila, da IkkIo povabljene sovjetski republiki Bele Rued je in Ukrajine ter ]»oljska vlada predsednika liole-slava Bieruta. da |>ovedo svoje mnenje glede mirovne pogodite z Italijo. S leni je Molotov dosegel veliko diplomatsko »mago, ker bo Hu-sija imela na svoji strani skoro toliko držav, kolikor jih ima Anglija, čije kolonije so bile tudi povabljene, da izrazijo svoje mnenje glede Italije. Jako bo iui sedanji konferenci slovanska skupina precej mo6na, ker va v njej Sovjetska unija, I'krajina. Bela Riwrija, Poljska in Jugoslavija in bodo vse (»odprle zahtevo maršala Tita po Trstu. Kavno tako Anglija kot Amerika pa želite, ua mora biti odločitev glede Trsta taka, da bo pristani^-e živahno in zmi»osleiio in da bo služilo svojemu naravnemu zaledju, kot so Jugoslavija, CehoHlovaaka in Madžarska. To pomeni, da morajo Rusija in njene slovanske prijateljice pristati v to, da 1k» šla njihova trgovina skozi Trst, ker dru«gačc bo Trst zopet zanemarjen ravno tako, kirt je bil ]>o prvi .svetovni vojni. Anglija odkrito priznava važnost zaledju za Trst, pa pri vsem tem ga hoče izročiti Italiji in s t«n odrezati i*i njegovega zaledja, od katerega edino more živeti. A/ko Jugoslavija ne dobi Trsta, potem je zelo d\ 'omljivo, a ko lx» Jugoslavija hotela uvažati ali izvažati blago »kozi Trst, kajti imela l*> Reko in več drugih dobrih pristanišč ob dalmatinski obali, ki jih Ik) rajše podpirala kot pa "italjanskP* Trst. \ Vera j je v London dospel kot zastopnik Jugoslavije minis trato podpredsednik Edvard Kardelj, da vnanjim ministrom predloži zahteve glede Trata, Primonike in jadranskih otokov. Prvotno je .bil kot zastopnik Jugoslavije namenjen priti v London vnanji minister dr. Ivan ttubašie, .toda 10. sqpt«nnbra ga je zadela kap in je sedaj deloma ohromi jen. KONFERENCA 5 VNANJ. MINISTROV Medtem je pričelo pet vnanjih ministrov razpravljati o mirovni pogodbi z Italijo. O tem pravi poročilo s konference: "Svet je pričel razpravljati o |K>gojih za mirovno pogodbo z Italijo. Sklenjeno je bilo, da IkhIo vsi Združeni narodi v vojni z Italijo povabljeni, da predlože, če tako žele, svoje mnenje pismeno glede tega predmeta. Tudi je bilo sklenjeno, da bo predsednik seje dr. Yang Sičjeh potslal povabila Jugoslaviji, Italiji, Avstraliji, Kanadi, Indiji, Novi Zelandiji in Južno. Afriki, da vsaka imenuje svojega zastopnika, a ko tako žele, da prisostvujejo seji vnanjih ministrov v pondcljek IT. septembra, da izrazijo svoje mnenje svojih vlad v vprašanju jugo-slovansko-ital janske meje.' * Značilno je, da bo tudi Italija imela svojega zastopnika na seji sveta, kar }>omeni zmago za Ameriko in Anglijo nad onimi državami, ki zahtevajo z ItaLijo oster mir in da je izključena iz posvetovanj ter da ima na seji samo opazovalce. Xa teh posvetovanjih se bo bil vroč boj zaradi Trsta in kot sedaj izgleda, ga bo pod svojo oblastjo obdržala Italija, četudi bo razglašen za prosto mednarodno luko. Anglija in A-inerika se .trudite na vse kriplje, da preprečita, tla bi to važno pristanišče dobila Jugoslavija, Rusija pa 1k> zastavila vse svoje sle, da Jugoslavija dobi Ti*s»t, toda zadela bo ob trden zid: JUGOSLAVIJA BO VŽIVALA SVOBODO — PISMO TRUMANA Predsednik Truman je 2. julija pisal kralju Petru pismo, v katerem priznava, da s£ je jugoslovanski narod junaško boril za svojo svobodo. Pismo predsednika, ki je bilo pisano v lSeli hiši malo pred potsdamsko konferenco, pravi med drugim: '•Jaz, nič manj kot moj prednik pokojni Franklin Roosevelt, se popolnoma zavedam junaških žrtev, ki jih je za svobodo pretrpel junaški jugoslovanski narod in ravno tako želim, da naj v soglasju z načeli krimske izjave o Jugoslaviji in osvobojeni Evropi, bo do z demokratskim postopanjem |>ostavljene svobode predstavne ustanove. "Gotovo Vam je znano, da je bila vedno politika Združenih držav, da. ne podpirajo enega odlomka v polkičneni življenju Jugoslavije, da bi .pri tetn bili izključeni drugi. 4 4 Združene države so v«? čas skušale vres-ničiti svojo obljubo glede složnega postopanja z ozirom na uvel javi jenje jaltske izjave. Upam, da 1» s tako pomočjo, ki bo morebiti potrebna, jugoslovanski narod razrešil nujne politične in gospodarske probleme, ki jih i-ma dane« pred seboj in bo vsled tega vžival vse dobrine svojega osvobojenja izpod nacij-skega tirunstva in bo izvrševal štiri svoboščine.' ' VOLITVE V JUGOSLAVIJI V svojem govoru po radio postaji v Beogra- .JUgorlovaiWKa viaaa ^^ llta ^ poVaD. du je mallei T,to v petek zve,-er naznanil, da ljena y ^^ na aVQ lede Ital|je' Beo. tiodo volitve za narodno skupščino 11. novem-____i ____ ,j„ ; m-,*. - CHURCHILL IN KRALJ PETER Jugoslovanska vlada maršala Tita bo povab- u , . . . . , skupateino li. novem-1 ad Kahtwa ^ je frst izročen Jugoslaviji bra. Rekel je, da bodo sedaj prvič v Jugosla- iu da ItaHja la0a fl,449,363,681 za povračilo imel, pravieo volitn t^i mzredi m tudi^^ kj ^ Jel italjan^a armada po^očila v Jugoslaviji. To pa je le majhen del škode, ki I so jo v resnici Italjani napravili po Jugoslaviji. Vljl ženske. Tito je z ozirom na upanje kralja Petra, da bi zopet prišel na prestol, rekel, da notranja preobnova Jugoslavije, kakor jo namerava izvesti narodna fronta, pomeni republikansko vladno obliko. Rekel je, da bo narodna fronta, ki vključuje vse demokratske »ile Jugoslavije, postavila samo en seznam poslanskih kandidatov. Vladi nasprotnim strankam, četudi niso Članice narodne fronte, bo dovoljeno voliti in bodo tudi svobodno govorili narodu. BOLGARSKE VOLITVE. — Bolgarske volitve, ki so bile na zahtevo Združenih držav in Anglije odložene, so sedaj določene na dan 18. novembra. Po dosedanjih dodatkih k volilnim postavam bo dovoljeno vsem postavnim političnim strankam vdelettti se volitev in štiri Da notranje razmere v Jugoslaviji niso posebno ugodne za kralja Petra, je priznal tudi Winston Churchill v svojem pismu, ki ga je pisal kralju 8. maja in v katerem med drugim pravi : *4Vaišemu veličanstvu ne morem prikriti, da so dosedanji dogodki razočara li moja najboljša upanja in da se v Jugoslaviji dogaja marsikaj, kar obžalujem, čeear pa ne morem preprečiti.'' Da bi to mnenje premeni 1 a Attleejeva vlada, je dvomljivo. movinsko fronto, so nasnanile, da bodo šle v volilni boj. Te stranke so: ograrna, soojalno poleg strank, ki tvorijo do- demokratska, radikalna in demokratska. General Hideki Tožo je v svojem prvem intervju, odkar «;e je vstrelil. rekel, da se je že davno nameraval usmrtiti, ko pa jo videl ameriške častnike stati okoli svoje liiie, je izpre-videl. da je pr&el čas za to. Tožo je na vprašanje, kako je ja.]>onski zastopnik Saburo Kurussu vedel zd načrte glede Pearl Harbor ju, odgovoril, da ne more na to vprašanje odgovoriti brez itozadevnih zapiskov. Sedaj izgleda .prav malo kot kak diktator. Tekom pogovora je sedel v postelji podprt z blazinami. Telo je imel ogr-njeno z rjuho, l^oge pa so mu gledale ven. Oblečen je bil v ameriške vojaške pajamas, ki pa so mu bile mnogo prevelike. Tožo je rekel, da se počuti dobro, da pa čuti malo bolečine ter je t\ii ameriške osme okupacijske armade, da je pri-pripravljen poonci zavzeli na Iložič 1941, je zadnja velika trdnjava, ki «e je predala zaveznikom. General MacArthur je včeraj ministrskega predsednika princa Ivigasi-kuni-ja poklical v svoj glavni stan v Jokohamo, po njegovem odhodu pa nui je poslal tozadevno pismeno zahtevo. Xa podlagi te zahteve mora Japonska generalu MacArthur-ju sporočiti, koliko je vredna lastnina Bolgarske, Finske, Siama, Romunske in Madžarske na Japonskem. V seznamu japonske lastnine pa mora biti vključena tudi lastnina v tujih državah. Svojim častnikom je MacArthur naročil, da Japoncem samo dajejo uikaze in gledajo na to, da so izpolnjeni, o njih pa z Japonci ne smejo razpravljati. Meti 47 prvotnimi vojnimi zločinci, katere je označil ge- poli v Jokohamo, da se preda ameriškim oblastim. General Tožo, ki se je v torek malo pred aretacijo vstre- lil, je v "izvrstnem" zdrav- stavenem stanju v bolnišnici v Jokohami. Zdravniki pravijo, da se mu rana tako naglo zdravi, kot pri kakem mnogo mlajtšem človefcu. Bolečdn ne čuti več in ima zelo dober tek. Da pa popolnoma okreva, bo vzelo še nekaj tednov. Ameriški vojaki podirajo pristanišče za male podmornice Aburatiibo na polotoku Uraga ter rušijo pristaniške naprave na otokih Uraiga in Ciba. Na tem kraju, ki brani Tokijski zaliv, so že razbili 155 samomorilnih čolnov in 10 obrežnih topov. Uničene je bilo _ tudi mnogo municdje in lahke-neral MacAnthur, so večinoma g.a oro^ja ze vsi na varnem. Včeraj pa je bilo objavljeno, da hoče general MacArthur imeti še na-daljnih 300 zločincev, katerih imena pa niiso bila objavljena. Vojne zločince je večinoma po-lovila mi MacArthurjevo povelje japonska policija in jih izročila ameriškim vojaškim oblastim. Sedaj čakajo v zaporih, da bodo zavezniške vlade postavile mednarodno komisijo, ki bo natančno preiskala njihove zločine. Admiral Ken Terašima, ki je bil prometni in železniški minister ob času napada na Pearl Harbor in je sedmi obdolženec v MaeArthurjevem seznamu, je bil izročen ameriški osmi armadi v Jokohami. Associated Press poroča, da je v Tokio .prišel Xi«l>iLsuke Kisi, trgovski in industrijski mini- Admiral Halsey na konju Po večmesečnih napovedma h je admiral William F. Halsey včeraj v Tokio jahal -belega konja. Toda to ni bil konj cesarja Hirohita, temveč ameriški vojaški konj. Admiral Halsey je nadziral pn i kavalerijski' polk ter je počasi jahal konja po vežbali-šču: ** Prosim, ne pustite me samega s to žival jo,*' je rekel admiral, ko je konja zajalial. Ko pa ga je razjahal, je rekel: ''Še nikdar v svojem življenju nisem bil v takem strahu. * General William G. Chase, poveljnik prve kavalerijske divizije, je rekel, da je ponosen na to, da je admiral Halsey VELIKANSKI VIHAR DIVJA V FLORIDI Silovit tropični vihar, ki je prusel z Babamskih otokov, je včeraj divjal po Floridi in povzročil nad $00,000,000 škode. Nato se je obrnil proti severovzhodu na Atlantik ter bo najbrže zadel obalo North Caroline. Vihar je dosegel hitrost do 143 milj na uro in je divjal po farmskih pokrajinah in po na sadih citron. Na mornariškem letališču v Richmond, Fla,, je vihar podrl velikanki hangar in uničil 25 mornar, rakoplovov (blimps'), 2113 mornariških in 153 privatnih aeroplanov. Vremenski urad naznanja, da bo vihar, ki prihaja iz Floride, doepel do New Yorka danes zvečer, ali jutri proti jutru. Do New Yoiika pa bo izgubil mnogo rta svoji moči, četudi bo še precej močan vihar. S seboj bo seveda prinesel tudi dež. jahal prvega konja, ki pripada ster v istem kabinetu in je na njegovi divizij._ RUSIJA POPUŠČA RUMUNSKI Rusija je odnehala v svojih premirnih omejitvah in je Rumunski celo dala gospodarsko pomoč. r To je sporočila moskovska radio postaja ob času, ko so se vnanji ministri v Londonu pripravili, da prično razpravljati o mirovnih pogojih za Italijo, Rumunsko, Bolgarsko, Madžarsko in Finsko. Rusija se prej ni posvetovala z Združenimi državami in Anglijo, predno je dovolila koncesije rumunskemu ministrskemu predsedniku Petre Groza in vnanjemu ministru George Tatarescu, ki sta bila v Moskvi od 4. septembra. Združene države in Anglija nista hoteli priznati Grozove vlade, ker so v njej večinoma komunisti in vsled tega ne predstavlja rumnnskega naroda. Rusija pa je vlado priznala takoj, ko je bila postavljena. Moskva je sporočila, da so bili mirovni pogoji olajšani, ker je bila na Rumunskem zelo slaiba letina in je bilo težko zadostita obveznostim, ki jih na laga »premirje od septembra lanskega leta. Sporazum vsebuje naslednje točke: 1. Pošiljanje romunskega živeža v Rusijo in ruskim okupacijskim četam na Rumunskem je zmanjšano. 2. Rusija bo Rumunski posodila 150,00ton žita, ki bo plačano v enem letu s 5% obrestmi. 3 Rusija bo Rumunski vrnila železnice in ji bo vrnila tudi več lokomotiv, železniških voz in trgovskih ladij, ki jili je Rusija vzela kot vojni plen. 4. Dosežen je hal sporazum glede zamenjave vojnih ujetnikov. 5. Rumunski dolg po pogojih premirja je ibil znižan in rok za vrnitev ruske lastnine je bil podaljšan. G. Dosežen je bil tudi sporazum glede kulturnih in rzgojnih zadev._ Pošta v Jugoslavijo Ravnatelj newyorSkega poštnega urada A. Goldman je nam sporočil, da je posta za Jugoslavijo razširjena na naslednje pošiljki: navadna pisma, dopisnice, razglednice, tiskovine vseh vffct, trgovski papir, trgovski vzorci in majhni zavitki. Glede pošiljatev lavitkov si postavljene naslednje določb«: 1. Eni in ieti osebi v Jugoslaviji je mogoče poslati samo en zavitek na teden. 2. Zavitek ne sme biti težji kot 11 funtov; dolg 18 inčev in vse skupaj: doliina, širina in višina ne več kot 42 inčev. Pošiljati je mogoŠie samo stvari, ki se ne pokvarijo. Dovoljena še ni iraSna po* šta in pošiljanje denarja. tiLVM NAKOPA' '—NEW KUKK MONDAY, SEPTEMBER 17, 1945 V8TANOVLJEN L. 1899 €€ Glžiš Nžtfoda or na raon*"> 99 Owned and Published by Slownlc Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakser, President; Ignac Hnde, Treasurer; Joseph Lapsha, Sec. Plana at haslneas of the corporation and addressee of above officers: SM WE8T 18th STREET, NEW YORK 11, N. T. 52nd YEAR "Glas Naroda1* Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. Japonska predaja je končala vsesplošni spopad, ki predstavlja najstrahotnejšo tragedijo modernih časov. Svet je materijalno oopustošen, duševno iz ravnovesja in moralno zbegan. Vse vrednote, s katerimi smo bili vajeni računati, so uničene in vodstvo človeštva je prešlo v roke poedincev — in to vodstvo razpolaga s sila- mi, ki človeštvu sploh niso bile znane dozdaj. Z atomsko bombo smo stopili v dobo, v kateri bomo morali postati pametni ali pa za vedno »priznati, da smo nesposobni za jamčiti ljudstvu ono varnost in sre-V srnlo, dne 12. t. m., pričela se je v Londonu konferen- čo, do katere imajo pravico. ZA_CEIX) LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7.~: ZA POL LETA —13-60; ZA ČETRT LETA $2.—. ZA JUGOSLAVIJO — LETNO; $4.— ZA POL LETA **Qiaa Naroda" Uhaja vaakl dan lavam« aoboto. nedelj in prasnlltov. •HiLAS NARODA." tli 18th STREET. NEW YORK 11, N. ¥. CHelsen 1—IMS Balkanski bolniki in zapadni zdravniki OB KONCU VOJNE SE VEDNO ZBIRAMO! Napisal za ONA -predsednik britanske delavske stranke Harold J. Laski <-a Mirih zapa/diiih, takozvanih velikih zaveznilkov, in največja zaveznice iz iztoka, Rusije, da na ta način vsi zavezniki dkupno i»-11 i tirnega in mednarodnega stališča, katerega bode treba ozdraviti, je Italija. Navadno ljudstvo, oziroma prebivalstvo Italije zahteva, da se monarhija za vedno odpravi; zajedno k monarhijo zahtevajo Italijani, da odide tudi krvnik Badoglijo za vedno v po v« j. in da se vrše ifcam. popolnoma neovirane ljudske volitve; 'i i zavlada med Italijo in sosedno Jugoslavijo iskreno prijateljstvo; da se zadeva Trsrta, Gorice in Istre poravna po zahtevi tamosnjega prebivalstva, in — da v bodoče vlada Italiji italijansko ljudstvo, katero je v resnici moralo proli-viti svojo kri — za povečanje fašizma in podjetništva.' To pa seveda zapadnim zaveznikom ni po volji, kajti koristi podjetništva je treba pred vsem drugim uvaževati. Radi teh koristi pa m«xl 44velikimi petimi" ne more (priti do sporazuma, da-s i ravno zlasti "veliki trije" žele, da se ohrani mir saj za nekaj časa. Radi zapadnih zaveznitov, so zadeve Italije postale iz-ndno zmedene in predno se te zadeve ne poravnajo, ne bode moiroče okleniti kake pogodbe, katera bi bila po volji vseh zaveznikov. Zapadni zavezniki so poskrbeli tudi za to, da je položaj \ balkanskih državah postal izredno zamotan, oziroma tak, da nikakor ne ugaja tamo&njemu prebivalstvu, katero se je iral.ro borilo za svojo svobodo in tooulčno neodvisnost. Po končanih bitkah je pa nastopila Anglija z svojimi "trgovskimi koristmi" na Rumunskem in Grškem ter z brutalno silo zatrla svobodo gibanje in zahteve tamašnjega prebivalstva, kar nikakor ne ugaja — Rusiji, katera je z svojo vojsko pregnala nacije iz Balkana Radi tega je pričakovati, da glede Balkana ne bode prišlo tako hitro do sporazuma med Rusijo in za-padnimi zavezniki. Anglija itudi želi, da l>ode Gnška zopet postala monar- Dosegli smo zmago, o kateri ne more biti nobenega dvoma. V rokah imamo sredstvo, da do zadnjega jasno pokažemo, kaj ta zmaga pomeni. Vodilna oblast zedinjenih narodov ne more propasti drugače kot radi njihove lastne nespa-meti, neodločnosti ali razdvoje nosti. Zdaj je torej prišel Čas, ko se bo pokazalo, ali je bilo osvo-bojenje mnogih narodov le ro-ganje. Moralna in intelektualna zmešnjava na svetu je velika. Vzgoja je zastala ponekod, a drugje groze bolezni. Ljudstva so trudna in izčrpana. Ossnovna je zdaj postala potreba, da začnemo ustvarjati in da nehamo misliti le na uničenje. S to vojno se je popela na svoj višek velikanska socialna revolucija, ki je bila neizogibna radi nepopolnega miru, katerega smo ustvarili po zadnji vojni. Milijoni so se z navdušenjem oklenili novih idej, katerih ne bodo več opustili. — Mogoče je, da bo v nekaterih krogih naše družbe ta revolucija izvedena s pristankom naroda. Toda ipriznati si moramo samim sebi, da bo to le izjema. Preveč je krogov in krajev, kjer je izkoriščanje drugih tako globoko vkoreninje-no, da bo le odločno rezanje pomagalo. Tam bo vzvalovalo nasilje in nikdo ne more vedeti, kje se bodo ti valovi ustavili, niti, ali bo zlomljenim verigam suženjstva sledila nova nesvoboda ali ne ... Ena najhujših posledic vojne je ta, da nas navaja dvomiti o moč nosti pristanka in privoljenja v premembo. Vojna spravi ljudi v razpoloženje, v katerem je videti nasilje najbolj pripravno sredstvo za hi stična na ta način, da se jej vsili kralja/ki je bolj angleške J J^^^dt'veljL tTzfv'se Iv ikovosti, dasiravno prav dobre ve, da na Grškem nihče ne'slucaje, v katerih je videti pre-mara za kralja, razun nekaterih ljudi, ki si obetajo gmotne'pad med nasprotnimi zahteva-dobicke«od kraljevega — grafta. Položaj na Rumunskem in v,mi preglobok, da bi ga bilo Bolgariji je ravno tak, kajti tudi tamkaj ima Anglija svoje mogoče premostiti na podlagi trgovske 4 koristio katerih misli, da bodo najbolj varne [svobodnih razprav. Tako je ako jih čuvajo mali kraljički, katerim bi najforže rada pri- v Franciji leta 1789 in v družila tudi kakega jugoslovanskega kralja, ki še vedno ča-lRusiji leta 1917- Jasno pa je k.i na svojo '-ničevo" bodočnost v — londonskih hotelih. Ra-|tudi' da so narodi» poskusijo di navedenih angleških "koristi" položaj na Balkanu kakor V°j° revoIuciJ°' a je ne more-tudi na Ogrskem ni "ugoden" za Anglijo, docim izredno u-«J-° lZVeStl' V nevarnosti še ^ trnja prebivalstvu balkanskih držav, katero jired vsem skrbi za svoje koristi. Obnošeno obleko, katere cen-jtrala je za New York v Cerkveni dvorani na Osmi. Do se-,daj smo prejeli obleko, celo | jjj.ygjjj drj;av Stephen ga orožja. Razvojne možnosti, Mohorko iz Milwaukee, Wis. katere nudi sprostitev atomske je kar sam pripeljal velik za-energije, so le postransksi re- boj obleke; rekoč čital sem.... zultat, mogli bi reči odpadek pri nas ne pobirajo, zato sem vojaške vrednoti atomske bom- pripeljal gredoč na obisk, to ^ • ■ • le malenkost. Dobili smo po- tem pošte od dobrotnika iz Aurora, 111. zavoj; škoda da je ime zbrisano ali nečitljivo, Ako hočemo, da se uresničijo te progresivne možnosti, ki se še zakopane v razbija- „ ,. . nju atoma, je končni prehod I™" **. zahvalJuJem° -dt>" iz vojne v mir zares zadeva f™^ največje nujnosti. (Aurora Ave., Aurora, 111. za I poslani paket. Dobrotnik, ali Svetovna vojna je že trajala morete še kaj pri prijateljih predolgo. Ako ne bomo zelo j kaj nabrati ponošene obleke? pazili in.se čuvali, bom$ izgu- Prosijo! Ako ni pri vas pobili vse svoboščine — posebno, stranke za zbiranje obleke, ako nameravamo nadaljevati pošljite na naš naslov, .pošljite borbo, da jih dosežemo. Vojna zahteva zase toliko žrtev, da utegne, ako bi se nadaljevala, prinesti s seboj dobo, v kateri bodo žrtve postale cilj,.pamet pa suženj blaznosti. Ako pa bomo p rišli do tega, utegne biti res, da se bomo nahajali prav na pragu nekega novega in strašnega razdobja teme in barbarstva. oprano in čisto, ne raztrgano! "Oblecite siroto za zimo"! Pošljite obleko na: St. Cyril Church, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. P. P. PETRIC. Profesor Einstein o atomski bombi Posledice lwnnl*\ katero imenuje profesor Einstein "radioaktivna »bomba" in njen pomen, so tako oči vidne, da morajo bi-< i vsakiMimr jasne na prvi jh>-gled, je izjavil pred kratkim Overseas Xew Agency. Profesor Einstein, katerega teorija o relativnosti je položila temelje za poznejša raziskovanja in osnovne enačbe katerih zadnja posledica je bila atomska bomba, je dod:il, da je prejel neverjetno obzirno število vprašanj s strani ea sop i sov, odfca r je padla prva bomba na Hiro-šimo. "Vsled tega sem se odločil. da ne bom tpodal nobene izjave. Vzroki za to so tehtni. Implikacije so jasne." ODPUŠČEN /Z ARMADE Barberton, O.—Častno je bil 21. avg. odpuščen iz armade Anthony Ocepek, ki je šel maja 1941 prostovoljno v armado in bil takoj poslan na Havajske otoke. Tam je videl japonski napad na „Pearl Harbor in se potem ves čas bojeval na Pacifiku. Ves ta čas ni bil nobenkrat na dopustu. NOV GROB NA ZAPADU Aspen, Colo.—Dne 26. avg je tukaj umrl Louis Kašček, star 59 let, doma od Soteske na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Zapušča /eno, dva sinova — Williama in Daniela — in dve hčeri — May in Josephine. — V Mansfield, Ohio je naglo ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA '*The Daily News" v New Yorku zahteva sedaj kar dva West Pointa in dva Aiuiajpoli-sa, oziroma dve vojaški in dve miornarični akedmiji, tako da bodemo imeli dva taka zavoda ol> Atlantiku in dva ob Pacifiku. To pomenja. da se je treba pripraviti že sedaj na prihodnji — Pearl Harbor . . . # ♦ » V istem listu tudi čLramo. da je — Itudoliph Hess ponorel . . . in da največji prodajalci novih avtoinilov modela 1946, imajo !»• po deset takih avtomobilov na prodaj. Toraj: en vajino svoje stare — IJze . . . #■ * » •Tlie Sunday News" v našem mestu predlaga, da moramo v Zjedinjenih državah izdelati po dve atomski Inmibi za vsako v inozemstvu izdelano atomsko IhuhIjo. in da pošlje naša vlada v vsako inozemsko državo po nekoliko ogledu hov, kajti to je baje zelo važno — — — saeramento (('al.) * » » *lTln' Times** v Chicago, III., pravi, da dežela, katera zamo-re potrošiti kar «52.000.000,000 za izum atomske bombe, tudi lahko preskrbi vmmii delavcem stalni zaslužek potom stalnega dela, kajti bilo bi snu m >4 no. ako bi morali naflši bivši vojaki zopet - iprodajaiti jabolka na mestnih ulicah, pott-m. ko se vrnejo iz vojne . . . "The Washington Shu" javlja, da iMxie naša vojna mornarica prodala nekoliko bojnih "Thi' Star" v Waishingtonu, 1». <\. izraža sum glede Japoncev. ker so sprejeli brezpogojno podajo tako hladnokrvno, in pravi, da je .laponcem znano, cla je ameriško razpoloženje vedno tako, da Sc včasih kar preko noči spremeni in morda v toliko ohladi, da bodo (Američani) spremenili svojo zahtevo glede p -polne okupacije Japonske, v zahtevo da se vrne ameriško vojaštvo čim preje domov, na kar bodo .Ja-|M>iu-i »voje zadeve lahko sami uredili. . . NOV GROB V OH1U Girard, O. — Dne 24. avg. je v bolnišnici v Youngstownu umrl Frank Turšič, star 73 let in doma iz Cerknice na Notranjeskem. V Ameriko, v St. Louis, Mo., je prišel leta 1895. Potem je bil 34 let upo-slen .pri železnici E. and O., zadnja tri leta pa je bil v pen-ziji. Zapušča sina, štiri hčere in sestro, Ano Kos v Clevelan-dn. Sedaj sprejemamo naročila za NO V O izdajo, ki bo izšla koncem oktobra. umrl za srčno hibo Joseph iatlij Kitajski, ter pravih da Kek, star 79 let in doma iz je to dokj|j 2Ila;.illlo . . . št. Vida na Dolenjskem. — V Ameriko je prišel pred 55 leti in zadnjih 40 let je živel Mavnsfieldu, O. Zapušča ženo, hčer, tri sinove in štiri vnuke. IZGON NEMCEV IZ ČEHOSLOVAŠKE LONDON, 6. sept. (ONA).— čehoslovaški ministerski predsednik Zdenek Fierlinger je priredil v Londonu konference s časnikarji, v kateri je objas-nil nekatere podrobnosti o vprašanju izgona Nemcev iz čehoslovaške. Dozdaj je zapustilo čeho-slovaško le 100.000 Nemcev, ki so bili že pred vojno češki državljani. Odkar je bila dežela osvobojena, je sicer pobegnilo v raj h še dodatnih 1,000,-000 Nemcev, teda to so bili le taki, ki. so na svojem begu ftred rdečo armado končno [posesti i prispeli na češka tla in ostali njihovo Za s t op ni ki Anglije tudi govore, da bode treba sklenitev miru med zavezniki, Finsko, Bolgarijo, Rumunsko in Odrsko, preložiti na kasnejšo dobo, oziroma za toliko časa, da dobe imenovane države take vlade, katere bodo ugajale zapadnim ivezaikom, kajti sedaj so baje preveč ljudske in napredne. Tudi se zatrjuje da Eusija najbrže ne bode podpisala ta-1 ozvano italijansko miro\-no pogodbo, dokler niso vse zadeve nekdanjih satelitskih držav osidča popolirma uravnane. Glede Italije bode treba tudi določiti kaj naj se zgodi z ? i\odjetiiištvu... # # » "77o- Herald - Tribune" v Xew Yorku prše, da si ne smemo domišljati, da je prišlo v Rusiji do preinačenja ruske i-liostrane politike — radi wa-shingtoii'skih zahtev, katere -'so nastale baje radi at.miske lnuiibe in radi naše velike vojne mornarice.'* kajti jako dvomljivo je. da je atomska Ihhii-ba napravila na Ruse velik upljiv — '/Rusi so namnv mnenja, da za morejo tudi oni prav naglo izvršiti nalog za iz-delanje take naprave, ako de to potrebno." . . . * * * "The Mirror" v New Yorku pravi: "Naše zvezino glavno mesto ne bode prav nič izne-nade.no, ako se tamkaj pojavi — Maksim Litvinov kot ruski poslanik.'' . . . l M . - AMERICAN WILD LIFE Neemci, ki so se izkazali nelojalni državljani zapustiti čehoslovaško. Po potsdamski deklaraciji je praška vlada ustavila množični izgon, a svojega namena ni opustila in se zdaj pogaja o tem, kako izvesti izgon vseh ostalih Nemcev v teku prihodnjih 10 mesecev. Kdor hoče razumeti, kako zelo zapletena je ta zadeva, naj pomisli, da je bilo približno 750,000 Cehov v Nemčiji kot suženjskih delavcev, katere nameravajo nadomestiti z istim številom Nemcev, ki morajo iz čehoslovaške ven.—' Ministerski predsednik Fierlinger, pravi, da je še mnogo prostora v Nemčiji za nadal-nje Nemce, ter spominja pred vsem na onih približno 10 milijonov suženjskih delavcev, katere so bili Nemci s silo pri-veli v Nemčijo, ki so bili pa že večinoma poslani nazaj. Poudaril je tudi, da je tre- V knjigi Je nalaufino popisano tlv IJenJe pognint-Kniti živeli, živečih na suhem. ▼ morju ln v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral ■ velikim sanlmanjem, ker bo v njej nadel marsikaj iz Življenja dlvjlb živali, kar mu di«edaj Se nI bilo cnano. Prvotno Je bik» nameravano to re-llko delo Izdati ▼ (»etlh knjiga L, toda Jo slednjič izšla v eni sami knjigi, ki l»a pri vs»>m svojem Bkrčenju prlnaSa POPOLN I POPIS ŽIVI J EN J A AMB-ItlŠKE DIVJAČINE). Knjigi* bo z užitkom bral lovec, ker navaja ln popisuje vse živali, ki Jih je dovoljeno ln prepovedano atreljatl; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribif, ker so v kujl^l oaStete VSB HIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH Poleg poljudnega |K»pIsa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLffi (fo. tografij); 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige Je S x 6 ln«ev. Knjiga opisojc sesavce, pti#e, ribe, ka-te In živali, ki so ravno t ako na aobem kot r vodi doma. — Vezana je v močno platno m zlatimi črkami. ^ V ANGLEŠČINI Cena $3.5® Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 21G West 18th St. New York 11 kritje te poplave s papirnim denarjem. V teku te konference ni bilo povedano, v koliko se je' imel .g\ Ferlinger prilike raz-1 govarjati z ministerskim predsednikom Attlee-jem o teh problemih. "GLAS NARODA" V \ JUGOSLAVIJO Sedaj pošiljamo naš list našim rojakom in. rojakinjam v Jugoslavijo. Nekateri rojaki so že naročili list za svoje ljudi v starem 'kraju in jim ga pošiljamo. — Naročnina za Ust1 v Jugoslavijo je $8 na leto ali $4 za pol leta. Naročite list svojcem v stari domovini, da jim bodo tukajšnje razmere in d-ruge svetovne novice bolj znane. Naročila z natančnimi imeni, priimki in maslovi v Jugoslaviji, kakor so bili pred to vojno pošljite na: "Glas Naroda" 216 West 18th St., New York, Angleško -Slovensko BERILO Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine. Za ameriške Slovence sestavil Dr. F. J. KERN avtor Angleško-slovenskega Besednjaka Cena $2.— s poštnino Knjiga je illustrirana in v platno vezana Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th St., New York II, N. Y. 0223484848235353535323484853 5353232348484853535323532348 Vodniki in DR. IVAN LAH Preroki JOSIP JURČIČ (1844—1881). Josip Jurčič in Simon Gregor čič Med pisatelji in pesniki, ki |ski Glasnik", ki ga je začel so nastopili na našem slovstve-J leta 1858. v Celovcu izdajati nem polju pod vplivom Lev-1profesor A. Janežič in so pri stikovega in Stritarjevega li- njem sodelovali pisatelji: Fran terarnega programa, se nam Levstik, Fran Erjavec, dr. Ja-veti dvoje najdražjih imen: nez Mencinger, Simon Jenko, Fran Cegnar in drugi. A vse Je s svojo pripovedno umet-Stritar pravi,. da je od nostjo prekosil Josip Jurčič, nekdaj hvalil in poveličeval. ko se je pojavil med njimi, proti drugim narodom narod j Rodila nam ga je dolenjska slovenski, da tako pridno in vas Muljava. Težko si je mi-z ves to prebira, a ne samo to.isliti bolj primeren kraj, ki bi da si s tako ganljivo požrtvo-(mogel dati pisatelju toliko zgo-va!nostjo omišlja slovstvene dovinskih spominov, toliko do-izdelke. — Tega narodovega mačih dogodkov in tako zani-priznanja je bil pred vsem de- mivih narodnih tipov, kakor le/en Josip Jurčič, ki je od svojih prvih povesti do danes ostal naš najpriljubl jenejši ljudski pisatelj. — Danes, ko imamo skoraj v vsaki hiši že malo knjižnico, si težko predstavljamo, kako je bilo od časih, ko še ni bilo dobrih ljudskih povesti. Besedo so imeli modri stari pripovedovalci, ki so imeli sijajen spomin, vedeli zgodbe starih časov in jih jih ima okolica Muljave, še danes se nahajajo po teh krajih ljudski originali, zabavne osebe in staropreprosti ljudje, ki jih srečavamo v Jurčičevih povesti. Tudi jezik tega okraja je nekaj posebnega: poln hudomušnih primer, prijeten in šaljiv, rad nekoliko zbadljiv, poleg tega pa bogat na izrazih in narodnih pregovorih. Ta- .ko se je vse pripovedno in je-znali lepo, zanimivo pri povedo- zikovno bogastvo tega kraja združilo v Jurčiču in on ga je s svojim izrednim leposlovnim talentom prinesel v slovensko vati. To se je vršilo zlasti na dolgih zimskih večerih pri pre-dicah in pri raznih domačih opravkih, kamor so se zbirali .literaturo in dal svojemu na-sosedje na skupno delo. Kakor,rodu vrsto najlepših ljudskih je bila babica ali stara teta .knjig. živa knjiga bajk in pravljic' Ako se vozimo po dolenjski za otroke, tako je bil ded ali j progi od Ljubljane, se nam stari stric zabaven pripovednik j odpira nov svet zelenih gričev za odrasle. Razen pratike in in dolin, pokritih s širokimi Igo Gruden : NAROČILO HČERKI Hčerka moja, vem, da ti hudo je po očetu: sdj me rsak dan spremlja misel troja, ki spoznam r najtišjem jo šepetu. V noči Ure r dlan naslonim, k tebi se zamišljen sklonim. X a j ti sanje bodo lepe, r noč se smehljajoče: r spanju živi srečne dni nekdanje, buden jaz zasanjani naj bodoče. Pozabiva na sedanjost sivo, v sebi vero ohraniva živo. Ce vprašuje' zdaj te kdo, zakaj zaprt je oče, znaj, da drugim je. očetom h uje, tisoče otrok za njimi joče/ ho se spomniš n jih bolesti, ti bo laže to prenesti. Ji rez poko ja svet ljubiti se- v bridkosti uči: bratstvo vseh ljudi je vera moja, naj še tebe d vir/a k sončni luči! Že dani se.- hčerka moja, v stan i! ('as zacelil najini bo rani. pobožnih knjig ni bilo nič tiskanega pri hiši. šele ob Pre- gozdi in skromnimi njivami, ob njih pa sanjajo preproste ernovih časih smo dobili ne- dolenjske vasice in samotne kaj prevodov znanih šmidovih koče, živeče od trdega dela in povesti, med njimi n. pr. "Sv..bornega zaslužka. Tu in tam Genofevo", ki se je mnogo či-,se še pokaže graščina -- spo-tala po slovenskih hišni. V, min starih časov—, v Višnji tem času se je rodila tudi gori pa se spominimo slave prva domača povest "Sreča v (naših starih mest, ki se zdaj nesreči", ki jo je leta 1836. i kaže le še v slikoviti skupini izdal župnik Janez Cigler. Ta hiš, naloženih druga vrh dru-povest, ki so ji rekli tudi "bu- ke, kakor da bi se tiščale tako kve od Svetinov", se je od leta .skupaj zato, ker so jim odvzeli do leta prebirala na zimskih staro srednjeveško obzidje in večerih. Nato se prišle "Novi- se zdaj brez varne obrambe ce". a njimi pobožne "Drobti- (boje novih časov. Med njimi nice" in Mohorjeva družba. A se beli razvalina starega gra-manjkalo je dobrih ljudskih du in tam nekje se skriva skri-pisateljev. Po letu 1848. so se vnostni polž s svojimi ponosno-začelt oglašati Janez Trdina junaškimi zgodbami. Vlak vo-Luka Svetec in drugi; najbolj zi po lepi zeleni dolini ob ce-je pospeševal naše pripovedno | sti. Tu se začenja Jurčičev slovstvo leposlovni list "Sloven' kraj. Tu po tej cesti je hodil NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA , PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 64,600 Premoženje: $11,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vpraiajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. • ^ v šolo v Višnjo goro. Izstopimo v Stični. Proti jugu se med nizkim gričevjem vleče tiha dolina, ki jo zapira mal parobek z belo cerkvico, z nekaj hišami in jagnjedi, ki se vitko dvigajo nad slamnatimi strehami. Tam je Muljava. Tri četrt ure rabimo do tja. Hodimo po ozki cesti in kdor je čital Jurčiča, se mu zdi ves kraj čudno z nan. Tu je hodil Lovro Kvas svojo pot na Slamenice. Tam nekje na griču med gozdovi so Sleme-nice. Tu ob "potoku je mlin, kjer je hodila naša znanka Neža Rožmarinka. Potnik nam prihaja nasproti. Zdi se nam, da smo ga srečali v Jurčičevih povesti. Tu je kraljestvo desetega brata. Morda bo zdaj stopil izza ovinka ali samotne hiše pred nas sam Martinek Spak — deseti brat. Tam se kaže koča na koncu vasi, skromna, za silo zbita in podprta. Taka je bila Kr j avl jeva koča. Ako se ozremo nazaj, vidimo pod zelenim gozdnim grebenom bel o zidov je starodavnega sti-štega samostana. Na levi se dviga par višjih gričev: tam je Kozjak in Kravjek — ostanek starih malih gradov. In tam zadaj se dvigajo pobočja zelenih vrhov. Pride šr. Zakasnele vesti PRVI PODATKI O VOJNI ŠKODI w— 1 - I- • . 7 Jbam. V bojih, zaporih, inter-lnih ali u ropanih 65,000, praši 1 petkovi številkt so bil, pr,občem prn podatki o ogromnijnacijah in za drugimi p0sle vojni škodi v ljubljanskem okrožju; danes pa nadaljujemo dicami vojne je umrlo 5.421 s tem poročilom s podatkom o škodi v mostu Ljubljani in o vojni škodi r celjskem okrožju. VOJNA ŠKODA V MESTU LJUBLJANI Ivlesto Ljubljana je okrožje zase in je prijavilo naslednje podatke o povzročeni škodi: V VOJNA ŠKODA V CELJSKEM OKROŽJU f Celjsko ookrožje je prijavilo skupno 4,929,000,000 dinarjev vojne škode. Z zaporom, bojih, zaporih, internacijah in internacijami, prisilnim delom na drugih posledicah vojne je in prisilno mobilizacijo je bila umrlo 1.155 oseb, pogrešanih odvzeta svoboda 40,976 pa je 1.036 oseb. Zaradi voj- _ ose- čev in drobnice pa 35.000. Za škodo v kmetijskih obratih so oseb, pogrešajo pa še 21.173 na razpolago samo številke o oseb. Zaradi posledic vojne je za delo nesposobnih, opolnoma ali delno, nad 3.000 oseb. Del-|je bi]0 uničenih 92.635, trt F»a no poškodovanih in popolnoma 7.7 milijona. Podrobnosti uničenem sadnem drevju in uničenih trtah. Sadnih dreves uničenih stanovanjskih zgradb je 14.000, ostalih zgradb pa 5.400. Uničene živine, goved, konj, prašičev, drobnice in malih živali je bilo 300.000 glav. Goved in konjev je bilo uniče- drugih vrstah škode zaenkrat manjkajo, čeprav so zaobsežene v skupni številki, kjer jih komisija zaradi tehničnih tež-koč še ni dobila. Bodo pa kasneje objavljene. nih posledic je za delo popol- ■■— ----------------1 nema ali delno nesposobnih I HELP WANTED t; 7.300 oseb. Zaradi zapora, in-j pozor ternacije, prisilnega dela in MOf'NO ŽENSKO prisilne mobilizacije po okupa-j potrebuje se torju je bila odvzeta svobodaza romof* starejši ženski in 7410 osebam. i ru,li da hišno delo. — DELAVKE ISCEJO služba, rock away — Belie Harbor 5-3480 ____(ISO—1S2) potrebi'je se HIŠNO DELAVKO DOBRO KUHARICO spi na lastnem domu 1 v družini d< >bra plač a BU 8-9585 (180—182) potrebuje se H I 3 I N J O za splošno delo mlada. Čedna, dobra priporočila — $125. mesečno Spi notri sili na svojem domu. PE 6-3178 (180—182» Lahko spi notri nli na lastnem dumn. Delno poškodovanih ali po-! Dobra prilika 7,a pravega človeka. — polnoma uničenih je bilo 1.298 1>,>hru i>lHt"J1- vprašujte takoj. X • 1 ,, Pokiifite AC 4-OK!»2 ali pa AC 4-W>:? stanovanjskih zgradb pa 1283 oso—182> v vrednosti 37.4 milijona din.1 Na premičninah je bila povzro-! t ^'TREBUJE SE ^ čena naslednja škoda v mili-1 ZANESLJIVO ŽENSKO jonih din.: stanovanjska opre- *tal>a, zanesljiva, za lahko ma 132.5, obleka, obutev, pe-,' hišno delo. spi notri, stalna rilo 63.7, živež, kurivo 17.8, knjige in umetnine 70.3, govedo in konji 1043 glav v vrednosti 8.2 milijona din., prašičev in drobnice 1547 glav v vrednosti 1.6 milijona din., in malih živali 12.047 glav v vred nosti 0.9 milijona din. V kmetijskih obratih je bilo uničenih 14 traktorjev, v vred nosti 0.2, 26 mlatilnic v vrednosti 0.4, 198 plugov v vrednosti 0.6, drugih strojev in orodja 2960 kosov v vrednosti 5.9, 1615 vozil in vprege v vrednosti 5.3 in 3895 kosov posode v vrednosti 4.8 milijoona din. Na .pridelkih znaša škoda v milijonih dinarjev; poljski pridelki 6.3, sadni pridelki in izdelki 2.3, vino 7.9, in drugi pridelki 2.2. Sadnih dreves je bilo uničenih 12.668, trt pa 210.855. Na trgovinski in obrtni opremi je bilo prijavljene škode 86.9, na blagu in sirovinah pa 149.1 mili j na din. V gotovini so bili ljudje oškodovani za 222.5 mil. din., na vrednostnih papirjih po nominalni vred nosti za 99.6 milijona din., in na dragocenostih za 32.7 mil. din. Druge škode je bilo prijavljene v skupnem iznosu 924.4 milijona din. Okrožje Ljubljana mesto je tako prijavilo vojne škode v skupnem iznosu 2,048,000,000 din. Podatke o prijavah vojne škode na zasebno imovinskem področju za novomeško in mariborsko okrožje bomo objavili v prihodnjem članku. HELP WANTED WANTED GIRL EXPERIENCED LIGHT DUTIES 2 CHILDREN SALARY $110.—, SLEEP IN GOOD REFERENCES EN 2-4949 (17!)-- 1K1) ISIVALKE — SLAMA SL AM NIK ARI CE in UČENKE STALNO DELO 1K)BRA PLAČA MAYER NOVELTIES, 08-10 — 58th Ave.. Maspefh. L. I. Newtown 9-7046 9—20 ! RAILHEAD WORKERS ! | for FINE WORK on BELTS & 1 I SHOES—WE NEED PRECISION | i WORKERS, ACCUSTOMED TO j ! MAKING HIGH SALARIES — J | Light Airy Workroom — Radio ' | Apply: RENE ART I 0:t5 St h A VE.. (41st St.) N.Y. j (17!>- -181 > 8 I V A L K E IZURJENE NA ŽENSKO SPODNJE PERILO Moderna tovarna—Stalno tlelo: Dobra plar-n — Vprašajte TRIANGLE UNDERWEAR CORP. 13.1 MADISON AVE., N. Y. C. (17»—381) POTREBUJE SK IZURJENO HlSNO DELAVKO in KUHARICO Lahko pranje; prijftnu okolica, lastna sohu in kopalnica — P<»-magati oskrbeti 9-letnejw otroka. Majhna družina. Dobra priporočila — dobra plncn. SU 7-4655 (179—1811 POTREBUJE SE HIŠI X J O ZA SPLOŠNO DELO LAHKO KUHANJE OTROK V DRUŽIN I: LAHKO PRANJE; SPI NOTRI, DOBER DOM, DO I; R A PR I POR< >Č 11 .A TRA 7-4870 _____n 75»— 181) OPERATOR WITH ALL AROUND EXPERIENCE Experienced on DRAPERIES and SLIPCOVERS — Also HANDSEWERS Stalna služba za pravega človeka. Vprašajte: S. NELSON lXi W. 14th ST., N. Y. C. i 178—180» POTREBUJE SE IT LŠIN7JO — KUHARICO LAHKO POSPRAVLJAJE, — EN OTROK — SPI NOTRI, PRIJAZEN DOM PLAČA $150 MESEČNO DOBRA PRIPOROČILA BO 3-1012 ___(178—180) GIRLS — PLASTICS 5 DAY 40 HOUR WEEK an 11< »ur with Increase to (XX1 After 2 Weeks Light Work — Pleasant Conditions Incentive Bonus ARDEE PLASTICS CO.. INC. •">80 — 2nd AVE., N. Y. C. (174—ISO) POTREBUJE SE HIŠNO DELAVKO PRI PROSTO KUHANJE. MAJHNA DRUŽINA. IZVRSTNA PLAČA 47:? CROWN STREET B1U »OKLVN S LOCUM G-27:ir. (180—181) Š I V A L K E IZVEŽBANE NA MOŠKE SLAMNIKE BOX IN ZIZ-ZAG STROJE BOLIVIAN HAT CO. am BROADWAY N. Y. C. OR 7-5132 I 9—18 WANTED — EXPERIENCED BO W M A KERS GOOD SALARY PLEASANT SURROUNDINGS R Y T O N CO. Km — Oth AVE N. Y WI 7-i:S20 (179—181) C. Iz Ribniške Doline Ljubljana, 21. julija. — Iz Ribnice na Dolenjskem sporočajo vesele vesti: Pri nas napreduje obnova z neverjetno hitrimi koraki, pa saj snio se je tudi lotili z vztrajnim delom. Popravili smo da se v naj krajšem času, a vsaj do zime, dogradijo hiše najbolj pri zadetih krajev ribniškega okoliša. Znano je, da so bile nekatere vasi iz naše doline popolnoma porušene in požgane. V trgu samem se obnavljata ljudska in meščanska šola. — Obe poslopji bosta predvidoma do jeseni že urejeni. Pred dnevi smo začeli popravljati veliko ribniško opekarno, ki so jo podivjani fašisti ražgali. Peč je še dokaj dobro ohranjena, neuporabni pa so stroji s parnim kotlom ter bo treba nabaviti nove. Naročili smo že stroj za izdelavo strešne opeke, ki je bomo mnogo rabili za gradnjo. Dali smo tudi pobudo za zbiranje starega železa in naša udarna mladina je nabrala veliko količino železa, ki se zbira v veliki shrambi gasilnega doma. Naša mla- dina je zelo marljiva, pri delu tekmuje, mesto godrnjanja si rajši zapoje kako lepo partizansko »pesem. Posebno skrb posvečamo socialnemu skrbstvu. Predvsem dobe podporo tiste družine, ki so žrtvovale svoje sinove in očete za domovino. Te dni je začela poslovati naša davčna uprava, odkoder pa smo odstranili nameščence, ki so se umazali zdelom za okupatorja. Tako živimo pri nas in se gibljemo ter želimo, da bi bila naša dolina v ponos naši domovini! — ("S. P.") Badoglio piše spomine • Maršal Pietro Badoglio piše zadnje poglavje svojih spominov. Maršal, ki je star 74 let in katerega je ministrski predsednik Pietro Xenni vrhovnemu sodilsču oznanil kot vojnega zločinca, je rekel, da bo izdajo njegovih spominov preskrbela tiskarna, ki bo izvršila svoje delo v vsakem slučaju. HIŠNO DELAVKO SE POTREBUJE! IZURJENA — PRIPOROČILA — SPI NOTRI — PRIVATNA SOBA IN KOPALNICA NAKLONJENA OTROKOM (2) DOBRA PLAČA Pokličite PR 4-0160 (179—181) WANTED,. HOUSEKEEPER — LIGHT COOKING — Professional couple, 2 children, sleep in, nice home. — a week. SE 3—6066 (179—181) ATTENTION GIRLS & WOMEN SHOES EXPD. ALL AROUND FOLDER & Good Pay — Steady Work — Light FITTER ON SAMPLE SHOES Clean Factory—GEORGE NEK JEAN f>81 — nth AVENUE N. Y. C. 8th Floor Room (179—181) URGENT WE NEED AT ONCE KITCHEN MAIDS & TRAY MAIDS 8 HOUR DUTY PERMANENT POSITIONS APPLY AT ONCE BOULEVARD HOSPITAL 46-04 — 31st AVENUE LONG ISLAND CITY RA 8-2800 (179—185) POTREBUJE SE HIŠINJO — KUHARICO 3 ODRAŠČENI, SPI NOTRI DRUGA POMOČ DOBRA PRIPOROČILA MU 2-2462 Pokličite ob delavnikih. ___(179—181) BUY A VICTORY BOK D TO-DAY! POTREBUJE SE DEKLE ZA DELNI ČAS (OB JUTRIH) 2 ODRAŠČENA — 3 SOBE, LIČEN DOM. PRIPOROČILA, DOBRA PLAČA __RE 7-4327_' POTREBUJE SE ŽENSKO ZMOŽNA, ZANESLJIVA. ZA HIŠNO li E L t). PREPROSTA K CH ARI CA, POMOČ PRI OSKRBI OTROKA .*iV2 LET STAREGA. — SPI NOTRI ALI DRUGJE — $.*!.-.— NA TEDEN WA 3-4065 65 Finishers — Complete DRESSMAKERS on FINE DRESSES EXCELLENT SALARY PERMANENT POSITION Apply at: SPORTLEE W. 56th ST., N. Y. C. (178—184) GIRLS — WOMEN No Experience Necessary To Learn Brush Making EARN WHILE YOU LEARN Good Pay — Steady Work — Good Working Conditions — Apply G RUM BACKET 445 W. 31st ST.. (5th Floor) N. Y. C. Opozorite Se druge, ki ne (Rajo "G. N." na te oglase. — Mogoie ho komu vstreieno. OPERATORS & FINISHERS IZURJENE NA ŽENSKE OBLEKE DOBRA PLAČA STALNO DELO IZVRSTNE DELAVSKE RAZMERE OGLASITE SE TAKOJ T R I p O D I 170 EAST 1*271 h STREET New York City — tith Floor (174—180) SOBARICE DOBRA PLAČA — NAPITNINE S T A L N O Vprašajte HOTEL MIDWAY 21G WEST 100th ST., N. Y. C. (174—180) GIRLS — WOMEN, (no experience necessary) — LIGHT ASSEMBLY WORK C. D. WOOD ELECTRIC CO. 820 Broadway, near 12th St., N. Y. C. 9—20 New Jersey MANICURIST— HAIRDRESSER Full time: Short hours; i» tlay week CALL DIrkens 2-8533 1069 RALPH AVENUE near TILDEN B'KLYN — Church Ave Trolley or Foster Ave Rus connects with IRT & BMT Newkirk Ave Stations (175—181) GIRL COSTUME JEWELRY ASSEMBLERS EXPERIENCED — NEAT MU 4-4378 __(175—181) New Jersey WANTED LEARNERS Coconut Shading We Train You GUARANTEED RATE WHILE LEARNING FRANKLIN BAKER DIVISION General Food Corporation 15th & Bloomfield Sts. H o b o k e n, N. J. (174—187) HELP WANTED — EMBROIDERY HELP WANTED — EMBROIDERY GIRLS WOMEN TO LEARN WOMEN'S NECKWEAR TRADE PAID WHILE YOU LEARN We will teach s job best suited to your adaptability YEAR ROUND WORK ! Ideal Air-conditioned Factory W.F. BREUSS 5508 POLK STREET WEST NEW YORK, N. J. (175—181) .VVKOUA'' TOI MOKDAY, SEPTEMBER 17, lfU3 TSTANOVLJEN L lflfl m SERZANT DIAVOLO :: Spisal MARCEL PRIOLLET :: =ra (V-i) Iu lotpovi so nkleuili umreti raje pod razvalinami vile neg-o da l»i prišli živi jntlieiji v roke. V .tem je hi la torvj vsa skrivnost eksplozije, ki je prestrašila zvečer prebiva Ire Xizze in o-koliee. OblaMi so poklale na Mont Koron komisijo z delavci. ki so kmalu |M>temiili iapod razvalin mrtve iu ranjene. Ker je -eu raujetiee vse priznal, so {Kilicijski organi kmalu usmili, kaj se je zgodilo. Policijo je« informiral š.rler, s katerim je i-inel opraviti Santini. Mož je bi! v službi bratovščine *M'rne perunike." To je bil mož. ki je iiirslil. da je vilo obkolil močan oddelek |wdieije, katere se je tako ustrašil, da je planil v kli-t in potegnil za u-Kodno roči<*». Preiskava je pokazala, da j«* bil glavni junak afere šoier a\totaksija. In moža, ki je srečno odnesel pHe. so kmalu našli. Xasli so tudi damo. ki je bila k sreči samo lahko ranjena in ki ni hotela |K>vedati svojega imena, par je pa za žive in mrtve trdila, da ni članica bratovščine **Orne perunike." Sider Santini. ki je spremil ,to damo do bolnice, je prisegal pri vneli l>ogovih, da je treba videti v nji samo žrtev nesramnih izkoriščevalcev. Loipovi so ljubili reil. Vse dohodke so imeli točno zabeležene. Imeli so tudi sezname, v katerih so bila imena vseh članov bratovščine. Ti dokumenti so bili važni za policijo, ki je seštela mrtve in ranjene in ugotovila, da nianj-kjuta samo dva (»andita. V Slo j«* za barona Vuerfa in damo, označeno v registrih samo pod imenom ''Vohunita na-lač." 1 XajlMiljsi detektivi Xiizze so dobili povelje ij-kati barona in neznano damo, da bi bil uspeh tega izbornega lova po]K)ln. Javnost je bila po pravici razburjena. Prebivalci Xizze so dolgo govorili samo o tajni organizaciji bamlitov in njenem tragičnem koncu. Nihče pa ni vedel, da je pripeljal šofer San-tii*i v bflnico grofico de Rovaljoie. Za to je poakrbel polkovnik, ki je vpriigel ves svoj vpliv", da bi /.l<»bni jeziki ne spravili njegovega imena v zvezo s škandalom. Seveda to ni šlo gladko in polkovnik se je prepričal, da je vojna v primeri s takimi škandali igrača. Po burnem pogovoru z Vveto, ki ga je znala prepričati, da je njena mati nedolžna žrtev razmer, je hitel grof de Hovaljoie naravnost na mestno |>oveljstvo po seržanta Din vola. Tam so mu povedali, da je seržant kot vekla vest. CK'-Ltal si je, da je storil hrabremu možu krivico. Xjedrni prošnji, da bi mu dovolili sestanek s seržant oni. so takoj ugodili. Cim sra ostala sama, je segel grof de I to y a -Ijoie v roku možu. katerega je dal aretirati kot podlegat krivoprisežnika in izdajalca domovine. Vs.* vem. — je dejal polkovnik gloltoko ganjen. V vet a. moja krščenka, mi je vse povedala. — Xjena zasluga je, da se nisem pozabil in s-roril krivice, katere bi ne mogel popraviti. Zvedel win, kaj ste storili za mojo ženo . . . za mojo čast. Zdaj veni tudi. kakšni so bili vaši načrt L Oprostit«- mi. prosim. Položil je seržant 11 roko na ramo in pripomnil : — I>ragi seržant. doslej ste poznali samo eno pol . . . |m>: flolžttofu. A jaz . . . jaz, za katerega ste se I»orili, sem vam naprtil ponižanje. da ste morali korakati po mestu ukle-njeni jned dvema redarjema kot zločinec. uiu Ali bo Trst jugoslovanski? Piše Mirko G. Kuhel, tajnik S AN S-a Tajniki zunanjih uradov Amerike, Rusije, Velike Britanije, Francije in Kitajske so se 10. septembra zbrali v Londonu k posvetovanju, da da sestavijo mirovno pogodbo, katero bodo zavezniške sile predložile Italiji. V tej pogodbi bodo vključeni tudi POGOJI, pod katerimi bo Italija sprejeta med zavezniške združene narode. In med temi pogoji je tudi vprašanje bodočnosti italijanskih kolonij v Afriki, vprašanje gotovih oto- Polkovnwk ni mogel nadaljevati, ker so solze zalile oči. Maxime de Frileuise ga je pa brž pomiril, češ. da zdaj ni časa za take reči. Treba se j" požuriti in hiteti Moniki na pomoč. Polkovnik je moral priznati, da ima seržant prav. Xajiel je vse sile, da popravi storjeno krivico. Posrečilo se mu je izposlovati, da so seržanta izpustili. Že sta se pripravljala { m »i i i t o t i Moniki na pomoč, ko sta zaslteala strahovito eksplozijo. sem bil prevzel vam na lju1»o, je končana. Jutri zjutraj odpotujem. 1'pain. da bo moj polkovnik piKSkrbel. da mi Imi ta greh odpuščen iu da se bom mogel vrniti na bojišče. les. HELP WANTED PACKERS PRRMANEXT PEACKTIME JOBS X"n Knjieriei«* Norpssarv S DAYS - 441 HOI KS. TIME A OVERTIME SHARP i, DOHMK .1« Hod m mi sr., (11th floor» N. Y. ArPI.Y AT ONCE ___«17»—1ST. I SHOES STOCK FITTERS SOLE TITTERS (Dinker) SEADT YEAR ROfMi WORK COOD WORKIXfl CONDITION« Apply BROOKLYN BOX TOE COMPANY MANHATTAN AVE.. B*KLYN __(1TI>—18S» WANTED JEWELERS EXPERIENCED ON. WATCH CAHEB Gold ft Gold fill«] ML' 4-344» (178—180> DELAVCE 1SCEJO Stationary Engineer MUST HAVE GENERATOR AND OIF. BURNER EXPERIENCE dood Pay Steady Work Pleasant Working Conditions Apply Immediately CLASON LAUNDRY 413 SOUNDVIEW AVE., BRONX __(108—181) Dalje prihodnjič. HELP WANTED New J e r s e y HELP WANTED — (MALE) GLASS BLOWERS to Work on IRON & PASTE MOULD carman System Blowers EXCELLENT PAY SUPER GLASS CO. —'1 O LEN MORE AVE., B'KLYN PINSETTERS NEEDED AT ONCE EARN $36 to PER WEEK Steady work; Full or Part time; Must !»e over 1« — Apply LLEWELLYN RECREATION .12 LINCOLN AVE., ORANGE. N. J.. ___(176—lffci) New Jersey (MALE ft FEMALE HELP WANTED) ! HAND DECORATORS f on GLASS or CHINA I I PULL TIME—STEADY WORK ( I WIU Consider Girts & Boy« Who | Are Artistically Inclined Apply | FINE ART GLASS CO. | 1 30—4th AVE.. BROOKLYN. N. Y. | (MALE ft FEMALE HELP WANTED) COOKS ft BAKERS INDUSTRIAL WORK IN BOUND BROOK A ELIZABETH VICINITY Good Wages Steady Work Good Working Conditions Apply: N. J. COMMISSARY 1038 ELIZABETH AVENUE ELIZABETH, N. J. Phone EL 2-7185 <174—180I demokraciji, enakopravnosti in pravici do samoodločbe vsake-pra naroda, ki je šel v krvavo borbo proti italijanskemu fašizmu in nemškemu nacizmu V ameriškem tisku in po radiju se vodi zadnje časa silna propaganda proti "komunistični" Jugoslaviji, proti Bulgariji in druprim slovanskim državam. Proti SLOVANSKIM DRŽAVAM! Nasprotno pa či-tamo in slišimo zelo simpate-tične besede za Italijo, o njenih "velikih doprinosih" za zmagro zaveznikov, o njeni borbi proti "rdečemu navalu" in pa o namigijajih, da morajo biti njeni mirovni pogoji zelo mili, če hočemo Italijo rešiti pred "bolševizmom", ki se bo baje gotovo razpasel po celem škornju, če bi ji zavezniki odvzeli njene kolonije in v prvi svetovni vojni pridobljene pokrajine. Strah pred tem bav-bavom "bolševizmom', je fak-tično strah pred 'slovanstvom' katerega je Anglija zastavljala z političnimi intrigami zadnjih sto let, Nemčija pa že več sto let z germanizacijo in končno Hitler z množičnim morje-njem slovanskega ljudstva. Stara rečenica pravi, da Italija vsako važno vojno izgubi, pri mirovni mizi pa vedno zmaga. Ali bo zmagala tudi v drugi svetovni vojni? Ali bodo slovanske zmage prezira-ne in slovanski doprinosi do skupne zmage ignoriram* v korist britskih interesov? j tedaj pomeni tudi zmago za morci sami odločili, kam /eli-zahteve antifašističnih in anti-.jo po vojni spadati. Te dni či-nacističnih narodnih množic, jtanio vesti iz Londona, da pre-Trst je spadal pod Avstri-(vladuje v tamošnjih krogih jo skoraj 500 let predno je mnenje, da bo Trst postal bila ustanovljena združena Ita-1 mednarodna luka. V isti sapi lija pod savojsko dinastijo. In1 f»n je povedano, da se bodo na isti način je spadala pod Angleži na sedanjem zaseda-Avstrijo tudi vsa ostala Slo-'nju zunanjih ministrov potego-vonija, politično razdeljena v vali za takozvano "Morganovo Opozorit« fte droge, kf ne Otajo "G. N." na t« oglu«. — Mogoto Trst in vse Slovensko Pri-morje sta neločljiv del Slovenije. To je nepobitno dejstvo. Avstrijska nakana, da ju po-nomči in kasneje »poitalijanči ter na ta način onemogoči razvoj slovanstva ob Jadranu, se je le delno posrečila. Vzlic positne italijanizacije Slovencev in naseljevanja južnih Italijarfov v Slovensko Primorje, je dve tretjini naroda ostalo slovenskega. Niti sovražni italijanski režimi niti Mussolinijev fašizem, ki je imel največ opore in razvoja pri tržaških nacionalistih, nista mogla teiga narodnostnega sorazmerja predrugačiti. .To je bilo dokazano zlasti v osvobodilni borbi; v kateri so se tako hrabro in požrtvovalno pokazali ne samo slovenski Primorci, temveč tudi antifaši-stični Italijani, ki ne marajo več nazaj v staxo Italijo. — Vse antifašistične in demokratične sile v Trstu, Gorici, Istri in drugih delih Primorja, Koroško, štajersko, Kranjsko. Goriško in Trst z okolico. Ita- ali plavo črto" kot končno mejo med Italijo in Slovenijo. lijanski imperializem se je Ta plava črta se pričenja kake pohotno oziral na slovenske štiri milje pod Trstom in teče gozdove in planine, na dalmatinsko obal in njene biserne v loku mimo Trsta ob želez niški progi proti Gorici, mimo Gorice do Soče in potem ob Soči do Bovca, nato pa severno proti stari koroški meji. če bi ostale velesile podprle angleške zahteve, tedaj ni za Slovenijo izgubljen samo Trst temveč tudi Tržič in Gorica ter vse ozemlje v tem triko-tu. Od druge strani pa slišimo po radiju vest, da si hoče Anglija prilastiti izključeno pravico do Trsta, ki naj bi postal Hong Kong številka 2 v njenem komercialnem in ' političnem imperiju. In tako dalje. Ko je Italija kapitulirala, se je šepetalo v ožjih krogih, da se je morala odpovedati Trstu in Primorju ter vseh drugih s silo prilaščenih teritorijev. Pogoji so baje bili tako strogi, da jih zavezniki niso pustili v javnost in šele celo danes, dve leti po italijanski kapitulaciji, štiri me-ski elementi v Ameriki velike sece po končani evropski voj- otoke v Jadranu, katerega je Italija že dolga leta hotela spremeniti v "mare nostrum". Prva prilika se ji je nudila leta 1915, ko je Avstriji in Nemčiji "prijateljsko" naklonjena Italija sprejela od Anglije -podkupnino v obliki Slovenskega Primorja, Istre in Zadra ter napovedala vojno svoji severni sosedi Avstriji. To svojo podkupnino je Italija hotela povečati leta 1941, ko je navalila na Jugoslavijo in si z Hitlerjem razdelila še tisti ostanek Slovenije, ki so jo zavezniki leta 1918 priključili kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. S to svojo agresijo proti svojim bivšim zaveznikom je Italija izgubila vsako moralno pravico do slovenskih krajev, ki jih ji je odločil Londonski pakt. V svoji propagandi v prid Italije poudarajjo antislovan- doprinose, ki jih je Italija storila za zavezniško stvar po kapitulacije meseca septembra 1. 1943. Kaj so bili ti doprino si, nihče ne razjasni. Ena stvar je gotova, namreč, da so zavezniki prevzeli odgovornost za prehrano 45 milijonov Italijanov, ki so kar čez noč postali "antifašisti", medtem ko so prej 25 let slavili Mussoli-nija in njegove imperialistične zmage: V Etiopiji z bombami in plinom nad neoboro ženim narodom, v Albaniji in Grčiji od domačih fašistov izmučenim ljudstvom in končno v Sloveniji, Istri in Dalmaciji z pobijanjem tisočev ljudi, požiganjem, opustošenjem in ropanjem stotin slovenskih in hrvaških vasi in mest, z umorom tisočev talcev in nedolžnih žrtev. Samo te "doprinose" Italije priznavajo miroljubni narodi in samo na podlagi teh zločinski dejanj mora biti Italija sojena. Kadar se razpravlja o poravnanju krivice, ki so jo zavezniki prve svetovne vojne, iz-ključivši Ameriko, ki se je z Wifsonom načelu potegovala za demokratično in pravično reSitev primorskega vprašanja^ — storili slovenskemu narodu ni, mesec dni po zaključku japonske in svetovne vojne, ti pogoji niso bili objavljeni. Zakaj ne? Nekaj odgovora na to vprašanje leži v premembi angleške in deloma tudi ameriške zunanje politike napram Jugoslaviji in vzhodni Evropi. — Dokler je bil Tito edina borbena sila v Jugoslaviji, so bili zavezniki moralno obligirani podpirati ga, dasiravno so do poletja 1944 podpirali tudi Miha j loviča, ki se je boril z Nemci proti zaveznikom (to je — proti narodno osvobodilni vojski). Ko je pa Jugoslavija pokazala, da misli svoj program za demokratično federativno Jugoslavijo v vseh detajlih tudi izvajati, je pa naletela na odpor reakcije, ki je še vedno računala na povrnitev starega reda, stare politike, starega izkoriščanja — "status quo", še večji ogenj je bil v strehi, k<» je Tito na kongresu svoje politične stranke — zedi-njene narodne fronte — propagiral za republikansko obliko v lade nove Jugoslavije in zahteval, da se kralj Peter ne sme povrniti v Jugoslavijo. Ta nastop baje ni bil "demokratičen". še večje ogorčenje napram Jugoslaviji pa je izz\al novi zakon o podržavljen j ti vseh jugoslovanskih rudnikov. Kakšno pravico ima Jugoslavija rekvirirati bogate bakrene rudnike v Boru ter največje rudnike svinca v Evropi v Trebčah, ko so pa vendar last francoskih in angleških kapitalistov?! Krik proti postopaanju narodne vlade Jugoslavije so dvignili kljub dej-stvu, da je podržavljenje rudnikov ena glavnih točk v programu nove britske delavske vlade, kot je v programu glavnih političnih strank Francije. Vsa ta umetno zgrajena vznemirjenost jirledo Jugoslavije je le temelj, na katerega se bodo sofistično opirali vsi oni elementi, ki propagirajo nedemokratično rešitev tržaškega in primorskega vpra šanja in vseh drugih problemov, kjer je na tehtnici vprašanje interesov gotovih svetovnih sil in kjer se vprašanje narodnih, ekonomskih in političnih pravic nekaterih malih narodov hoče prezreti. Ali naj bo Jugoslavija kaznovana z izgubo Trsta in Slovenskega Primorja, ker hoče biti sama svoj gospodar, ker j hoče sama odločati o svoji bodeči usodi, ker hoče prvikrat v zgodovini zgraditi na Balkanu močno bratstvo slovanskih narodov, kor bodo prvikrat v svoji zgodovini jugoslovanski narodi sami vladali, ker bo prvi krat v svoji zgodovini narod sam imel oblast nad svojo sedanjostjo in bodočnostjo? Kje stoji naša Amerika v tem vprašanju? Zaključki konference v Londonu bodo dajali jasne odgovore na vsa ta vprašanja. NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide rsega sveta, ki so tako pogrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvak. Cona 60 centov Naročite pri: "G LASU NARODA 216 West 18th 3tre«t New York 11. H. Y.