Arittnfna pTnfjtnB f pofevlnl Ljubljana, nedelja 1 avgusta 1936 Cena 2 Din opravmsivo. t-juDijajia, ti-naiijeva lillca o. — Te letos St. 6122. 3123. 3124, 3125, S126P Lnseratni oddeieK: Ljubljana, Selen« ourgova tU. — lei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — TelefoD št. 190. iRaCunl pn pošt. cek. zavodih: Ljub* IJana št. 11.842, Praga Cisto 78.180, Wlen St 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6- Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1. Telefon št. 65 Rokopisi se ne vračajo. Obletnica svetovne vojne Te dni mineva dva in dvajset let, kar se je konflikt med Avstro-Ogrsko in Srbijo razširil v evropsko in pozneje v svetovno vojno. Sleherna obletnica teh zgodovinskih dni bi morala vzpodbujati starejši in mladi rod, da se zamislita v te dogodke, ki so postavili svet v strašno negotovost in mnoge narode pred odločitve, kakor jih ni bilo v celih stoletjih njihove zgodovine. Potreba, da si začetke velike vojne živo pokličemo v spomin, je tem očitnejša, ker se v evropskem mednarodnem življenju še vedno kažejo posledice te vojne in njenega izida. Niti po osemnajstih letih niso narodi preboleli tega političnega in socialnega potresa, ki je pokopal tri cesarstva in pretrgal suženjske verige mnogih manjših narodov, a tudi nagrmadil mnogo zla za vse narode. Še vedno se vsa evropska sodobnost vsaj posredno suče okoli velike vojne 1914 — 1918. Borba zoper mirovne pogodbe je prav sedaj stopila v končno in najnevarnejšo fazo. Težka medna-rodno-politična kriza, ki pretresa svet in navdaja tolike ljudi z mračnimi skrbmi za bližnjo bodočnost, je pred vsem iskanje novega ravnovesja političnih sil, ki so slonele na preluknjanih in omajanih mirovnih pogodbah. Prav tako vidimo odmeve velike vojne v raznih restavracijskih in revizionistič-nih poskusih premaganih držav. Zdi se, da se narodi niso prav nič naučili iz strašnih in usodnih izkušenj prve svevovne vojne. Imperialistični pohlep, ki je povzročil vojno 1914 — 1918, je julija 1936 morda celo močnejši kakor je bil julija 1914. Položaj je danes še težavnejši in nevarnejši zaradi tega, ker so se poleg mednarodno političnih nasprotij nakopičila v posameznih narodih tudi huda notranja nasprotja. Svetovna gospodarska kriza, čije ozdravljenje bi nujno zahtevalo ozračje mednarodnega miru in zaupanja ter sporazumno preureditev gospodarskih odnosov, pospešuje težke socialne zapletljaje. Tako nad Evropo neprestano ležita pošastni senci vojne in revolucije. V diplomaciji se neugnano odigravajo hude zakulisne bitke, kakor jih že dolgo ne pozna politična zgodovina. Tvorijo se nove diplomatske fronte, stvar-jajo se novi bloki, neprestano vzni-kajo novi zapletljaji, kakor je prav v teh dneh španska revolucija. Oboroževanje evropskih držav je doseglo tako višino in zvezalo v neproduktivne namene toliko narodnega premoženja, da že iz tega dejstva samega preti nevarnost, da nekega dne zarjove nad našimi glavami pošastni vihar nove svetovne vojne. Po dvaindvajsetih letih ima torej Evropa zopet pred seboj žgoče vprašanje vojne in miru. Če bi usodo narodov odločeval zdrav razum neskaljen od mržnje. pohlepa, vladeželjnosti :in drugih slabosti človeške narave, bi bile morale izkušnje štiriletne svetovne vojne neprestano odvračati od ljudi blaznost vojnega obračunavanja med narodi in državami. In kakšne probleme naj bi rešila nova vojna? Ali je meč tisti pravični sodnik, ki naj uredi svet tako, da ne bo nihče nezadovoljen? Če tega ne zmore človeški razum, kako naj rešijo usodne vozle slepe sile boja, uničevanja, groze? Nezadovoljni narodi bi se lahko prav r svetovne vojne naučili, da zmaga ali poraz v vojni ne moreta spremeniti Evrope v domovino zadovoljstva in pravičnosti, in da bi za eventualno novo vojno — če ne bi popolnoma uničila evropske celine in pokopala celih narodov — prav tako ostalo vse polno nerešenih, nič manj usodnih vprašanj. Tako bi morale vojna vsakega četrt stoletja vedno znova »reševati« usodna vprašanja in uničevati komaj započeto delo onih, ki bi preboleli strašne krize. Nedvomno je, da bi Evropa takih razdejanj ne prenesla in prezident dr. Beneš je minule dni samo ponovil sodbo vseh razsodnih poznavalcev nove vojne tehnike, ko je dejal, da bi nova evropska vojna pomenila konec evropske civilizacije. To ni prazno prerokovanje, niso le prividi vroče domišljije: to je znanstveno utemeljeno spoznanje po hladnem verjetnostnem računu. Danes je jasno ko beli dan, da je evropski mir nedeljiv. Življenjske niti narodov so tako povezane, da si ne moremo več predstavljati krajevno omejene vojne, kakor je bila n. pr. pred sedemdesetimi leti avstrijsko-pru-ska vojna. Za vse države in narode, za vse diplomatske bloke in vojaške zveze je riziko enak. Posledice, ki bi sledile novi vojni, ne bi poznale zmagovalcev rn poraženih. Že vojna 1914 — 1918 je te razlike močno in kaj hitro zabrisala. Spričo takega stanja je edina prava pet v bodočnost evropskih narodov pnt miru in sporazuma. Noben evangelij sovraštva, nobena »sveta sebičnost,« nobena imperialistična ideologi- KONFERENCA VELESIL ZARADI ŠPANIJE joska vlada zahteva preiskavo o pošiljanju orožja in letal v Španijo --države naj bodo strogo nevtralne, drugače bo intervenirala tudi Francija Pariz, 1. avgusta, r. Vesti, da pošiljajo iz Nemčije in Italije španskim upornikom orožje, municijo in letala, so izzvale v pariških političnih in diplomatskih krogih veliko vznemirjenje. Splošno prevladuje prepričanje, cLa so neizbežne mednarodne komplikacije, ako se to vprašanje ne bo taikoj na primeren način likvidiralo- Kakor se zatrjuje, je francoska vlada po-krenila akcijo, da se takoj skliče mednarodna konferenca, ki naj razpravlja o dobavi orožja tako upornikom, kakor španski vladi. Francoska vlada želi na ta način odvrniti od sebe vsako odgovornost za poostritev položaja v Španiji. Francoski levičarski krogi so mnenja, da v Španiji sploh ne bi prišlo do upora, če uporniki ne bi imeli zaslombe v inozemstvu in če ne bi od tam dobivali ne samo orožje in municijo, nego tudi finančna sredstva. Uporniki so bili že od vsega po-četka dobro založeni z orožjem in muni. cijo- Ko pa se Je pokazalo, da jim primanjkuje letal in da baš zaradi tega njihova akcija ne napreduje, so jim začeli iz inozemstva, ki je zainteresirano na prevratu v Španiji, dobavljati tudi letala. Francoski levičarji zahtevajo popolno nevtralnost vseh držav. Če pa se druge države tega ne bodo držale, potem tudi Franciji ne bo smel nihče ničesar očitati, če bo tudi ona s svoje strani podprla špansko levičarsko vlado. Predlagana je mednarodna konferenca, ki naj bi uvedlla neke vrste mednarodno preiskavo o vmešavanju v španske notranje zadeve- Če bodo druge dlržave to odklonile, potem bo Francija ugodila zahtevam ljudske fronte in izdatno podprla madridsko vlado. V desničarska h francoskih krogih pa sodijo, da je predlagano sklicanje mednarodne konference zaradi dogodkov v Španiji samo pretveza, s katero hoče levičarska francoska vlada dobiti svobodne roke, d:a bi se mogla očitno postaviti na stran španskih levičarjev. Tudi francoski tisk posveča »špnnsiki letališki aferi« največjo pozornost. Listi pri tem opozarja'jo ponovno na kategorično izjavo zunanjega ministra Delbosa, da bo ostala francoska vida v španski državljanski vojni stiro-go nevtralna. S tem v zvez: pa omenjajo italijanske -n nemške poši-Ijaiive orožja in letal v Marok» ova Stališče angleške vlade London. 1 avgusta, d- V spodnji zbornici je sinoči izjavil državni podtajnik v zunanjem ministrstvu mea drugim: Položaj v Španiji Dov^ vča po \\>ein svetu vznemirjenje. Ang'ešk;i letala, o katerih prodaji so poročali 'isti, so Hvilad letala za prevoz ljudi, za kater h prodajo ni potrebno nobeno posebno dovoljenje. Zato ni imela vlada nobenJga vzroka za posredovanje Dejstvo, da je pr.llo do te prodaje, še ni nnben dokaz, da jo vlada odobrava. Bila je to običajna trgovska transakcija, ki se vlade ne tiče. Španska vlada ni doslej zahtevala v Ang!:j nobenega orožja. Če se bo to zgodilo, bo afc'eška v lat'a zavzela stališče, M bo usi.czato zakonitim dolečbam. Povsom jasno m,»ram izjaviti, je dejal nadalje Crambornt, J* hoče v t< m težavnem položa ju ang ršk» vi »da strogo izpolnjevati mednarodne '?k'«ii-.\ kar smatra kot edino r.iogoče postopanje. Položaj v Španiji je zel > kočiiiv in zapleten, vendar pa naj bo pirUmenf preprčan. da ne bo vlada v tem konfliktu storila ničesar nt primernega. Tudi belgijska vlada se posvetuje Bruselj, 1. avgusta. AA. Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Sklepala je o dobavah orožja v Španijo. Med belgiskimi ministri prevladuje mnenje, da bi morala Belgija ostati napram dogodkom v Španiji v najstrožji nevtralnosti. Kaj pravi general Franco Pariz, 1. avgusta. AA. (Havas) Današnji »Pariš Midi« objavlja poročilo svojega dopisnika v Tangerju, da so španski uporniki v Maroku doslej prejeli 11 tujih letal z orožjem in municijo. Tri letala imajo kljukasti križ. Višji oficir iz štaba generala Franca pa je kategorično izjavil, da unor-niki v Maroku doslej še niso prejeli nobenega orožja ne vojnega materiala iz tujine, ^tudi ne letalskim potom. Pristavil je, da je general Franco dovolil italijanskim letalom samo to, da smejo iz španskega Maroka odpeljati italijanske državljane. Predsednik in večina ministrov so ostali, pritegnjeni pa so v vlado komunisti Madrid, 1. avgusta, r. Madridska vlada je sinoči po kratkem posvetu pri predsedniku republike Azani podala ostavko. Ta vlada pod predsedstvom generala Girala je bila v glavnem sestavljena iz zmernejših republikanskih levičarjev. V vladi niso bili zastopani radikalni socialisti, pa tudi ne komunisti. To je zbujalo pri levičarskih masah dokajšnje nezadovoljstvo. Da bi se preprečila vsa nesoglasja v ljudski fronti in da bi vse skupine, ki se bore proti upornikom, dobile svoje zastopnike v vladi, je Giral podal ostavko svojega kabineta. Takoj nato pa je po kratkih pogajanjih sestavil novo vlado, ki je že v teku noči prevzela posle. Izvršene so le nekatere osebne spremembe. Predsednik vlade je ostal Giral. ki vodi tudi mornariški resor. Zunanji minister je Barcia A., notranji general Poza«, vojni pa general Castelo. V vladi so sedaj zastopane vse levičarske skupine od zmernih republikancev do komunistov in anarhistov. S strani upornikov razširjene vesti, da je prišlo do spremembe vlade zaradi neuspeha in porazov vladnih čet, v Madridu odločno demantirajo. Nasprotno naglašajo, da je sestava nove vlade najboljši dokaz za največjo slogo v vrstah ljudske fronte ter da bo nova vlada s še večjo energijo in uspehom zatrla uporniški po: ret. V svrho okrepitve vladnih čet na severni fronti, kjer so uporniki zadnje dni dosegli več uspehov, je nova vlada odredila mobilizacijo letnikov 101-1 in 1915. Vojni obvezniki teh dveh letnikov se morajo takoj javiti pri vojaških poveljstvih v Va-lenciji. Alicanti, Costillonu. Tarragoni. Barceloni. Geroni in Lerjdi. Madrid, 1. avgusta, r. Iz istih razlogov, kakor v Madridu- je bite. izvTŠena sprememba tudi pri katalonski pokrajinski vladi. Dosedanja vlada je poda1 a ostavko, ntler Velika protiMtSerjevska demonstracija na Dunaju — „HItJer-|evs£v© Je trefea popolnoma iztrebiti" Dunaj, 1. avgusta, d. Snoči je domovinska fronta priredila veliko demonstracijo proti »izzivanju avstrijskih narodnih socialistov.« Pred glavnim tajništvom domovinske fronte so sc zbrale velike množice, ki so nosile napise kakor »Sabotirajo, a prejemajo plače!«, »Sprava ni dovoljenje za ve-leizdajo«, »Zahtevamo razpust vseh tajnih organizacij!« Množico je nagovoril glavni tajnik domovinske fronte Zernatto, ki se je bavil v svo- ja ne obeta nič trajno dobrega posameznemu narodu, če spravlja v nevarnost vso celino. Zato je napočila dvanajsta ura, da se narodi spomnijo nevarnosti, ki jim preti, in skušajo svoje »posebne račune« spraviti v sklad z interesi vse naše civilizacije. V tem duhu je treba pozdraviti vse nove poskuse, da sami narodi preko raznih svojih organizacij pokažejo voljo do miru in sporazuma. Mi Jugosloveni tem lažje pozdravljamo in podpiramo vsako miroljubno gibanje, ker naša država nima in ne bo imela nana-dalnih namenov. Vsa naša politika je enodušna v priznanju miroljubnih načel. Naša iskrena in odločna volja do miru pa nas kajpak ne more ovirati, da se ne bi v sedanji zamračeni in politično bolni Evropi pripravljali za enako odločno obrambo svojega svobodnega narodnega bitja in žit j a. novo vlado pa je sestavil dosedanji predsednik katalonskega parlamenta Juan Ca. sanova. V novi vladi so: pravosodni minister Jc&e Querro, vt=eučiiiški profesor v Sevijllt, notranji minister je Jose Maria Espanias, državno obrambo je prevzel le. tal siki polkovnik D:as Sandino. Nova vlada je sestavljena iz strank katalonske levice in socialistov. Dva člana sta izven strank. Položaj na bojiščih Madrid, 1. avgusta r. V dobi zadnjih dveh dni, ko je vlada izvajala reorganizacijo svojih čet in se pripravljala na novo ofenzivo, so uj>orniki skušali vladne čete presenetiti ter so nenadoma prešli v ofenzivo. Dosegli so celo znatne uspehe, kar je dalo povod za širjenje vesti, da je zmaga upornikov že zagotovljena ter da je Madrid zopet od vseh strani obkoljen. Upanje na prihod večjega števila letal iz inozemstva in novih pošiljk orožja in municije je vodstvo upornikov še bolj utrjevalo v prepričanju o končni zmagi. V teku današnjega dne pa se je položaj zopet docela spremenil- Reorganizirane vladne čete, ojačene z novimi mobiliziranimi letniki so na rsej črti prešle v ofenzivo in •o upornike skoro povsod porazile in vrgle ■opet daleč nazaj t prejšnje postojanke- Saj. hujša bitka s« je razvila na gorovju Gu.i-darrama ki obvlada na eni strani vso ravnico do Madrida, na drugi strani pa vse položaje, ki so jitr zavzeli uporniki na ironi Valadotid Burgos. Vlada je poslala najprvo v boj večje število letal, ki so bombardirala uporniške postojanke in razrušila betonirane utrdbe, določene za dalekometne topove, ki so jih' upornikom poslali iz Sevale. S teinj topovi bi mogli z Guadarrame obstreljevati sam Madrid. Po hudem bombardiranju b strani letal so vladne eete v jurišu zavzele vse prej izgubljene postojanke in pognale čete generala Mole v beg. Istočasno so tri viadne kolone znova wa-žele prodirati proti Saragoesi. Podprte z letalskimi oddelki, ki so hudo bombardirali uporniške čete. so le kolone v teku današnjega dne prodrle tik do Saragosse, ki je sedaj obkoljena od vseh strani. Saragossa je najvažnejša postojanka upornikov, ker 9 t« dobro utrjene trdnjave obvladajo rso pokrajino. S padcem te utrdbe bo zlomljen glavni upor na severu. Vladna letala so danes ves dan bombardirala Saragosso m r vladnem taboru vsak čas računajo s predajo upornikov. vodstva JNS Komunike o dvodnevni seji strankinega izvršnega odbora — Udeležba pri občinskih volitvah jem govoru z dogodki pretekle srede ter jc izjavil, da bo ostala smer vladne politike neizpremenjena in da si domovinska fronta ne bo pustila od nikogar odvzeti izključne pravice do nastopa na ulici. Njena ofenziva se bo nadaljevala v smislu z Nemčijo sklenjenega dogovora, po katerem je narodni socializem v Avstriji notranja avstrijska zadeva, s katero je treba enkrat za vselej obračunati: Ker so v mnogih podjetjih zaposleni protidržavni elementi, bo domovinska fronta izvedla brezobzirno čiščenje. Ogorčenje v Nemčiji Berlin, 1. avgusta, d. Dogodki, ki so se pripetili pri sprejemu olimpijske bakle na Dunaju, morejo v danih okoliščinah dovesti do nove napetosti med Nemčijo in Avstrijo. Odgoditev policijske amnestije v Avstriji, s katero je prizadetih 5000 ljudi. je bila sprejeta v nemških krogih z velikim nezadovoljstvom. Pri tem izjavljajo, da je ta odgoditev v nasprotju s po-gajan;:. ki so dovedla do avstrijsko-nemškega dogovora. Sestanek Scfauschnigga z Mussolinijem Pariz, 1. avgusta. A A. »Matin« trdi, da je prišlo te dni do sestanka med Schusch-niggom. Mussolinijcm in neko visoko nem-škcT osebnostjo, čeprav so to okolno^t ener-j gičn > in uradna dema firali Ostanek se jc 1 vrši' po vsej priliki v Gradu. Beograd, 1. avgusta, p. Izvršni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je danes nadaljeval svoje delo. Dopoldaaiska seja je trajala do 13. UTe. Popoldne se je | cdbor ponovno sestal ob 16.30 in je ostal zbran na seji tiri ure. Verjetno je, da bo ta mesec sklican tudi ožji glavni odbor stranke, da bo vodstvo stranke prišlo v neposredno stike z zastopniki stranke iz vse države. Med tem se bodo po vseh banov in ali sestale banovin-ske konference- Prva bo v nedeljo, 9. t. m. v Ljubljani za Sloven:jo. Za mesec september je proj ktirano veliko manifesta. cijsko zborovanje v Kragujevcu. Soglasni sklep izvršenega odbora Je bii, da bo stranka sodelovala pri občinskih volitvah v vseh pokrajinah države. O seji izvršenega odbora je bil nocoj cb 7.30 izdan naslednji komunike: Izvršni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je imel 31. julija in 1. avgusta pod vodstvom predsednika stranke Petra Zivkoviča sejo, ki se j: vršila ob popolnem sodelovanju njegovih članov. Častni predsednik stranke Nkola Uzunetviič, ki ga nd v Beogradu, sc je opravičil s psmom, v katerem je posebej poudaril, da so bila vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu izvršil ga odbora, obravnavana v popolnem soglasju še na konferencah, ki so se vršle nedavno v Sok o banji med njim ln predsednikom stranke Petrom Ž:vkov'čem prvfrm podpredsednikom Jovamom Banja-ninom in generalnim tajnikom dr. Albertom Kramerjem. S jo izvršnega odbora je otvrril predsednik stranke Peter živkovič s program-sk m govorom, ki je bid sprejet od vseh prisotnih s popolnimi odobravanjem. Govor je javnosti že znan. V smislu pooblastil, pren šen'h od ožjega glavnega odbora na izvršni odbor, je izvršni cdbor izvo. 5,1 za b'agajnika dtiranke Ilijo Mlhajlo-viča, za člane finančnega odseka stranke . pa gg. Vaso Jovanoviča. Ignjata Stefano-viča in dr. Slavka šečerova. Izvršni odbor je razdelil tudi mandate za član: glavne, ga odbora po banovinah v smislu določb strankinih statutov. Na osnovi referata glavnega tajnika dr. A berte Kramerja se je sprožila podrobna diskusija o aktualnih političnih vprašanjih, kakor tudi o dalu stranke in o ojačenju' nj nih vrst Ta debata ki so v njo" posegli skoraj vsi člani izvršnega odbora, je dokazala popolno skladnost v presojanju s tuacije v c£žavd Enako je bilo pa tudi g.ede vseh vprašanj, ki so bila na dnevnem rdu. Med drugim je izvršni odbor soglasno sklenil, da se senatorji in narodni poslanci, ki so člani stranke, naprosijo, da s posebnimi interpelacijami sprožijo v narodnem predstavništvu a"ka važna vprašanja nadomaJ-no političnega značaja Izvršni odbor je razpravljal tudi o aktualnih gospodarskih in sccialnih vprašanjih ter je sklenil, da bodo zastopniki strank® v parlamentu zahtevah njihovo čimprejšnjo ureditev. Da- Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po števila malih oglasov. Današnje »Jutro« ima I ,naiih oglasov. Enkratni poizkus t alim oglasom v »Jutru« Vas pouč. ,la ima oglas dvojno vrednost, čt se javi dvojno število interesentov. Ije je izvrtal odbor sestavU načrt sa prirejanje sestankov in konferenc v posameznih banovinah ter za veliko manafestacij-sko zborovanje stranke v šumadiji. Sklenjeno je bik), da se prične izdajati tudi posebno glasilo stranke. Končno je izvršni odbor razpravljal o občinskih volitvah. Ker so bili občinski odbori izvoljeni za dobo treh let, je rok za razpis novih volitev v nekaterih banovinah že potekel. Dejstvo, da je razpis redoih občinskih volitev ▼ nekih banovinah. v nasprotju z jaenfan zakonskimi do-ločilSi že v zamudi, si izvršni odbor ne more drugače tolmačiti, nego kot posledico izjave, M jo je dal g. notranji minister dne 25. marca v senatu, Sroe te ieeta«, s katerim so člani Matice hrvatskih gledaliških dobrovoljcev v Berlinu do~eg.li tako sijajne uspehe. Kakor se Je izvede'o, bodo namške oblasti povrnile vso škodo. Ni pa znano, ali je imel kam-poraist (Kreštimlr Biairaniovič prepise svojih partitur. gkoda bi bite, v takem primeru nenadomestljiva. J« Turčija ratificirala dardanelsko pogodbo Ankara, 1. avgusta AA. Na včerajšnji seji parlamenta je bila soglasno ratificirana nova pogodba o Dardanelah. Na seji je govoril tudi zunanji minister Ruždi Aras, ki je obrazložil posamezna poglavja nove pogodbe. Poudaril je, da eo zastopniki vseh zainteresiranih držav pokazali mnogo razumevanja za turško stališče in je veliko vlogo igralo dejstvo, da je turška vlada od podpisa lausannske pogodbe striktno izvajala vse obveznosti ne glede na to, na katero državo so se nanašale. Glede reforme DN Turčija ne bo povedala svojega mnenja, predno .ne bodo druge države povedale, kaj žele reformirati. Olimpijske igre otvorjene Pri otvoritvi so sodelovali zastopniki 53 narodov, ki bodo s 4844 aktivnimi športniki tekmovali za olimpijske lavorike Berlin, 1. avgusta. Danes so bile izredno svečano otvorjene XI. olimpijske igre. Vse se je pripravljalo na prihod olimpijske štafete, ki je prispela v Berlin točno ob 13.30. Zadnji tekač je ponesel plamenico v »Lustgarten«, kjer jo bil postavljen provizoričen oltar, ki je sprejel olimpijski ogenj do 15. ure, dokler ga ni štafeta prenesla v olimpijski stadion. Ves ta čas ga je stražila častna straža hitlerjevske mladine. Cesto, ki vodi od Lustgartna do stadiona in je dolga 13 km, je vojaštvo zaprlo z vrvmi in se je ves promet moral razvijati po stranskih ulicah. Na hodnikih se je že v zgodnjih jutranjih urah zbralo na desetisoče občinstva, od katerih je večina prinesla s seboj stolčke, da t vidi zadnji del potovanja olimpijskega og-v nja. Vsa ta 13 km dolga pot je bila eno samo morje zastav. Točno ob 15. ko se je začela pomikati proti stadionu ogTomna po-vorka častnih gostov, ki jo je zaključil Hitler, je startal prvi od trinajstorice tekačev, da ponese olimpijsko plamenico v stadion. -ai 100.000 gledalcev V stadionu se je ta čas zbralo vse, kar je hotelo prisostvovati otvoritvi XI. olimpiade. 12.000 avtomobilov je pripeljalo aktivne tekmovalce z njihovimi spremljevalci na Majsko polje pred vhodom v stadion. Ob 15. je bilo v stadionu nad 100.000 gledalcev. Vreme je bilo oblačno, padale so posamezne kaplje, vendar ni deževalo in se je lahko otvoritvena svečanost odvijala nemoteno. Hitler v stadionn Nekoliko pred 16. je prispela povorka v stadion. 60 fanfaristov je naznanilo nje prihod. Ko je prispel Hitler do maratonskih vrat. so ga sprejeli člani mednarodnega in nemškega olimpijskega odbora. V spremstvu predsednika mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latourja in predsednika organizacijskega odbora dr. Lewal-da je odšel Hitler v častno ložo. Zadonelo je povelje »Dvignite zastave!« in že so zastave vseh udeleženih narodov zaplapolale na visokih jamborih, nad častno ložo pa zastava s kljukastim križem in druga z olimpijskimi krogi. Godba je zaigrala obe nemški himni, zadonel je olimpijski zvon in pričelo se je vkorakanje predstavnikov sodelujočih narodov. Sprevod narodom Po stari tradiciji je korakala na čelu po-vorke Grčija. Takoj za zastavonošo je korakal grški kmet Spiridion Louis, maratonski zmagovalec na prvih olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah, noseč v rokah oljčno vejico h Olimpie. Grkom so sledile ostale države po nemškem abecednem redu: 79 mož broječa ekipa Egipta, za njimi Afganistan, nato 46 Argentincev, 33 Avstralcev v zelenih jopicah in belih hlačah, od katerih se je lepo odražal rjavo barvani dres 133 Belgijcev. Sledilo je 7 zastopnikov Bermudov, 58 Brazilcev v modrih jopičih in sivih hlačah, 27 Bolgarov, nato Cile, Kitajska, Kolumbija, 1 tekmovalec Costarike. močno zastopstvo Danske, 140 po številu, za njimi 37 Estoncev, nato zmage vajenih 120 Fincev z Nurmijem na Čelu. Vsa moštva so pozdravila, ko so prispela do častne lože, z dvigom desne roke — olimpijskim pozdravom — zastavonoše so pa povesili zastave. Sledilo je 238 Francozov, 240 Angležev, Haiti z enim članom, 156 Holand-cev, za njimi slikoviti bradati Indijci, ne-prekosljivi mojstri v hokeju s svetlo modrimi turbani in enakimi jopiči, dalje Islandska, 120 Italijanov, 176 Japoncev v temno-modrih jopičih. Jugosloveni Za njimfi je prikorakala 120 članov broje-Ža ekipa Jugoslavije. Za postavnim zastavonošo inž. Stepišnikom, je korakal naš olimpijski odbor. Krasen je bil pogled na enotno oblečene reprezentante z modrina jopiči, belimi hlačami in prav takimi čevlji Strumno je korakala četa, burno pozdravljena od stotisoglave množice ter pozdravila pred častno ložo z olimpijskim pozdravom. Pester je bil pogled na 120 Kanadčanov v rdečih belo o-brobljenih jopičih in belih hlačah ter z progasto belordečo čepico na glavi. Kanadi so sledili Le teka. Lichten-stein, Luksemburg, belo-zeleni Mehičani, Monako, Nova Zelandija. a5 Norvežanov, gl9 Avstrijcev ki so doživeli skoraj de- monstrativen oglušujoč aplavz, dalje 63 bronastih sinov Peruja, 33 Filipincey, 132 Poljakov, Portugalci, 69 Rumunov, za njimi mogočna povorka Švedov ln Švicarjev, Iz razumljivih vzrokov so manjkali Španci, ki so se tudi prijavili. Za Švico so prikorakali zastopniki Južne Afrike, nato 195 Čehoslovakov v svetlo modrih jopičih m rujavih hlačah, za njimi 64 Turkov z rdečo zastavo in belim polmescem v sredi, 266 Madžarov in nato 49 Urugvajcev. Vse gla ve so se kakor na povelje obrnile proti vhodu — tam se je pokazala progasto zvezdnata zastava strica Sama. Nepretrga na vrsta modrih jopičev, belih hlač in prav takih čevljev ter belo-modro progastih ovratnic je pričala, da bo tudi na tej olimpijadi Amerika odnesla levji delež zlatih kolajn. Vsi drugi narodi so korakali v četverostopih, le Američani ln za njimi kot zadnji še Nemci so bili zaradi ogromnega števila razvrščena v osmerostope. 413 je bilo stasitih tekmovalcev iz Amerike, med njimi nad 60 žensk. Orkan navdušenja, nemška himna — prikorakali so Nemci, 427 po številu — najmočnejše zastopana država na olimpiadi. Biku 7000 športnikov se je razvrstilo na zeleni trati sredi stadiona. Pričela se je otvoritvena Bvečanost. Otvoritev Naprej so prečitali pozdravno pismo ustanovitelja modernih olimpiad barona Coubertina, nato je pa dr. Lewald pozdravil z govorniškega stolpa Hitlerja in v daljšem govoru opisal pot olimpijske štafete ter naglasi! pomen olimpijskih iger. Govor je zaključil s prošnjo Hitlsrju, da otvori XI. olimpijske igre. Hitler se je dvignil s sedeža hi oznanil, da so olimpijske igre otvorjene. Zadonele so topovske salve nemške mornarice, fanfare so zaigrale olimpijsko himno, na najvišjem drogu pa se je počasi dvignila olimpijska zastava. 30.000 golobov pismonošev iz vseh delov sveta se je dvignilo višje in višje, napravilo nekaj krogov nad stadionom in nato odletelo vsak v svojo smer oznanit svetu, da se je olimpijada pričela. Olimpijski ogenj je zaplamenel Istočasno se je pojavil pri vhodu v stadion nemški srednjeprogaš Sehilgen — zadnji tekač olimpijske štafete, zavil v naglem teku z visoko dvignjeno plamenico proti trinožniku .jo povesil in že je ob velikanskem navdušenju množic visoko zaplapo-lal olimpijski ogenj; ki bo neprestano gorel 16 dni. Olimpijska prisega Iz vrst grškega moštva je nato stopil Spiridion Louis in v spremstvu atenskega župana Kotziasa ponesel z grškimi zastavicami okrašeno oljkovo vejico h Olimpie Hitlerju. Zastavonoše so nato pristopili k govorniškemu odru in povesili zastave. Na oder je stopil zmagovalec na olimpiadi v Los Angelesu Nemec Ismayir in v imenu vseh izreke olimpijsko prisego, da se bodo borili častno in viteško v slavo športa. Ob spremljevanju go>*be je nato 1000 glav bro-ječ mešani zbor zapel »Halelujo« komponista Handla. S tem je bila svečanost končana in narodi so odkorakali v istem redu, kakor so prikorakali. Ob 18. je zapustilo stadion zadnje moštvo in ogromna arena se je začela polagoma prazniti. Odlikovani olimpijski delavci Berlin, 1. avgusta, a. Jugosloveniski minister za telesno vzgojo dr. Rogič je danes izročil predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora grofu Baillet-Latour. ju in vodji nemškega športa von Tscham-mer und Ostenu red jugoslovenske krone I. stopnje, predsedniku nemškega olimpijskega odbora državnemu podtajniku dr. Lewaldu red sv. Save I. stopnje, glavnemu tajniku tega odbora Diehmu red jugoslovenske krone n. stopnje in višjemu inženjerju Neuhauanu red sv. Save n. stopnje. Šahovska olimpiada v Parizu Berlin, 1. avgusta. w . Na današnji seji mednarodne šahovske zveze je bilo sklenjeno, da se bo prihodnja šahovska olimpiada vršila ob priliki svetovne razstave v Parizu od 1. do 15. julija 1937. Poslovilni nastop obeh olimpijskih sokolskih vrst v Ljubljani Sinoči sta na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju priredili javen nastop obe naši sokolski olimpijski reprezentanci moška in ženska. Udeležba je bila izredno velika, saj se je zbralo preko 4{)00 ljudi. Tudi iz drugih krajev so prišli pogledat vzorne telovadce in telovadke številni predstavniki in prijaitelji Sokolstva, zlasti pa aktivni telovadci. Najprej je vrsta članic pokazala proste vaje. ki se bodo izvajale na berlinski olimpiadi. Za njimi so nastopili s prostimi vajami člani. Sledile eo jim zopet članice z vajami na orodju, nato pa vnovič člani tudi z orodno telovadbo. Vsi nastopi eo želi viharno odobravanje. Telovadne točke je spremljal na klavirju prof. Marjan Lipovšek, ki bo to odgovorno nalogo vršil tudi pri odločilnem boju v Berlinu. Vrsto članic je pri nastopu vodila s. Milica Šepa, vrsto članov pa br. dr. Murnik. Oba sta bila deležna še posebnih ovacij. Reprezentančni in obenem poslovilni nastop naših olimpi.icev je uspel v vsakem pogledu zelo lepo, ob razhodu pa je Sokole in Sokolice spremljala topla želja vse zbrane množice, da bi jim bila sreča mila v težki in častni borbi, ki jih čaka v ! Berlinu. krediti za železniško delavstvo Ljubljana, 1. avgusta. Železniška direkcija v Ljubljani je te dni objavila, da je spričo prenizko odmerjenih kreditov za progovno delavstvo primorana odpustiti okrog 3000 pogodbenih in sezonskih delavcev, dočim je bilo z ustavitvijo dela v signalni. delavnici prizadetih okrog sto delavcev. Ob enem bo za dela na pro- gah znižano število delovnih dni od dosedanjih 25 na 18 dni mesečno, ker pa pomeni to dva dneva manj, kakor jih garantira delavski pravilnik, upa prizadeto delavstvo, da se mu bo posrečilo doseči, da se ta namera ne izvede, zlasti še, ker bi to hilo na kvar tudi železnica tn sumim. Obisk N]. V. kraljice na Cetinju Cctinje, 1. avgusta. AA. inj. Vel. kraljica je prispela danes popoldne na Cetinje. Na trgu pred banskim dvorom se je zbralo malone vse cetinjsko prebivalstvo s predstavniki oblastev, društev in raznih ustanov na čelu. Razvrščena je bila tudi častna četa vojske z godbo. Ko je Nj. Vel. kraljica prispela pred ban-ski dvor, sta jo pozdravila ban zetske banovine Sošica in poveljnik divizije general Petrovič. Nato sta soprogi bana in poveljnika izročili kraljici lepa šopka cvetja. Nj. Vel. kraljica se je nato odpeljala z avtomobilom do samostana. Med potjo jo je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo in metalo na njen avtomobil cvetje. Tudi pred samostanom jo je pričakovala velika množica in jo navdušeno pozdravljala. Pred vhodom v samostan je kraljico sprejel črnogorsko-primorski mitro polit dr. Gavrilo Dožič z velikim številom svečenikom. Nj. Vel. kraljica je obiskala zatem muzej in stari dvor črnogorskih kraljev. Iz muzeja je odšla peš v Oficirski dom, ki se nahaja v hiši, v kateri se je rodil pokojni kralj Uedinitelj. Tu so kraljico sprejeli oficirji s svojimi damami, nakar so servira' li čaj. Po čajanki se je ob 17.30 Nj. Vel. kraljica med viharnimi ovacijami odpeljala nazaj v Budvo. Na vsem potu je bila deležna navdušenega vzklikanja in pozdravov prebivalstva, ki se je zbralo na cestah in metalo v njen avtomobil cvetje. Vojvoda in vojvodinja Kentska prideta v Bohinj London, 1- avgusta p. Kentski vojvoda in vojvodinja sta predvčerajšnjim z letalom odpotovala v Pariz. Po kratkem odmoru sita nadaljevala pot proti Monakovu, odkoder se pripeljeta v Jugoslavijo. V Bohinju bosta nekaj časa gosta pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, nato pa odpotujeta v Dalmacijo, kjer bosta počakala angleškega kralja Edvarda. Beležke Sporazum med slovenskimi mačkovci in socialisti Socialistična »Delavska politika« priob-čuje v svoji včerajšnji številki obvestilo »Skupim Slovenske zemlje« in socialistov sta se zedinili za naslednji akcijski program: 1. Borba za popolno svobodo, to je za politično in gospodarsko demokracijo za vse državljane in državljanke. Takojšnji razpust narodne skupščine ter razpis svobodnih in tajnih volitev na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. 2. Borba proti fašizmu in vsaki diktaturi. 3. Borba za notranjo preureditev države na podlagi enakopravnosti in svobodnega sporazuma Slovencev, Hrvatov in Srbov z upošteva njem jezikovno-kulturnih pravic narodnih manjšin. 4. Borba za svetovni mir in proti vojni. V vseh drugih svetovnonazornih, političnih in socialnih vprašanjih ohrani vsaka skupina popolno svobodo. »To izjavo so dne 20. julija podpisali: Josip Petejan, Viktor Eržen in dr. Celestin Jelene za socialiste, dr. Vekoslav Kukovec, Stane Vidmar in dr. Dragotin Lončar pa za »Slovensko zemljo«. Pod naslovom »Pomen sporazuma« dodaja »Delavska politika« tej izjavi komentar, v katerem pravi med drugim: »Vlada g. Stojadmoviča je bila pred letom dni sprejeta z velikimi pričakovanji. Obljubila je odpravo diktatorskih zakonov, svobodne volitve in tajno glasovanje. Nič tega se še ni zgodilo... Dogovor ima pozitivne cilje. Presojali bomo vsak režim samo po tem, kaj bo dejansko storil za demokratizacijo in sporazumno preureditev države, nimamo pa namena podpirati kako kombinacijo zato, da bi prišla na oblast, ne da bi imeli garancije, da bo izvedla naš aktualni politični program«. Kakor je iz teh poročil razvidno, so bile torej le točne vesti, ki so prišle v Javnost pred kakimi štirinajstimi dnevi, ki pa jih je »Delavska politika« takrat energično demantirala in označila za intrige. Razpis volitev za občino Sv. Lovrenc v SI. g. Občina Juršinci v ptujskem 6rezu je bila z uredbo notranjega ministra prekrščena v Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Obenem sta bili iz občine izločeni dve katastrski občini. Zaradi te prekomasaeije je banska uprava za občino Sv. Lovrenc razpisala volitve novega občinskega odbora za nedeljo dne 30. t. m. Razveljavljena razrešitev občinskega odbora Z odlokom banske uprave od 30. januarja t. 1. je bil razrešen občinski odbor Ma-a Nedelja v ljutomerskem srezu z utecne-jitvijo nerednega poslovanja in dobavitelj-sitva. Raizrešeni občinski odbor se je pritožil na upravno sodišče v Celju. To sodišče je z odlokom, datiranim z 2. julijem t. L, priziivu ugodilo ter razrešitev razveljavilo z edino izjemo enega odbornika, katerega razrešitev je bila potrjena z utemeljitvijo, da ga je smatrati za občinskega dobavitelja. Ker je primer tega dobaviteljstva zelo zanimiv, bomo o njem še poročali. Bosanski Sranjevci in sarajevski nadškof Pred dnevi smo poročali, da je Vatikan suspendiral gvardiana frančiškanskega samostana v Guči gori p. Fišiča m načelnika oddelka za vere v ministrstvu pravde p. dr. Avguština Ctičiča, ker sta vložila tožbo pri posvetnem sodišču proti sarajevskemu nadškofu dr. šariču. Suspenzija je delno učinkovala. Gvardian pater Fišič se je že uklonil in dal nalog svojemu pravnemu zastopniku dr. Ivanu Geju, da umakne tožbo, ki jo je samostan vložil zaradi župnijskega posestva v Zenici. S tem je afera dr. šarič - frančiškani v Guči gori likvidirana, ni pa še spravljen s sveta spor med dr. Saričem m dr. Ciči-čem. Ta, kakor vse kaže, n e namerava umakniti svoje tožbe proti nadškofu dr. šariču. To se da sklepati iz razgovora, ki ga je imel dopisnik zagrebških »Novosti« z dr. čičičem. Dr. Cičič se je namreč v tem razgovoru izrazil, da sicer ne more dati o svojem sporu z dr. šaričem nobene izjave, ker se stvar nahaja pred sodiščem, on pa noče potom javnosti prejudicirati dognanju materialne resnice, vendar pa smatra sus-penzijo za nasilen ukrep, ki ne more imeti težjih posledic zanj, ker je on v tem sporu dal cerkvenim oblastem poln dokaz svoje lojalnosti. I Učiteljski parlament V Novem Sadu bo danes letošnja glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Novf Sad, 1. avgusta, r. Danes se p pričela 16. glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Za Skupščino vlada zanimanje, kakor malokdaj prej. Pranr lepa je tudi udeležba lz Slovenije. V Jugoslaviji je okrog 20.000 učiteljev in učateljic, od katerih jih je 17.662 včlanjenih v 10 banovinskh sekcijah. Najmočnejša je novosadska sekcija, ki šteje 3.533 članov, aledi ji ljubljanska sekcija s 3.306 člani, tretja je savska banovina s 3.154. Ostale imajo pod tisoč članov. Celotni organizaciji JUTI so te. melj srfska društva, ki jih je zdaj 322. Novosadska skupščina se Je pričela danes s sejo glavnega odbora, jutri pa pri. dejo na vrsto važna poročila o organizaciji in šolstvu. Znano je, da so bile mnoge prejšnje glavne skupščine zelo burne. V zadnjih letih pa so se razmere uredil«. Sedanji odbor je pripravil nova pravila, ki so bila potrjena prve dni Julija. Dopuščajo proporc in tajne volitve po listah. Ker so na dnevnem redu novos&dske skupščine tudi vot;tv€ novega vodstva, se potek skupščine pričakuje s tem večjim zanimanjem. Med glavnimi vprašanji, s katerimi so bo bavila skupščina, eo: stanovska ln mladinski tisk, šolski muzej tn učila za de-lovno šolo, zlasti pa zaščita učrteljstva. Nadalje Se bo glavna skupščina bavila • svojimi socialnimi ustanovami kakor tudi z ustanovitvijo ptrepotrebne vseslovaMSke učiteljske organizacije Ta bo najbrž usta. novljena prihodnje leto, ko s? bo v Ljubljani vršil n. vseslovanski učiteljski kongres. Pred novo borbo v revirjih Delavske organizacije so z včerajšnjim dnem odpove* dale dosedanjo kolektivno pogodbo s TPD Trbovlje, L avgusta. Vse tri glavne delavske organizacije, ▼ katerih so organizirani rudarji trboveljskih revirjev, so poslale Trboveljski premogo-kopni družbi dopis, s katerim odpovedujejo sedaj veljavno kolektivno pogodbo. Odpoved velja z današnjim dnem za trimesečno dobo, torej za 1. november. Kdaj se bodo začela pogajanja za novo kolektivno pogodbo, se še ne ve. Narodna-strokovna zveza, Jugoslovanska strokovna zveza ter Zveza rudarjev Jugoslavije so se takoj lo- tile sestavljanja predlogov, ki Jth bodo do« lavcl stavili pri pogajanjih za novo kolekr tivno pogodbo. Skušali bodo zlasti doseči, da bi bili rudarji bolje zaposleni, deloma pa tudi bolje plačani. Z odpovedjo kolektivne pogodbe se začenja važna doba, v kateri bo treba temeljito rešiti celotni problem naših rudarskih revirjev. Zato bo nadaljnji razplet dogodkov z velikim zanimanjem spremljala vsa naša javnost. V neprijetni zagati so Naša ugotovitev, da Je časopisje iz Jugoslovanske tiskarne skušalo veliki večini svojih čitateljev prikriti kaj pravi o poteku in vzrokih letalske katastrofe uradna letalska komisija, sestavljena iz najodlič-nejših strokovnjakov, je gospode okrog »Slovenčevih« listov silno razburila. Njihove jeze in njihovega razburjenja si ne moremo tolmačiti drugače, kakor da je njihovo čudno postopanje vzbudilo odpor in nevoljo pri njihovih lastnih ljudeh. Zato si oba dnevnika iz Jugoslovanske tiskarne na vso moč prizadevata, da bi obrnila pozornost drugam. Včerajšnji »Slovenec« je prinesel dolg članek, ki je zopet poln podtikanj m izmišljotin na račun »Jutra«, a v prav nikaki zvezi s stvarjo za katero gre. Le mimogrede »e opravičuje »Slovenec«, da je dobil uradno poročilo prekasno, tako da ga ni mogel objaviti v nedeljski številki Konstatiramo samo, da je »Jutro« prejelo poročilo istočasno, a ga je kljub temu objavilo v celotni nedeljski izdaji. Zato pač »Slovenčev« izgovor ne bo držal. Pa recimo, da je bilo tako, pa so potem poročilo objavili v ponedeljkovi izdaji. Toda kdor čita liste iz Jugoslovanske tiskar- ne, Je ie ponovno lahko opazil, kako so m pr. razne politične govore, ki so bili objavljeni v ponedeljskem »Slovencu«, potem še enkrat prinesli ▼ opoldanski rada jI in pa še v torkovem »Slovencu«. To je pač dokaz, da ponedeljskemu »Slovencu« aami ne pripisujejo ravno velike publiciteta Ker so v obeh dnevnikih poprej tako na široko pisali vse možne in nemožno stvari o vzrokih letalske nesreče, bi bilo zato gotovo v redu m bi tudi lojalnost napram lastnim čitateljem zahtevala, da v celoti ali vsaj v izvlečku prinesejo tudi uradno poročilo preiskovalne komifije. Na »Slovenčeva« podtikanja, na njegove izmišljotine in napade ne bomo odgovarjali. ker si je javnost že dovolj na jasnem. V razvedrilo svojim čitateljem ln v primer »Slovenčeve« polemike naj navedemo )© njegovo trditev, »da je cenzura ostreje fla po naših (»Slovenčevih«) krtačnih odtisih, kakor pa po »Jntrovih«, ako je sploh Ha-c. Ali se da s takimi in sličnimi trditvami Bploh polemizirati? Pač pa so najbolj S dokaz, v kako neprijetni zadregi in zagati so se gospodje znašli Mariborski teden je otvorjen Že prvi dan je bil lep obisk Maribor, 1. avgusta. Maribor je v slavnostnem razpoloženju. Po ulicah vlada živahno vrvenje. Ob priliki današnje otvoritve jubilejnega V. mariborskega tedna so lastniki hiš razobesili zastave, tako da je Maribor ves v zastavah. Iz vseh delov države so prispeli danes v Maribor gostje, med katerimi je mnogo predstavnikov našega gasilstva, ki so prišli k svečani proslavi 65-lctnice mariborske gasilske čete. Na razstavišču so se zbrali danes dopoldne predstavniki vsega mariborskega in obmejnega življenja, da prisostvujejo otvoritvi jubilejnega V. mariborskega tedna. Ko je prispel zastopnik visokega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Andreja mariborski mestni poveljnik general Milenkovič v spremstvu svojega adjutanta, je godba za-svirala državno himno. Za tem je povzel besedo bivši mariborski župan in predsednik Mariborskega tedna g. dr. Lipold in pozdravil generala Mi-lenkoviča kot zastopnika visokega pokrovitelja, podbana de. Majcna kot zastopnika ministra za trgovino in industrijo, bana dr. Natlačena, člane častnega predsedstva, škofa dr. Tomažiča, župana dr. Juva-na, predsednika Zbornice za TOI Jelačina, podpolkovnika Maksima Eriča kot zastopnika ministra za vojsko in mornarico, podpolkovnika Marka Nikoliča kot zastopnika komandanta armije, oba sreska načelnika Popoviča m dr. Šiško, oba policijska šefa Krajnoviča in dr. Trstenjaka, podpredsednika senata dr. Ploja, predsednika okrožnega sodišča v Mariboru dr. Žiherja, narodne poslance dr. Jančiča, Gajška in dr. Veble-ta, predsednika Ljubljanskega velesejma Sonača, predsednika Zveze obrtnih društev iz Ljubljane Urbasa in druge. Nato je v daljšem govoru izvajal med drugim, da je V. mariborski teden deležen posebnega po-čaščenja spričo pokroviteljstva Nj. Vis. craljeviča Andreja. Potem je kratko očr-tal, kdo razstavlja v okviru Mariborskega tedna. Predvsem je omenil obrtniško razstavo, potem specialno razstavo »Žena v obrti,« industrijsko in tekstilno razstavo. Tudi trgovina ima svoj oddelek. Posebnost pa je velika gasilska razstava mariborske gasilske čete ob priliki 65-letnice mariborskega gasilstva. S tem v zvezi je priredil tudi odbor za obrambo mesta svojo razstavo. Zanimive razstave so dalje razstava mariborskega Aerokluba, filatelistična raz- ^ stava (dovoljen je poseben poštni žig), razstava slik na steklo (organiziral prof. Baš), razstava domače keramike in kolektivna razstava Gvajčevih del. Posebna pažnja je posvečena tudi kmetijstvu. Govornik j^ omenil še vrsto drugih zanimivosti, ki se bodo videle v okviru Mariborskega tedna. Ob zaključku se je pa spomnil Nj. Vel. kralja Petra H., sina velikega kralia Uedinitelja. in vzkliknil: Naj živijo Nj. Vel. kralj Peter II, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik Pavle in visoki pokrovitelj Nj. Vis. kraljevič Andrej. Govorni-kovem vzkliku so se pridružili vsi navzoči, Zatem je izgovoril prisrčne mradraTPg besede v imenu visokega pokrovitelja mestni poveljnik general Milenkovič in želel Mariborskemu tednu čim lepših uspehov, a v imenu ministra za trgovino in industrijo in bana dravske banovine je izrekel pozdrave podban dr. Majcen, ki je ob zaključku svojih izvajanj razglasil otvoritev Mariborskega tedna. Nato pa je tudi Škof dr. Tomažič v imenu cerkve izrekel Mariborskemu tednu tople besede. Admira v Zagrebu Zagreb, 1. avgusta, o. Doma j sika AAnjre je danes nastopala proti kombiniranemu moštvu Haška in Conoordie. Tefcma se Je končala neodločeno 3:3 (3:2). Zagrebčani so bili precej v premoči ter bi lahko zmagala. Dunajčana so nastopiM s svojim najboljšim moštvom. Jutri bo Admira igrala proti Gradjamskemu. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za nodo~ Ijo: Prevladovalo bo oblačno, ponekod no-vihte. Temperatura brez izprememb. Zagrebška vremenska napoved: Brez bistvene spremembe. Dunajska vremenska napoved m nedeljo: Izpremehljivo, na Jugu tn na tsSkmSb nekoliko boljše. £ZdxatrCjett}e piefcotnetne detteCo&it Vzrok detel j en ja je največkrat uživanje preobilne in nesmotreno sestavljene hrano ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debeljenja tudi še često v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti po prekoračenem 25- letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so na pr. izdatno gibanje mišičevja, šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika,' parne kopeli itd. Vendar pa vemo. da 'imajo le metode vsaka svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. Slatinske tablete za hujšanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih sodi in neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva. odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se torej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete za hujšanje, ker izgine odvišna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade, vratu in skratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost, pa tudi iz notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo postane vitko in lahko in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slatinske tablete se dobe v vseh apotekah. 50 tablet Din 24.—. 100 tabl. Din 39.— in 200 tablet Din 69.—, H 4, te, SM9498. SIL OBOL dvard bo potoval orenfsfco na Jadran je že odrinila na pot, kralj pa pride po kopnem London. 1. avgusta. V Londonu se je včeraj, v petek, zaključno parlamentarno zasedanje, pričele so se velike počitnice. Nasproti dosedanjemu obi-čaju pa predsednik vlade Baldwin in ostali ministri ne potujejo v inozemstvo, marveč ostanejo na oddihu v Angliji. Pač pa bo kralj Edvard krenil na pot proti Dalmaciji. Storjeno je seveda vse. da se lahko kralj hitro vrne v prestolnico, če bi se zgodili kaki nepredvideni dogodki. Odločitev kralja Edvarda VITI., da obišče Dalmacijo, je vzbudila velikansko zanimanje po vsem brit.skem imperiju in Dalmacija je čez noč zaslovela po svetu. Vsi angleški listi komentirajo v obširnih člankih, deloma v uvodnih člankih, kraljevo odločitev, da. hoče dopust preživeti krožeč ob dalmatinski obali. Seveda ne zamudijo podrobno opisovati prirodne krasote Dalmacije in soglasno sodijo, da je kralj Edvard z letošnjo kami. Izredno romantični otoki, ki jih je nad tisoč so oddaljeni od obale 3 km in nudijo edinstvene prizore prirodne lepote. Glavni del jadranske obale pripada kraljevini Jugoslaviji. Pristanišča, iz katerih so nekoč izhajali na morje gusarji, so danes krasna mesta z dobrimi hoteli, mesta v katerih lahko človek živi prav tako prijetno kakor kjerkoli drugod v zapadni Evropi. »Bela mesta in sinje morje Dalmacije« je naslov članka v popularnem londonskem dnevniku »Dailv Telegraph«. V članku stoji: Dalmatinska obala, ob kateri se bo letos vozil Nj. Vel. kralj Edvard VIII., nudi mnogo več romantičnih panoram, kakor katerikoli drugi del Evrope . . . Članek opisuje izredno lepoto Boke Kotorske in dalmatinskih otokov, potem pa poudarja, da se ob dalmatinski obali potuje zelo prijetno in udobno z modernimi ladjami jugoslo-venske trgovske mornarice. Opisujoč arhitektonsko bogastvo Dubrovnika in Splita in pestro narodno nošo Dalmacije, zaključuje članek: »Za kopanje, solnčenje in vsakovrstni šport na vodi je dalmatinska obala idealna. Toda to obalo, ki je vedno bila Mekka za turiste iz srednje Evrope, so Angleži odkrili šele pred nekaj leti.« Angleški lista seveda tudi objavljajo natančne podrobnosti o jahti (nekaj jih je objavilo tudi že »Jutro«), Jahta ni kraljeva last. temveč je najeta od znane angleške plemenitašinje Lady Youl, ki ji je mož umrl leta 1928. in ji zapustil milijardno premoženje. Kralj Edvard je jahto najel samo za ta izlet. Izprva je nameraval pluti po Sredozemlju z lastno jahto »Viktorijo«. Toda ta je a svojimi 4700 tonami prevelika, da bi lahko kralj obiskal tudi majhne zalive v Dalmaciji in se ustavil kjerkoli ga bo volja. Tako je potem padla odločitev na »Nachleen«. ki je najrazkošnejša in najmodernejša zasebna jahta v Angliji. Ima 1600 ton in 51 mož posadke. Listi splošno sodijo, da se bo kralj vkrcal v Dubrovniku, kamor bo dospel v teku tedna. Pot skozi Evropo bo premeril deloma z vlakom, deloma z letalom. Potem bo kri-žaril po Jadranu od mesta do mesta in bo seveda tudi marsikod stopil na kopno. S seboj bo pripeljal več svojih prijateljev ter zasebnega tajnika z gotovim številom dvor-janikov Letovanje bo trajalo mesec dni in v tem času bo kralj reševal tudi najvažnejše vladarske posle. Od naše obale se bo naposled umaknil tudi proti Grčiji. Za gotovo se lahko smatra, da bo kralj Edvard VIII. na poti na Jadran mimogrede obiskal tudi Bled in Bohinj. Njegov brat vojvoda Kentski s soprogo vojvodinjo Marino je že na avtomobilski turneji po Srednji Evropi, ki se bo zaVIjtičla na Bledu, odnosno v Bohinju. Kralj Edvard je od brata čul že toliko hvale o Sloveniji, da je že ponovno izrazil željo po obisku v teh krajih. Zdaj 6e je ta prilika približala. čuden pojav na nebu Orjaški utrinek smo opazili v torek zvečer svojo odločitvijo našel popolno nadomestitev za francosko riviero, na kateri je prvotno hotel letovati. Upravičeno se lahko pričakuje, da bo letovanje kralja Edvarda VHL privabilo v Dalmacijo veliko število angleških turistov in da bo obisk tudi še za nadaljnje sezone zelo plodovit. Po obiskih članov angleške dinastije bodo šele dostojno siaslovele lepote naše Gorenjske in našega Jadrana. Km! i Edvard je včeraj fenenada obiskal svojo jahto »Nachleen«, s katero se popelje va Jadran. Iz Londona je prispel z avtom v pristanišče Southampton. Obisk na jahti je bil čisto zasebnega značaja in o njem ni bil obveščen niti snm poveljnik jahte kapitan Dovle. Kralj Edvard VIII. si je vse natančno ogledal, naposled pa je dal nekatera navodila, kako naj jahto uredijo za dolgo potovanje, — potem se je z avtom vrnil v London. Danes, v soboto, je jahta že krenila iz Southamptona proti Dalmaciji, kjer bo počakala na prihod kralja Edvarda VIII. Podrobnosti o samem kraljevem potovanju so seveda velika skrivnost.. Kako previdno se pripravlja kraljev odhod, se vidi po tem, da je kapitan jahte dobil potni načrt v tapečateni kuverti. Šele na morju dobi kapitan Dovle brezžični nalog, da odpre pismo. nakar bo vedel, v katerem dalmatinskem pristanišču mora pričakovati kralja Edvarda VIII. Sleherni dan prinašajo veliki londonski dnevniki nove članke o lepotah dalmatinske obale. »Dailv Mail« pripoveduje: Dalmatinska obala je eden izmed najbolj romantičnih in najlepših predelov Evrope. Na obali je med glavnimi pristanišči Dubrovnik, toda so še durga pristanišča — Split in Sibenik — kjer se bo kraljeva jahta lahko zasidrala na sinji gladini Jadrana. Obala jp dolga 270 milj. njen oiki pas ob bre-fju je okrašen % vinogradi, smrečjem in ofj- Ljubljana, 1. avgusta V torek zvečer okrog 21. ure so mnogi v Ljubljani in okolici, gotovo tudi po deželi, opazovali na nebu izredno zanimiv pojav, kakršnega, po zatrdilu očividcev, še niso videli, dasi poznajo večje in manjše utrinke, nekateri izmed njih pa so tudi že videli Haleyev kornet. V smeri od severovzhoda proti jugozapadu se je na zenitu pognala liki močan izstrelek, svetlo goreči bakli podobna luč, ki je zapuščala za seboj dolg plinast goreč rep, ki je svetlo žarel še potem, ko mu je glava že ugasnila Čim je tudi rep nehal žareti, so očividci z dobrim daljnogledom razmeroma še dolgo opazovali dim, ki se je vil v čudovi- tih vijugah, kakor velikanska kača, z glavo naprej v vsemirje, torej proč od zemlje, dokler ni razredčen in razširjen v široke koprene popolnoma izginil z vidika. Ugibanja, kaj naj bi ta zanimiv pojav pomenil in kako je mogel nastati, so različna. Orjaški utrinek je bil vsekako posledica silne eksplozije večjega nebesnega telesa, drugi spet domnevajo in ugibajo najrazličnejše. Ker je bil utrinek po dolžini, obsegu in poteku povsem različen od običajnih prizorov na nočnem nebu in ker so pojav gotovo opazovali tudi kateri naših zve-zdoslovcev, bi jim bili čitatelji »Jutra« hvaležni, če bi nastanek nebesne skrivnosti pojasnili. škof Učelini na pragu 90 letnice Plemenitosti polno življenje vzornega pastirja Split, 30. julija. Približala se je 90-letnica vzornega narodnega svečenika kotorskega škofa Frana Učelinija. življenje visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki je tudi še v visoki starosti duševno nenavadno čil in ki de venomer premišlja samo to, kako bi storil dobro svojemu narodu, je rodilo mnogo velikih plodov. Po geslu svojega vzornika Strossmayerja: »Vse za vero in domovino!« se je ravnal od mladih let in trije rodovi so lahko spoznali plemenitost njegovega duha, njegovo neizčrpno ljubezen do vsega, kar je jugoslovensko in slovansko. Rodil se je 2. avgusta 1847. na malim otoku Lopudu pred Dubrovnikom. Svojemu rojstnemu kraju, kjer zdaj največ prebiva, je v veliki meri pripomogel, da se je razvil v sloveče letovišče. Za duhovnika je bdi posvečen leta 1871. Duše je pasel v raznih farah dubrovniške škofije. Slednjič je bil imenovan za profesorja teologije ▼ osrednjem semenišču v Zadru, kjer je deloval do 1893. kot profesor, potem pa je Ml leto dni ravnatelj, že dne 18. maja 1894. je bil postavljen za škofa v Kotoru in ta visoka čast mu ostane ohranjena do smrti. Kot vzgojitelj Je škof Učelini — Tiče vzorno vzgajal svečeniški naraščaj in pri tem se je sam obilno bavil s književnostjo. Nabral si je zaklade duha, pisal je za novl-ne in za knjige. Z velikim prizadevanjem in talentom je priložil Dantejevo »Božansko komedijo«. Celih 16 let se je bavil s prevodom, naposled je še žrtvoval prihranjeni denar, da je omogočal natis. S tem delom si je kot književnik zagotovil častno ime v jugoslovenski literaturi, dokumentiral pa je tudi visoko pojmovanje kultur-nosti pravega Jugoslovena. Prevod je kritika sprejela zelo naklonjeno in knjiga je doživela drugo izdajo. Na čelu knjige je Škof UčeHnl-Tiče dal natisniti naslednje rodoljubno posvetilo: »Slogi bi ljubezni istokrvnih fn isto jezičnih bratov Srbov in Hrvatov!« Te besede so ob natisu leta 1909. vzbudile mnogo ne vol je na Dunaju. Franc V™ tiko prizanes^J, Vet je bhg0 Jožef se je spet enkrat hudo razjezil in na-hrulil svojega ministra: »Neverjetno, kako mora katoliški škof v Kotoru tik ob Črni gori kar javno izražati svoja čuvstva?« — Minister je po cesarjevem nalogu šel hitro na delo: rimska kurija naj bi pritisnila na kotorskega škofa, da odstrani posvetilo iz knjige. Zaman! škof Učelini ni nikdar preklical ali brisal, kar je enkrat zapisal. Svojo odločnost v nacionalnem pogledu je škof Učelini pokazal v Jugoslaviji, ko je nastopil zoper poslanico jugoslovenskega episkopata v letu 1933. proti Sokolu. Goreče je branil Sokolstvo proti klevetam, da je brezverska organizacija, poudarjal je s čisto zavestjo, da prav Sokolstvo krepi nacionalizem in širi bratsko slogo med plemeni in veroizpovedmi in stremi samo za napredkom nedeljive Jugoslavije. V Boki Kotorski je visoki nadpastir v 43 letih škofovanja postal pravi oče svojim vernikom, požrtvovalen in skrben na vsakem koraku. Kar je imel, je razdal za dijake, za duhovniški naraščaj, za obnavljanje cerkva. Samo tak škof je mogel z dolgoletnim plemenitim in značajnim delom vzgojiti in ohraniti najidealnejšo slogo med katoličani in pravoslavnimi. Ni ga pripadnika katerekoli veroizpovedi v vsej njegovi škofiji, ki ne bi ljubil škofa Učelinija. Tu so dokazi njegovega dela, trajnejši od brona: zgradil je dijaško semenišče v Kotoru, nato v Hercegnovem zavod za vzgojo deklet brez razlike veroizpovedi, ustanovil je sirotišnico v Kotoru. nato letoviški dom za semeniščnike pri Tivtu. Vsaka dobrodelna akcija je prva segla po njegovi desnici, vsak siromak se je prvi obrnil na blagega škofa. In škof Učelini še nikdar ni odrekel, — zato je v svojih sivih letih siromak. Neizmerno vdan državi in narodni dinastiji, od mladih let pobornik za svobodo in uedinjenje Jugoslovenov, je poleg visokih odlikovanj doživel tudi to počaščenje, da je blagopokojni Viteški kralj dal kiparju Tomi Rosandiču izdelati pop rs je škofa Učelinija ki danes krasi kraljevski dvor na Dedinju. Kar čuti jugoslovensko, se prav gotovo od srca raduje, da škof Učelini kot potomec žilavega .'n ^unaSk^ga rodu tako vztrajno kljubuje sivi starosti. Naj nam ostane ohranjen do stoletnice! Veliko slavje škofjeloških gasilcev Danes župni zlet v proslavo 60 letnice društva fikofja I»ka, 1. avgusta. Škofjeloška gasilska četa praznuje 60. letnico. Pokrovti/telijstTo nad proslavo je prevzel Nj. Vis. kraljevič Tomislav, župa Kranj pa je odredila da bo to nedeljo v Skofji Loki njen prvi župni zlet Ne dvomimo, da bo loška četa tudi to častno preizkušnjo kar najlepše prestala. Društvo so ustanovili 30. januarja 1876. Br\1i načetaik, 6ci je uveSja-njl (pravcato vojaško disciplino, je bi4 lesni trgovec Prane Ca le ari. Kmalu so kupili brizgalno, imeli so tudi nočne vaje, zasnovali so razne prireditve in se imovinsko kmalu nrtrdtti. Slovesno je bila proslavljena 30-letntea, ko so blagoslovil gasilski dom. Ob fiO-letnict pa so obogatili svoje premoženje % novo motorno brizgalno. Za častne člane ao biH takrat imenovani 50-letni pripadniki Andrej Jamnik, Jurij Grohar in Ivan Debeljak. Zadnja leta se je osredotočilo delovanje teta na fcqgradnjo novega gasilskega doma v Zvezdi, kar se je ta® popolnoma posrečilo Nova stavba je Ško-fji Loki res v okras Zidavo so omogočali nešteti dobrotniki, ne izvzemši občine, ki je od nekdaj zvesta podpornica društva. Načelniku Caleariju so v teku let »lediii Andrej Jamnik, potem priljubljeni Ivan Debeljak, od njegove smrti pa kleparska mojster Ivan Kavčič, ki mu gre zasluga, da je gasilstvo v škofjeloškem okolišu tako lepo napredovalo. Poleg doma je četa opremljena s potrebnim inventarjem, nabaviti pa hoče še reševalni avto in novi dom povečati jn izpopolniti z gledališkim odrom. V proslavo 60-letn'ca se j? nocoj vršila svečana seja, na kateri so bile razdeljene diplome zaslužnim tovarišem. Sledila je baklada po mestu. Jutri, v nedeljo se gasilci poklonijo umrlim tovarišem na pokopališču, kjer bo tudi služba božja, popoldne pa bo Obhod po mestu z govori Ja mimohod. Vrli četi želimo še mnogo uspehov! Smrt zaslužnega nacionalnega moža V četrtek proti večeru je na Toplicah pri Straži preminul tamošnji ugledni posestnik in gostilničar g. Gašper Pelko. Pokojnik. ki je komaj prekoračil 30 let, je knel v političnem In gospodarskem življenju tamošnjega kraja vidno vlogo. Kot nacionalist in vrl naprednjak je bil član vseh naprednih društev. Zlasti je bil vnet Sokol, pri katerem je zavzemal mesto pod-staroste in ima nevenljive zasluge za zgradbo topliškega Sokolskega doma. Deloval Je t vnemo tudi pri gasilstvu. Pri občini je zavzemal zadnja leta mesto podpredsednika BO je član krajevnega šolskega in cestnega odbora, agilen delavec pri lokalnem Tujskoprometnem društvu in več let Eredsednik sreskega kmetijskega odbora o smrti dolgoletnega predsednika Gostil- —a 10 ur brez motorja v zraku Vztrajno se bližamo mednarodnim rekordom Kakor smo poročali, so naši jadralci postavili v četrtek spet dva nova rekorda. Milivoj šircelj je letel 5 ur 20 minut, Stanko Razncžnik pa 10 ur 45 minut. S tem je postavil nov jugoslovanski rekord jn dosegel impozant^n čas, na katerega je lahko vsak letalec ponosen. On sam v svoji skromnosti pa s tem ni zadovoljen in po njegovem zagotovilu lahko pričakujemo novih iznenadenj. »Slovenci so najboljši jugoslovanski le. talci!« je dejal posle vodeči podpredsednik Aerokluba kraljevine Jugoslavije g. inž, Tadija Sondermajer v nedeljo pri svečanostih na Blokah. Po popoldanskih letalskih tekmah se je pogovarjal z našim poročevalcem. — V letalstvu, je izvajal g. direktor inž. Sondermajer, se učimo drug od drugega. Letalstvo doživlja nagel napredek. Da bo tako, se je pokazalo Se pred 14 teti, toda pri nas se vsega tega nismo tako zavedli, kakor «e zavedamo danes. Letalstvo Ja postalo svetovni problem prvega reda. Ne dvomim, da bodo kmaiu doseženi še neprimerno boljši rezultati, ko bodo strokovni letalski krogu vseh kootL nerafcov imel večjo svobodo ln vplW na reševanje letalskih problemov. Število letalcev stalno narašča, z njim pa se dviga todi njihov vpliv. — Prav gotovo bi bflo najboljše, če se s takimi perečimi vprašanji kakor je letalsko zavarovanje držav, ne bi odlašalo, da morejo letalci sami obvarovati vpliv na sigurnost arvijatike. Bistvo letalstva je danes v temle: človek je ustvarjen za letanje; moderen človek «i danes žeH vožnje po zraku. Priznati moram, da je današnji obseg zračnega prometa relativno še nekako ozek, zato ga Je treba razširiti do največjih možnosti, tako, da zračni promet ne bo dostopen samo nekaterim ljudem, temveč najširšim slojem ljudstva. To so moje misli glede civilnega letalstva- — V pogledu vojnega letalstva se moramo spominjati vselej, da nima nitji ena vrsta orožja toliko ofenzivne sile, kakršno imajo prav vojna letala. To je njihovo jedro, katero moramo imeti vedno pred očmi. Ogniti se moramo šablonskim izdelovanjem aercplanov in hidroplanov drugega reda, letalstva iz časa svetovne vojne. Ne smemo biti ovrani pri svojem deovanju. Potrebno je, da si napravimo močno zračno brodovje, katerega sestavljajo efektivi bombarderskega letalstva. — Dobfl sem najlepše vtise o nadarjenosti Slovencev za letafetvo. To svojo mL sfi sem še bolj utrdil danes ko sem pri-žtvel krasen dan ▼ krogu mladfh pilotov »jadraAcev« in mojih starejših znancev ■vašega požrtvovalnega Aerakhiba. Obftu-dujem njihovo neizčrpno energijo ki tf ficSd športni smisel, kakor tudi sijajne rezultate, ki jih dosegajo v gradnji brezmo. tonafli letal ln pri jadranju. Slovenija ima vse pogoje, da se razvije hrezmotorao letalstvo do najvišje stopnje, kar Je izredno velikega pomena n vse naše jugoslovansko letalstvo, cMtao ki vojno. Predsedngk Rado Hribar, duša našega Aerdttube, pa takole sod 0 breaanotor-sfSi letaMdh tekmah; ničarske zadruge g. Josipa Zurca-Stembur-ja je pokojnik nekaj časa zavzemal to mesto. To funkcijo pa je zaradi oddaljenosti odložil in obdržal do svoje prerane smrti le mesto podpredsednika. Iniciativnega in delavnega moža bodo Toplice zdaj zelo pogrešale. Pokojnik je bil blag človek m je užival na Dolenjskem in v Beli krajini velik ugled. Bil je vzoren gospodar in skrben družinski oče. Kako je bil pokojnik med ljudstvom priljubljen, je pričal njegov pogreb, ki se je vršil danes dopoldne na domače pokopališče. V žalnem sprevodu so korakali številni pogrebci, med njimi Sokoli, gasilci, močna deputacija gostilničarjev s predsednikom g. Windischerjem mL na čelu, šolska mladina z učitelji, orožniki in finančna straža. Domače pevsko društvo pa je pelo pokojniku v slovo pretresljive žalostinke. Blagemu pokojniku naj bo ohranjen časten spomin. ■ — ifireflne okoliščine, enakomeren veter, vse to je pripomoglo, da zapored tolčemo državne rekorde. Pričakoval sem, da se bodo naši fantje postavili, saj ao si zgraditi letala vtišfth sposobnosti, s katerimi se da mnogo doseči. Lanski rezultati so bili doseženi na letalih slabše konstrukcije, na primer na »Zeleni pošti«, ki je eden prvih naših brezmotormh aparatov. Naši jadralci so fantje, ki letijo s pametjo. Razpolagamo z mnogimi dobrimi letaka, ki bodo svorje zmožnosti pokazali ob novih prilikah. Prav gotovo bomo v {kratkem sttišali še o daljših poletih naših kmraJBirifa fantov, ki se bodo kmalu uvrotiH ▼ lestatoe mednarodnega slovesa.« Zdaj Vam je lahko polepšati umazane in počrnele zobe Ako 88 Vam zobje hitro umažejo ln kvarijo, uporabljajte KOLTNOS specijalno antiseptično pasto za zobe, ki Vam jih sopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo madeže tn kvarjenje... KOLTNOS ugonablja te nevarne mikrobe ln čisti naglo ln temeljito. Namažite mak) KOLTNOSa na suho ščetko in Vaši zobje za dobe živ blesk in naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha. KOLYNOS ŽP< (ofce Naši mladi jadralni junaki na Blokah Gospodarstvo Uvedba raisodišč za spore med sluibodajalci In pomožnim osebjem Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu s pravosodnim ministrom predpisal uredbo o razsodiščnih odborih (so. diščih dobrih ljudi) za reševanje sporov med 6lužtodavci in pomožnim osobjem v smislu obrtnega zakona. Uredba naj pospeši zaščito delodajalskih in delojemalskih interesov. Pri sestavi uredbe so skušali določiti najosnovnejša pravila postopanja, ki naj varuje redno, pravilno in enotno delo razsodiščnih odborov, obenem pa preprečijo vso nepotrebno obsežnost in kompliciranost, tako da bo postalo reševanje sporov mnogo hitrejše in zaneslivejše, zlasti če upoštevamo, da bodo sodno dolžnost opravljale osebe iz vrst pravdarjev, ki poznajo pravne odnošaie, na katere se spori nanašajo- Določbe zakona Ustanovitev razsodiščnih odborov se naslanja na določbe četrtega poglavja obrtnega zakona (§ 343 do 353). Pa zakonu so razsodiščni odbori pristojni za reševanje sporov iz službenih razmerij med službo-dajalci in pomožnim osebjem (pomočniki), rokodelskimi in tvorniškimi delavci in učenci, in sicer v naslednjih primerih, če vrednost predmeta ne presega 12.000 Din: 1) za spore zaradi plače odnosno prejemkov, 2) za spore o obstoju službenih pogodb, o pričetku, nadaljevanju in zaključku službenega razmerja pomožnega osob-ja in o opravljanju službe v podjetju, 3) za spore o izvrševanju službe in odškodnine, zlasti pri obračunanju plač, pri ckPočanju plač, pri določanju dopustov in konvencio-nalnih kazni, 4) za spore o izdajanju in vpisovanju v poslovne knjižice, ispričevala in potrdila, kakor tudi za spore o škodi, naftali iz teh predmetov, 5) za spore o odpovedi in izpraznitvi delavskih stanovanj, bodisi da se uporabljajo brezplačno ali proti oškodnini. Razsodiščni odbor ne rešuje sporov med službodajalci in osebjem, ki so rnu poverjene važnejše službe v sm'slu § 307. obrtnega zakona (po katerem določi trgovinski minister s pravilnikom katere službe so važnejše). Vsebina uredbe Uredba obsega predpise o ureditvi in organizaciji razsodiščnih odborov, kakor tudi podrobne predpise o postopku izvoljenih odborov. V posameznih banovinah bodo bani določili, kje naj se po potrebj organizirajo pri splošnih upravnih oblastvih prve stop. nje ti razsodiščni odbori. Na področju beograjske občine z izjemo Zemuna, se ustanove razsodiščni odbori v vseh okrajih (kvartih). Oblast, pri kateri se ustanove razsodiščni odbori bo skrbela za pisarniške in vse druge potrebščine. V pristojnost razsodiščnih odborov spadajo spori službenega razmerja med službodajalci in službo jemalci, ki nimajo važnejših služb, če vrednost spornega predmeta ne presega 12.000 Din. Ce se na področju posameznih srezov (mest) ne ustanove razsodiščni odbori, preidejo spori, ki spadajo v pristojnost razsodiščnih odborov, na pristojna redna sodišča. Delo razsodiščnih odborov je urejeno tako, da bo upravne posle razsodiščnih odborov opravljala upravna oblast prve stopnje. Zato sme ta oblast postaviti svojega posebnega referenta. Razsodiščni odbor bo razpravljal redno v senatu treh članov-, predsednika oziroma njegovega namestnika in dveh članov. Razsodiščni" odbor sme po potreti razpravljati tudi o večjih senatih. Vsaka pravdna stranka izvoli po enega člana senata. Predsednik razsodiščnega odbora sme tudi brez sodelovanja članov posredovati, da se spor mirnim potoin uredi oziroma konča s poravnavo. Nadalje sme sklepat« o pritožbi proti nepristojnosti izvoljenega odbora m izreči razsodbo na podlagi priznanja, odpovedi ali izostanka ter razpravljati in razsoditi o glavnem spornem predmetu, če se pravdni stranki dogovorno odpovesta sodelovanja drugih članov senata. Postopek se otvori samo na tožbo pooblaščene osebe in se izvede na podlagi predlogov strank. Postopek se zaključi s sklepom predsednika ah pa s poravnavo. . V uredbi so podrobni predpisi o pravdni sposobnosti, o imenovanju skrbnika, če pravdna stranka, ki nima naslednikov umre. Nadaljnje določbe se nanašajo na zastopanje strank, na tožbo, na odgovor na tožbo, na izključitev in odklonitev članov sveta, na prvi narok, na ustmeno razpravo pred svetom. na razsodbo, na vložitev tožbe proti razsodbi, na povračilo v prejšnji stan, na stroške postopka in na izvršbo razsodbe. Postopek pred razsodiščnim odborom je ustmen in javen z izjemo odborovih posvetov. V gotovih primerih je mogoče tudi javnost izključiti. Pravdne stroške stranke, ki jih ne zmore, prevzame državna blagajna. Stranki se prizna ubožno pravo. S tem se stranka začasno oprosti plačila taks in drugih pristojbin, ki jih je treba plačati v zvezi s pravdo. Stranka je nadalje začasno oproščena plačila pristojbin za strokovnja-ke in priče. Ti izdatki se akontirajo iz državne blagajne. Sodbo razsodiščnega odbora je mogoče pobijati s tožbo pred rednim sodiščem po določbah paragr. 691 zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah. Tožba ne ustavi izvršitve razsodbe. Pristojno sodišče pa na tožilčevo zahtevo lahko odredi odložitev proti primernemu zavarovanju- Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu s pravosodnim ministrom in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o sestavi razsodiščnih odborov (sodišč dobrih ljudi) in o imenovanju njihovih članov. Razsodiščni odbori sestoje iz predsednika, njegovega namestnika in potrebnega števila članov iz vrst službodaialcev in službojemalcev vseh sitrok. predsednik razsodiščnega odbora je po svojem položaju šef splošne upravne oblasti prve stopnje z izobrazbo pravne fakultete ali njegov namestnik z isto izobrazbo. Ce mora razsodiščni odbor delati istočasno v več senatih, se sme predsedniku določiti več namestnikov. Člane razsodiščnih odborov m njih namestnike imenuje ban. Člani ia vrst službodajalcev se postavijo na predlog pristojne trgovinske industrijske in obrtniške zbornice, člani iz vrst službojemalcev pa na predlog delavske zbornice. Člani se imenu, jejo za štiri leta. Za člana je lahko imenovana samo oseba, ki prebiva v sedežu odbora, ki je jugoslovenski državljan, polnoleten, neoporečen in uživa vse častne pravice. Člani iz vrst službojemalcev moraio biti razen tega najmanj tri leta zaposleni. Dolžnost člana razsodiščnega odbora je častna in ee ne sme odkloniti. Izvoz v Italijo le za devize V zvezi z ukinjenjem sankcij je finančni minister dne 14. julija izdal odlok o ureditvi plačilnega prometa z Italijo. Ta odlok je za blagovni promet po ukinjenju sankcij določil princip kompenzacije, tako da bi dobili izvozniki klirinške čeke na podlagi vplačil ital. uvoznikov na klirinški račun, te klirinške čeke pa bi prodajali preko domačih borz uvoznikom italijanskega blaga za poravnavo obveznosti iz novega uvoza ali pa za poravnavo 504/o obveznosti od uvoza pred sankcijami. Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo so gornje določbe od 14. julija razveljavljene. Očitno je bila pri razveljavljenju tega odloka merodajna okolnost, da smatra Italija dosedanji klirinški sporazum kot neveljaven, ker se je naša država udeležila sankcij in torej ta sporazum sploh ne obstoji več. Narodna banka zaradi tega tudi ne more izdajati klirinških čekov. Sedaj je finančni minister predpisal, da morajo izvozniki blaga opravičiti svoja overenja za zavarovanje valute za izvoz po 15. jul. z vnosom ustrezajoče vrednosti izvoženga blaga v svobodnih zdravih devizah, pri čemer morajo 'A ponuditi Narodni banki na odkup, ostanek pa lahko svobodno prodajo na borzi preko pooblaščenega zavoda. Uvozniki pa morajo poravnati obveznosti od uvoza blaga po 15. juliju izključno z vplačilom ustrezajočega zneska v dinar- ! jih na klirinški račun, in sicer za skupni ! znesek fakture na bazi tečaja 355.40 Din ' za 100 lir. Določba, da uvozniki nadalje vplačujejo obveznosti od novega uvoza v kliring, seveda velja samo toliko časa, dokler ne bo poravnan ves klirinški saldo naših terjatev v Italiji. Z novim odlokom se razveljavlja le prva točka odloka od 14. julija, ki se tiče plačila za blagovni promet po 15. juliju, ne pa tudi 2. točka, ki se tiče starih terjatev in obveznosti, glede katerih ostanejo v veljavi dosedanje določbe. Narodna banka bo torej nadalje izdajala našim izvoznikom klirinške nakaznice na osnovi starih aviz, uvozniki pa bodo lahko poravnali svoje stare obveznosti zaradi uvoza blaga pred uvedbo sankcij z vplačilom 50°/o fakturnega zneska na klirinški račun po omenjenem tečaju in 50% z nakupom klirinških nakaznic na borzi. Kakor se zdi bodo gornje določbe ostale v veljavi le toliko časa, dokler ne pride do sporazuma glede nove ureditve trgovine z Italijo odnosno glede plačilnega prometa. 'Zaenkrat bo po novih določbah uvoz iz Italije zelo otežkočen, ker bodo morali uvozniki plačati na klirinški račun italijanske lire po visokem tečaju 3.5540, dočim je bolo doslej predvideno plačilo s klirinškimi čeki, katerih tečaj bi bil precej nižji. Državne finance Finančno ministrstvo je izdalo poročilo o gibanju državnih financ v prvih dveh mesecih tekočega proračunskega leta, to je v aprilu in maju. Državni fiskalni dohodki so se v prvih dveh mesecih tekočega proračunskega leta v primeri z istimi meseci prejšnjih let gibali tako-le (v milijonih pSnV april—maj 1933. 1934. 1935. 1936. neposr. davki 265.3 289.9 282.5 316.5 trošarine 77.5 113.4 127.0 124.0 takse 100.7 113.5 150.0 164.4 carine 97.7 109.8 122.6 129.5 monopoli 260*7 245.7 318.7 302.0 skupaj 801.9 872.3 1000.2 1036.4 Kakor nam kaže gornja primerjava, se državni fiskalni dohodki stalno dvigajo. Zlasti so letos narasli dohodki od neposrednih davkov, kar je pripisati povečanju davka na poslovni promet (od 2 na 2.5%). Dohodek od poslovnega davka se je namreč dvignil v primeri z istima dvema mesecema lanskega leta za 20 milijonov, in sicer od 87.8 na 107.9 milijona Din. Dohodki od splošnih neposrednih davkov eo narasli v primeri z lanskim letom za 15.0 na 191.0 milijona Din. Tudi državna podjetja izkazujejo večje dohodke. Tako so znašali dohodki železnic 289.5 milijona Din (t. j. 2.9 milijona Din več nego v istih mesecih lanskega leta), dohod- Drugo žrebam e srečk Turistično-sportne loterije. Lastniki srečk Turistično-sportne loterije se opozarjajo, da se na podlagi odobritve pristojnega ministrstva, ki se tiče poletnih potovanj, obseženih v loterijskem načrtu, vrši drugo žrebanje dne 10. avgusta 1936. Potemtakem sta še dve žrebanji, in sicer 10. avgusta in 18. oktobra 1986. Cena srečke je samo Din 10-— in jo dobite pri glavnem kolektorju Jugoslovenski banki d. d. podružnici v Ljubljani, Tyrševa cesta 7, pri Putniku ter v trafikah. ki pošte, telegrafa in telefona 73.1 milijona Din (za 5.0 milijona Din več nego lani) in dohodki rudnikov 33.2 milijona Din (za 7.5 milijona Din več nego lani). Edino dohodki od državnih gozdov so nazadovali in so letos znašali 12.7 milijona Din (t. j. za 1.8 milijona Din manj nego lani). Med izdatki opažamo v primeri z lanskim letom povečanje izdatkov za vojsko in mornarico, in sicer za 7.4 na 219.9 milijona Din in povečanje izdatkov ministrstva za zunanje zadeve za 1.1 na 21.3 milijona Din. Zmanjšali pa eo se izdatki za državne dolgove, in sicer za 57.0 na 36.7 milijona Din, pa tudi izdatki ministrstva pravde, notranjih zadev in pokojninski izdatki. Seveda pa je treba pri tem upoštevati, da so znašale ob koncu maja neizplačane obveznosti iz teh dveh mesecev 15.8 milijona Din. Vrhu tega pa je bilo v državni administraciji iz prejšnjega proračunskega leta 1935/36 za 223 milijonov Din neizplačanih obveznosti. Koliko je neizplačanih obveznosti iz prejšnjega proračunskega leta po proračunu državnih podjetij ni izkazano. Nadaljnje nazadovanje potrošnje piva v Jugoslaviji Potrošnja piva je pri nas v letih krize prav občutno nazadovala in je padla v primeri z leti pred krizo za preko 70°/o. To nazadovanje je le deloma pripisati zmanjšanju kupne moči. V znatni meri je posledica visoke fiskalne obremenitve piva, ki znaša v večjih konzumnih centrih 2.65 Din pri litru. Naša produkcija piva se je v poslednjih osmih letih razvijala tako-le: 1928 728.307 hektolitrov 1929. 674.763 1930. 653.238 1931. 540.254 1932. 338.095 1933 214.417 1934. 210.060 1935. 219.176 Medtem ko smo lani v primeri s prejšnjim letom zabeležili malenkostno povečanje potrošnje, opažamo letos zopet nazadovanje, predvsem v drugem četrtletju, ko je znašala potrošnja le 76.324 hI nasproti 89.311 hI v lanskem drugem četrtletju. Za prvo letošnje polletje pa izkazuje statistika 98.241 hI nasproti 105.405 hI v prvem lanskem polletju. Potrošnja piva znaša danes v naši državi komaj poldrugi liter povprečno na prebivalca, kar je minimalna količina v primeri z drugimi državami, saj znaša potrošnja v Avstriji povprečno na prebivalca 76 1, v Češkoslovaški 78 1, v Nemčiji pa celo 88 1. Karteli V nadaljevanju naših poročil o kartel-nih pogodbah, registriranih v kartelnem registru, navajamo še podatke o naslednjih kartelih: Kartel za vijake je bil prvotno sklenjen za leto dni in je tal pozneje avtomatsko podaljšan za nadaljnja tri leta. V tem so kartelu so včlanjena naslednja podjetja: Splošna stavbna družba v Mariboru; Bra_ ča Kramar, tvornica žičnega in železnega blaga v Novem Sadu; Novosadska tvornica vijakov in železnega blaga ▼ Novem Sadu; Osiješka livarna železa in tvornica strojev d. d. v Osijeku; Prva jugoslovanska tvornica vagonov, strojev in mostov d. d. v Slavonskem Brodu; Prva žebljar-ska in železoobrtma zadruga v Kropi; Vojmovič & Comp. v Ljubljani; železo-prometna d. d. v Zagrebu. Predmet karte-la 00 vijaki iz železa, medl ln bakra ter predmeta, ki ko v zvezi z vijaki. Dogovor se nanaša na skupno prodajo in kontin. gentiranje. Kartel ima skupni prodajni urad: >Novikramar« d. d. oemtratol prodajni urad v Zagrebu. Kartel za pločevinasto blago je sklenjen za tri leta in se podaljšuje za nadaljnja tri leta če ga nobena članica ne odpove. V tem kartelu so združena naslednja .podjetja: Zel«zo-prometna d. d. ▼ Zagrebu; »Musrtad« prva Jugosknrenaka tvornica žebljev in železnega ter Jeklenega blaga d. d. v Karlovcu; »Titan« d. d., kranjska tvornica železa in ključa/vnlčar-skega blaga v Zagrebu; ELseufabriken Lapp-Fimze v Karlsdorfu pri Gradcu; »Fe-rchm«, Igmjat Groas in sin v Vinkovcih. Predmet kartela je pločevinasto blago. Karteina pogodba se nanaša na reguliranje prodajnega področja odrejanje kvot, določenja cen iin na prepoved novih investicij. Kartel za ključavničarsko Mago tvorijo ista podjetja, ki bo včlanjena v kartelu za pločevinasto blago, razen tvrdke >Fe-ralim.c Karteina pogodba obsega prav tako reguliranje prodaje, rejoniranje področja, odrejanja kvot ia cen ter prepoved novih investicij. Gospodarske vesti = Ogromna »koda na hmeljskih dih ▼ Češkoslovaški. Kakor Je »Jutro« že poročalo, je silno neurje v žateškem hmelj, slkem okolišu povzročilo ogromno Škodo. Sedaj poročajo iz 2atca, da je uradna komisija za proučitev Škode ugotovila, da Je silno neurje vrglo ob tla in uničilo 36.000 hmeljskih rast lan. Občutna škoda pa je ugotovljena tudi v drugih hmeljskih okoliših. Po začasnih ugotovitvah nemške sekcije Združenja hmeljarjev v žatcu, Je neurje v žateškem okolišu uničilo okrog 60.000 hmeljskih rastlin. Združenje hmeljarjev ceni škodo nizko vzeto na 20 mfl-lijomov Kč. Nadalje pravi poročilo, da Je delo za zopetao postavitev drogov ali ogrodja zelo drago in da primanjkuje kvalificiranih delavcev kakor tudi žice in orodja. Končno ugotavlja poročilo, da v splošnem prevelika vlaga zelo škoduje nasadom. V nekaterih predelih so nasadi v nevarnosti zaradi vlage, če bo še nadalje trajala. Na prošnjo žateškega župana je v petek dospel v žatec minister Zaje. čak in si je v spremstvu predstavnikov oblast ev ogledal one predela žateškega okoliša, kjer je razsajata katastrofalno neurje. Preskrbljeno je tudi že, da bodo prispeli nadaljnji oddelki vojaštva za po- moč hmeljarjem pri zopetni postavitvi nasadov. = Dobave. Strojni oddelek direkcij« drž. že!, v Ljubljani sprejema do 3. t. m ponudbe za dobanro 25 ton negašenega apna gradbeni oddeiek pa bo 4. t. m. ponudbe za dobavo 35.000 komadov zidne opeke novega formata, telefonskega kabla, kabelskih končnikov, klicnih palcev, dvožilnega svinčenega kalbla in kotnih koles. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 4. t. m ponudbe za dobavo jesenovega lesa za vesla, papirja in lepenke, raznih stekel in steklenih cevi za vodokaze, svinčene ploč vine ter raznega lep la in elektrod do 7. t. m. za dobavo 2.700 kg kositra, do 8. t. m. za dobavo stroja za rezanje vijakov, do 9. t. m. za dobavo voščenega platna- izolinie vrvice, registrirnega papirja, lanene jadrenine. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 4.39 milijona Din nasproti 2.42. 3.90 in 3.71 milijona Din v prejšnjih treh tednih. Na svobodnem deviznem trgu so tečaji ostali v glavnem nespremenjeni in se trguje švicarski frank po 15.50, francoski frank po 3.14 in dolar po 47.35. Za naglo vožnjo Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 1. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 111.375. za dec. 112.50. za maj 113.50; koruza: za sopt. 102, za dec. 93.50. za maj 93.75. 4- VVinnipeg. 1. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 101.625. za dec. 100.625. za maj 102. BOMBAŽ + LiverpooL, 31. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.56 (6.52), za dec. 6.46 (6.40). z maksimumom sigurnosti in dolgotrajnosti uporabljajte pojačeno gumo A. GOREČ, d. z o. z, Palača Ljubljanske kreditne banke. 4- NewyOrk, 81. julija. Tendenca malo popuščajoča. Zaključni tečaji: za avg. 12.72 (12.72), za dec. 12.07 (12.7). ŽIVINA '+ Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 31. julija so kmetje pripeljali 89 svinj, od katerih so prodali 63. Cene so bile naslednje: mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, 70 do 110 Din, 7 do 9 tednov stari 120 do 140 Din, 3 do 4 mesece stari 160 do 220 Din, 5 do 7 mesecev stari 230 do 330 Din, 8 do 10 mesecev stari 340 do 520 Din, 1 leto stari 520 do 840 Din. Za kg žive teže so prodajali svinje po 6 do 6.50 Din, za kg mrtve teže pa po 7.50 do 9.25 Din. Surov razbojniški napad na Dobrovi Pohlep po denarju je napadalcu stisnil nož v desnico Ljubljana, 1. avgusta Na Dobrovi nad Ljubljano je včeraj popol-dne prišio do razbojniškega napada, da tako strahotno nerazumnega in surovega že dolgo ni zabeležila naša kriminalna kronika-Mesarski mojster Ivan Marolt. ki ima z bratom v Šiški svojo obrt, se je bil s kolesom napotil na Dobrovo, ker je imel v okolici kupljenih par volov. Obiskal je gospodarja s sporočilom, naj mu jih pripravi za sredo, ko pride ponje in mu obenem odšteje denar. Ko se je vračal proti domu, pa je na Dobrovi srečal dva znanca, bivšega mesarja Anitona Vampla in mesarskega pomočnika Jožeta Božiča, ki sta bila prav tako z vozom namenjena proti Ljubljani. Obadva sta mojstra Marolta nagovorila, da je šel z njima k Vamplovim, ki imajo na Dobrovi svoj dom, da bodo popili merico žganja. Maroi-tu nj bilo do pijače, medtem ko sta V a in pel in Božič popila nekaj šile. A preden so ee odpravili od hiše, ee je med Božičem in Tonetom Vamplom vnel prepir o tem, kdo naj poravna račun. Ivan Marolt ee je pivcema hotel izkazati kavalirskega in je 6egel v notranji žep suknjiča, da plača zanju, čeprav sam ni pokueil kapljice. Ta prijazna geeta bi bila simpatičnega, uglednega mojstra kmalu veljala življenje. Ko je listnico, v kateri je imel bankovcev za 1500 Din, privlekel na dan, se je na lepem spomnil, da ima tudi v zadnjem hlačnem žepu še nekaj drobiža, ki bo bržkone zadoščal za račun. Listnico je predejal pod levo pazduho z desnico pa je segel po drobiž. Pri tem mu je listnica padla na tla, pred očmi njegove družbe so se razgrnili mameči metulji in tisočak. Razen obeh to- varišev, ki ju je bil pobral na cesti, je bil prisoten tudi stari Vampel 3 svojimi sinovi. Božič se je sklonil po listnico, a ne da bi bil kaj pripomnil, jo je vrtaknil pod svoj suknjič in se začel počasi pomikati proti vratom. V hipu se je vsa hiša sporazumela, da Maroltu za vsako ceno odvzamejo denar. Božič je odšel k vozu, ki je stal na cesti, in listnico nekam skriL A, ko je Maroit 1» uvidel. da ne gre za prazno šalo, in je začel svoje zahtevati nazaj, je vsa družba planila nanj, ga začela nabijati s pestmi, v Bo-žičevih rokah pa se ie zabliskal tudi velik kuhinjski nož. Z največjim naporom vs«h svojih moči se je Marolt iztrgal napadalcem — bil je razprakkan in pobit po glavi in po životu, dobil pa je tudi precej nevarno rano v dimlje _ in ubežal, a Božič je še kakih 200 m tekel za njim in mu besen grozil, da ga razreže na drobne kose. Ko se je Marolt hotel vrniti, da bi pobral vsaj svoje kolo. dežnik in klobuk, ga jo Božič vnovič napadel ves divji. Žele ko sa je ta s Tonetom Vamplom odpeljal, se je Marolt nazadnje upal k hiši, a so ga Vamplo- vi vnovič surovo segnali s praga. Nato ie Marolt poiskal orožni Sko postajo, ki je pozneje napravila v Vamplovi hišj preiskavo. Poleg kolesa so našli tam tudi Maroltov dežnik, v njem pa zvit tisočak. Očitno so se čez nekaj časa ovedeli, kako grd in brezumen je bil njihov napad, pa so skušali vsaj s tem olajšatti svoje dejanje, da so dobršen del uropanega denarja pripravili za vrnitev lastniku. Oba glavna napadalca. Božiča m Toneta Vampla. je v Ljubljani aretirala policija, ostale pa zaslišujejo še dobrovski orožniki. Vlom v bolnišnico se ni obnese! ^n vlomilec prijet, drugega še iščejo Ljubljana, 1. avgusta. Državne blagajne meljejo počasi kakor božji mlini, in kakor sa je danes ponoči izkazalo, utegne imeti ta r«č včasih tudi svojo dobro stran. Ko je namreč okrog polnoči prišel po Zaloški cesti nočni čuvaj strokovnega zavoda za straženje in zaklepanje, ki ga vodijo upokojeni orožniki, France Pogačnik iz Most, Je začul v upravnem poslopju bolnišnice sumljiv šum. Opozoril je vratarja bolnišnice Karla Kraševca, ta pa je poklical še dežurnega zdravnika dr. Petra Kruha. Tiho so odšli po stopnicah v prvo nadstropja kjer se med uradnimi prostori nahaja tudi velika blagajna, in iz blagajniške sobe je v resnici prihajal pritajen ropot. Ko so odprli vrata, so sredi sobe zagledali neznanega moža, ki se Je v hipu pognal skozi akno ln brez sledu izgfinU čez park. Sredi stropa so preganjalci uzrli veHko luknjo, prav tolikšno, da je človek brez zadrege lahko splezal skoznjo Videti je bilo, da se na podstrešju mudi Se tovariš pobeglega vlomilca, in vratar je s čuvajem brž pohitel po stopnicah navzgor. Vrata na podstrešje so bila zaklenjena, a vlomilec, ki Je ostal še v hiši, je začutil šum. Brž se je spustil skozi odprtino v stropu, a v sobi so ga oklenile krepke roke. Medtem so bili namreč iz bolnišnice telefonirali na meščansko stražnico, od koder so takoj na kolesu prihiteli štirje stražniki, ki so ujetega nočnega gosta odpeljali s seboj. Na policiji eo v njem spoznali 271etnega bivšega natakarja Josipa Sttbra iz Zelenega dvora pri Varaždinu, ki je Jugoslovanski policiji že doigo znan kot nevaren žepar in vlomilec in Je bil zaradi podobnih podvigov predlanskim izgnan iz Ljubljane izganjali so ga. pa tudi iz številnih drugih mest. S tovarišem, ki je izgiinfl, sta očitno čula nekaj o tem, da mora biti na dan pred prvim v blagajni bolnišnice, ki zaposluje v resnici ogromno št e vido uslužbencev, kar poželenja vredna vsota. Usoda pa je že sama poskrbela, da včeraj v Ljubljano denar š^ ni prišel in da Je bilo v blagajni samo okrog 14.000 Din gotovine. V poznih po- poldanskih urah sta se na kak način pritihotapila v zaklenjeno podstrešje, ki sta mu vrata odprla z vitrihom. Za njkna Jo ostala še polna aktovka izbranega vlomilskega orodja Ponoči sta začete, prav pre-vktao prebijati strop. Ko sta navrtaJa majhno luknjo, sta skoznjo spustila odprt dežnik, ki naj bi lovil omet, da ne bi delal hrušča. Za primer, da bosta zasačena, sta oprla tudi okno na strehi, ki bi Jima nudiio nagel-, neoviran odhod, Iz blagajniške sobe pa sta skozi Okno vrgda močno vrv. Poleg aktovke z orodjem, bo na kraja vloma našli tudi suknjič tn klobrfk, ki Ju Je pustil za sabo ubežnik Tragedija bednega brezposelnika V Novo mesto Je pred dnevi prispefl ta Zagreba 451etni brezposelni delavec T3a_ kovoer Janez, doma iz Ded pri Brežicah Mož Je povsod iskal zaposlitve, a ker Je ni dobil, ee je ves obupan napotil proti Mirni peči. Med potjo pa je sklenil napraviti konec svojemu bednemu življenju. Stopil je k železniški progi, se vleged db tir in nanj položil glavo. Obupanec Je bil trdno prepričam, da bo na ta način konec njegovega trpljenja Naključje pa je hotelo, da se je žaloigra končala drugače. Lokomotiva mu je glavo samo odrinila s tira in Jo pri tem na desni strani močno obrezala. Hudo poškodovanega nesrečnika so pripeljala v bolnišnico usmiljenih bratov. Tu so ugotovili, da ima mož hude poškodbe, kH jih bo sicer prestal, a njegov duh bo ostal za zmerom v temi. ČATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (54« C) radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred-In po-sezoni 10 dni zdravljenja Din 600.—, 20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, taksa), železniška postaja Brežice in Dobova. Prospekti: Uprava Cateških Toplic v Brežicah. Igrišče Primorja! v torek 4. avgusta ob 20.30: Mednarodna nočna nogometna tekma LJUBLJANA - ABM1RA Admira je dunajski prvak m moštvo avstrijskih reprezentativcev! CENJENE NAROČNIKE, Ifi dobivajo list po pošti, opozarjamo na ^Ceraj priložene poštne položnice, ki so jih. prejeli vsi, ki jim je naročnina po tekla. Prosimo jih, da jo plačajo zaradi poslovnega reda takoj prve dni avgusta. Fotnedeljska izdaja »Jutra« se plačuje z teto položnico kakor redna dnevna izdaja, sato naj se napiše na položnici skupna ve>yta za obe naročnini. S ponedeljsko Iz_ dajo dobivajo naročniki ilustrirano revijo »Življenje in svet« brezplačno Naročniki, ki so plačali naročnino zad-za dalje časa, pa vsaj za tekeči mesec-Skušnja uči, da se zaostanki mnogo teže plačujejo in zavarovalnica »Jugoslavija« plača nezgodnostno zavarovalnino v znesku 10.000 Din svojcem ponesrečenih naročnikov j.Jutra«, če ob času nezgode niso bili na zaostanku. Zato je v interesu naročnikov, da plačajo takoj tudi morebitne Eaostanke. Naročniki ki so plačali naročnino zadnje dni julija, naj ne smatrajo položnice, ki jo najdejo v listu, za opomin, temveč Sh shranijo in porabijo za prihodnjo priliko. Naročniki, ki odhajajo na počitnice ali w kopališča in letovišča, naj še pred odhodom upravništvu naznanijo svoje nove naslove ponovivš, tudi stare, da bodo lahko list nemoteno brez prestanka prejemali. Isto naj store tudi pri povTatiku. Uprava »JUTRA.« Prijavite se v Enoletni trg. tečaj HERMES Maribor — Zrinjskega trg 1. Tu dobite solidno trgovsko izobrazbo. — Vpisovanje dnevno od 10. do 11. ure. Nizka šolnina. Pišite po prospekt. * Mednarodni kongres zobnih zdravnikov na Dunaju. Od 2. do 8. avgusta bo na Dunaju mednarodni kongres, na katerem se gesta ne jo zobni zdravniki z vsega sveta k »kupnemu obravnavanju svojih stanovskih in znanstvenih zadev. Kot zastopnik Jugoslavije se udeleži kongresa tudi urednik »Stomatološkega glasnika« in stalni sodelavec dunajske revije »Der praktisehe Za-hrarzt« dr. Juraj Kallav. specialist za ustne in zobne bolezni v Ljubljani, ki bo sodeloval tudi s predavanji in demonstracijami. Mednarodno društvo za preiskovanje majavih zob. ki ima svoj sedež v Ženevi, je dr. Kallavu poverilo nalogo, da osnuje tako društvo tudi pri nas. 0 uspehih tega prizadevanja bo g. dr. Kallav poročal tudi na dunajskem konsrresu. » Kongres Združenja davčnh izvrševalcev J>o 15., 16. in 17. t. m. v Zagrebu v prostorih davčne uprave I.. Klaiceva ulica 13. Združenje poziva davčne izvrševalce, da se v čim večjem številu udeleže zbora. Prošnja za polovično vornino je zavrnjena. Udeleženci naj se poslužijo naredbe za državne uslužbence, ki imajo pravico na polovični popust. Radi pozne sezije ©kazijska prodaja SVILE. ei*ne Jjsjllbff a na Oglejte si cene v izložbi. * Iz banovinske službe. Imenovani so: «a banovinske uradniške pripravnice pri banovinskih kmetijskih gospodinjskih tečajih v dravski banovini Danica Valenčič. Vida Zalokar-Kleindienst. Marija Beroe, Vera Drolc, Ivanka Gorenc. Franja Rožnik in Frančiška Koprivec. Dalje so imenovani za banovinske uradniške pripravnike veterinarske stroke za sodni okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah Srečko Krebelj, v Pre-vojah za sodni okraj Brdo dr. Viktor Ko-lendo, v Kozjem za sodni okraj Kozje dr. Franc Mose>r. v Braslovčah za sodni okraj Vransko dr. Valentin Sočavec. za Zagorje ©b Savi za področje občin Zagorje oh Savi, Št. Lambert. Vače in Polšnik dr. Franc Rutar, za banovinsko uradniško pripravnico na, kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici banovinska zvaničnica Anka Mikič, sta. banovinskega uradnika vršilec poslov opravnika banovinske trsnice in drevesnice x Pekrah banovinski uradniški pripravnik Ivan Strašer. Premeščena sta kmetijski višji pristav pri upravi banovinske mlekarske gole v Škofji Loki inž. dr. Karel Vrečko k ravnateljstvu kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani in banovinski rač. Javno priznanje V našo blagajno je bilo med 26. in 27. majem 1936 vlomljeno in pri tem ukradena večja vsota denarja v gotovini. Vendar ne trpimo nikake škode, ker nam je zavarovalna zadruga »CROATIA« v Zagrebu, pri kateri smo bili zavarovani proti škodi vsled vloma, povrnila v celoti in promptno vso škodo. Vsled tega izplačila je naša dolžnost, da izrazimo zavarovalni zadrugi »CROATIA« svoje priznanje in da jo priporočamo kot izredno kulanten zavod. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d. v Ljubljani PODRUŽNICA MARIBOR. kontrolor Viktor Gračner od uprave banovinskega zdravilišča Rogaške Slatine k upravi banovinske mlekarske šole v Škofjo Loko _ _ Ni olje! Niti krema. Rujavenje ni umetno Tschamba- v Fii — osvežuJoča 1 tekočina Vas obva-j ruje solnčance, i Vam naredi lepo i rujavo barvo Dobi se v vsen lekarnah m drogerijah. CJe-neralno zastopstvo Drogerija Gregorič, Ljubljana — Prešernova ul. 5. * Zdravniška pomoč članom OUZD in njihovim svojcem. Vedno pogosloje se uradno Cani in svojo obračajo za zdravniško pomoč k zasebnim zdravnikom. Da ne bi č.&ni trpeli škode, ker bi morali sami plačati stroške za zasebnega zdravnika- kadar bodo tega klicali brez potrebe, opozarja Okrožni urad za zavarovanje d ..lavcev prizadete na zakonita določila, ki glase; Zavarovani član in upravičeni svojec zavarovanca mora iti k uradovemu zdravniku ob določeni uri in na doiočen kraj ordinacije. V sili član zdravnika lahko poišče izven določene ure in kraja ordinacije. Kadar pa je zaradi bolnikovega stanja potrebno, ima bolnik pravico, da zdravnika pokliče na dom. Samo ob nujnem primeru, če obstoja nevarnost za življenje zavarovanca in kadar ni mogoče pravočasno priklicati najbližjega uradovega zdravnika, se lahko pokliče najbližji zasebni zdravnik. Le v tem zadnjem primeru, katerega nujnost pa mora zavarovanec dokazati, urad povrne vse stroške, ki so članu nastala z obiskom zasebnega zdravnika. Uradovi člani in svojci naj v lastno korist upoštevajo zgornja navodila. Vselej naj imajo na umu, da so uradovi zdravniki dolžni izvršiti vsak obisk na domu zavarovanca, pa naj ta kliče podnevi ali polnoči. Vsak zavarovanec naj se zato čimpreje pouči, kdo je njegov pristojni krajevni uradov zdravnik in kje stanuje. 0 IDEAL ANA STEN, CAKY COOPER v prekrasnem filmskem veledelu noc Režija King Vidorja, Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 url. * Na banovinski kmetijski šoli na Grma pri Novem mestu se začne šolsko Leto celoletne šole 15. septembra. Sprejme se 30 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bo. do ostali po končanem šolanju na kmetijah. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Din je poslati ravnateljstvu na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. avgusta. Prošnji je priložiti; krstni List, domovnico. zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev aii varuha (kolek 2 Din), ki se potegujejo za banovinsko ali kaiko drugo štipendijo, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola-Oskrbnina znaša od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah in se plačuje mesečno naprej. Prosilec za banovinsko znižano mesto mora priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikositj posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci naj prosijo za podporo še pristojni sreeki kmetijski odbor in naj predložijo prošnjam za sprejem v kmetijsko šolo izkazila o višini prispevka kmetijskega odbora. Pr-i vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega eo oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ald kake nižje srednje šole. Hkratu preišče šolski zdravnik njih zdravstveno stanje. * Nove znamke v prometu. Včeraj so prišle v promet nove znamke po 2 Din s sliko kralja Petra II. v rdeči barvi in znamke po 4 Din s sliko kralja Petra II. v temnomodrj barvi Sfdanja zaloga znamk po 1.75 in 3.50 Din kakor tudii sedanje znamke po 4 Din zelene barve se bodo uporabljale na odredbo poštnega mi. nistra, dokler jih bo še kaj za frankira-nje poštnih pošiljk v notranjem prometu. * Naši planinci ? švicarskih gorah. Sinoči je odpotovala v Švico skupina 20 slovenskih planincev, ki hočejo obiskati švicarske gorske velikane in nekateri med njimi narediti tudi par plezalnih tur. V ekspediciji je tudi g. Joža čop, naš znani plezalec in reševalec planinskih ponesrečencev. * Darujte Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Pod trančo 2-IJI. * Poroka. V Solčavi sta se poročila gdč. Fanči Stepančičeva in g. dr. Jože Goričar, odvetniški koncipient, oba iz Maribora. Bilo srečno! * V Dalmaciji se obeta slaba letina. Zlasti slabo so rodila žita Oljke so letos izredno trpele. Bolhač se je obnesel, toda cene so nizke. Stanje po vinogradih je zelo različno, v pretežnem delu je razsajala pero-nospora. nekaj pa je še dopolnila toča. * Huda nesreča v borskem rudniku. V noči od četrtka na petek je zahtevala nesreča v borskem rudniku življenje dveh rudarjev. V petem horizontu kakih 100 m pod zemljo se je nenadno zrušil velikanski blok bakrene rude, težak najmanj 15.000 kg. Ilrum je bil strahovit. Nekateri delavci so se z naglim begom rešili, dva pa sta obležala pod ogromno maso. To sta bila Jovan Najdanovič in Rama Bosanac. * Izreden Petrov blagor. Pri Dolnjem Miholcu, blizu Osijeka je ribaril s trnkom ribič Anton Jelič. Na silno presenečenje se mu je na trnek ujel velik som, s katerim se je polcm Jelič boril celo uro, dokler ga ni s pomočjo kmetov spravil na breg. Som je tehtal 70 kg. * Letoviška sezona na Jadranu je v polnem razmahu. Zlasti skozi Sušak gredo dnevno stotine turistov, vsi lokali so polni in promet po morju se razvija kar najbolje. V Splitu pa pričakujejo Angležev. V prvih dneh avgusta se vrne z daljšega potovanja »Kraljica Marija«, pripeljala bo lepo število angleških turistov, ki bodo ostali nekaj časa na Jadranu. * Povečana številka ilustriranega družinskega mesečnika »Ž1KE« bo izšla te dni, in sicer z naslednjo vsebino: 1.) Miran Jarc: Komedijant; 2.) Miran Jarc: Poleti; 3.) Al-phonse Daudet—Zorman: Zadnja šolska ura; 4.) K. Capek —dr. Bradač: Vrtnarjev avgust; 5.) Rossmann- Bačar: Gora molči: 6.) A. Cehov—dr. Debeljak: Zgodba trgovskega podjetja: 7.) Zalaznik: Z ognjem in mečem; 8.) Thomas L. Rice: Črni križ. Sledita T-Kotiček za našo deco« in »Zdravniška posvetovalnica«, kjer govori prima-rij dr. Dragaš o tem. kako je treba uživati sadje, in o njegovi zdravilnosti. Tudi prijateljem ugank bo to pot ustreženo, gospodinje pa bodo našle v »Gospodinjskem kotičku« dragocenih nasvetov za gospodinjstvo. List dobi brezplačno vsakdo, ki pošlje tri kontrolne listke, ki jih dobi v rdečih polkilogramskih zavitkih žitne kave Žike, na naslov: Pražarna Žika, Ljubljana— Vič. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 Hans Albers, Brigita Horney, Kathe Dorsch, Gusti Huber v filmu lepe in napete vsebine Hotel SAVOY 217 Predstave v nedeljo ob 5, 7 hi 9, ponedeljek ob pol 9 uri. Prihodnji spored: GRACE MOOR NOČ LJUBEZNI • Nova sreča. Ne, ta naslov ni pravilen, kajti novi tednik, ki je pravkar ugledal beli dan, se imenuje »Naša sreča«. To je originalno zavarovalno in publicistično podjetje bivšega upravnika >Glasa Naroda« Humker-ta Maurina in književnika Ivana Albrehta Vsak naročnik novega tednika je zavarovan pri Dunavu za primer smrti po nezgodi za 15.000 Din. za primer invalidnosti pa za 30.000 Din. Novi tednik bo urejevon po zgledu magazinov in stane na mesec z zavarovalnino 25 Din, brez zavarovalnine pa ie številka po 2 Din. Je ilustriran in obljublja prinašati (tri romane. • >Verda biblioteko« je izdala kot svojo prvo knjigo >La malgranda helpanto« — kot priročno knjižico za učitelje in učence e6pe. rantskih začetniških tečajev. Je ponatis iz revije »Verda revuo« »Stran za učenca«. Ta tečaj je priredil H. Weinhenget z namenom, dati tečajnikom ceneno knjižico vaj ter dati esperantskim učiteljem navodila za uspešno poučevanje. Služi pa tudi za ponavljanje tvarine absolventom tečaja. Tečaj (pismeni) ima 16 lekcij, iki ima vaje in pojasnila k vajam pisane v esperantu, da učečega takoj opozori na najvažnejše stvari, ki spadajo k isti lekcija. Knjižica bo odlično služila vsem esperantistom pri nadaljnjem študiju jezika samega in izpopolnjevanja v njem. Obsega 48 strani in stane 6.50 Din. Naroča se; Damjan Vahen, urednik »Verda revuo« za Jugoslavijo, Ljubljana, Resleva 29. • Tovarna JOS REICH sprejema mehko tn škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. DR. BLUMAUER do 30. avgusta ne ordinira. ZOBOZDRAVNIK-SPECIJALIST DR. ANTON LOGAR LJUBLJANA — GLEDALIŠKA UL. 16 ne ordinira do 16. avgusta. PRIMARIJ DR. DEMŠAR ORDINIRA V AVGUSTU SAMO OB SOBOTAH. DR. VOL A VŠEK zopet redno ordinira DR. KRAIGHER zopet ordinira. Beethovnova nI. 9, telefon 38-30 »»»»»»»»o« .»»»»»»«»» Kako dolgo jih bo še ohranil? Beli in lepi so ti zobje I Vendar je lahko mogoče, da se je na no« tranji strani že tvoril nevarni zobni kamen,kijezelopogosto vzrok težkih zobnih obolenj. Zdravi zobje so dragocenosti Varujte jih I Čistite svoje zobe redno, zjutraj in zvečer, s Sargovim Kalodontom. Kajti SargovKalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, že neštetokrat preizku-sredstvo proti zobnemu kamnu. Sa? seno mo K a in z rednim čiščenjem zob s Sargovim lodontom se odpravi zobni kamen se prepreči njegova ponovna tveritev. Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalcdon?. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje« * Koča na Pesku (Pohorje). Dne 15. avgusta ob' priliki proslave 7. obletnice otvoritve koče na Pesku bo pohorski tabor, združen s planinskim rajanjem. Ob 10. dopoidne pri koči 6v. maša s spremljevanjem godbe-nega društva »Drav.inje« iz Konjic, nato prosta zabava. Prijatelji narave, pridite in na-užijte 6e krasot Pohorja pri idilični koči na Pesku! * Lažni grof Pielik-Inna bo prepeljan v Zagreb. Aretacija velikega pustolovca Marka Maratoviča iz Dalmacije, ki se je izdajal za grofa Pielika-Inno, je spravila na dan razne zanimivosti. Navihani pastir je pri zasliševanju v Parizu izpovedal, da svojih pustolovščin ni uganjal sam, marveč da je bil v dobrih zvezah z nekaterimi znanimi lahkoživci. Pričakuje se, da bo izpovedal še marsikaj zanimivega o pustolovščinah ne samo po Parizu, marveč tudi drugod po Evropi. Dižavno tožilstvo v Zagrebu je odgovorilo v Pariz, da zahteva izročitev grofa Pielika-Inne, kakor je to zahtevalo že pred 6 leti. Zagrebški pravniki sodijo, da bo lažni grof v kratkem pripeljan v Zagreb, nakar se bo gotovo razvil velik proces. OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936. JUBILEJNI teden POD POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIS. KRALJEVIČA ANDREJA (50% popusta na železnicah od 30. Julija do U. avg. 1936) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija - Tekstu - Obrt Trgovina Kmetijska razstava - Pokužnta vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres - Jadralno ln motorno letalstvo - Protlpllnska obramba Fllate-listlčna razstava ln borza znamk . Zgodovina -Umetnost Socialno skrbstvo - Tujski promet -žena v obrti - Modna revija Akvaristična -Kuncerejska razstava Golo barska razstava -Kongresi - Koncerti - Šport Vesellfinl park na razstavišču. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji..« Zeleno, romantično Pohorje ... Gostoljubni, lepi Maribor... VAS VABIJO t! DR. HEFERLE ne ordinira od 2. — 9* avg. ♦ Slepar nastopa pod dragimi imeni. Prejeli smo: že več let se potepa po Kranjski neki brezposelni pekovski pomočnik iz Ljubljane in se izdaja za Dolinska iz Kaimmice pri Mariboru ali pa za vrtnarja Jemca iz Maribora, kakor mu pač bolj kaže, ter ponuja sadno drevje, vrtnice m druge cvetlice ailii semena, pri tem pa prodaja neki svoj >izum« e katerim naj bi se preganjali škodljivci iz zemlje. Mož obiskuje posebno šolske upravitelje, župnike, samostane. Ima izredno siguren nastop in pripoveduje o svojem šolanju na visokih kmetijskih šolah Nemčije s tako prepričevalnostjo, da doseže povsod uspeh. Za več desettisoč dinarjev Je že ociganil ljudi s prodajo omenjenega preparata. Bil je že kaznovan od ljubljanskega sodišča, toda to ga še ni izpametovalo. Zdaj se potika med Brezjami in Bledom in pehari ljudi. Najbrž si izposojuje zdaj še druga imena. Opozarjamo ljudi, da mu ne gredo na lim. ♦ 9. avgusta celodnevni avtoizlet v toplice Dobrno in Rogaško Slartino s prehrano 135 Din. Prijave: Izletna pisarna Oikorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. ♦ Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj A nt. Rud. Legata je vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ul. 4., Maribor. Lastni dijaški internat, šolski program se dobi brezplačno. ♦ Vpisovanje v znano enoletno privatno trgovsko šolo Christofov učni zarod, Ljublja. na, Domobranska 15, (trgovski tečaji) se je že pričelo. Šolnina 120 Din. Zahtevajte brezplačne nove ilustrirane prospekte. ► Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. ♦ Eno srce — ena radenska Iz Ljubljane u— Obrtniško društvo v Ljubljani poziva članstvo, da se udeleži pogreba dolgoletnega člana g. Kersnioa Ivana, krojaškega mojstra v Ljubljani in strokovnega učitelja obrtne nadaljevalne šole. Pogreb bo izpred, mrtvašnice sv. Jožefa. Vidovdanska 9. dar-nes ob 15. GOSTILNIČAR, ki hoče svojemu gostu dobro, mu postreže k vinu z rogaško slatino, ker napravi ta vino prijetno pitno, zraven pa še pospešuje prebavo. — Oba sta zadovoljna! u— Združenje krojačev-(ic) in sorodnih obrti poziva članstvo, da se v polnem številu udeleži pogreba dolgoletnega zaslužnega predsednika, združenja g. Ivana Ker-sniča, krojaškega mojstra v Ljubljani, strokovnega učitelja obrtne nadaljevalne šole, člana bolniške blagajne samostojnih mojstrov itd. Pogreb bo izpred mrtvašnice srv. Jožefa, Vidovdanska 9 danes ob 15. uri. u— Gospodarsko kulturno in narodno društvo »Barje« priredi danes pri Jakoba Vidmarju, gostilničarju na Ižanski cesti nasproti barjanske mestne šole veliko vrtno veselico s plesom. Začetek ob 15. uri. u— Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani obvešča celotno članstvo^ da je za vedno zatisnil oči njen dolgoletni, zaslužni San in blagajnik g. Kersnič Ivan. Pokojnik je bil eden ismed tistih redkih obrtnikov, ki se ni posvečal samo svoji rodbini in delavnici, temveč je uspešno in koristno deloval tudi v raznih obrtniških društvih. Tako je prav letos L maja poteklo polnih 20 let. odkar je prevzel in uspešno vodil blagajniške funkoije bolniške blagajne samostojnih obrtnikov . S pokojnikom smo izgubili svetovalca ta neumornega sodelavca m bo bolniška blagajna te izgubo hudo občutila. Slava njegovemu spominu! Prosimo članstvo, da se polnost« vil no udeleži pogreba, ki bo danes ob 15. izpred mrtvašnice sv. Jožefa, Vidovdanska cesta. u— Klub« >Primork« je darovala šfcrek-ljeva družina 150 Din v počastitev spomina bliagopokojnega g. Ante Groma in tragično preminile gdč. Stane Kantetove. u_ Registrirne blagajne in pisalne stroje popravlja 6troikovno in poceni Boris V. Simandi Ljubljana, Kolodvorska 11, tele. fon 24-37. u_Danes vrt ▼ Šiško na sokolsko vrtne telovadišče! Velika ljudska veseKea « srečo lovom in plesom. K obilni udeležbi vabi odbor društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. ^TUDI KJER^SO KOMARJI UHK0 MIRNOiSPITE* .FLIT UdsJaa po ■enitih niMplUi IZRECNO Vbil Kurja očesa, trdo Rožo to zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokov-jijaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog Bin 10.— Ljubljana, Šelenburgova 7. I u__Vpisovanj© v enoletno šolo za otroške vzgojiteljice in negovalke se vrši vsak dan do 16. avgusta med clo|x>ldanakimi uradnimi urami v državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece (Dečji in materinski dom kraljice Marjje v Ljubljani Lipiče^a ul.). Starost 18 do 28 let, uajmanj štiri ljudske šole, popolno zdravje. ZBRAVNIK SE JE PRESELIL V STOŽICE št. 48, poleg nove mitnice (Tyrše\a cesta). Ord. sd 1. do psi 4. ure Tel. Jezica 4. u— Posvetovalnica in ambulatorij zavoda en zaščit« dete bo v torek 4. avgusta spet redno posloval. u_ Danes vsi na veliko vrtno veselico v prostorih Kavčičeve gostilne na Tyrševi cesti Priredi jo Združenje p. t t. zvanični-kov in služiteljev, p,ododbor v Ljubljani. Iyrala bo po.-tna godba in med oddihi godbe odlični igralec na harmoniko g Kuc-ler Na dnevnem redu todo tudi racolov, mačka v vreči in šaljiva pošta. Za licitacijo so pripravljeni lepo telo iagnje, kavni servis in Martinova goska. Vstopnina je samo 3 Din za osebo. Otroci so prosti. Začetek ob 35.; trajalo bo do 2. ponoči. V primeru sla-bega vremena se prireditev preloži na 9 t. m Ker je čisti dobiček namenjen v humanitarne ovrhe, pridite v čim večjem š;e-viiu. rOaOSOEOSOSCEOaOEOBC HLAVATT SPECIJ ALIST ZOBOZDRAVNIK zopet redno ordinlra od 3. — 7. ure. Aleksandrova 4 — pasaža, jscgosososofioaoaosoa u— Se o mladem specialista za trgovino s čevlji. Zadnjič smo poročali o aretaciji mladega brezposelnega čevljarskega pomočnika ki se je v lastni stroki specializiral t;;:e kakih 14 dni mudil na gradu barona \Vurzbarha pri Trzinu in policija f e to morala pozanimati, kakšne je mladi, na videz simpatični vagabund in slepar zbijal še tam MBMgBgaBS^HBBSaBB^BBBaHBBn 17i«ti kntr^vi PAHIC se ugodno dobe v tovarni e* « f ? (t3 Iz Tržiča č_ Kino bo predvajal danes učinkovit film Harrvia Piela »V džungli« z običajnim dopolnilom. Iz Zagorja z— Društvo za varstvo otrok in Kolo jn- goslovenskih seter v Zagorju sta priredili v nedeljo 19. julija dobrodelno tombolo. Ker je bii doti dobiček namenjen siromašni deci, sta odbora napravila več vlog na razne 'vrd-ke in osebnosti za podpore v blagu (dobitki) in v denarju. Vsem. ki so nas podprli, iskrena zahvala '■ Iz Nevega mesta n— Dva primera zastrupitve. Na levici se je napravil pri delu žulj 13-letnemu ,k>-sestnikovemu sinu Sajetu Jožetu v Dolnji Straži. Deček je hotel žulj odrezati z britvi, jo in se ie zastrupil. NTa sličen način si je zastrupil desnico 45-letni Erjavec Jože. Oba sta bila prepeljana v bolnišnico usmiljenih bratov. Iz Celja e— Radio v Žalcu. Iz Žalca nam pišejo radijski naročniki: V žalskem trgu je nad 40 radijskih naročnikov in tudi skoraj toliko plačnikov po 25 Din na mesec. Zato imamo tudi pravico do nemotenega sprejema. ki ca pa že skoraj dve leti pograjamo. Kamorkoli smo prišli, smo se prepričali o brezhibnem sprejemu radijskih aparatov ne samo v večernih, temveč tudi v jutranjih urah. Drugod imajo zjutrai krasen sprejem, samo v Žalcu je to nemogoče in sprejemamo zjutraj samo še Dunaj odnosno Gradec, ob nedeljah pa še Ljubljano. Če je sprejem v jutranjih urah dober drugod, bi moral biti tudi v Žalcu, kjer imamo tok iz velan<-ske elektrarne. Zato smo skoraj prepričani, da je krivda v krajevnem omrežju- Tukaj je potrebna remedura zlasti v tehničnem pogle. du. Prosimo zadrugo »Elektrarno« v Žalcu, ki vodi m nadzoruje vsa instalacijska deia, da odstrani nedostatke. Kakor v vseh drugih krajih, si tudi mi ne damo kratiti »za gotovo plačilo« brezhibnega sprejema v vsakem dnevnem času, ker smo prepričani, da se da to popraviti Poštno direkcijo v Ljubljani pa javno prosimo, da bi nam poslala v Žalec strokovnjaka. ki bo ugotovi] in uredil žalsko kalamiteto, ki je menda edinstvena v Sloveniji. e_ Celjski trg ie bil včeraj dobro založen. Cene so bile naslednje: jabolka 4 Din, hruške 3 do 6 Din, marelice 6 do 8 Din, breskve 6 Din, grozdje tO Din kg. glavnata sa-lata 0 50 do 1 Din glava, endivija 0.50 do 0.75 Din glava, zelje 2 Din kg, ohrovt 2.50 do 3 Din^ karfjola 8 Din, koleraba 2 Din-paradižniki 3 do 4 Din. kumare 1.50 do 2 Din, buče 2 Din, zelena paprika 4 do 5 Din, grah v stročju 3 Din fižol v stročju 2 do 2-50 Din. čebula 3 Din. krompir 1.25 do 1.50 Din kg. maniši piščanci komad 8 do 12 Din, večii piščanci 13 do 15 Din. kokoši 18 do 25 Din, petelini 2f) do 28 Din, race 10 Din. gosi 25 Din, domači zaici 5 do 10 Din komad. Sviniski sejem je bii včeraj srednje obiskan. Cene so bile nespremenjene in sicer 90 do 600 Din za prašiče, stare 2 mese ca do 1 leta. e_ Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 31 iub"ia v evidenci 217 brezposelnih C98 moških in 10 žensk) nasproti 202 (178 moškim in 24 ženskam) dne 20. julija. dvojni užitek ZOBNI ZDRAVNIK ne ordimra do 22» t. m. □□□□□nnnrjGmuaauuuuuuuuumjac e_ Prepoved točenja alkoholnih pijač- Da prepreči pijančevanje in izgrede vojaških nabornikov ob priliki rednih naborov, prepoveduje predstojnico mestne policije v Celju prodajo in točenie alkoholnih pijač nabor, nikom od 6. do vštetega 14. t. m. Prestopki se bodo kaznovali z denarno kaznijo do 500 Din, v primeru neplačila v odrejenem roku pa z zaporom do 10 dni. e_ Z nožema sta ga obdelala. Pod tem naslovom je bila v »Jutru« objavljena notica, da sta Stanislav Železnik in Martin Pustoslemšesk z Rečice ob Paki obdelala na postaji v Šmartnem ob Paki z nožema po-sestnikovega sina Franca Brzelaka s Slatine. Železnik in Pustoslemšek zdaj izjavljata, da nožev nista uporabljala, kar bo pokazala preiskava, in da je pretep izzval Brzela* sam. e— Samo jutri do 18. je še čas, da obnovite za glavni razred srečke drž. razr. loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e_ Kino Union. Danes ob 16-15, 18.30 in 20 45 opereta »Ljubavna dražba« in zvočni tednik, jutri ob 16.30 m 20.30 veleiilm >Sen zimske noči« in tednik. Iz Maribora a— Kot uvod v gasilsko slavje je bila za sinoči napovedana baklada po mestu s podoknicami kumicam novega reševalnega avtomobila Angeli Juvanovi, Mariji Pogač-nikovi in dr. Hermini Bedjaničevi, potem pa ustanovitelju reševalne postaje dr. Ur-bačeku in ustanovnemu članu mariborske gasilske čete- Josipu Tseheligiju. Zatem sta bila na Piramidi ognjemet in gasilski prijateljski večer na Mariborskem tednu. Danes v nedeljo bo ob 8.30 zbiranje gasilcev v Strossma y er jevem drevoredu, ob 9. maša na Glavnem trgu nato pa je blagoslovitev novega reševalnega avtomobila in gasilska vaja na objektih mariborskega gradu. a— Poročila o olimpijskih Igrah na razstavišču. Vsa javnost bo gotovo z zadovoljstvom sprejela vest, da bo na razstavišču Mariborskega tedna vsak večer ob 21. reportaža o XI. olimpijskih igrah v Berlinu Poročal bo po radiiu tajnik tukajšnjega olimpijskega odbora g. Evgen Ber. gant po oficielnem buletinu, ki ga prejema olimpijski odbor v Mariboru. a_ 2150 Avstrijcev preko Maribora. Včeraj je prispelo v Maribor 2150 Avstrijcev v treh kompozicijah izrednih brzih vlakov. K nam prihajajo na 14-dnevno letovanje. Na meji so jih* sprejeli predstavniki mariborskega »Putnika«. a— Šahovske novice. Pri medmestni šahovski tekmi Maribor—Gradec v nedeljo 9. t. m. bo sodeloval tudi naš velemojster Vasja Pire. Tekmovanje bo na 20 deskah. V Zemun je odpotoval kot edini zastopnik Maribora na letošnjem prvenstvenem šahovskem tekmovanju g. Lešnik. a— Žrtev avtomobilske nesreče je postal krojaški pomočnik Jurij Ribarič iz Radva-nja ob priliki karambola nekega osebnega in tovornega avtomobila. Dobil je poškodbe po vsem telesu in so ga odpeljali v splošno bolnišnico. Srečke državne razredne loterije petega razreda tekočega 32. kola so našim igralcem že na razpolago. žrebanje se .bo vršilo od 7. do vštetega 31. avgusta t. 1., in sicer vsak dan razen nedelj. Izžrebanih bo dnevno 2000 dobitkov. Ker je to zadnji in na dobitkih najbogatejši razred, smo si preskrbeli še nekaj srečk, da bomo Lahko ustregli tudi onim, ki v tem kolu še niso igrali, a se žele udeležiti igre v petem razredu. Srečk je le omejeno število na razpolago in je v korist vsakemu, ki si jih želi nabaviti, da stori to čimpreje. ker jih kasneje ne bomo mogli več preskrbeti. Vse izžrebane številke naših igralcev, kakor tudi vse večje dobitke, bomo dnevno objavljali v časopisju. ZADRUŽNA HRANILNICA — Ljubljana, Sv. Petra t, 19. teg. pos. in gosp. zadr. z o. z. a— Pohorski tabor bo 15. t m. ob priliki sedme obletnice tovoritve koče na Pesku. Ob 10. bo maša. pri kntpri bo sodelovalo godbeno društvo »Dravinja« iz Konjic, in nato tabor. a— Nadzorstvo rejercev. Zaradi potrebnega nadzorstva se pozivajo vsi na ozemlju mariborske mestne občine bivajoči red-niki, ki imajo za plačilo v oskrbi otroke, ki jih niso prejeli od mestne občine, da v teku osmih dni prijavijo svoje rejence socialno-političnemu oddelku mestnega poglavarstva na Rotovšem trgu 9 med uradnimi uram' od 8. do 12. a— Dve zanimivi razpravi pred mariborskim velikim senatom. Dne 11. t. m. Be bo pred petčlanskim kazenskim senatom moral zagovarjati mesarski pomočnik Fer-difiand Knapič. ki je 12. februarja na državnem mostu zaklal Terezijo Konradovo. Dne 19. L m. pa bo razprava proti Aleksandru Peršu. ki je lani 16. oktobra v Mariboru ubil. nato pa vrgel v Dravo posestnika Franca Korošca. a— »Z' lje prinesite s seboj, meso bomo tu rezali!« Fantje iz Marije Snežne in iz Velke so sj že od nekda-j v laseh. V poslednjem času je bilo razmerje posebno napeto In so te dni fantje iz Marije Snežne pisaV VeHooi *anom tole ovojno napovedujoče« pismo: »Prav lepo vas pozdravljamo in vabimo za ned ljo v goste. Ze'je pr;neaite s seboj, meso pa bomo že tu rezali. Avf hifcs.« O tej vojni napovedi je pravočasno Izvedelo orožništvo, ki je doseglo, da fta morala oba tabora za nedo-g'eden čas skleniti premirje. D srn ea Polževem (609 m) nad Višnjo goro, idealno letovišče, krasni sprehodi, moderen konfort (elektrika, telefon, kopalnica) železniška postaja ln pošta: Višnja gora. Celotni pension Din 30 in 35. Prospekti: SK Polž, Ljubljana, Beethovnova, 2. a— Zasačen tatinski vajenec. Ko je trgovec Fran jo škof, lastnik modne in galanterijske trgovine na Aleksandrovi cesti- priš-:l v nočnem ča-:u v prodajni lokal, je zalotil v trgovini svojega vajenca, ki je pnavkar nameraval odnesti velik zavoj najboljšega perila in drugega manufaktur. nega blaga. G. škof je vajcnca prijel in mu izprašal vest. Vajenec je tatvino priznal in mu pojasnil, da je že nekaj časa sem skupno z drugimi odpiral trgovino s ponarejenem i ključi in odnaša! blago v mariborsko okolico, kjer ga je v družbi svojih pomagačev razpre dajal. Policija je izvršila obširne poizvedbe v mariborski okolici in j£ štiri osebe aretirala. Trgovec škof trpj 30—40.000 Din. Z Jesenic 6_ Jeseniški protituberkulozni dispanzer v soboto 8- avgusta ne bo posloval. Zato pa bo vršil svoje delo že v 6redo 5. avgusta ob 14. in na praznik 15. avgusta dopoldne. Iz Kamnika ika_ Vprašanje regulacije Kamnika in okolice še vedno ni rešeno, vendar pa bo občina dala vsaj v glavnih potezah določiti bodoče ceste in prehode na gradbenem prostoru med podgorsko in dupliško cesto, da ne bi pri poznejših regulacijskih načrtih prišlo do nepopravljivih pogrešk. ka— Usoda kamniškega kina je bila obravnavana na zadnji seji Rdečega križ. Kakor znano je potekla pogodba med Rde6'm križem in gasilskim društvom, ki imata skupno kinematografsko podjetje. Predlagano je bilo, da Rdeči križ ponovno zaprosi za podaljšanje koncesije in tudi podaljša pogodbo z gasilskim društvom. Tako bo zadeva urejena v obojestransko zadovoljstvo, Kamnik pa bo še naprej imel kinematografske predstave. ka— Za razvaline na Malem gradu smo se spet začeli zanimati. Saj je tudi skrajna čas, ker že preti nevarnost, da nam zgrmi-jo na glavo. Občinska uprava bo zaprosila na odločilnem mestu za stokovno mišljenje in predračun za vsa dela, da se ta važni zgodovinski spomenik ohrani. Kamnik seveda sam ne to zmogel vseh stroškov in bi bila v tem pogledu potrebna pomoč banovine. ka_ Kino Kamnik bo predvaja* Harry}a Piela pustolovski film >Brod brez pristanišča«. Dodatek zvočni tednik. žolča in jeter, žolčnih kamenih in ziatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. prebavo ln pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ-JOSEFOVO vodo zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec. reg 8 br !kšne so njene muke v primeri z njegovimi? Nina čed: hišo. skrbi za dom, Porfirij Ignjatič pa se vozi. potuje, podnevi in ponoči, pozimi in poleti, požirati mora opazke, da se vsiljuje, ko si pošteno služi kruh, prijazno mora pozdravljati. ko ga odslavljajo zaradi krize. Pa se ne da ugnati. Vztraja in zmaguje. Nina pa z Dušanom, edinim veseljem njunega zakona, ne more strpeti in počakati, da se ji mož vrne s pota. Gre in ostavi hišo pusto, prazno in gluho ter odrine naprej na počitnice. Porfirij Tgnjatič že dolgo ni grdo zaklel. Tisti dan. ko se mu je to zgodilo, pa jo ukresnil tristo zelenih, da se je kar zapra-šilo v mrtvem ognjišču. Nato se je očedil in kot slamnati vdovec prvič po dolgih letih stopil v restavracijo, ki mu je bila zoprna čez glavo. Naročil je kosilo in medtem ko so natakarji švrkali okolu njega, je napisal ženi dopisnico: »Prosim te. da se nemudoma vrneš domov. Moj dopust je preklican. Moram so ravnati po drugih. Tvoj mož.« In to je vsa. kakor vzamete: vsakdanja in bedna. malenkostna in ničeva. toda resnično doživi jena in bridko občutena počitniška zgodba trgovskega potnika Porfirija Ignjatiča. pokornega hlapca Gospodo^ vega in pohlevnega zakonskega trpina. kumano"vske kofTine. V knjigi ©svobodUnih vojn stoji Kumanovo zapisano t zlatimi črkami. Turška vojska na Vardarju jo imela nalogo, započeti ofenzivo, ki naj bi porazila Srbe ter jih vrgla v tesen Južne Mo-rave. Junaško srbsko vojsko je vodil tedaj prestolonaslednik Aleksander in prav njegove čete so bile, ki so odločile zmago v slavni kumanovski bitki 10. in 11. oktobra 1912. Ta zmaga je dobila velikanski moralni in gmotni pomen. V moralnem pogledu je osvetila Kosovo, dvignila samozavest Srbov ter oplodila vero Jugoslovenov v skupno stvar. Materialno je pridobila Srbiji celo porečje Vardarja in osrednje Makedonije. Od Knmanovega vozi brzec še tri četrt ure do carskega Skoplja. Mesto ima edinstveno lego ob Vardarju, skoro same nove monumentalne stavbe in je poleg Beograda gotovo najživahnejše in najnaprednejše srbsko mesto sedanjosti. Tu je vladal car Dušan Silni, ki se je dal kronati in so za njegove vlade kovali s-rbske novce. Prišla pa je turška invazija, Skoplje je padlo v sužnost. Sledovi stare srbske kulture so izginili, Turki so jeli razseljevati Srbe, na njih mesto so dovajali makedonske koloniste. Do 1. 1453. je bilo Skoplje celo prestolnica turških sultanov, do kraja 15. stoletja pa turški center na Balkanu za osvajanje novih dežel. Padale so cerkve in samostani, vstajale so džamije. V 16. in 17. stolet- Makedonska domačija ju, je doseglo Skoplje vrhuneo razvoja, v jeseni 1689. je pridrl avstrijski vojskovodja Piecolomini, požgal mesto in ga uničil. Kmalu nato so prišli vanj Turki. Nadlog pa še ni bilo konec. Pritisnila je tudi kuga. L. 1875. je postalo Skoplje središče kosovskega vilajeta, 1888. je dobilo železniško zvezo z Beogradom in Solunom. Za Srbijo je bilo dokončno osvojeno šele 1. 1912. Ker je Solun pripadel Grški, je postalo Skoplje gospodarsko središče za vse nove kraje in danes leži vsa trgovina Južne Srbije proti njemu. Od Skoplja ni daleč do Velesa. kjer P« je še ohranilo nekoliko stare lončarske tradicije. Z brzim vlakom se vozimo to poslednjo etapo proti cilju debelo uro. V Ve-lesu se razcepi železnica na tri proge. Ena je lokalna in ostane doma. Druga je mednarodna in vozi čez Gradsko in Strumico v Djevdjelijo, od tam pa ob Vardarju na Egejsko morje v Solun. Tretja, najnovejša, ki so jo otvorili šele letos spomladi, se vzpenja proti Prilepu ter nadaljuje v Bi-tolj. V Južni Srbiji je še četrta železnica: svoja polja z dolapom Riževa žetev iz Skoplja na jugovzhod. Pelje v Tetovo, Gostivar in Kičevo ter se končuje ob Ohridskem jezeru. V Velesu so na« odtrgali od brrega veselja. Prekrcali smo se na polževo železnico, ki dobesedno zasluži to ime, dokler 60-piha hlapon, otovorjen s kakšnimi tridesetimi tovornimi in potniškimi vagoni proti Bogomili in Vojvodi Babunskemu. Veleza-nimiv svet. zgodovinski in legendaren! Polagoma, počasi rine vlak navzgor. Nekje v naročju hribov se zasveti samostan, da bo spomniš na pesniške primere D jure Jakši-ča o belem golobu, ki je razpel krila in sedel na skalo. Naselja so redka,' vode pa je dovolj, saj tečejo tod med planinskimi strugami Babuna. Črna in Rajec. Pri Orizarih uzremo sočno zeleno travo. To so riževa polja, Makedonec je mojster v namakanju. S primitivnim kolesom, na katerega pritrdi v enakomernih presledkih pločevinaste zajemalke črpa vodo iz struge in oddaja močo polju, da ne trpi suše. Tako si zasigura letino. Toda tako izrabljena voda ni vedno blagoslov za ljudstvo. Prinaša tudi prekletstvo v deželo. Malarija, ki se časih stopnjuje do tropike, je ena izmed neprijetnih posledic riževih močvirij. Pripovedovali so mi, da so Turki prav zaradi te bolezni toliko nasprotovali riževim kulturam. S tem so, če ne zatrli, vsaj omejevali malarična obolenja. Današnja uprava se ravna po drugih vidikih. Dovoljuje pridelovanje riža ne glede na to, da nastajajo s tem škodljive posledice za ljudsko zdravje. Omenil sem ime vojvode Babunskega, pa naj se še s par besedami pomudim pri njem. Bil je četniški vojvoda, eden tistih, ki mu pripada levje delež za osvoboditev Velesa. V ljudsko šolo je šel, ko mu je bilo deset let. Pozneje je obiskoval gimnazijo v Beogradu ter bogoslovno in učiteljsko šolo. Dobil je službo v Tetovu na novi sTbski šoli S tem je opozoril nase bolgarske organizacije, ki so ga parkrat napadle. Tedaj se je v njem zbudil srd in odpor in začel je nastopati proti napadalcem. Ko so 1. 1908. Mladoturki proglasili ustavo, se je Babun-ski v dobri veri z nekaterimi drugimi čet-niki vrnil iz planine. To zaupljivost je plačal z robstvom, iz katerega je pobegnil. Naselil se je nato v predvojni Srbiji in je kot predhodnik balkanske vojne prepotoval vse bojišče od Kumanovega do Bitolja. Pozneje je aktivno sodeloval v svetovni vojni. Ko je baron Giesl zapustil Beograd po vojni napovedi Srbiji, je bil Babunski, ki je poleg majorja Voje Tankosiča branil Beograd proti prvim navalom avstro-ogrskih čet. Na solunskem bojišču je kasneje s svojo hrabrostjo izkazal zaveznikom neprecenljive usluge, za kar je prejel najvišja srbska in francoska vojaška odlikovanja. Umrl je 1. 1920. v svobodni Jugoslaviji v Velesu, kjer so mu rezervni častniki postavili spomenik. Skozi predele, koder je četašil vojvoda Babunski, Bem imel zanimivega sopotnika, ki je pred vojno služboval v Bogomili. Tolmačil je kraje in povedal marsikakšno epizodo, ki priča, kako trdo so se morali Srbi pripravljati za svojo svobodo. Med njegovim obujanjem spominov smo srečno prevozili največjo strmino in največje čudo proge — v Makedoniji okrog 2300 m dolg predor pri Bogomili. Skozi zadušljivi dim smo se vozili še6t minut Ko smo smuknili skozi še nekatere planinske »luknje«, se je odprla pred nami rodovitna Pelagonija, Hlapon je izpregel na prelepi postaji ter nam dal časa, da si ogledamo nekatere zanimivosti od blizu. Mestece je nekoč bilo mesto. Srednjeveški Prilep je bil prestolnica kraljeviča Marka in ostanki njegovega mesta se vidijo v današnji naselbini Markovi varoši, razprostirajoči se ob vznožju Markovih kul (gradu). Nad naselbino se šo vidijo grajske razvaline. Tudi car Dušan se je rad mudil v tem kraju, imel je v njem celo svoj carski dvor. Za carja Uroša, ko je razpadlo srbsko car-stvo, je Prilep postal prestolnica Vukašina, nato pa rezidenca njegovega sina. kraljeviča Marka, v narodnih pesmih toli opevane-ga junaka in silaka. Nedaleč od Prilepa stoji samostan Treskava^ nad Markovim mestom pa vidiš samostan sv. Arhandjela, zadužbino Vukašina in kraljeviča Marka, Prilep ima poleg zgodovinskega in legendarnega tudi trgovski pomen. Bil je svojca* važen trgovski prehod. V 13. stoletju so Prilepčani vzdrževali trgovinske zveze z Dubrovnikom. Prilepski trgovci so sloveli kot spretni posredniki med Bosno, Albanijo. Tesalijo in Bolgarsko in še pred sto leti so se vozili po blago r Lipsko, na Dunaj, v Monakovo, Lvon in Carigrad. Po zgradbi vardarske železnice 1. 18~3. ko se je začela jačiti židovska trgovina, so si umeli poma^ gati na jako preprost in učinkovit način. Dotedanji tržni dan, ki je bil ob petkih, »o preložili na soboto, izraelitski »sveti sa-bat«. S tem so popolnoma ugnali konkurenco. Kako si znajo Prilepčani pomagati v današnjih dneh, o tem sem slišal več šaljivih prigod Prilep je prikupno mestece. Kdor se voz: tod mimo. se lahko brez stia-hu ustavi v njem, nc bo mu žal. Poleti si lahko privošči domače pivo, ki je zelo poceni. Steklenica stane r mestu samo 3 Din. Od Prilepa ni več daleč do Bitolja, Vlak, ki je odklopil tovorne vagone in jih pustil v Prilepu, se gladko spusti proti vznožju Peristerskega pogorja. Kajmakčalan ostaja zadaj na levi in malo pred Bitoljem te preseneti naselbina ljudi — in štorkelj. Ptiči gnezdijo na strehi skoro vsake slamnate hiše. Ne. Slamnatih streh je menda premalo. kajti tam stoji štorklja (ali štor-kljač?) celo na «trehi z opeko kritega doma in oprezuje in gleda, kako bo na tej civilizirani podlagi zvil gnezdo za mladiče . . . ZAKADI TEŽKE STOLICE, pokaže uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, užite zjutraj in zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pa-cijentke uživajo rade FRANZ - JOSEFOVO vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek. Osi. reg. 8 br. S54S5/35 Skoplje: Trg kralja Petra Osvoboditelja Sedel sem v Beograda na vlak dvanajst minut pred polnočjo tistega dne, ki ga je oznanil prestolniški tisk za prvi najbolj vroči dan letošnjega poletja in so beležili fisti, da so posrebali Beograjčani 80 tisoč porcij sladoleda ter se je hladilo na Savi 15 tisoč kopalcev. Na beograjski kaldrmi k pločnikih so še bili vidni sledovi pred-večerne plohe. Nisem si predstavljal, da bo nočni vlak proti Skoplju tako nabit. Spojena! sem pa, da ljudje, zlasti poslovni ljudje, med kakršne štejejo tudi beograjski Srbi. radi potujejo ponoei iz dveh razlogov: prvič pridobe na času, drugič se ognejo dnevni vročini. Poleg tega se v tej dobi sraro in mlado vozi v vsakovrstne »banje«. Ne bi morda dobil pravega okusa potovanja po deželi, ki se začenja pri Beogradu, kar Je nuJna posledica prenizkih Martuljkovim masivom s ponosnim, 2472 m visokim Špikom. Grmenje in šumenje Jer- imanovega slapa, ki strmo pada preko živih I Up,aJ'0" da j'h b°do pri njihovem delu "pri skal m naravnih žlebov. Prte nadrejene ohlna« no .. dom že do letofeje jeseni pod streho, zgradba sama, v kateri bo nameščenih 120 postelj, bo namenjena okrevanju železničar-ske, pa tudi ostale dece. V spodnjih prosto-rj~ .8e 1)0(10 nahajale prostorne In zračne učilnice kjer naj bi bila v teku šolskega leta železničarska, pa tudi okoliška deca deležna šolskega pouka. Ne more biti dvoma, da bo tudi prosvetna oblast ta načrt z veseljem podprla, 8aj je obenem zvezan s posvetitvijo spominu blagopokojnega vladarja. Zemljišče samo je od železniške postaje odaljeno komaj 10 minut in zadruga je letos zgradila od banovinske ceste pri savskem mostu lepo. solidno, 4 m široko cesto do svoje kolonije. Seveda so stroški za zgraditev takega doma. če naj ustreza vsem zahtevam moderne tehnike in hijene, zelo visoki. Zato železničarji upravičeno v vtogtf Breithuta. m Jancioeva Mink« H .to l..." a Je 8 8VOJO raz6'banostjo in petjem pred- a*avo zelo poživil V zadnjem dejanju je nastop, 1 kvartet črncev, katerega petje ie pubhka navdušeno aklamirak. Plesne točke je naštudiraJ g Emil Frslth reziral pa je g. J»ji6k Ivan. Oba »u s svo." Jim delom lahko zelo zadovoljna Vse hva-^ tud' vredna odrski mojster in sli-rV 28 Prekrasno sliko v ozadju. Levji delež na uspehu pa ima orkester pod vodstvom g. Zižmonda, pod čigar taktiko je orkester odlično igral in se precej povzpel nad nivo društvenih orkestrov. Na splošno željo bo društvo opereto ponovilo. Gotovo bo ta ogromna prostor prav tako zaseden kakor je bil pri premieri » tek m delom si društvo pridobiva sim-pafaj med občinstvom- Društvu moremo le oestrtata m mu želeti, da se drži te poti. ,^"isl oče se predobro ^eda da bo v nekaj dneh poginil če se hn zanašal le na to, kar •e se b0 politika oblf u' "" stranka, politika obljubarstvo. Treba je zatorei H* rPanvnn0l^Vah Sami kr°j™° svojo usodo In losVLTtVtat nC'i k7dar l^rez- mo kako 7e !n i P°gIedu f Pa vsi zaveda- , _ ____________ , šnji župan sedan ji Narodni prej" d,elavd nikogar. ki mu ne bi pri Stanko1PHlewMS,ieP^"n^.ari obcmsk.h volitvah izkazal zaupanja, kako" njegova vrata „ ,j -J fe Potrkal na Sa zasluzi po starem geslu: »Zvestoba za ca vprašal kakšne barvJ1 e»a prosil- zvestobo!« G. Stanko Hočevar na? bo «5 vsakomur pomagal če e U ^ je P°tem pa vemo- da bo stori sodimo, da j^to prava krfe "f, DLeIaVci f-lOJ° d°'Zn?St nam vsem v korist, brez raz- " je to prava krscanska ljubezen, i like stanu in stranke. Delavec. P». e>e?an.„0 fTtfflS raj prišla iz raznih krajev Evrope z avtomobili po lepi planinskTcJŽ VnoH jo preko planin z Bleda v Bohinj in obratno Ne morejo se dovolj nagledati krasot razsi-in si je pati denar, nastopati kot gostite? ,r pridobiti veliko popularnost Večkrat prišel v Beograd, m kadarkoli se je zgla- 1 J,e, fr°sl1 denar. da bi se bilo že po tem lahko sodilo: tu ne more biti vse v £ du. Prav gotovo bi bila morala to že zdav-" naj opazit, tudi uprava bolnišnice le boli pa komisije, ki so večkrat pregl^ab tudi bolnišnico v Kovinu. Krivda torej ra *><-4<. C—____• _ ne pa ona, k, vidi samo sebe in svoje. kn Zl m° dvomim°. za poroštvo lahko imamo. da bo gospod Hočevar, če izvoli-mo njega, tudi še nadalje skrbel za niž e sloje se posebno pa za delavce. Treba je ne ureZmS ZVeSt^°'- tembo,j- k° neverno ne ure ne dneva, kdaj spet utegne na naša Si* brezposelnost. 2egpo lastni Tz! ka1SeJl. d°Jn,al VSaS delavec na Vzniki, kaj se je delalo m kaj storilo, ko je bil Hočevar župan na Vrhniki, venomer se ie trudil v prid vsem občanom, a jHrezpi I sevedaludi I nTega^dne" ^mor"^ i Z revščino * " — -A Sfe« S ^^^^ - — ' -- ^ na teh planinah v .rosnem jutru. | S ^^ glave Severen.PO,3 D,n ""e^ino od jvii i« tj: Dreš "ojega bolniškega mtaarja Ivini 1 v . 1 J —' - — »»iV Uii I ^ ,Vazno, deI° Občini, kljub vsem za- dovolJ zanJ. Zato naj vina z više ležečih planin, ko odmevajo da. leč naokrog kravji zvonci in se čuie ukaS tam ( m mogoče dobiti podatkov, vendar so ne-kat.e;ra_ dejstva splošno znana. Bolnišnica Na planinah okrog Triglava veje dih stare planinske romantike v . --I Tr „ . . --------miiillMlJCa V pastirjev. Krasni'W ^jsk? vtčer^Vm^! Si ffi^nfIt^T orjakov rišejo v I -kaj nad fg g^dintTl^J Ja zeal0 slaba, na 130 bolnikov se je delilo komaj po 3 do 4 kg mesa. Uprava bolniš-nice jc nadalje kupovala teleta, svinje in Jakšncga mesa bolniki niso nikoli v,deli. Kam je šlo? Ekonom Sever f, ,vse Prodajal, glavni izkupiček je basal se narava pogreza v tihi mrak i*n ko tam izza hoima ubrano zazveni fantovska pesem.- »Kje so tiste stezice k' so včasih bile< krSi^i? *?U,g06p0de v tei gorski po. kra ina^ dih planinske romantike bo vej naprej. Pesmi pastirjev, ' .""ven na- Letošnja letovišča raka .sezona se je v m- no^Tf dolgotraineSa deževja m", no zakoni a Ko pa je v drugi polovici ju- ,ePŽe V'-renie in ViSnili Vro- 1 ko ? naSO zeleno Gorenjsko lo- PravirrJ:ak0,r iih Že zdavna.i ni bilo. Planica' n v? Kranjska gora, Rateče. Ohe h k MojStrana' Pa tudi Bohinju se ma. al„ H^ SeZ0navki h« nekoliko po. magala ljudem spričo zastoja v lesni trgoVi- .^J'raT »tak?Je 113 Planinah okrog Triglava 1 letov,ščarjev. ki so se zatekli tja *or v senco kralja naših gora. da se na pr^t", Ja inedfth ^fr zraka in-Vn" ta in da se v hladnih gozdovih odpočilo Konjsci. Ve,em polju, Je!ah, M,zlem ^ \\ ^^ g Od Gamlskega gaspadka do Asshheima-Zondeka Kramljanje o važni zdravstveni in gospodarski zadevi CU m Grajski planini, pa tudi na Voglu in ' ■kam0rJih -'e Pognala vročina Celo gorski vasici Koprivnik in Gorjuše sta dobili nekaj gostov ki so vtisnili nov pečat življenju, ki sicer monotono klije gori pod Triglavom. 1 V poletnih mesecih vlada v vaseh precHŠ-nje mrtvilo. Doma ostajajo le starejše žene da varujejo otroke, kuhajo kosilo, krmijo živino m belijo domače platno, ki je raz. grajeno skoro pred vsako hišo Zato Pa ie mnogo več življenja više gori na planinah . ^ razprostirajo daleč naokrog in sedajo .ff1 v relegorje. Na teh prostranih eenozetih lahko opazuješ, kako naše kmečko ljudstvo opravlja svoja dela. Tu vidiš kosce, Gamiskega gaspadka niste poznal to vam prav rad verjamem. Kakor vam je morda žal in vam bo ge bolj, ko izvest? kdo je bil Gamiski gaspad-ik, vam moram v tolažbo takoj zaupati, da ga tudi jaz msem. Poznali nismo groznega T murla-na, kt je prepojil šestino sveta s krvjo da je trepeta! pred njim ves t danji svet' Mogočne kraljice Kleopatre, čije lepota je premaga1 a glasoHfga pomirjevali GaliJ3 m strastnih ženskih src. Julija Cezarja, tudi ni poznal nihče od nas N'č manj pa nas ne zanimata njuna čudovita laka, kakor so nam jih ohranili verni zapisovalci zgodovine. Rad sem stikal že kot otrok za starimi knjigami s čudovitnimj slikami in š- ču-dovitejš mi zgodbami. Ma o je bilo takrat knjig po naših bajtah. Debelo »ž, vi jen je svetnikov« se je čredUo s Povšetovim >Umnim kmetovalcem« in Kneippovim »Domačim zdravnikom« po zatohlih oma rah. Nekoč sem v takšnih literarnih urah pre. biral materin dekliški molitevni^ »Dušno Uspela opereta na prostem Preteklo nedeljo sem gl^f^ ® opereto »StudenAje smo« ki jo jTuprS Narodno prosvetno društvo JvoSikT 2K67 JC biIa d&bro ^ena to S bik kot prva predstava tega društva na P Z^K ddfŽna. obdln^a Oznanja Zasedba vlog je bila posrečena. G. Jan- &i Lojze je profesorja Goloba podal zelo originalno; vloga mu je bila videti l^S pr,rojena Na isti igilski viS? je bik gdc. Gnlova Olga v vlogi Klare Lebanov^ Kot trgovka Gi2da s^^.j^ milske suhljat možičfk. Nabiral jepome-jah in gmajnah rože in se je kmalu Culo da zna gaspadek, kakor ga j* krstHa ljudska govorica, arcnovati. Da je služil dolga leta pri nekem vojaškem zdravniku Ki mu je zapustil poleg učenih knjig §e obalne izkužnj^ svojega življenja, je šel glas. Frehladiila, hudo prehladila Komisije, ki so od časa do časa prišle v bolnišnico, so zlasti pazile na kuhinjo. Ti- oo d- k-l- , Je potem zapisal V knji-tuhit p P.lavačez Donavo in « i pisniku ^esn,cnost Vegovih navedS v Z S-^^Bz Tako obran« P°n°Vn° prodaJaI bolnišnici Din V K" • praT. poceni' voz za 50 T • X Kovinu je trikrat na teden tržni dan. Ijradnik kovinske bolnišnice ^avto Lliink°kr? pripdjal S tovS m avto različne zelenjave in je z nio iz-vajal pravcati dumping. Prodajal ^ ^ t™™* vTb' da ,S° °Sta,i branjevci k^ h n oStah brez zaslužk Večk t J tozili proti brezvestni konkurenci To£ S IZ'? Znal vse„nekako zamazati fi« zelenjavo morali večkrat prodaiati t™3j nenevarni bolniki. Izkupiček^ tja je. ri Provizije, seveda vtaknil Sever v ž^p. nikannLS"^ poročali je preiskovalni sod-ui f H Severja priprl tudi njecovefl« skladiščnika Oberstarja Zaman 2TTS ZZ^Z Je strtih živcev, ste dni iobm^n^E »a S noVena^ri^ ai b, ekonom Sever je bU vselej točno obve- &Ver tudl v sek«,»in.,----- ° P"b°du komisije in je pripravil prazn čno kosilo za vso bolnišnico, ali pa je boljšo hrano skuhal samo za nekaj bolnikov ostalo čorbo pa je skril v klet in jo razdelil bolnikom, čim je komisija izginila za oglom Nekoč se je vendar primerilo. da je komisija prišla iznenada. Tedaj se je Sever znal hitro pomagati: med bolnrke je velel razdeliti hrano, ki je bila namenjena služinčadi in te je bilo okrog 300. Služmčad se je morala tisti dan postiti, zato je pa Sever potem ponoči priredil veselo gostijo. Bolnišnica v Kovinu je imela 50 do 60 glav živine. Takoj spomladi so jo prepeljali na smederevski otok sredi Donave na k;, , ^di v seksualnem pogledu ni ge ?rnč1n\2aIoStn° je pač' da je mo-gel tak človek neomejeno vedriti in obla- tjJ.J Pre važnem zdraviliškem zavodu. Ugledu slovenskega nameščenstva in sploh slovesu naše poštenosti in solidnosti je £ verjeva afera mnogo škodovala. Toda ni- ki eLn\'VetU 5e, n€ rodijo sami poštenjaki m tako se zal tudi v naših vrstah najdejo izjeme m izrodki. Kakorkoli — pra. nfLLnaJ izPreŠ°vori '»oje, Severia in vse ril* 1 P.oma^ naj zadene pravična ka-zen, nikakor pa naj afera enega samega brezvestnega in lahkomiselnega človekTne meče sence na tisoče poštenjakov, ki nimajo s Severjem in kompanijo nič drugega skupne'ga, kakor to, da so se rodili nekje pod istim nebom. m »poznavalcev ki so čuvali začrtek sv. maše, izpraševanje ve. sti lavretanske litanije in druge potrebne vežbe krščanske duše, sem naletel na oru-menel listek, na katerem je bHo zapisano z veščo, skoraj dekliško pisavo >Rhabar. bergeist«. Čudna beseda me je napotila k mater,, ki je za mene prav vse vedela, da mi pojasni, kaj pomeni skrivnostna beseda. »To je recept, ki mi ga je napisal Ga. mtski gaspadek. Se nisem imela dvajset let, ko sem se hudo prehladila. Vsi razgreti smo sedli pri seneni košnji k mali juzmi v hladno senco za kozolec Razgreli,0 ^ Prenagr;° op!ahni]o- Pa me je po: grabila huda maternica, ki me je fezljala dolge mesece, v ajdovo žetev sem bila že tako slaba, da je kar sapa vame letela. Iska a sem zdravja pri zdravnikih in šin-taricah. pa ga nisem našla Pa bi še Ga-miskega gaspadka poizkusila, mi je deja-a mati. Sam bog vedi, odkod se i prise- j hI tisto leto v Borimovo bajto kraj Go- la mati) j« ugotovil padar in napisal za. me tale recept. Grenke kapljice so m' spet okrepile, da sem že z drugsoni vred grabila Ustje še tristo jesen.« »Kako pa je dognal gaspadek bolezen, ki ji niso bili kos učeni zdravniki?« e^m radovedno vprašal. »Iz vode je videl«, je odvrnila mati ln pristavila vedro se nasmehnivšd: >Ptie bil, gaspadek! Ongava Lena iz Griž je spravila na noge vsako leto po dva gnezda prašdkov. Nekoč pa se ji prašička le ni obnašala tako, kakor se za brejo spodobi. Da reši to važno vprašanje, ji je padla dobra misel v glavo: H gaspadeku ponesem njeno vodo! Rečeno, storjeno Gaspadek ni bil priljuden človek. Ko je Lena potrka'a na vežna vrata, je odevrz. nil okno in zajaskal: Se je že spet kaka baba zdelal? Lena mu je pomolela rumeno steklen;čko z vzdihom:, v skrb h sean za dekleta... Gaspadek je izginil s .dekletovo' vodo v notranjost bajte Kakor razjarjen maček pa je zdajci zapihal- če si tj prasdčna mati, nisem jaz merjasec — in je zalučal steklenico mimo pre. plašene Lene.« Prastara je želja ženske, da hi se dognala nosečnost brez telesne preiskave in sicer, kakor zgodaj je mogoče. 2e v papi-rosih starih Egipčanov najdemo podatke o poizkusih v tem pravem, ki so šli celo tako daleč, da so hoteli z zalivanjem nekih žitaric z vodo noseče žene dognati neJe, če je ženska noseča, temveč tudi to, ali bo rodila moško a'ii žensko dete. Danes vemo, da je pospešena rast žitaric po polivanju z vodo nosečee ž?ns,ke povzročena po neki snovi, ki jo telo izločuje le v nosečnosti.. Tri tisoč let zatem čftamo v nemškem spisu, >Heylsamen Dreokapo theke« spet podatke o različni rasti ječmena ali pšenioe po zalivanju z vodo no. seče ženske za primer, ali bo rodila moško ah žensko dete ln ali je sploh nosna. V teku zadnjih sto let vidimo celo vrsto poizkusov da bd z gotovostjo ugotovili nosečnost le s pomočjo preiskave vede. Ne gre tu samo za obzirnost do ženske sramežljivosti, temveč je stvar važna zato, ker se celo s telesno preiskavo v prvih mesecih že narmalna nosečnost težko do. žene, kaj šele izvenmateriCne .ki spravlja žensko v stalno smrtno nevarnost izkrva-vitve. Po dolgotrajnih ve* ali manj uspelih poizkusih se je posrečilo v zadnjih le- tih najti Ascheinm in Zondeku biološko metodo za spoznavo nosečnosti ki se obnese vsaj pri 99 od sto prWmv ta Ima to dobro lastnost, da ni draga ter nam da odgovor že čez 48 ur Z nobeno drugo preiskavo* ne moremo tako zgodaj dognati nosečnosti, saj nam Aschheim-Zondek da odgovor že štiri dni po izostanku mene. Osnovo za to preteka, vo je dalo dognanje, da izloča nosečnica I V vodi neke snovi v velikih množinah do [ stokrat več kakor laven nosečnosti 'prisotnost teh snovi v vodi nosečnice se do ffL ^^ ^ voda vStrcne pod kožo mladi jalovi beli miški Cez 4€I ur ee pokažejo na miški znaki prezgodnje zoritve. V nekih državah so uvedli že po vseh T"3!? Postaje za iz- vedbo Aschhe.m-Zonde.kove metode da najde v njih ženska nagel In določen odgovor na vprašanje, ki ni važno le zanjo, temveč odloča usodo mnogih drugih ne naravnost prizadetih. Seveda vršijo ti zavod. tudi preiskave živalske vode na ihv sočnost, da Vo imeli pravico ime_ novati nove svečenike. Zadnji apostol je umrl pred 35 leti, zadnji >nadangal« pa leta 1929. Zdaj ima cerkev še okoli sto svečenikov, ki pa so že vsi stari nad šestdeset let. Ko bo zadnji izm^d t-eh zatisnil oči, bo >kato!iška apcstolska cerkev« praktično prenehala obstojati. Ostala bos'a le še dva milijona funtov . . . Strahote državljanske voj li bojev me d madridsko vlado in uporniki (Zadnja poročila glej na prvi strani) Na levi: Vladni miličniki so razstrelili most, da zadrže napredovanje uporniških čet — Na desni: V Barceloni so zmetali nekemu nasprotniku LjudJke fronte pohištvo skozi okno To je pravi minister! RES DOMAČE, SLOVENSKO MILO! Zastrupljen s knjigo Prav neobičajen kriminalni primer r» je zgodil v Buenos Aireeu. Neki tamkajšnji odvetnik je prejel po pošti knjigo, ki mu jo je poslal dober prijatelj. Odvetnik je knjigo prebral in — umrl. Policijska preiskava je dognala, da so bile strani namazane z neko strupeno snovjo. Odvetnik si je pri listanju knjige oslinjeval prste in s tem dobil strup vase. Odpošiljalca knjige so ugotovili in ga aretirali. roledski Alcazar. kamor so se skrili uporniki, je vladna artiljerija zažgala Niponski ministrski predsednik Hirota je vnet športnik t. d. Najpreprostejši pripomoček pa je ta, da si zvečer obraz in roke dobro namaže-mo s peno toaletnega, najbolje kreolinovega mila iu pustimo, da se ta pena na n.as posuši. Ce so nas komarji pičili, tedaj si srbeče pike namažimo s salmiakovim cvetom ali z raztopino 1 g salmiaka in deset kapljic kar-bolne kisline v desetih gramih dobrega alkohola. Še bolje učinkuje dveodstotni rumeni karbolni vazelin, ki ga večkrat nama-žemo na srteča mesta, vendar brez mnogega drgnjenja. Prav tako nam pomaga Benguelov balzam in mazanje pikov z milno peno. ki jo pustimo osušiti. Nekateri priporočajo zaper pike na rokah tudi to, da približamo gorečo vžigalico ali smotko piku za toliko, kolikor še vzdržimo brez bolečin in ne da bi si kožo opekli. Ta postopek, ki traja približno minuto, ponovimo ob vsakem novem srbenju. Vsekako moramo paziti, da si skelečega mesta nfe okužimo s čestim praskanjem z nohti. Za prvo pomoč zoper pike uporabimo kos vate, ki smo jo napojili s "čistim špiritom in io privezali na skeleče mesto. Samo v bližini oči ne uporabljamo alkohola, temveč raztopino čajne žličke ocetne kisline v kozarcu prekuhane, ohlajene vode. Te obkladke ponavljamo, čim se posuše, tolikokrat, dokler vnetje ne mine. Francoski državljani so pobegnili pred revolucijo na francosko vojno ladjo Naročniki ponedeljskega NEKAJ ZA VSE Najbolj priporočljiva temperatura za pla-vača je 18 stopinj Celzija. Pri poskusih s plavalci, ki ao plavali na progi 400 m z isto hitrostjo, toda v različni vodni temperaturi, so se pokazali naslednji pade; telesne teže: pri 20 stop. Celz. 550 g, pri 24 stop. Celz. 420 g. pri 18 stop 150 g, pri 17 stop. 160 g, pri 12 stop. 550 g, pri 9 stop. celo 850 g. Skoraj vsak bolnik ima rad cvetlice okrog sebe. Paziti pa moramo, da mu ne prinesemo takšnih, ki premočno dišijo. Bolje je tudi, da ga razveselimo s cvetlicami, ki ra-sejo v prsti 6vojega lončka dalje, nego da bi mu prinašali odtrgane cvetlice. Cvetlica, ki jo vidi bolnik sam razvijati se dalje, ni brez ugodnega vpliva na njegovo razpoloženje- Na Mussolinijevem forumu v Rimu bodo postavili 86 m visok ducejev kip, delo kiparja Bel linija. Fotografija kaže nogo bodočega kipa Moderno za poletje Buret prikladno blago Platno za obleke za gospode Volneni fresko kupite v veliki izberi, najceneje pri DRAGO S C H W A R, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. Nepremočljivi veterni jopiči — Krojni atelje na razpolago! VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE „Jutra" prejemajo revijo »Življenje in svet" zastonj. Norosti z rasnim izvorom Predsednik nemške državne zbornice za upodabljajočo umetnost je izdal odlok, po katerem so vsi člani te zbornice dolžni zase in za svoje žene izpovedati svojo rasno pripadnost da dedov. V to s vrh o prejme vsak upodabljajoči umetnik dva formu-larja, ki jih mora izpolniti in podkrepiti svoje navedbe z originalnimi listinami ali njihovim prepisi. fe spremenila kra* f jrrei grad Kstartal r vojaško bolnic** MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE "NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! ZANE GRET: 36 Zgodovinski roman n ameriške revolucne Betty je vrgla nekai polen na ogenj, ki je tle.l v malem kamenitcm kaminu, in sedla, da bi pomislila. Kakor vsak, kdor hran: v duši pon;ževaino skrivnost, je bila tudi Betty polna večnega suma in večnega strahu, da utegnejo celo stene njene sobe uganiti to, kar skriva. Po blisk ovo io je izpreletela misel, da sta brat in svakima nekai zaslutila n govorila o njej. da. da sta jo nemara pomilovala ln če se je bila izdala pred polk ovni k o vo ženo. se ie utegnilo zgoditi isto pred drugimi ljudmi. Zavest, da je ta strah le predobro osnovan in da k) v tem trenutku dekleta morebiti opravlja;© in se ii smejejo, jo je navdala z brezmejnim sramom in grenkobo. Mnogo tednov je bilo minilo od tistega večera, ko sta bila Betty in A'fred Clarke zadnšič skupaj. Ob določenem času so se ljudje polkovnika Zana vrnili, in Betty ie od Jonatana zvedela, da lih .ie Alfred v Fortu Piiittu zapustil, češ da poide na jug v svoj stari domač* kraj. Izprva ie čakala sporočila od Alfreda, kakega pisma ali vsaj opravičbe za njegovo vedenje tisti zadnji večer. A Jona>tan^ ii ni vedel ničesar povedati, in ko ie nekai časa živela v mučnem pričakovanju pisma, ki nikakor ni hotelo priti, je nazadnje opusti a vsakršno upanje in se vdala obupu Zadnji meseci so bili izpremenii njeno življenje, kakor le more neprestano tuhtanje in trpljenje, ki ne sme svet ničesar zvedeti o njem. izpremeniti življenje mladega dekleta. Toli zaverovana je bila v svoje lastne misli in sanje. da se ni niti zmeni a za okolico. Betty ni vedela, da so morali tisti, ki so jo imeli radi in ki so zmerom mislili na njen blagor, neogibno opaziti vsako, tudi na man šo izpre-membo v njej. S prepadenim strmenjem se ie zavedala, da se je bila danes po mesecu dni prvič spet igrala z otrokoma. Zdaj ie razumela, zakai ie T:ge davi tako norel in poskakoval, zakaj je njen keni tako veselo hrzal. zaka^ so veverice tako šče-betae in zakai je Cezar tako poplesaval po snegu. Zanemari Ia je bila svoje ljubi ence! Zanemarila je bila delo. prilate!ije. pouk dečkov in brata. Zakaj? Kai poreko prijateljice? Da se žalosti zaradi liiu-b mca. ki jo je pozabil. Tako poreko, in resnica bo. Nenehoma je mislila nanj. Z grenko bolečino se je spomnila prvih dni njunega znanja, ki so se ji zdeli sedai tako daljni; kako zoprn ji ie bil Alfred, kako jezna e bila nanj in kako zaničljivo ie bi a odbila prijateljstvo, ki ji ga je ponudil: kako se je njen ponos korak za korakom vdaial novi usodi; in kako se ie nato borila s svojim srcem. In potem, ko je bil izginil, je prišlo spoznanje, da so bili tremu ki. ki jrih je prebila z njiim, naijsHajši čas njenega življenja. Mislila ie nani. kakor ga je takrat videla pred seboj; tako lepega, tako močnega in oblastnega, in vendar po nega dobrote. »Oh, tega ne prenesem,« je v nepremagljivem navalu nežnosti na po-l ihte zašepetala Betty. »Ljubim ga. Ljubim ga in ne morem ga pozabiti. Oh. tako hudo me ie sram.« B-t:y je spustila glavo na kolena. Vitka postava ji ie nekaj časa drhtela, nato pa obmirovala. Ko se je čez pol ure vzravnala, ie bito meno obliči* bledo in hladno in je imeo izraz dekleta, ki ie mahoma postalo žena; žena, ki vidi pred seboj življenjski boj in se pripravlja na borbo. Stroga odločnost ji je žarela iz bliskaočih se oči; v teh tog h ustnicah ni bilo omahovana. Betty ie bila Zanova. in Z^ni so bili rodbna borcev. Njih kri je bila od nekdai vroča in strastna, kri mož, ka so se vojskovaii za svok> deželo in umirali zanjo, mož, ki so z mečem v roki osvajali svoje ljube, mož, ki jih je navdaja, neukroten pogum. Ta bojni nagon se .ie zdaj oglasil v B-tk; in ji dal ponosa in moči, da je sklenila braniti svojo skrivnost in se upreti srčnemu hrepenenu. »Pozabim ga! Iz srca si izru ern n.egov spomin!« je togotno vzkliknila. »Sai ni bil vreuen moje ljubezni. Neumna sem bila, da sem se storila n;egovo igračo. Odšel je in me pozabil. Sovražim ga.« Nazadnje se je Betki posrečilo, da je ukrotila svoio razburjenost, in ko ie šla čez nekai nvnut k večerji, se je delala veselo in skušala kramljati s svoijo staro živahnostjo. »Prepričan sem, Bessie,« je menil polkovnik Zane, ko je Betty spet odšla v svoio sobo. da se preobleče za ples, »prepričan sem, da si pretiravala. Morda je vse samo v tem. da se ie Betity nekobRo naveličala te tuleče divjine. Nič čudnega ne bi bflo. Saj veš, da je bila vajena zložnega življenja, družbe mladih ljudi, zabav in tako dalje. To je njena prva zima ob meji. Sčasoma bo vse premagala.« »Kakor misliš. Ebenezar.« je na pol vesek). na pol zaničljivo rekla žena. »Upam. da imaš prav... A ker že govoriva o teh rečeh: kakšna le tvoaa sodba o našem prijatelju Ralfu Mrllerju? Zadnji čas se kaj rad smuka okoli Betke.« »Ne poznam ga, Bessie. Na prvi po^ed Je videti čisto prijeten. Zal mlad človek je. Zakai vprašaš?« »Major mi je pravil, da ie Miller v Pjttu na slabem glasu in da je bil prijatelj Simona Cflrtyja, preden je postal Girty izdajalec.« »Hm, Moral bom govoriti s Samom. Da pozna Simona Qirtyja — nu. samo po sebi ni to rtič nega. 2enske menda misline, da je Simon kralj vseh peklenščkov. A jaz poznam Girtyjeve že mnogo let. Simon ni bil napačen človek, preden je uskočdl k Indijancem. Večno grozodejstev, ki so spravile Girtyjevo ime v tak grd sloves, je sttoril njegov brat James.« »Meni Miller ni všeč.« je obcuiavljaie se nadaljevala Mrs. Zanova. »Priznati pa moram, da za svojo mržnjo ne vem povedati veljavnega razloga. Prijazen je in prijeten, vse kar je res: in vendar — ta človek nekaj kani.« __ f® gg JM omv sli (cah. □□□□□□□□□□□ Po ponesrečenem napadu Ambroža na vojvodo se je pričelo med obema ostro obračunavanje. Med prepirom sta pozabila na To-myja, ki je prisluškoval razgovoru, dokler ga ni vojvoda napodil. □□□□□□□□□□□ »Pomiri se že, moj dragi Ambrož. Stopiva v moje stanovanje, kjer se bova lahko nemoteno pogovorila.« »Glej, glej! Prej sta se hotela še pobiti, sedaj pa gresta skupaj kar pod roko. Fina gospoda! Rad bi vedel kaj se bosta pomenila po vsem, kar sem do se daj slišal i 2 -.t:1. Vi, »Kaj ko bi poskusil malo prisluškovati okoli vojvodovega stanovanja? Kje le stanuje? Aha, četrto stanovanje v drugem nadstropju. Mislim, da ne bo pretežko priti do njega po požarnih stopnicah.« Šp 1935.,'icing Fealures Šyndjaue| Inc, Gtc« Brioin ri^hd raerred in--. .. ____—_■_ na V kratkem izide socialna uredba o natakarjih Ljubljana, 1. avgusta. V kratkem izide Uredba o kvalifikaciji, kavcijah in nagradah pomožnega osebja go-stiteljske obrti, za katere sprejem si je v dobršn. meri pridobila zasluge tudi ljubljanska sekcija Zveze gostiteljskih nameščencev Jugoslavije. Poklic natakarja in ostalih sodelavcev njegove stroke nikakor ni tako rožnat, kakor se zdi na prvi pogled, pa je uredba brez dvoma velikega socialnega pomena, ker znatno izboljšuje njihov položaj Že nekaj let sem se v Ljubljani opaža živahno strokovno gibanje naših natakarjev, ki so znali za svojo akcijo zainteresirati razne poklicane instance, pa tudi naše tuj-sko-prometne ustanove. Sai so namreč prav natakarji tisti, ki vrše najvažnejšo propagandno službo nasproti domačim ter inozemskim gostom. Služba natakarja je brez dvoma ena najbolj napornih in nedavno je izračunal poročevalec nekega zagrebškega lista, da napravi gostiteljski nameščenec v povprečno frekventiranem lokalu nič manj kakor 20 km hoje na dan, a io povrhu še zmerom precej težko obložen in v stalnem dirkalnem tempu Delovni čas je bil doslej le prav površno urejen, organizaciji pa je uspelo, da nova uredba tudi v tej najvažnejši točki ugotavlja mero in red. To je bilo nujno potrebno že iz zdravstvenih razlogov, a tudi z vidika brezposelnosti, ki je tudi to stroko občutno prizadejala. Službena doba je za natakarja odmerjena na krajši čas kakor pri ostalih poklicih, saj se samo ob sebi razume, da natakar lahko vrši svoj posel samo, dokler je mlad, gibčen in svež. Najbolj žalostno poglavje gostiteljske stroke jc bilo doslej brez dvoma dejstvo, da je kljub vsem naporom ostala doslej brez starostnega zavarovanja. Organizacija je v zvezi z gibanjem za novo uredbo pod-vzela tudi širokopotezno akcijo v tem pravcu. Ce ji ne bo uspelo doseči pokojninskega zavarovanja na osnovi zakonske uredbe. aa bo uvedla pa v svojem delovnem pod- ročju. Po zadnji statistiki je v dravski banovini okrog 30.000 uslužben. gostiteljske stroke, kar dovolj zgovorno označuje našo ožjo domovino za izrazito tujsko-prometno pokrajino, pa ne more biti dvoma, da morajo uslužbenci te važne gospodarske panoge doseči vsaj najprimitivnejšo ureditev svojega socialnega položaja. Plače naših natakarjev se gibljejo od 250 do 400 Din na mesec poleg hrane in stanovanja. Spričo dejstva, da morajo ravno natakarji biti zmerom čisti in izlikani od vrha do tal, je takšna nagrada pač čez vsako mero nizka. Posebno težek pa je položaj družinskih očetov. Najtežje pa je poglavje o napitninah, ki jih delodajalci po navadi nekako prištevajo k plačam. No-t'a uredba bo to vprašanje rešila po vzgledu vseh modernih držav s tako zvanim pro-centnim sistemom, za katerega so se natakarji borili že od nekdaj. Ko bo uredba objavljena, bodo zastopniki uslužbencev in delodajalcev sporazumno rešili tudi vprašanje o višini plač. Posebej se natakarji bore tudi za uveljav-ljenje svoje strokovne kvalifikacije. V na-takarski poklic, za katerega je potrebna poleg predpisane šolske izobrazbe tudi učna doba, se je nabralo veliko število ljudi, ki so postali natakarji kar čez noč. V največji meri velja to za žensko osebje. Nova uredba bo odpravila to stanje. O kavcijah, ki tvorijo zlasti dandanes eno najbolj žalostnih poglavij v razmerju med uslužbenci in delodajalci. določa uredba, da se nič več ne deponirajo pri podjetnikih, s čimer je bil uslužbenski denar pogostokrat ogrožen, temveč pri Dtžavni hipotekami banki in njenih podružnicah. Uspehov, ki jih je Zveza gostiteljskih nameščencev dosegla z novo uredbo, so naši natakarji v resnici lahko veseli, a rešitev najbolj perečih vprašanj njihovega obstanka ni nič manjšega pomena za vso široko javnost, ki ji mora biti na tem, da v naših gostinskih obratih vlada io urejene razmere. Celjski mtszej v mestni tibožnici Poslopje je pdmerae, samo preurediti ga Je treba Celje, 1. avgusta. To želji celjskega župana je konservator dr. Štele 13. t. m., ogledal mesi.no ubožni-eo v Celju z nalogo, da jo pregleda, koliko bi utegnila biti primerna za mestni muzej. Ugotovil je tole: Poslopje mestne ubožnice sestoji iz treh delov; iz kapele, ki s svojo poligonalno apsido sega na trg za opntijsko cerkvijo in sestavlja z vhodom v ubežnico vred prav prijeten zaključek trga na tej strani, iz enonadstropnega prizidka med tem vhodom in bivšim mestnim ozidjem in iz glavnega enonadstropnega trakta, ki se razteza kot podaljšek kapele v/.poredno z nekdanjim mestnim ozidjem tako da nastane med njim in ozidjem proti ogelnemu stolpu ozidja odprto dvorišče, ki je danes zatrpano s pri-tiklinskimi stavbami, ki ga zelo kvarijo Za zvezo med prostori v nadstropju služi lesen hodnik. Glede notranjščine je ugotovil tole: Kapela je lep. čeprav močno zanemarjen, baročno obokan prostor, ki ga krasi dober lesen oltar približno iz 1 1800. Prižniea bi se lahko odstranila ker je brez vrednosti. Ohraniti p-1 bi bilo treba zanimivo sliko sv. Florijana ki visi na vzhodni steni V a oltarju sta dve čedni vezeni blaz;ni. Med kapelo in stopnicami, ki drže v nadstropje glavnega trakta, je ozek prostor, ki ima zazidan, v loku narejen spoj ž njo in bi se v primeru adaptacije za muzej lahko ž njo spet. združil. V prizidku ob zidu so na razpolago večji, posebno v nadstropju dobro osvetljeni prostori V glavnem traktu se v pritličju odlikujeta po lepi arhitekturi predvsem dva prostora, katerih eden je opremljen z lepim renesančnim obokom. V nadstropju je vrsta večjih in manjših prostorov, ki so zadostno razsvetljeni in dobro proporcioni-rani. Dvorišče z ostanki ozidja in lesenim hodnikom v nadstropju bi po odstranitvi vseh pritiklin. ki ga sedaj kvarijo, dobilo prav dostojno miljejsko razpoloženje, ki ga povečuje posebno pogled na impor/.antni osrelni stolp. Ohranitev ubožnice bi bila. ako bi bila v stanju, kakor ga zasluži, naravnost v interesu turističnega Celja, ki je že precej izropano. Vhod. kapela, obokani prostori v pritličju in dvorišče so gotovo spomeniške vrednote, ki bi jih ne kazalo brez posebne potrebe zavreči. Kar se tiče načrta, da se tu namesti muzej. dr. Štele po presrledu te stavbe to misel pozdravlja, ker je prepričan, da bi bili prostori dostojni. zadostni in verjetno celo mikavni. V kapeli in sosednem prostoru bi se hranila cerkvena starina, v nadstropju bi se raz- vrstil prazgodovinski in antični muzej, ki sta za Celje najbolj važna. En večji prostor naj bi se reserviral za celjske lokalne spomine, pritličje pa bi nudilo zadostne prostore za lapidarij, večji kipi bi se lahko postavili tudi pod lesnim hodnikom ob steni, saj bi bili zavarovani Ce »i Muzejsko društvo zariše natančno delovno področje in se izločijo n. pr. narodopisne in druge zanimivosti, ki spadajo v šolske zbirke med učila, bodo ti prostori za dalje časa zadostovali in Celje v kratkem lahko dobi mu- zej, ki bo vreden drug ptujskega in mariborskega. Zaradi razširitve, ki bi postala eventualno potrebna v bodočnosti, naj bi mestna občina skušala pridobiti svet do ogelnega stolpa, ki estetsko zaključuje dvorišče, kjer bi v podaljšku sedanjega glavnega trakta lahko zgradila primerno dopolnilo. Ker pri adaptacijskih delih eventuelne najdbe kakih fresk niso izključene, izjavlja g. dr. Štele, da je pripravljen biti med delom na razpolago s svojim nasvetom, kadar bd bilo to potrebno. Za prometno varnost v šmarskem srezu Kako naj se preprečijo nesreče na nevarnih prehodih Strašni avtomobilski nesreči v Rogaški Slatini je sledila še strašnejša letalska nesreča v Ljubljani in tako se je zgodilo, da se je prva nesreča hitreje pozabila. Ne bi bilo pa prav, če bi bile žrtve padle, ne da bi se vprašali, kako je s prometno varnostjo v teh krajih. Glavna prometna žila je iz Celja proti Ptuju, ker gre skozi Šmarje in Rogaško Slatino tik ob železniška progi, zato se je treba ozirati zlasti na njo- Na več mestih reže železnica tanovinsko cesto, ki je zlasti v letnem času zaradi Rogaške Slartine silno prometna. Številni avtomobili vozijo goste na izlete, vozovi pa prevažajo potrebščine v zdravilišče. Železniška proga je povsod odprta in brez zatvor-nic in zato niso nesreče nič kaj redke. — Gotovo ima vlakovodja svoje predpise, kako in kdaj mora lokomotiva žvižgati, vendar 6e nam zdi, da je to premalo, kajti nekaj dni po vsaki nesreči vlaki kar tulijo, nato pa se spet sliši le ropot vlaka. Kakor izgleda, so zadevni predpisi prikrojeni po kaki šematični tabeli, da se daje znamenje od časa do časa. a se premalo ozirajo na krajevne prilike. Proga je silno vijugasta in vlaka ni slišati, dokler ne prisopiha izza ovinka tik preko cedite. Zato bi bilo nujno, potrebno, da se že pred tem krepko s piskanjem oglasi in ne šele potem, ko že pelje preko ceste Poleg tega pa bi bilo treba skrbeti tudi za to, da se odpre razgled na progo, ka jti blizu proge rasi e na mnogih mestih tako gosto drevje, večinoma vrbe in iel"^ da pri popolni pažnii ne zagleda* vlaka, dokler ni tik pred teboj. Čisto enako pa je tudi z banovinsko cesto. Mnogi ovinki, ki bi vendarle kazali cesto daleč naprej, so obrasli z visokim drevjem, kakor cesta v Lešje od šmareke strani s smrečjem, da se zagledata voznika šele tik ko se srečata. Čemu bi se namesto smrečja ne napravili drogovi; vsekakor pa bi se naj na zadevnih mestih smrečje odstranilo. Tudi brez ograje, ki je itak pomanjkljiva. M bilo boljše kakor sedaj. Znano je, da so morali drugje celo ob ravni cesti odstranili prekrasne drevorede jagnedov, češ, da ovirajo razgled na cesti, v tem in drugih »ličnih primerih pa se ne zgodi nič, čeravno ie nevarnost nesreče večja ko marsikje drugje. Vsem. kd so hodili v teh krajih pa je znano kot največja prometna ovira in nevarnost most na Mestinju pri gostilni Smeh. Tik pod hribom, kjer se stekajo štiri ceste, naj zmaguje ves promet ozek, čeprav kameniit mo-stiček. Kdor to situacijo vidi, se zdrzne in se čudi, da ni na tem mestu vsak hip kaka nesreča, saj mu zastaja sapa. ko opazuje jK)letnega popoldne ta promet. Niti ni v čast ■in potrebo, da trpi srez tako prometno oviro, ko so se _ bodi vodstvu cestnega odbora v čast povedano — našli viri za vse hvalevredna nova cestna dela. Ako se bodo odločujoči činitelji lotili tudi teh nalog, bodo s tem posp^^ali promet, zmanjšati prometne nevarnosti in je bila avtomobilska nesreča v Rogaški Slatini s svojimi žrtvami le drag. a ne brezuspešen opomin. ločne sporeue vseh uouiačih m incztiu-skih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio giedahšče, fihn »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na o&Ied en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 2. avgusta Ljubljana 8; Radio orkester _ 8.45: čas, poročila, spored. — 9: Verski govor. — fl.lo; Prenos maše iz Stične. — 10.15: Simfonične suile na ploščah. — 10.45; Po stiškem samo-statnu treportaža). — U l.V Pevski končen gdč. Carmen Antič, vmes radijski orke»'er 14: Čas, vreme, spored obvestila. _ 13 20: Plošče po željah. — 17; Kmet ura: Gospodarska slika Stične (gg Ludvik Puš in inž Muck Olo). — 18: Iz pravljičnega sveta (p o šče). _ 18.20- Otroška ura; Mikica in Mi- kec — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura. — 19.50; Rozini; Semiramis, predigra (plošče) _ 20: Do. pust je lepa in potrebna stvar, brez razoča ran j pa n ikdar — pester večer. — 22: Čas. poročila, spored _ 22.15- Prenos iz Berlina- Poročilo o poteku olimpijskih iger (g. Cirii Šoukal). 22-30: Za ples in kratek čas Radio- jazz. Ponedeljek 3. avgusta Ljubljana 12: Slavni tenoristi pojo na ploščah. — 12-45; Poročila, vreme. _ 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15; Valček na valček. (Radio orkester.) — 14: Vreme, borza. _ 19; Cas, vreme, poročila, sjioied, obvestila. — 19 :X): Nac. ura. _ 19-50; Gre-nadirska godba igra na ploščah. — 20.10: .Moderna olimpijske igre (prof. Marjan Do-bovšek), — 20.30: Ura narodnih in ponaro-delih pesmi. Poje pevski zbor Sattner iz Most. - -0.15; Klavirski koncert ge. Marjane Šperl-Kurstove. _22: Čas, vreme, poročila, siKjred. — 22.20: Koncert zabavne glasbe (Radio orkester). Beograd 17-2o: Pevski koncert. — 17.50: Plošče. — 18.20; Klavirske skladi e,—19.50: Porjudne pesmi. _ 20.30; Prenos Benatzky- ieve operete »Zbogom Mirni«. — 22; Poročila z olimpijade. — 22.30; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20: Bizetova opera >Car- men« na ploščah. _ 22.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.10; lz Offenbachove operete >Orfei v podzemlju« — 20.05: Orkestralen koncert plesne glasbe. — 20.50: Iz cikla ^Beethovnova komorna glasba«. — 22-15; Plošče. — Varšava 19.30: Komorna glasba. _ 20: Dueti. — 21: Orkestralen in pevski koncert ter recitacije —22 33; Pesmi. _23: Plesna muzika—Dunaj H.25. Kmečka glasba. 12.20: Dunajski filharmoniki na ploščah. _ 13.15: Reportaža iz Berlina. — 1G.05: Filmski zvezdniki pojo na ploščah. — 17.30; Arije in pesmi. _ 1930; Olimpij-ska reportaža iz Berlina. — 20: Pevski koncert. — 21- Chopinove klavirske skladbe.—21.40: Lahka godba orkestra. _ 22.10: Nadaljevanje koncerta. _ 23-45; Dunajska glasba _ Nemčija 18; Lahka glasba orkestra — 19: Olimpijski ' odmev. _ 20: Poročila. — 20.10: Koncert godte na pihala--22.10: Olimpijski odmevi. — 23: Koncert orkestra in solistov. — 050; Nočni koncert. Torek 4. avgusta Ljbljana 12: Reproducirane pesmi za ples in jazz-skupine. — 12-45; Poročila, vreme— 13; Čas, spored, obvestila. — 13.16: Mandoline v kvartetu in orkestrih. — 14: Vreme, borza. _ 19: Čas vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura. — 19-50;0perni zbori na ploščah. — 20.10; Tkalstvo in njega zgodovina. oletiu. Obkrožajo jo gore, same lepe izielne točke domačinov in tujcev. Na severu nudijo turistu vabljive izlete razvaline zgodovinskega ortenburškega gradu, na severovzhodu lepa razgledna točka Sv. Ana v Mali gori, na zapadu pa Stene, privlačne posebno za študente, odkoder je nepopisno lep pogled po vsej Dolenjski tja do Gorjancev, Kitina in do gorenjskih velikanov. Tujci često stopajo iz dveh polnih avtobusov, ki redno vozita iz Ljubljane na Sušak in si ogledujejo znamenito ribniško me.--trojx>!o, ki se je letos talko lepo poklonila Viteškemu kralju. Pa tudi v okolico in sosednje kraje jih privabi priroda, polna romantike in nepozabnih slik. Ni čudno, da si mnogi tujci žele ohladila v vodi, ki je z njo Ribniška dolina še kar dobro preskrbljena. Bistrica, Ribnica in Ra-kitnišica — trije potoki namakajo plodno polje. Po .kratkem teku pa jx>nikujejo. Po-slednja je skozi vse poletje še strupeno mrzla, ker je njen tek zelo kratek. Poleg tega je od prometne črte precej stran. Izvira j>a v bajno romantičnem Obrhu, tam na južni strani doline. Bistrica, ki teče za trgom Bistrico, pa ni najbolj primerna za ko- panje. V tem pogledn res prednja® potok Ritnica, ki teče jx> sredini dolin® od izvirka pod Veliko goro in kliče po zgraditvi kopa* lišča, ki bi bilo najbolj primerno v vsakem> pogledu v okolici Založja, kjer se že dan«#; sončijo in kopljejo cele trume domačimv ins izletnikov. Z zgraditvijo vsaj zasilnega ko, pališča bi se brez dvoma število gostov po--desefteriio. Prostor, ki bi bil res kakor nalašč primeren, je občinska last, oziroma pri-> goriški; iz Auerspergovega gozda bi občina dobila les zastonj, privatniki W pa* možnosti prispevali, žrtvovati bi bilo treba? le majhno vsoto za delo in material. Časi so drugačni kakor pred petimi, deae, tirni leti. ko je kmečka ženica e kamenjem pozdravila prve kopalce na tem prostora naše študente, ki so otvoriH *javno< kopališče. Danes se vsakdo z zadovoljstvom osve-< ži prav tu. Voda je čista, lahno tekoča, ena-< komerno topla, treba bi jo bilo le očistitt bičevja, blata, poglobiti, znivelirati, posuti: e peskom — in tudi malo zaspane Rit*E«f ne bi tako urejeno kopališče privabilo. ločujoči bodo akcijo gotovo podprli, P red* vsem občina Dolenja vas, saj predsednik Hribar je uvideven mož. Ttane Trek«£ Naročniki ponedeljskega »Jutra" prejemajo revi)* ,,Življenje in svet44 zastoni* JESENSKI IIPSIII IfElESEJM od 30. avgusta do S. septembra 60% popusta na nemških državnih železnicah; po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse informacije daje: Ing. G. Tdnnies - Ljubljana ljTŠeva c. 33, Telefon 2762, ln Zvanični biro Lajpciškog Sajma, Beograd, Knez MIhaJlova SS. Znižane cene S Ponovno znižane cene najboljših trpežnih novih damskih in moških koles od DIN 565.- naprej. Zajamčen nemški izdelek. Tovarniška zaloga svetovno znanih tovarn, kakor na primer: DtKKOPP, WANDERER, OPPEL, ADLER, BISMARK, AUTOMOTTO, Hd v največji izbiri po ugodnih plačilnih pogojih dobite najceneje pri Jos. Jernejčič — Vrhnika Kdor želi poceni in dobro damsko ali moško kolo, naj si pred odločitvijo nakupa ogleda brezobvezno našo zalogo Ne zamudite prilike! Ne zamudite prilike i CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo ■tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje daslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—^. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasn^delk..^ 0J,, J.- T znamkah Vm pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Be?,eeh poslovalnicah Jutra. 17420-1 Poslovodjo za samostojno vodstvo fili jale, delavnega, iniciativ nega, kavcije zmožnega sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Šport - Beograd«. 17500-1 Trgovski pomočnik znan v Ljubljani, lzučen v trgovini barv ln lakov, dobi zaposlenje. Ponudbe z referencami na R Hafner, Ljubljana Celovška c. 61. 17564-1 Poverjenike (ce) v vseh mestih ln vaseh za nabiranje naročnikov, sprejmemo. Sposobnim damo fiksno mesečno plačo. Jamstvo v gotovi ni Din 1.000.—, potrebno — Ponudbe na ogi. odde ek Jutra pod »700-1.0002«. 17560-1 Natakarico veščo gostilniških poslov, iščem za dobro vpe - ....__. ... , . , liano gostilno v sredini I v slaščičarni ah hote u. Ljubljane. Kavcija 5000 I Ponudbe na podruznco Ju- Modistovsko pomočnico katera ima obrt, iščem obenem se ji nudi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrt«. 17477-1 Čevljarski pomočnik prvovrsten, z daljšo prakso za zbita in šivana dela po meri, fazoniranje kopit. — dobi stalno službo pri Josip Schmidt. čevljar. Uu-štanj 31. Koroško. 17395-1 G. Ih. Rotman: MIha Klapoub in njegovi firilatelji 101 Čof! Pljusk! Čof! Oh, strah in groza! Tom, Menelik in Muki so prileteli dol in cepnili prav na krasno torto, tako da se je hipoma izpremenila v nekazen kup. Kuhar je hotel kar znoreti, tem bolj, ker je bil kapitanu že namignil, da se nekaj obeta! Mlinarja dobrimi spričevali, iščem za takoj Popo-vlč, Križe na Gorenjskem. 17450-1 Postrežnico (služkinjo) sprejmem takoj. Karadžičeva 10. pritličje v Koleziji. v 17606-1 Zobotehniško praktikantinjo iš&em. Po možnosti iz bližine talca. Dr. Herman, ialec. 17 o*40-l Izurjene šivilje na šivalnih strojih sprejmemo za triko perilo. — Mela. šmortinska 10. 17632-4 Pridno učenko pošteno. za dežnikarski obrt. po možnosti z znanjem nemščine, sprejmem. Nastop takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Jos. Vra-njek, Celje. ^ 1704)6-1 šoferja štiritonskiim tovornim avtom. mlajšega, za stalno vožnjo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen«. 17650-1 Poslovodjo mešane stroke, sprejmem v večjo trgovino z večjim zneskom, ki bi bil obenem tudi družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro • Strokovnjak«. » 17574-1 Službe išče Vsaka beseda ofl par; iavek 3 Din za lajanje naslov« 5 Din najmanjši znesek lž Din. Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, želi premeniti službo v boljšo večjo trgovino. — Eventuelno prevzame vodstvo podružnice. Zmožen večje kavcije. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dober trgovec«. 17237-2 Slovenka absolventka trg. akademije v Beogradu perfektna francoščine, nemščine, arbo hrvaščine, išče službo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana-Beograd«. 17466-2 PodzastopnEke(ce) Prodajalce(ke) za prodajo dobrega edinstvenega preparata.. ki ga \sakdo potrebuje, sprejmem za vso drav. ban. Ponudbe pod »Dober zaslužek« »a ogl. odd Jutra 17566-5 Inteligentno dekle samostojno, fino. išč* »Juž be oskrbnice, kuharice ali kaj sličnega. Gre tud: iz ven Slovenije. Cenj. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Fini ljudje« 17367-2 Natakarica poštena pridna, zanesljiva, išče službo v večji gostilni ali restavraciji v trgu. ali prometnem kraju. Nastopi tikij ali pozneje. Ponudbe na agi. odd. Jutra pod »Za nesljiva štv. 567S«. 174*1-ž Absolvent trgovskega tečaja s 4 razredi srednje šole. Išče primernega zaposlenja Naslov v vseh poslovalnicah Jvtrs 17232 2 Kot kuharica ali oskrbnica. Iščem službo do konca avgusta — Naslov v vseb posloval nloah Jutra 17251.2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vošč nem ščine, več let poslovodja podružnice v večjem letovišču. sedaj odslužil vojaščino. prosi službo. Najrajši v mannfakturi ,!i gn lamteriji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17491-2 Šivilja gre na dom za vsakovrstno šivanje brez kritike. 1i5—20 Din. Pismene ponudbe na osrl. odd. Jutra pod -Zlate roke«. 17i89-2 Trgovski pomočnik verziran v veletrgovini z mešanim blagom, pošten s 51etno prakso pri ugledni ! tvrdki,; želi premeniti služ-' diščnlka. hišnika, čuva-bo Ponudbe na ogl. odd. Ja ali kaj sličnega. ta-Jutra pod značko »Zanes- koj ali pozneje. Ponud- Kdor ml preskrbi stolno službo suge ali pri mestu, ali državno, dobi nagrado 5000 Din Naslov v vseh pas ovanlcah Jutra. 17540-2 Oženjen kavcije zmožen. Išče službo blagajnika, ekla- Ijiva dobra moč«. 17217-2 Starejša gospodična perfektna v nemščini, želi lažj-ega pisarniškega name-ščenja 16. avgusta ali 1. septembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17316-2 Dekle z dežele želi vstopiti v službo, najrajši kot pomočnica v gospodinjstvu. Zna tudi nekoliko šivati. Marica Kump, Obrh. Dragatuš. 17330-2 be na Anton Klevišar, Sela pri Rotežu 11, p. Mali Slatnlk pri Novem mestu. 17447-2 Gospodična z malo maturo ln Go-razdovlm trgovskim tečajem. Išče primerne zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaposlitev 1936«. 17435-2 Orožniški narednik v pokoju, s sodno pisarniškim ln zemjiško-knjlžnlm Izpitom ter daljšo prakso v odvetniški pisarni, vešč strojepisja in koncepta v slovenščini, nemščini ln Vzgojiteljica otroška vrtnarlca z večletno prakso z zna- j .srbohrvaščini, išče me- njem slov. srbohrv.. ;Eto. — Ponudbe na ogl. nemškega Jezika in gla odd. Jutra pod »Vesten sovirja išče mesto k boljši rodbini. Cenj. po. nudbe na ogl. odd.. Jutra pod »Ljubim de- co«. 17394-2 Slaščičarski pomočnik res dobra, moč, išče me- Din. Gostilno tudi prodam. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štev. 1«. 17550-1 Gospodično ki obvlada slovenščino in nemščino ter je vajena otrok sprejmem k 2 otrokoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.^^ ^ Stalno službo dobi kdor razpolaga z Din 5 do 10 000 Tudi pridni delavci' pridejo v poštev. Ponudbe pod »Industrl-1a« na ogl. odd. Jutra. 17509-1 Plačilno natakarico za Ljubljano. Iščem. — Ponudbe pod »Plačilna« na ogl. odd. Jutra. 17508-1 Služkinja zdrava, krepka (starost od 22 do 32 let), ki zna popolnoma samostojno dobro kuhati in bi o-pravljala sploh vsa gospodinjska dela ter dela na domačem vrtu. z dobrimi spričevali, dobi službo pri tričlanski družini v Ljubljani. — Zanesljive ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Varčna ln zanesljiva.« 17492-1 Gospodinjo boljšo, mlado, inteligentno, z nekaj kapitala išče starejši, neodvisen gospod. — Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Promet«. 17673-1 Starejšo gospodinjo s kavcijo, sprejme takoj mahjna družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17677-1 Mlinarja pridnega, poštenega, samostojnega v valjčnem mlinu, sprejmem. Franc Drofenik. Poljčane. 17573-1 Izložbenega aranžerja samostojnega, ki je obenem dober prodajalec ter v ma-nufakturni in modni stroki, popolnoma verziran, sprejele tvrdka Valentin Hlad in, i^elj«. 17639-1 tra pod »42«. 17374-3 Gospa išče službe pri starejšem gospodu kot gospodinja. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinjstvo«. 174G2-2 Natakarica pridna, poštena, zmožna šivanja, želi službe Iti. VTII. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17419-2 Solidno dekle kuharica, ižSe službo pri strogi in snažni gospodinji. Gre tudi k bolniku. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vrt mora biti«. 174)85-2 Služkinja vajena vseh hišnih del in vrta, iš6e m-erto za takoj ali 16. avgust najrajši na deželi. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Kamorkoli«. 1764(1-S Gospod srednjih let s kavcijo, išče službo in-kasanta ali slu«je. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 176612-2 Vdova zmožna šivanje perila, žeii službo hišnice v kakeim mestu Slovenije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1764S-2 Strojnik prvovrstna moč. z večletno prakso, i-zučen strojoo-klju-čavničaTskega obrta, išče primerno zaposlitev. Ponudbe pod značko »Strojnik« na ogl. odd Jutra. 17655-2 uradnik«. 17451-2 Absolventka realne gimnazije in abituri-jeintskega tečaja, išče službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Sposobna«. 17675-2 Potnik tvornice svile s svojim avtomobilom, dobro vpeljan pri zelo dobrih trgovcih po Hrvatski, Hrv. Primorju. Slavoniji. Dalmaciji. Bosni. Liki sprejme zastopstvo moškega perila ovratnikov in kravat. Hitre ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Potnik«. 17375-5 Velika zavarovalna družba šče rajonske zastopnike ce) za specialno zavarovanje na življenje z majhno mesečno premijo v vseh mes'ih naslednjih banovin: dravske savske primorske hinavske in uprave mesta Beograda. Ponudbo na Pn-blicita«. Zagreb pod 43036. 17342-5 (D, at ene* (fe) Dvoje Izložbenih oken Mo ugodni ceni. Egidij Lampič Vaše štv. 31. p. Medvode. 17*»-39 Lokomobilo Lanz 38 ps. po ugodni ceni prodam. Opekarna Pavlin in Sraj Radomlje. 17396-39 Mesarske stroje na ročni pogon , znamke •»Kvečna« in »\Volf« kupim. Popič Pavel, Stari trg, Slovenjgradec. 173!)2-39 Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalno mizo masivno, hrastovo, skoro novo, poceni prodamo. Kaslov v vseh posova-nicah Jutra 17528-6 lisis Moško in žensko kolo prodam. Urdih. Dolenjska IS- 17525-11 Beeeda 1 Din, davek 3 Din za šifro a-Ii dajanje naslova B Din. Najmanjši nesek 17 Din Prodam več različnih knjig leposlovne in znanstvene vsebine, romane v raznih jezikih. Soška 18, KoIezi;a. 171)3.1-S (malim Beseda 1 Din. davek 3 Din xa šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Di n 2 narodni noši moško in žensko pristno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17517-12 PHdvm Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova C Din. Najmanjši znesek 17 Din Slive in hruške *agonske količine poceni in točno dobavlja Franjo Sope«- Hrastnik. Zahtevajte ponudbe. 17UJ6-33 Ljutomersko belo vino dobre kakovosti, lastni pridelek 1935 27-38 hI iz me- | šanega žlahtnega nasada i nodan iz kleti vinograda. ' Ponudbe na ogl. odd. Ju- j tra pod »Vino« 17480-33 Grozdje smederevka, julijski muškat. celibar, pošiljam od dO kg naprej brzovozno franco Vaša pos.aja po povzetju. Naročite še danes. Slavko Ctrne Srr.e-dcirevo. Ved. klub. .7186-33 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 I>in Žrebea amerikanske. polnokrvne pasme, 1 in pol in 3 in [>ol leta stara. bra"a. enak-e barve od očeta »Coragie«. prodam ev. tudi proti zameni dobrega sortiran, umskega vina. — Josip Mule. Ruše. 17319-27 Psa in psico 10 mesecev stara, angleške pasme .'Zwer?buIdojrg') in t psa (angleški seteri 3 mesece starega, predam po ugodni ceni. Josip Devetak. Ljubljana, Ro-žna dolina. Cesta V., S t. 17. 37568-27 Šivalni stroj ž-enski. malo rabljen, nemški fabrikat šiva naprej in nazaj, po ugodni ceni na prodaj. Vesta. Kolodvorska 36. 17306-59 Elektromotor za trofazni tok 380/200 V, 0) KS, prodam ali zamenjam za močnejšega 12—15 KS, s 1450 obrati v minuti. Pilorna I. Figa-r Ljubljana-Voenjakova 6. 1679-39 Šivalni stroj pogrezljiv, popolnoma nov zaradi selitve v inozemstvo naprodaj za Din '2.600. Naslov v vseh posiovalni-cah Jutra. l7o86-:» Pletilni stroj št. 12—100 cm, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 17526-29 Pletilni stroj skoro nov, štev. 8-60 se zamenja za štev. 5-50 ali 60 cm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilni 5« 17516-29 Bes-da ! Tin. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štedilnik dobro ohranjen, kupim. J. M. Medvedova c. 36. I73j7-7 Ernemann Liliput kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17110-7 Nekaj sto buteljk rabljenih, kupim. Ponudbe "a naslov: Fran pr''-tol'. Tržišče. 17 «1!-7 Kapital Beseda 1 Dm, davek S Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - Javlja, da jemlje do prekHoa t raSun tope« HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice ta Ljud A« posojilnic«. M»-16 Ureditev dolgov potom sodnih in lZ7en sodnih poravnav Nasveti t fconEurznlti zadevab tn vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske re viri Je. sestava in aprobaclja bilanc. Preskroe kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln piasiranje tstlh Vsi t>osll Kmečke zaščite. Sdina fconoesionlrana komercialna nišama LOJZE Z A J C jjubljanu Gledališka ui 1 Telefon 38 18 ?4 If Posojilo dobijo državni, samoupravni ter upokojeni uradniki brez porokov proti zaznambi na pre. lemke. Dopise na: Po. verjeništvo Gradjanske dion. štedlone Darovar .jubljanai, Tyrševa c. 53. Za pismen odgovor priložiti Din 3 v znamkah 17559-16 Poravnave plačan ja dolgov posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, naložbe kapitala (tudi hranilnih vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi, knjigo vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 7. (Za nsmena pojasnila znamke.) lt® 42-16 Posojilo Din 100.000 išče večje podjetje proti vknjižbi. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Intabulacija«. 17200-16 Hranilne vloge vseh hranilnic in posojilnic vnovčujem po najvišji ceni in proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. — Priložite znamke. 203-16 Družabnika s 35.000 Din iščmn za trgovino mešanega blaga. — Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Družabnik«. 17201-16 Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planinšek a-g. bančnih kredit, poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. štev. M/I. 17356-16 Družabnika sprejmem v svrho povečanja obrata. Ponudbe pod »Testenine« na ogl. odd. Jutra. 17362-16 Vložna knjižica Udružene banke d. d « 43 — 50-.000— nominale s« kupi. — Ponudb? pod štev >->3584« na podr. Ju tra Maribor. 17297-16 Gospod 4 000 Din me^r*^ dohodkov, išče 40 do 60 let staro žensko z večjim kapitalom kot dru. žabnlco. Dopise na podr. utra v Mariboru pod »Tudi ženitev«. 17"99-16 Povečevalni aparat za Leica format boljšt, kupim. — Ponudbe pod »Contax« na ogl. Jut-a 17231 7 Otroški voziček in zožljlvo posteljo, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na ogl. odd Jv-tra. 17524-7 National rrgtstrre.no ga.ino. sVvro, kup'm. Ponr •-'*>*• na og odd. •Ni'1"'D3« 1753 4-7 P;an^ ^VuMma >iht*;t i jnncnnamnnnnL □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ uspehov ua □ □ □ □ □ □ □ en oglas □ □ □ □ □ □ Q uDLjlaJLajLji 1»' JUTRU" □ □ 3DCDCDDD Kompanjona (ko) samostojno trgovsko moč lš'-em. Potrebno 30 000 Din Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tekstilna«. 17277.16 Kompanjona! vlogo I.^.TO do 1'50.'K>0 D'n. sprejmem v sijajno uspevajoče podjetje za-adi ra-zširjen.Vi. Ponudbe na ogl. odd. .Jutra pod • Brezhibna eksistenca«. Družabnika išče manufakturna trgovina v sredini m» st;i aa zelo prometni točki. I ismene ponudbe na ogl. odd. Jutra ix>.i »Zelo ugodno«. 17!«7-If •■vi^nti kom eavod »liribo' <\l<"!S8ndrov» !0 i?vršuie n« tup In procialr JRANI! NTP KN-ItZU /seh ■a-narnit kIsovot H"- ' name 17678 ir D ažbf. tramov Začasna dr/avrn n 'rava ;t i ■ ■)!'■ k* Ljlib I ja ni ra7p:sii;e pismeno dražim cca 3IV>' |ilni tramov li-o agon straža |>ri Novem mestu >. a dni 7 (ivittiv- Podatka 'n pogoji na razpolag1' pr: gornji upravi. Ljubi j na. Aleksandrova i/T I in ski upravi Straža .67U6-32 Obrt * Prostovoljna javna družba Dne 18. avgusta '036 ob 11. uri se vrši prostovoljna javna dražba enonadstn p; e vile na Bledu št. Ili5. — Vila je enonadstropna, opremljena z davčno ugodnostjo za 20 let. leži oJi glavni cesti in ;ma majhen vrt. Izklicna cena je Din 83.f) <1. kavcija 1 n Lokal v Ljubljani ali Jesenicah iščem za trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■Moda«. 17103-10 Trgovino kratkega blaga v Ljubljani takoj oddam, tudi brez za-lo-ge. Pripravno za začetnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra |iod »Dobra točka«. 17114-10 Trgovino oddam zaradi prevelike zaposlitve na jako prometnem kraju, pod ugodnimi jogoji. Resni reflekt:intje naj pošljejo dopise na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 17 -700«. 17471-19 Dobro vpeljano trgovino s trafiko, ob glavni cesti Maribor - P uj. zraven še vinograd v Haloza-h. prodam. Ponudbe pod »Trgovina na ogl. odd. Jutra. 17-J08-19 Lokal 'a bran:ari;o. mlekarno ali drugo obrt. na prometni točki takoj [oceni oddam. Tyrševa 98/1. 17396-10 Brivski sa'on v večjem trgu. brez kon kurenee. prod'im. Dobra »ksistenca. Dopis-- ria ogl. odd. Jutra pod »Bri-nira •. Mlekarno oddam 7„aradi preselitve v svoje. Naslov v v s h poslovalnicah Jutra. Mleka »*n o komfortno. pr>iir"a "no tudi za delik-vJeso ali d-rugo. na fe!o prometni točki, zaradi hnlp-ni takoj ugodno pro-,l,i Na sir; v v vs h poslovalnicah Jutra 7616-19 Gostilno d bro vpe'Jano. na ze p-ometr e*n kraju v Liub'.n.T»1. oW'.tn v na >m f>'i na ra^-m. Ce--V'n« ponudb" na ogl. -Id Jutra pod S'fTo: ••Potrebni kapit?' 12 000 Din 1761719 Lokale z« trgovino, obrt, poceni oddam. Emonaka c. 2. 17®5h1S Lep lokal za špeoertjo ali buffet, ln stanovanje, skupno oddam, ob Tbyrševl c., polzve se I. Plgar. Vo6-nJakova 6. 17570-19 Cešnjevo spalnico novo, prodam. — Ogled: Stani trg št. 9/LLI pri S. B. 1756L1B Lokal oddamo za november — Drogerlja Hermes. Miklošičeva c. 30. 17502-19 3 velike prostore za pisarno, oddamo. — Drogerlja Hermes. Miklošičeva c. 30. 17501-19 V Celju na prometni točki takoj odam na novo preurejen trgovski lokaj s stanovanjem. Lebič Josip. Mariborska 28, Celje. 17043-19 Pisarno na Aleksandrovi estf prit lčje. te efon uveden, najemnina nizka, blzu pošte, okno na ulico, oddamo. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 17527-19 Gostilno na prometni točki v LJubljani oddam takoj v najem, oziroma prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17531-19 Trgovino mešanega blaga oddam takoj zelo ugodno. Lokal z novim inventarjem teir lsob-nim stanovanj-em se nahaja na prometnem kraju Ljubljane. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za podjetnega trgovca«. 17 modno trgovino * •entru : j ubij uric na pro me* ni to*ki iščem — Ponndbe na og'.. odd. Jutra pod >Svet'o«. 17615-19 Mesarijo - Ljubljani oddo.m Me-e'ni promet 30 000 Din R?nt,nbi'no hišo do Din •400.003 kupim Gabre-nja. Florljanska u'loa,. 40. 17820-19 Hišo f 6 sobami dve kuhinji, tlva kabineta, elektri-.a, :let, velik vrt. pod Po-tor em. prodam za, Din 95.003.— M. Kranjc. Sp. Rad -anje 6. Maribor. 17271 20 Lepo stavbeno parcelo na Ježici, prodam poceni. Naslov v v»ih poslovalnicah Jutra. 17-187-30 Dvostanovanjsko hišo po eg narodne šo'e v Zg. Šiški št. 237. prod-m. — Vee se izve pri Javor-šku. Zg. Šiška. Alešev-čeva c. 119. 17565-20 Hiša •dvostanovanjska z velikim vrtom ob vodi. naprodaj na Opekarski c. 49. 17443-20 Parcelo cca 600 mi. eventuelno ••nodružinsko hišo. kupim. Ponudbe pod »Navedba lege in cene« na ogl. odd. Jutra 17551-20 Hišo z gostilno in vrtom v Mariboru zaradi bolezni prodamo ali zamenjamo za privatno hišo. — Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Hiša z gostilno«. 17372-30 Hišo z lepim vrtom v bližini centra Ljubljane, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17158-20 Posestva — hiše vinograde od 30.000 Din naprej Gostilne, trgovine graščine, vile prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 38. 17104-30 Posestvo z zemljiščem, proda-m v no-vrirn območju Ljubljane Vič, Brdo 38. 17433-30 Moderen hotel z restavracijo v gla-sovitem morskem kopališču, s tridesetimi komfortnimi sobami, tekočo vodo, liftom, kopalnicami veliko restavracijsko dvorano, teraso, izvrstno idoč, popoln-oaia nastanjen z odličnimi domačimi in inozemskimi gosti. zgTa-jen tik morskega kopališča na kompleksu z iglastim drevjem v izmeri 3.0.10 kv. metrov, [irodamo zaradi težke bolezni lastnika za 1,750.000 dinarjev. Hipotekami dolg se lahko prevzame. Serioznim kupcem daje informacije: Poslov niča Pavlekovič, Zagreb, Ilira 144. 171116-20 Tovarno trikotaže prvovrstno uvedeno, rentabilno. z eloktromotornim pogonom, s štiri in dvajsetimi najbolj dovršenimi stroji, velikimi komfortnimi tovarniškimi prostori (ca. 500 prost, metrov) prodamo zaradi smrti las'.nika z desetletno najemno pogodbo za 333.000 dinarjev. Mesečna najemnina samo Din. 1.500.-: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144. 17406-30 Hišo pripravno za gostilno, blizu postaje ali tovarne, kupim. Plačam v gotovini 50 do 60.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 60.-000«. 17577-30 Hiša na Laškem solidna stavba, za trgovino pripravna, 3 sobe in lepo skladišče v pritličju, 5 sobic zgomj, lep vrt, naprodaj. Pojasnila: odvetnik Dr. I Vrečko. Oe'i«. I763S«> Trgovska hiša v centru ob tramvajski progi, z velikim lokalom in dvema skladiščema, ugodno naprodaj. Informacije pri dr. Žužek. odv. Miklošičeva cesta 28. 17096-S0 2 hiši v Porljanski ulld. 2 na Doenjskl cesti, zelo u-godno prodam. Pojasnila Bo ha Ivan, B elweisova 3/TV. 17533-20 Nova hiša unonadstropna. rentabiJna, severna stran Ljubljane, 5 minut do tramvaja, poceni naprodaj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobor zrak«. 17650-30 Hiša enonadstropna. z vpeljano pekarno, dvema stanovanjema in veliko njivo v neposredni bližini Celja, — ugodno naprodaj. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Hiša 79«. 17647-30 .— Kupci - prodajalci posestev stanovanjskih ln trgovskih hlž. vil. hotelov. pekam žag. mlinov. gostiln. Itd. Obiščite ob priliki poseta mariborskega tedna Posredovalnico Ivan Godi-na, Maribor. A'etksandro-va cesta. 30. 17681-20 Novozidana hiša v Zg. Radvanju prt Mariboru naprodaj. Cena 18.000— Gracej Blaž. 17676-20 Dvostanovanjsko hiše z elektriko ln vodovodom, k'et. hlev ln 800 m vrta. Bršljln 10. Novo mesto, prodam. 17538-20 Hišo z gospodarskim posTop-jem, ve.ikim vrtom, aa donosni kom ln stavbenim prostorom, prodam. V plačilo se prejmejo hranilne knjige Mestne hranilnice Maribor. Studenci pri Mariboru, 8o-kotaka 42 17674-20 Visokopritlično hišo novo, z ograjenim vrtom, poceni prodam. V LJubljani, Prisojna ul. 5. Polzve se v gostilni. 17619-20 Parcelo koncem Opekarake ceste 1300 m: prodam po Din 14.50 kv. m. Polzve se: Cesta v Mestni log 33., Pri Hočevar Alojziju. 17614-20 Dvodružinsko hišico z vrtom, primemo aa upokojenca, prodam Din 69.000. Polzve se v gostilni prt Urban čku. Stožlce. 17613 20 Hišo št. 31, v Rogatcu, blizu trga ln cerkve, prodam. Stlrl sobe. 2 kuhinji. 1 mehanična. 1 obrtna delavnica E ektrična luč ln moč. vrt, gozd. Vzamem knjige dobrih denarnih zavodov. Cena 80.000 Din. Roj ko Maribor, Ljudska samopomoč. 17679-20 Besedo 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Penzijon v gradu Kušer, Vitanje za Din 30 do 32 dnevno. Najboljši gorski zrak, i-asnl smrekovi gozdovi -opališče. elektrika. Izle-1 v Pohorje. 1730-38 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje v centru s pritiklinami, oddam takoj. Pismene ponudbe no ogl. odd. Jutra pod »Oddam takoj«. 173S3-31 3-sobno stanovanje x vsem komfortom, oddam v novi hiši zraven gostilne »Pri Kmetu« šiška. 17314-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, komfortno, •ddara avgusta ali septembra. Streiiška ulica 22. 17146-31 Enosob. stanovanje in veliko delavnico takoj oddam. Poizve se Dravi je št. 78, Kogovšek V. 17310-S: Trisobno stanovanje v središču mesta, ugodno oddam. Lepe, suhe in zračne sobe z vsemi pritiklinami. Informacije v trgovini R. Miklauc, Pred škofijo. 17438-3: Stanovanje 2 sob kuhinje rn ]»riti>klin, oddam takoj. Rožna dolina V/31. 17461-21 Dvosob. stanovanje oddam v vili maJoštevilni boljši stranki takoj aJi septembra. Cesta v Rožno dolino 24. 17«:e-2ll Dvosob. stanovanje komfortno, v novi hiS blizu tramvaja, odam v Rožni dolini. Cesta XIX. 1& 17660-3! Dve trisobni stanovanji oddani. Breg 20. 17638-31 Dvosob. stanovanje v prvom nadstropju nove hiše, lepo, »oinčno. suho, v Zg. Šiški poceini takoj oddam. Pojasnila: Suša, Kolodvorska 6 (dvorišče) 3.—i. 176>1-31 Lepo samsko stanovanje s kopalnico in ostalim kooi-fortom v novi hiši, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna oseba«. 17661-31 Trisobno stanovanje komfortno, kabinet, kopalnica, oddam takoj. StreJiška ulica 34. 17664-21 Dvosob. stanovanje sončno s pritiklinami. oddam v. vili 1. novembra Elektrika, parket, p lii. vrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 17621-21 Enosob. stanovanje oddam mirni stranki. — Parket elektrika. Gllnoe c. XIII. št. 6 17629-21 Dvosob. stanovanje s pritlk tnainl- oddam v I. nadstr. za Din 350— mesečno. Zg. Šiška 205. Po eg gasi nega doma. 17683-21 Dvosob. stanovanje s kablnetsm ln pritiklinami oddam za november. Ogled od 10. do 13. Langusova ul. 17. f Mirje). 17626-21 Enosob. stanovanje s kabinetom, oddam 1 sept. PleterAnlkova 26. 17618-2 Lepo štirisobno stanovanje sredi mesta. na enem najprometnejšlh ln najlepših kmjev LJub Jane. svet'o, zračno, z vnemi prltlklnaml. oddam 1. novembra. Interesenti si 'ahko og edajo stanovanje vsak dan od 10. do 12. ln od 17 do 18 Naslov v vseh posloval-ncah Jutra. 17536-21 S..' I' .^-N: ip — Mmmm NajcenejSI aparat za mali format z vgrajenim daljinomerom — m to od tovarne Zeiss Ikon zaščitenim daljinomerom s premičnimi prizmami (Drehkeil-Entfernungsmesser) je Super Nettel z objektivom Zeiss Triotar 1 : 3, 5, ki stane Dm 2.900., a v novi izdelavi s kro-miranimi kovinskimi deli z objektivom Zeiss Tessar. Aparat Super Nettel je zaradi svetlobno močnega Zeissovega objektiva, kovinskega zaklopa na razporek z 1/1000 sekunde in drugimi prednostmi posebno prikladen za vse amaterske, a zlasti za športne posnetke. Vaš trgovec Vam bo rad pokazal ta odlični in precizni aparat. Mojstrski posnetki z aparatom Zeiss Ikon, Zeissovim objektivom in filmom Zeiss Ikon. Vilo z vsem komlortom o kraj sv. Jakoba. vzamem v najem. Nas'o,r v vseh poslovalnicah Ju-17534-21 Trisobno komfortno stanovanje solnčno. oddam z novembrom v vili Aškerčeva 5. 17537-21 Trisobno in dvosob. stanovanje oddam s 1. septembrom oddam. Cena ugodna. — Novi trg 1, 17665-21 Dvosob. stanovanje kabinetom, komfortno, v šentpeterskem okraju ln prazno sobo. oddam s 1. IX. 1936. Naslov v vseh posJovalnlcah Jutra. 17444-21 Sobo in kuhinjo ddam blizu nove r mize. Naslov v vseli posl. Jutra. fl-No-vemb-sr«. Stanovanje 2-S sobno, v biržkzž af? t centru išče 4 članska im-žina za november. Po dogovoru stanovanje renov«-ram. Pooudbe pod »Stalen najemnik. točen pdočaiik« na ogi. odd. Jutra. 17390-83» Dvosob. stanovanje komfortno z vrtom. ISče maločlanska rodbina za takoj, najraje na Mlr-Ju. Ponudhe na ogL oddelek Jutra pod »R&-den plačnik«. 17504-23.a Stanovanje soba ln kuhinja, mofcno s kopalnico. Iščeta zakonca brez otrok s prvim septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Snažna stranka«. 17515-21A MRBAHOVEC ' "t'-.-.""' 'r-C- >' P LAN INKA .ČAJ - Stanovanje oddam v KollzeJsM 17 /n. 17554-21 Dvosob. stanovanje pritlkllne. vrt takoj od. < vn mirni stranki. Sto-žice 132. mesto Ljubljana ob TyrSevl c. 17295-21 Krasno stanovanje komfortno. 4 velike sobe. samo mirni ln boljši stranki takoj oddam. — PoJasl a: Napoleonov trg 7/n.. levo 17562-21 Trisobno stanovanje komfortno, prenovljeno oddam takoj v I. nad-str. Le-podvoraka ui. 80. KMB^ai ŠVICARSKA MLEKARNA, SOMBOR, dobavlja vsak dan v poštnih paketih Ia, čajno maslo v blokih po 5 kg in v komadih po % kg po Din 21.—, Ia. ementalski sir v kosih po 5 kg m več po Dm 20.— za kg od Sombora, proti povzetju. Obrnite se neposredno na Švicarsko mlekarno — Sombor. [GLASBILI)1 Ippiznana cSo odo i ______;jKiro _ KDt NAJPOPOLNEJŠA in KRALJEVNI DVORNI DOBAVITE^ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠHJALNA TVRC P. SCHNEIDEI IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASBENIK PRITEKUf ZftGREB.TiikolicevauLlO Vtoline^od l)in?1r7wwQ0p| Havajske Mandoline., - 98.- ^ l^Sffife Harmonike • - 75.- • | najcen^e. | ZflHEffiJE atfflS Sobo otiuu Besed* 1 Dk, dar«k S Din u Siifro aH dajanje naslova fi Sin. Najmanjžt sneeek 17 Din. i 'Majhno sobico -ijjriDo k Hata, s dobro Prazno sobo s souporabo kopalnice, takoj poceni oddam v neposredni bližini banske uprav«. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17441-23 5oi Joom£o hran« oddam x>-Ikimanu goopodo. Naslov T ■neh poslovalnicah Jutra. 17'»4-26 Veliko solnčno sobo ©ddiun sostanovalki ali dvema mlajšima dijakinjama. Kaslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17316-28 Opremljeno sobo •li 'ararao, lepo, solnčno, s posebnim vhodom, poceni odd» Bajdia, Štepanja vas Sterv. 76. 37383-33 Skupno gospodinjstvo nudim boljšemu, dobro-Bitulranemu gospodu — Ponudbe s polnim 'naslovom na ogL odd. Jutra pod »Miren, udoben dom«. 17436-23 Sabo opremij-ftno z ax> aH dvema posteljama, oddam takoj boljši oeebi v Mossoh. Poljska pot 29. rrano-23 2 veliki sobi »retli, 8 oentralao kurjav«, »ouporabo kopalnic«, za pihamo ali ordinacijo, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Oentor avgust«. 16457-33 Samsko stanovanje ▼ -rili solnčno, aeiparirai ▼hod s stopnišči, zelo mirno, opremljeno, uporaba telefona, oddnimo solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17430 ?3 Gospodično ■prejmem v lopo, čisto wVbo in v vso oskrbo po ugodni eeni. Miklošičeva 15/IV., v v vsuh poslovalnicah Jutra. 17648-23 Peč za ogrevanje ld se nalaga enkrat dnevno, po vzorcu »Kraljice pečic, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjes na«. 17436-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam. Cesta SO. oktobra 36, pritličje levo. 17417-::3 Opremljeno sobo prijazno in mirno oddam poceni 1 ald 2 osebama, Reber 7. 17400-23 Prtnio sobo rraiM, s »poln telefona ▼ oeotrumu, oddam po ugodni oeiai. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 17400-33 Opremljeno sobo solnčno, poaeiben vfcod, parket hi elektrika, oddam solidni stranki. Na-slov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 17407-33 Separirano sobo takoj oddam eni a l dvema osebama. Nunska. 3. 17558-23 Lepo sobo z dvema posteljama oddam takoj. Cesta 29. oktobra (Rimska, c.) 2. II nad. 17445-23 Opremljeno sobo takoj oddam v hiši, Jegličeva cesta 5. 17568-23 Prazno sobo oddam. Cerkvena ul. 19, s. 1. IX 1936. 17552-23 Sobe išče Beseda 1 Dtn, davek S Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi zneeek 17 Din. Opremljeno sobo i v®0 oekrbo, v Spodcjl Šiški, najrajši t bližini gor. kolodvora, Iščeta dva mlada piofesionieta. Ponudb« aa ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna plačnika*. 17602-33* Stanovanje t domačo hrano in veo oskrbo pri vdovi ali ločenki brez otrok, išče trgovski potnik s stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno življenje, točen plačniki. 17406-čRa Opremljeno sobo veliko zračno, solnčno, ne-pritlično, s strogo »eparira-nim vhodom, zlasti v okolici Bleiweisove aK Ple-teršnikove ulice, išče miren zakonski par s 1. septembrom. Ponudbe pod »Za stalno« na ogl. odd. Jutra. 17633-28a Čitatelji inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in^ poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Lepo Lepo sobo a posebnim vhodom, oddani. Jegličeva 5. 17662-23 Sobo prazmo ali opremi J eno. odam takoj 2 osebama-Idrijska ul 6. 17612-23 Lepo sobo takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh po6 ovalnlcah Jutra. 17610-23 Opremljeno sobo t posebnim vhodom oddam v vili. Nas ov Rlb-ul. 16, Moste. 17611-23 Prazno solnčno sobo e neparlranim vhodom, oddam mirni straniil, brez otrok. Ogled od 8. do 10., Novi trg 5 TI. ievo. 17625-23 Lepo opremljeni sobi B eno oziroma dvema posteljama, takoj oddam souporaba kopalnice, poseben vhod. tekoča topla ln mrzla voda. Informa-Slje Vldovdanska c. 24. 17627-23 sobo odda uradni-ci ali dvema dijakinjama iz boljše družine, z vso oskrbo, gospa, ki je sama. Cesta 20. oktobra 2/TI vrata 18. (Rimska cesta.). 17385-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, 'elektriko, svetlo ln zračno. oddam. Stari trg 31. H. nad. 17548-23 Separirano sobo samsko ali pisarniško, oddam za avgust v »-Grafiki« poleg glavnega kolodvora. Pojasnila: pisarna »Grafika*. 17388-28 Opremljeno sobo g poe&b. vbodom oddam v oentru. Naslov v vseh posl. Jute. 17194-29 Strogo separirano sobo oddam 1 ®S 3 osebama. Kariovška c. 2/IH. 174127-33 30 lil vina belega ln rdečega, lastnega pridelka lz sloveče bojniške gorice, proda Janko Karlovšek, Smar-jeta, Dolenjsko. 17292.23 Opremljen kabinet e posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicami Jutra. 17235-23 Opremljeno sobo aH prašno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17493-23 Sobo lepo, posebni vhod, kopalnica v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 17547-23 Sobo pntroo ali opremljeno, g posebnim vhodom, oddcm. Stari trg št. 9/HiI pri S. B. 17582-23 Solnčno sobo krasno, z balkonom in novo opravo, oddam 1. septembra v Kocenovi ulici 9. 17583-28 Sobo opremljeno aH prazno, oddam enemu ali dvema gospodoma. Soba je lepa, č»pta, g posebnim vhodom. Lahko tudi z vso oskrbo. Gosposvetska e. 16/11. 17587-33 Pisarniško sobo takoj oddamo. Drogeri- ja Hermes, Miklošičeva C. 30. 17503-23 Veliko prazno sobo oddam. Novi trg 4/n. 17529-23 INSERIRAJ V „JUTRU" STROJEGRADBA (ZNANOST O POGONU, ELEKTROTEHNIKA) AVTOMOBILSKA IN AVI J ATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO. Potrebujemo vešče kovaške delavce mojstre za delo na norcih (Federhammer), prvenstveno one, ki znajo kovati vsa črtala za pluge in ostale dele, kakor tudi one, ki znajo strokovno montirati pluge. Ponudbe s pogoji je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fabrika plugova«. Dve gospodični iščeta cenen o sobo. Ponudbe na Peterca, Rožna ul. 27. II. 174W-33a Sobico preprosto, išče mirna gospodična. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. 17546-23a Prazno sobo s posebnim vhodom. Iščem za 1. sept. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod značko »Lahko tudi periferija«. 17519-23a Dva solidna gospoda Iščeta lepo snažno ln zračno sobo. Po možnosti na Mlrju ali v bližini Bleiwe!sove ceste. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Solidna«. 17535-23a Dopisi Vsaka beseda 2 Din; davek S Din, M šifro ali dajanj« naslova 6 Din, najmanjS znesek 30 Din. Starejša gospa preprosta, prosi boij&ega oepoda, d« ji pome-gi. — eoudbe na ogl. odd. Juta pod šifro »V težkočah«. 17569-34 Davčne zadeve pritožb« prošnja m o- 3ročno odplačevanje odpis itd: Davčna poslovalnica Ljubljana. Se. lenburgova ul. 7/L 17544-31 Dama v svet'1 obleikl ter družbi gospoda, M Je vstopila v cestno železnico ob 7. uri zvečer pred gl-kol. ter pred Evropo prestopila za št. Vid, naj bagovoli sporočiti sestane« na .»gl odd. Jutrfc pod »Blondlnka«. 17556-24 Dečka FtSU 16 mesecem zdravega, oddam za svojega. Greti Šuler, Cesta na Dobravo 1, Celje. 1764i2-':!4 NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-_ nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko ^TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Kariovška cesta Si. 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26 KSILOLITNI TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL" LJUBLJANA, Tyrševa 36, tel. 27-16 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 20 Din. Gospod 30 let star, lastnik veijega industrijskega podjetja, poroči takoj damo s premoženjem. Potreben kapital oa Din 200.000 za povečanje obrata. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Sim patičeo«. 17332-35 Simpatičnega Srba želim poročiti. Ponudbe na ogl. o-ld. Jutra pod šifro »Slovenka«, 17-MO-35 Dekle 32 let, i večjimi prihranki, dobra gospodinja, želi poročiti nižjega stalnega državnega nameščenca, bolj visoke postave, starega 32 do -40 let. Nea-nonimne dopise pod »Srečna bodočnost« na podružnico Ju-tra Maribor do 9; avgusta. 17380-35 Tončko 1935 ki je pisala 1. oktobra lanskega let«, prosim, da se oglasi neanonimno pod »Mirno življenje« na po-dnižnioo Jutra v Mariboru do 9. avgusta. 17381-25 Gospodična 11 boljše družine želi dopisovanja z značfljnim. bolj-iim uradnikom, starim od f5t—$2 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Srečni slučaj«. 3731/9-25 Kmečko dekle grodnjih let, izobraženo, ( lepo doto, želi spoznati zaradi žendtve gospod«, starega 40—50 let. v boljši drž. službi ali pa bolišesa posestnika. Vdovci niso izključeni. Samo resne ponudbe na podružnico Jn-tra v Mariboru pod »Dobra gospodinja«. 17S78-33 Upokojenec posestnik lepega po&eftva v industrijskem kraju se žel! poročiti: Z nad 30. lat staro gospdč. iz bolje hiše. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Srečno sikuptio življenje«. 174I20-2G Gospodična srednjih let, z lepim pri brankom, veSča gospodinjstva, išče nesnaga znanja z resnim gospodom železničarjem, se—48 let. Samo resne neano.nimne ponudbe pod na Pu-blicita«, Zagreb. 17303-35 Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV. PETRA C. 14. Za poletje In vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in za menjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska obla čila. — Vzorci brezplačno. »K O S M O S«, raz pošiljalnica ostankov, .Maribor, Dvofakova cesta št. 1. Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice pri »JEKLO« Star! trg. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je Izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. UUUUUUUUUUUUUD Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočeno čitateljev. Redno oglašanje V velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, k) prinese koristi trgovcu in kupcu. nnnnnnnnnnnnnn Katero dekle ali vdova bi poročila preprostega fanta brez premoženja čedne zunanjosti naj pi*e na ogl. odd. Jutra pod »Osamljen«. 37335-25 Informacije Posredovalnica Zveze gospodinjskih pomočnic »e je preselila ra Šelen-burgove t Wolfovo ul. 30. Istotam je prenočišče za brezposelna dekleta in uprava lisita »Gospodinjska pomočnica«. Telefon 80-33. 174115-31 Ženitna posredovanja boljglh krogov izvržujemo najveetneje. Velika izbira odličnih partij dam in gospodov. Informativne prospekte razpošiljamo proti požiljatvi deset dinarjev v znamkah vnaprej diskretno: »Kezor«, Zagreb—Pošta 3. 17407-31 Intervencij© v vseh zadevah pri vseh oblast vlh ln ministrstvih Izvršuje hitro in uspeSno Gospodarsko-pravna pisarna, Ljubljana, šelenburgova 7/1. 17541-31 Vojaške informacije za ureditev osebnih zadev daje najhitreje: Informacijski zavod. Ljubljana šelenburgova ul. 7/L Ža Informacijo pri. ložlti Din 12,— v znamkah. ' 17542-31 Informacije, inkaso hitro Izvršuje: Informacijski zavod, LJubljana. Šelenburgova ul. 7/1. 17543-31 ZloBjiv fohi (Faltboot) precizno del« Patentna poljska postelja v največji dovr&enosti Edini izdelovalci »MAŠA« izdelkov Jugotekstil d« d. Osfjek tovarna čolnov, šotorov, vrtnega pohištva itd. li TELEFON Spoštovanemu občinstvu sporočam, da sem dne 1. avgusta otvoril novo, moderno urejeno lekarno pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove ln Meljske ceste v Mariboru Telefon 25-32 Za naklonjenost se toplo priporoča Mag. pharm. FRANC REMS Za odpočitek nog, lahek, udoben ln eleganten letni čeveljček iz belega la-nenega platna. Ponovno smo mu znižali ceno od D. 49,- samo na Din 39.- Eleganfen čeveljček" za letno obleko. Kombinacija semiša z lanenlm platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Čeprav je že znižan od Din 69.— na Din 59.—, smo mu ponovno znižali ceno samo na Din 39.— 5905 - Si^i Eleganten čeveljček za letno toaleto. Kombinacija rjavega semiša in drap meliranega lanenega platna, z visoko peto in usnjenim podplatom. Ponovno znižana cena od Din 59.— samo na Din 35.— HCH0EE3EI Kolesa rabljena in nova v veliki izberi in malo rabljeni šivalni Mi vseh znamk poceni naprodaj pri t1 tonmif Vrfapjlte v^v) mmmnnnnmnn OGLAS: Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! POMAGAJMO SI SAMI? Vlagajmo svoje prihranke, vir blagostanja, domači največji denarni zavod, to ja ______ Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani« Velika jugoslovanska tkalnica pisanega blaga ■ w w išče manipulativnega uradnika z dolgoletno prakso za prlpremo (Vorbe-reitung). Obširne ponudbe na »Propaganda« d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5 pod >192c. Trgovski Samopomoči v Mariboru izrekam Iskreno zahvalo, za takoj Izplačano podporo po smrti mojega soproga Franca Smodeja. Priporočam najtopleje vsakomur pristop. NOVA VAS, dne 1. avgusta 1936. Cecilija Sinode I Inženjer iz Nemčije ki že 10 let vodi v Avstriji tovarno gradbeno tehničnih specialitet, namerava ustanoviti v Jugoslaviji filialno tovarno in IŠČE zato jugoslovenskega, jezikov veščega, arijskega državljana kot g kapitalom do približno 200.000 Din. Zelo dobra donosnost se lahko dokaže. Ponudbe po »147« na Kienreich, Graz, Sackstr. 4. Avstrija. d)unaj6&i veCe&ejetn 6. do 12. septembra 1936. Tehnični ln gospodarski sejem do IS. IX. VELIKI TRG SREDNJE EVROPE j Razstavljale! ln 18 držav. Nakupovale! iz 70 dežel. Posebne razstave Brltske Indije, Francije, Holandije, Italije in Madžarske. Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se bo izdajal proti predložitvi sejmske legitimacije na meji. — Pomembne vozne olajšave na Jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst, kakor tudi sejmske legitimacije (po Din 50.—) se dobe pri Wlener Messe — Akt. Ges. Wien VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyrševa cesta 31. g Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyrše-va cesta 1. « Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica hotel Miklič, nasproti glavnemu kolodvoru. Prisilna dražba hiše v Kočevju se bo vrSlla pri sreskem sodišču v Kočevju dne 7. VIIL 1936 ob 11. url. Ta hiša St. 204 ▼ Kočevju stoji skoro v središču mesta a vendar v sredi lastnega vrta. Najmanjši ponudek znaša 37.180. Del izkupila se lahko poravna v vložnih knjižicah Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Pojasnila daje tudi notarska pisarna v Ribnici na Dolenjskem. A. KASSIG SPECIALNA TRGOVINA UNIFORM ^) preselllal ^ o V NOVO UREJENE PROSTORE ^ ^ na Miklošičevi cesti 17 o (Palača Vzajemne posojilnice) v neposredni bližini glavnega kolodvora. () $ C) © C) C) C) $ O $ C) © C) $ © se je OGLEJTE SI NAŠO BOGATO ZALOGO VSAKOVRSTNEGA BLAGA, CEPIC, ZNAKOV itd. O O o Vrhniki Din 575- Koiesa na zajamčeno nova. nemškega izdelka TaVn Docen1 tudi vse ostalo V zalogi tudi vse najboljše znamke, kakor: Diamant, Adler, Walfenrad, Opel, Bismark itd. v veliki izberi najceneje pri glavni zalogi v specijalna trgovina F. Milili ■ Tudi na ugodne ohtilne ?o?oje Stalna zaloga JlMlIir mofarnih kote Brez posebnega obvestila V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je zapustil naš srčno ljubljeni soprog, papa, stari papa in bratranec, gospod m :c IVAN krojaški mojster, načelnik Združenja krojačev, strokovni učitelj obrtno nadaljevalne šole itd. v petek, dne 31. julija 1936 po dolgem in težkem trpljenju. Našega dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 2. avgusta 1936 ob treh popoldne, izpred mrtvašnice zavetišča pri sv. Jožefu, Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 1. avgusta 1936. ŽALUJOČI OSTALI- ZAHVALA Ob smrti moje nadvse ljubljene mame, gospe JOSIPINE CETIN roj. Kužnik, vdove po nadzorniku proge, posestnice in gostilničarke, se najiskrenejše zahvaljujem vsem in vsakemu posebej, ki je prihitel od blizu in daleč ter na kakršenkoli način lajšal mojo bol in izkazal zadnjo ljubezen moji dragi mami. Predvsem se zahvaljujem prečastiti duhovščini, zlasti č. g. dekanu Janezu Medveščku za lep nagrobni govor, kakor tudi primariju g. dr. Juliju Murgelnu, ki je lajšal pokojnici trpljenje. Nadalje se najtopleje zahvaljujem gasilski četi Videm za častno spremstvo, pevcem združenih cerkvenih zborov iz Vidma, Krškega, Leskovca in železničarskemu pevskemu društvu iz Ljubljane za prekrasne, v srce segajoče žalostinke. Vsem darovalcem vencev, kakor tudi onim, ki so pokojnico obsuli s cvetjem, moja globoka zahvala. VIDEM PRI KRŠKEM, dne 31. julija 1936. Globoko žalujoča hčerka JOSEPINA CETIN ZAHVALA Ob nenadni smrti naše ljubljene sestre in tete ANE EBERLE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našo nepozabno Ano spremili na zadnji poti, ji poklonili lepo cvetje ter nam v teh težkih urah stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo gospodu dr. Kačarju za požrtvovalen trud ob zadnji uri. Hvala tudi vsem za izraze iskrenega sožalja. V LJUBLJANI, dne 1. avgusta 1936. V imenn žalujočih juvelir JOSIP EBERLE. ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega nadvse ljubljenega soproga in naj-skrbnejšega očeta, brata in gospoda Venčeslava Kubelka KAPETANA KORVETE V P. se najiskrenejše zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki je prihitel od blizu in daleč ter je kakorkoli lajšal našo bol. Predvsem smo dolžni zahvalo prečastiti duhovščini, komandantu divizijske oblasti gospodu diviz. generalu Petru Nedeljkoviču, oficirskemu zboru za častno spremstvo, udruženju bojevnikov ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v takem obilnem in častnem številu spremili blagopokojnika k zadnjemu počitku in onim, ki so krsto predragega rajnkega obsuli z venci in šopki prekrasnega cvetja. Zahvaljujemo se posebej še našim dobrim sosedom na Bledu, ki so nam bili v pomoč v teh težkih urah. Ob enem se zahvaljujemo za izraze sožalja, ki so nam bili v tolažbo. LJUBLJANA, dne 1. avgusta 1936. Globoko žalujoče rodbine: Knbelka-tove In Kambič-eva. KLISUE ENO VEČBARVNE JUGOGMIKA mihmvn '■■T&O&irK- □□□□□□UUUUUUUU Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ačinka. kakor * časopisnim jglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočeno čitateljev Bedno oglašanje v velikem dnev niku Je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu In kupcu. 62&95 -0iO3 Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modro kariran vzorec Prej so stali Din 49.—, sedaj samo Din 39.—. ,.95-9552 h [\ Za družbo za popoldne in zvečer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Znižana jim je že itak nizka cena Din 59.— na Din 39.—. 1125 - o 521 Eleganten čeveljček na zadrgo iz belega panama, kombiniran z lakom. Ponovno smo mu znižali ceno od Din 59.— na Din 39.—. ZDRUŽENJE KROJAČEV, KROJACIC IN SORODNIH OBRTOV V LJUBLJANI naznanja, da je po dolgi mučni bolezni preminul naš dolgoletni zaslužni predsednik, gospod KERSNIČ IVAN, krojaški mojster v Ljubljani, strokovni učitelj obrtno-nadaljevalne šole, član Bolniške blagajne samostojnih mojstrov i. t. d. Pogreb se vrši izpred mrtvašnice sv. Jožefa, Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu v nedeljo, dne 2. avgusta 1936. ob 3. uri popoldne. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu. IBBBBBBBBSBBBBBBBBBSSSB Mag. št. 48.636/36. RAZPIS. i Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zmanjše-valno ofertno licitacijo v skrajšanem roku osmih dni za spodaj navedena dela in dobave v bežigrajski narodni šoli: 1. Dobava in montaža platnenih zaves; 2. Dobava in montaža lesenega obzorja, (školke) za šolski gledališki oder (tesarsko delo); 3. Dobava in montaža svetlobnih teles in žarnic; 4. Dobava in montaža emajliranih, bronastih in lesenih napisov; 5. Dobava in montaža celuloidnih ščitov za vrata. Kompletni razpisni pripomočki se dobe od dne 4. avgusta 1936 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje XX. septembra št. 2/II. nad. proti povračilu nabavnih stroškov. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do dne 11. avgusta 1936 do 10 ure dopoldne, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 1. avgusta 1936. Predsednik DR. JURO ADLEŠIC, 1. r. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB1 Kupujemo rabljene stroje, toda povsem v redu za delovanje: norce (Federhammer) št. 3 in 4 (100 in 150 kg teža kladiva), šeping stroj 450 do 600 mm delovne proge, težke stroje za brušenje (Schmirgelmaschine), stiskalnice na ekscenter do 100 ton pritiska. Ponudbe z opisom je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija«. PERJE Kokošje, pa rje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čobano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, Cakovec Telefon štev. 5», 60. 8, 4 __ CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK DN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO 1 NAPRODAJ JE: krasen dvorec z gozdnim veleposestvom v Sloveniji na obronkih Pohorja Leži ob Dravi, pri železniškem križišču na 4 strani, 1 uro od Maribora, v zelo lepem in zdravem kraju. Posestvo obstoja iz 225 oralov v enem kosu. Od tega je 200 oralov pretežno jelov gozd za sečnjo, ostalo travniki, njive in sadovnjaki. Sredi posestva je velik, luksuzno zgrajen dvorec s prekrasnimi 32 prostori. Pri dvorcu je diven, razraščen park z ribnikom, prekrasna kapelica iz 17. stoletja, a v ozadju impozantna, velika razvalina gradu iz 10. stoletja. Dalje so pri dvorcu napravljena vsa potrebna poslopja. Vsa poslopja so v najboljšem stanju. V vseh zgradbah je lasten vodovod. Lasten ribolov. Izredno ugoden pložaj za izvoz drv. Dobra cesta, železnica in reka Drava pod samim posestvom in dvorcem. Posestvo je oddaljeno 10 minut od železniške postaje, a 15 minut od večjega tržišča. Telefon, pošta, telegraf, najugodnejše železniške zveze na vse strani. Posestvo lahko služi za letovanje, gospodarstvo, sanatorij, okrevališče za rekonvalescente, šolo, samostan ali slično. Posestvo je neobremenjeno in zavarovano. Podrobne informacije daje F. Prettner, Sisak, Jugoslavija. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se srčno zahvaljujemo za poklonitev cvetja naši zlati mami IVANI LAMPIČ, roj. Gorenc. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, nas pa tolažili v težkih urah. LJUBLJANA, 2. avgusta 1936. ŽALUJOČI OTROCI. jamamsca 1'LO'fiiiiiA i>.i>. Ali Dnevna Drza paro t>rodna zveza t> Sušaka v Dalmacijo is obratno z odhodom iz Sušaka ob 16 nrl Dnevne redne parobrodnr zveze t vseh smereh ln vse kopališke Ie Mx»viške kraje jugoslovenske obale. Prijetna turistične potovanja t Dalmacijo, nadalje v Dalmacijo in Grško /ključno vožnjo, hrano in posteljo po zmernih cenah. Dvakrat tedensko brze proge iz Benetk v Dalmacijo in obratno. Redna parobrodna zveza za potniški in tovorni promet iz Sušaka Trsta in Benetk v Dalmacijo, Albanijo ln Grško. Prvovrstni parniki —• dobra kuhinja ln postrežba. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Pojasnila daje direkcija na Snftaku. njene agencija, vsi uradi Potnika ln drnžhe w« (rons t i^ ^oo1 rejuje Pavonn ftavljen, — Izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adoll Ettbnlkar. — Za Narodno da&arao d. d. tort ttakaraax3» Prane Jezertek, - Za tnseratn) dai Je odgovoren Alojs Novak. — Vea « LtfnMjan.