Poštnina plačana v gotovini
Speci, in abbon. post. - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	1
	bV
Leto XII. - Štev. 5 (574)
Gorica - četrtek 4. februarja 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Središče človeštva
škof Rožman je za decembrsko številko Duhovnega življenja lanskega leta napisal naslednji članek, ki ga našim bralcem objavljamo, saj je nekak njegov labodji spev.
Človeški rod je po svojem začetku iz Boga. Prvi par, ustvarjen od vsemogočnega Stvarnika, je bil opremljen z vsem, kar je in bo potrebno, da se iz skupne korenine razraste in razvije človeška družba kot enotna družina navzlic razlikam plemena in jezika.
Pa že prav v začetku se je človeštvo začelo drobiti in razpadati v skupine, plemena in rodove, ki so bili sovražni in nasprotni. Človeški rod je po krivdi greha izgubil središče, ki vse povezuje, že v prvem rodu je bratomor — Kajn in Abel — razdrl prvo družino. Kajn in njegovi potomci so se ločili in šli svoja pota. Ob gradnji babilonskega stolpa so se o-šabnim graditeljem »zmešali« jeziki, niso se mogli več razumeti, ne se zediniti na enoten načrt in način, v sporu so se razšli. In v Abrahamovem rodu, iz katerega naj bi se razvilo božje izvoljeno ljudstvo, sta se vnuka Abrahamova, Ezav in Jakob, v nesoglasju ločila in tako postala pradeda dveh sovražnih si rodov. Razmeroma mali narod, Izraelci, je bil od Boga izbran, da ohrani božje razodetje in vero v pravega Boga; vsi drugi so bili pogani, mnogobožci, »massa damnata«, množica v prekletstvu.
V to človeštvo je stopil Bog. V drugi - božji osebi se je učlovečil in portal sam član človeške družbe. Stopil je vidno na zemljo med sovražna in razdvojena ljudstva. Kot nebogljeno, nedolžno dete, iz deviške matere rojen, je prišel. Dete v plenice povito in v jasli položeno je znamenje za to središče, kjer se stikajo tisočletja preteklosti s tisočletji bodočnosti in kamor vodijo pota vseh plemen, jezikov in narodov in vsega stvarstva. On je »prvorojenec vsega stvarstva«, kakor ga imenuje sv. Pavel v listu Kološanom in nadalje razlaga, da je v Jezusu Kristusu, Bogu-človeku bilo vse ustvarjeno, on je pred vsemi in vse ima v njem svoj obstoj; Bog je sklenil, da po njem s seboj spravi vse, kar je na zemlji in kar Je v nebesih.
Greh je ranil in razdvojil družine narodov — tako je rečeno v mašni molitvi za praznik Kristusa Kralja. Kristus, ki je za grehe vseh ljudi samega sebe na križu daroval kot spravno daritev. Je omogočil, da se v njem zopet snidejo in zedinijo vsi narodi. On je od Boga postavljeni vogelni kamen, ki veže in trdno drži vse stene stavbe, »na njem vsa stavba skladno raste v svet tempelj v Gospodu,« tako pravi sv. Pavel. On je glava telesu, Cerkvi, iz njega prejema vse telo rast, mi pa smo udje in če imamo ljubezen do njega, bomo v ljubezni v vsem rastli k njemu in postali deležni popolnosti, kajti v njem prebiva vsa polnost božanstva. Tako uči sv. Pavel.
Sovraštvo je razdrobilo enotnost človeštva in še danes razdvaja narode. Proti sovraštvu je le eno sredstvo, ki je močnejše — ljubezen. Bog je v svojem večnem načrtu, ki ga je izvršil v polnosti časov, sklenil, da v Kristusu podredi eni glavi vse, kar je v nebesih in na zemlji, trdi sv. Pavel v listu Efežanom. Neizmerno večna ljubezen, zajeta v majhno človeško Srce Jezusovo, je z njegovim rojstvom u-stavila sovraštvo z zapovedjo ljubezni. Sicer je vse že v svojem nastanku podrejeno Sinu božjemu, večnemu Kralju, da pa ta podrejenost človeku, z umom in prosto voljo opremljenemu, postane zveličavna, se mora človek sam rado vol j no podrediti glavi človeške družbe, Kristusu, Bogu-človeku. Le tako se morejo ljudstva in narodi srečati v središču, ki je Kristus Gospod za vse rodove in čase.
Če ob letošnjem Božiču pogledamo v svet, pač z žalostjo ugotovimo, da so premnogi filozofi, voditelji in vladarji narodov in za njimi njih podložniki pozabili, kje je središče človeštva, ali pa so ga vedč ln liotč zavrgli, za to pa so se razšli
in razpadli v nasprotne si skupine in »bloke«. Od tod konkurence, borbe za nadoblast, za bospodarska področja in naravna bogastva. Te napetosti pa z neko usodno nujnostjo vodijo v vojne, ki bi po najnovejših odkritjih inogle ugonobiti večino človeštva. Morda bo pamet in čut odgovornosti odločujoče faktorje zadržal, da pravočasno nehajo reševati spore s silo. — Ko bi vendar vsi spoznali, da je le ena pot k rešitvi: Nazaj v Betlehem! Božje Dete je središče, ki vse povezuje, žarišče ljubezni, ki je tako močna, da more vse pretrgane vezi med narodi zopet trdno zvariti.
Papež Janez XXIII. v svoji prvi okrožnici očetovsko skrbno in ljubeznivo poziva narode in njih vladarje ter razprte
sloje in razrede človeške družbe, naj se vendar zavedajo, da smo vsi ljudje bratje. »Bog ljudi ni ustvaril kot sovražnike, marveč kot brate,« pravi. Torej bodimo vsi bratje; vse, kar je spornega med ljudmi in narodi, naj se prijateljsko odkrito na miren način uredi in izravna. Ali se bo očetovski klic papežev zgubil v gluhi puščavi razdvojenih ljudstev?
Vsaj mi maloštevilni Slovenci, še posebej mi, ki smo raztrošeni med večje narode, da kar zginjamo med njimi, mi vsaj si bodimo bratje, ne pa nasprotniki, in to v vseh skupinah; v družini, v župniji, v gospodarskih in kulturnih enotah. Vsaj mi drug za drugega molirpo, posebno še za tiste, ki nas sovražijo, ki našo prepotrebno edinost rušijo in razdirajo. In božje Dete, Kristusa prosimo: Bodi ti, učlovečena božja ljubezen, sveta in trdna vez naših src in duš med seboj in s teboj!
Škof Gregorij Rožman
RAZNO PO SVETU
Maščevanje komunističnega režima
Britanski radio je v petek 29. januarja sporočil, da so na Ogrskem v preteklem mesecu ustrelili 150 mladoletnikov, obtoženih da so se udeležili vstaje pred štirimi leti. Zdi se, da so fante in dekleta obdržali v zaporu do 18. leta, ki je legalno predpisana starost, v slučaju, da se obtožencu pripiše smrtna kazen. Po poročilih britanskega radia naj bi v zadnjih šestih mesecih usmrtili na Ogrskem tudi 54 odraslih oseb, ki so se udeležile vslaje 1956.
Ogrska vlada je vedno zanikala, da bi v zaporu pridržala mladoletne upornike z namenom, da bi jih kot polnoletne u-smrtila in da zato v ogrskih ječah ni bilo
KONEC UPORA V ALZIRU
V Alžiru je zmagal De Gaulle. Po osmih dneh upiranja za cestnimi zagradami, so se vstajniki morali ukloniti zakoniti oblasti, zapustiti barikade ter se brezpogojno predati.
Po prvih izgredih, ki so nastali preteklo nedeljo, se je zdelo, da nimajo uporniki tako resnih namenov vztrajati za vsako ceno za barikadami na ulicah, ampak da se bodo iz utrujenosti sami vrnili zopet na delo in na svoje domove. Toda že v torek popoldne so začela prihajati poročila, da se položaj v Alžiru naglo slabša in zaostruje. Več oddelkov stražnikov in drugih varnostnih enot se je pridružilo upornikom. Grozila je nevarnost, da utegnejo enako storiti vojaki in častniki, ki so imeli nalogo držati red v mestu in stražiti upornike pred barikadami, da se ne bi pomikali več naprej. Znano je namreč, da predstavlja vojaštvo v Alžiriji ključ za rešitev alžirskega problema. Zato je bilo obnašanje
vojske odločilne važnosti za nadaljnji razvoj položaja. Zgodilo se je pa, da so na več krajih vojaški oddelki simpatizirali z uporniki, vendar do odkritega upora proti osrednji oblasti ni prišlo.
Naslednje dni se je nasprotje med uporniki in pariško vlado stopnjevalo in je že resno začela obstojati nevarnost, da uporniki proglasijo svojo vlado in se tako ločijo od Francije. Ministrski predsednik Debre se je nemudoma ponoči podal v Alžir, da se osebno prepriča o položaju. Raz-govarjal se je z odgovornimi generali, ki so sicer obljubili zvestobo pariški vladi, a niso hoteli prelivati nadaljnje krvi.
Napetost je iz dneva v dan naraščala. Uporniki, ki so nadzorovali večji del mesta, so prirejali hrumne manifestacije ter hujskali še ostalo civilno prebivalstvo in domače Arabce k nadaljnjemu upiranju. Francosko prebivalstvo se jim je moralo hočeš nočeš od-
Spori v jugoslovanskem pomorstvu
Pred nekaj dnevi je iz novega pristanišča republike Slovenije v Kopru odpiula prva ladja, ki bo vzdrževala novo zvezo s Severno Ameriko. Ladja je last podjetja »Splošna Plovba« v Piranu. Njene ladje, ki bodo na tej progi tri, se bodo ustavljale tudi na Reki in v Trstu.
Uvedba te nove zveze je privedla do silovitega spora s hrvatskim podjetjem »Jugolinija« na Reki, ki je ' že več let obratovalo s svojimi ladjami na tej progi. Reški plovbni krogi so vso stvar prenesli na notranje-politično področje ter skušali za svoje stališče pridobiti tudi zvezno vlado. Reški tisk je očital omenjenemu slovenskemu podjetju nelojalnost, nepošteno konkurenco ter sabotažo.
To hrvatsko ogorčenje je razumljivo, če pomislimo, da so ladje »Jugolinije« lani prepeljale v Združene države 200.000 ton blaga, od tega kakih 140.000 ton jugoslovanskega, ostalo je bilo pa tuje, ki so ga precej nakladali v Trstu. Podjetje je s tem zaslužilo okoli dva milijona 700.000 dolarjev. Zaradi tega ni čudno, da bi hotelo ohraniti monopol na blagovni in potniški promet z Združenimi državami.
Sodeč po pisanju vodilnega jugoslovanskega dnevnika, beograjske »Politike«, je v stališču zvezne vlade prišlo glede tega spora do odločilnega preobrata v korist reškega podjetja. Zaradi tega bo proga Koper-Severna Amerika, ki jo je začela slovenska družba »Splošna Plovba«, najbrž 1 odpravljena, ko je komaj dobro začela obratovati. Mogoče bodo dovolili, da bi v okviru programa »Jugolinije« enkrat peljala tudi katera ladja »Splošne Plovbe«.
Reško podjetje je naročilo v ladjedelnicah »3. maj« šest novih ladij po 10.500 ton, ki jih misli dati v promet na najvažnejših progah, med njimi na tisto, ki veže Reko z Združenimi državami. Spričo tega je razumljivo, če »Politika« piše, da je nova zveza iz Kopra odveč. (A.I.)
Kongres italijanske K P
Prejšnji teden se je pričel v Rimu IX. kongres KPI. Za kongres so imeli italijanski komunisti veliko priprav. Da pripisujejo temu kongresu veliko važnost, nam priča tudi prisotnost številne sovjetske delegacije z Mihajlom Suslo-vom na čelu. Suslov namreč slovi kot teoretik sovjetske komunistične partije.
Velika značilnost tega kongresa je v tem, da skušajo italijanski komunisti spremeniti tek svoje politike: namesto običajne opozicije bi sedaj italijanski komunisti radi sestavili neko novo večino po vzgledu Sicilije in Doline Aosta. Radi bi se namreč vrinili v aktivno italijansko politiko ter preusmerili dosedanjo politiko I-talije v sodelovanju z Zahodom. To je tudi v svojem poročilu poudaril strankin tajnik Togliatti.
zvati, toda muslimanskega prebivalstva niso mogli ogreti in je zato previdno stalo ob strani.
V Parizu se je sestala vlada ter ukazala generalu Challu in vladnemu zastopniku v Alžiriji, naj zapustita mesto Alžir in se nastaneta drugje. V Franciji sami in v Parizu so izvedli številne hišne preiskave ter več oseb, pripadajočih desničarskim gibanjem začasno zaprli.
Ozračje je bilo napeto in vsi so nestrpno pričakovali De Gaullove odločitve. Milijoni Francozov so iz njegovih ust pričakovali odrešilne besede. Ves francoski narod se je strnil okrog njega, kakor piščeta okrog koklje. Usoda Francije je visela tako rekoč na njegovih ustnicah.
»NIKDAR NE BOM POPUSTIL«
V petek zvečer je po radiu in televiziji spregovoril De Gaulle. Ostro je obsodil pasivno zadržanje vojaških krogov ter jih opomnil, naj se brezpogojno vrnejo k poslušnosti m redu. Govoril je v vojaški uniformi kot vrhovni poglavar vojaških sil. Francoske u-pornike v Alžiru je pozval k brezpogojni vdaji. Glede svoje politike do Alžira je jasno dejal, da je ne bo spremenil. Uporniki naj si zato ne delajo nobenih utvar, ampak naj se vrnejo domov. »Nikdar ne bom pppustil,« je zagrozil u-pornikom.
Francozi so bili spričo tako odločne besede potolaženi, uporniki pa spričo tako trde besede do njih naravnost besni. De Gaullov ultimat so sprejeli s prezirom in zakrknjenostjo. Voditelja upora, ka-varnar Ortiz ter poslanec Lagail-larde, sta začela še bolj ščuvati ljudstvo k uporu ter prezrla ukaz, naj položita' orožje. Zasidrala sta se za barikade in držala mesto še dva dni v napetosti in negotovosti.
Toda generali, zvesti De Gaullu, so odredili mobilizacijo ter upornikom poslali ultimat za vdajo. Sumljive vojaške oddelke so zamenjali z drugimi, obkolili mesto in nato začeli polagoma stiskati obroč okrog upornikov. Zagrozili so jim, da jim vzamejo vodo in luč, če ne odidejo z barikad. — V ponedeljek opoldne se je položaj začel obračati. Uporniki so začeli zapuščati zagrade ter izročati orožje. Od poveljnikov se je najprej umaknil Ortiz, popoldne pa je zapustil barikade Lagaillarde. Končno je bil upor strt in v mesto se je po desetih dneh spet vrnil red in mir.
nobenega upornika izpod 21 let starosti. Te žalostne novice naj bi britanskemu radiu sporočil dunajski dopisnik Douglas Stewart, ki da jih je prejel iz verodostojnih virov naravnost z Ogrske. 150 mladoletnikov naj bi usmrtili prve dni decembra v centralni budimpeštanski ječi. Kdo naj potem še veruje komunistom, ki toliko govorijo o razorožitvi, če pa doma morijo nedolžne otroke?
Obvezno bolniško zavarovanje trgovcev
Komisija za delo poslanske zbornice je odobrila vseh 11 členov novega zakonskega dekreta o obveznem zavarovanju trgovcev.
Prvi člen tega zakona določa obvezno zavarovanje za vse lastnike malih trgovinskih podjetij katerih davčna osnova dohodnine (Ricchezza Mobile) ne presega letno 3 milijonov lir; nadalje za vse one, ki se osebno in gmotno in brez prekinitve udeležujejo dela v podjetju ter imajo ustrežno obrtniško dovoljenje.
Bolniškega zavarovanja bodo deležni tudi trgovske pomožne osebe v trgovini in sicer trgovski agenti in zastopniki ter člani njihovih družin, posredovalci, ki so vpisani v posebne sezname pri trgovinskih zbornic&h in njihovi družinski člani ter trgovski komisionarji. Obveznost bolniškega zavarovanja se nanaša na vse lastnike trgovin, njihove člane in sorodnike do tretjega kolena, ki so zaposleni v podjetju ter na vse družinske člane, ki so v breme lastniku.
Pri vsaki trgovinski zbornici so ustanovili posebno komisijo, ki itna nalog da sestavi seznam trgovcev in njihovih družinskih članov, ki imajo pravico in dolžnost do obveznega zavarovanja.
Prebivalstvo Italije
Po podatkih, ki jih je izdal osrednji statistični zavod v Rimu, je bilo v novembru lani v Italiji 50.671.000 stalnih prebivalcev in 49.184.000 prisotnih prebivalcev. Naravni prirastek prebivalstva je od januarja do novembra znašal 420.000 enot. V istem obdobju je bilo v Italiji 356.000 porok, ali 2.3 odst. več kot v istem času leta 1958. Življenjski stroški pa so se sorazmerno še bolj povečali in sicer je bil indeks življenjskih stroškov v decembru lani 67,80 krat višji od leta 1938 in za 2,4 odst. višji od stroškov v decembru 1958.
X. festival pesmi v San Remu
Prav gotovo je polovico prebivalcev Italije presedelo prejšnji teden pred televizijskimi aparati in pozorno sledilo napetemu progromu 10. festivala pesmi v San Remu. Pevci-kričači so napeli vse sile, da bi dosegli zmago. Pesem, ki največkrat sploh ni bila več pesem, temveč kričanje, spremljana z akrobatičnimi vajami, ki bi delalo čast najbolj spretnim cirkuškim klovnom, je osvajala množice pred televizijskimi aparati prav tako, kakor redke izvoljence navzoče na festivalu. Oboževani Modugno je tokrat prišel nekoliko v o-zadje, a sicer še vedno zelo visoko na vrednostni lestvici. Zasedel je drugo mesto in prejel 84 glasov za svojo pesem. Neka družba, ki izdeluje plošče, je še pred zaključkom festivala podpisala z njim pogodbo za 100 milijonov lir, ki je cena njegove letošnje pesmi.
Sijajno zmago pa je odnesel Rascel s svojo pesmijo »Romantica«, ki jo je zelo občuteno zapel tudi Tony Dallara. Prejel je 186 glasov. Priznani kritiki so izjavili po zaključenem festivalu, da je bil letošnji festival zelo dolgočasen ‘in da ne bodo odnesli s sabo niti ene note, ki bi bila vredna, da si jo človek vtisne v srce. Kljub temu pa bo »Romantica« doživela sijajen uspeh. V tisoče in stotisoče plošč bodo vtisnili to »zmagovito« pesem 10. festivala in v kratkem bodo iz snovi te pesmi uprizorili tudi film. Današnji svet, zlasti mladina, vedno bolj pada v povprečnost in resnična unjetnost je zanje samo še sen zastarele miselnosti.
NAŠ TEDEN
7.2. nedelja, 5 po Razglašenju Gospodovem; sv. Romuald, spozn.
S. 2. ponedeljek: sv. Juvencij, škof
9.2. torek: sv. Ciril Aleksandrijski, škof
10.2. sreda: sv. Sholastika, dev.
11. 2. četrtek: Lurška Mati božja
12.2. petek: sv. Damijan, m.
13.2. sobota: sv. Albuin, škof
PRIKAZANJE MATERE BOŽJE V LURDU
V devetnajstem stoletju, to je v času, ki je sledil francoski revoluciji, se je nevera zelo širila. Nič čudnega, saj revolucija hoče, največkrat omajati in podreti vse naravne in nadnaravne temelje moralnega in verskega življenja.
Tako zvani učenjaki so se bahali, da znanost ne potrebuje nadnaravne, od Boga razodete vere in da za pošteno življenje ni treba krščanskih resnic, zado-
stuje človeški razum. Zato ni treba, so trdili, Cerkve ne hramov božjih ne molitve ne zakramentov. To vse je zastarelo. Prav tako nastopa dandanes brezbožni komunizem in materializem. — Razumljivo, početnik enega in drugega je lainik od početka, hudobni duh.
Te nesrečne zmote so se širile tudi med ljudstvom.
Nastopila je Devica Marija; ta, ki je dala svetu Odrešenika, ki ga je rešila pred Herodom, ga je tudi sedaj branila.
Njena 18-tera prikazanja Bernardki, preiskana od 11. 2. 1854 natančno po cerkveni in svetni oblasti, dokazujejo nadnaravni svet, pričajo o Jezusu Kristusu, o Bogu.
To Marija stalno izpričuje s čudeži, zdravilni studenček mnoge bolne ozdravlja.
Marsikak nevernež, bodisi učenjak ali preprost, je v Lurdu spet našel, zadovoljen, vero in Boga.
JUBILEJ SV. PAVLA
5. nedelja po Razgl. Gospodovem
Današnja sv. maša je kakor en sam klic in vabilo k vsestranski dobroti, poštenosti, k svetosti in krščanski popolnosti. Sv. Cerkev nas cesto vzpodbuja k temu, kar nam je najbolj potrebno, koristno in zveličavno. Dobrota, poštenost, ljubezen in svetost so stvari in vrline, ki so Stvarniku najbolj všeč in najbolj pri srcu. To so velike in prvenstvene vrednote v našem življenju; lastnosti, ki dajejo človeku njegovo pravo krščansko vrednost in ga navajajo h krščanski popolnosti. Popolnost je zares visoka in velika reč. Ona naredi človeka velikega in popolnega. Brez nje je človek silno majhen in silno reven. S popolnostjo pa zraste in se dvigne nekam v daljno višino. Z njo postane velik, zrel človek, duhovno odrastel, popoln človek in popoln kristjan, človek po božji volji, človek kot treba. Trudimo se za popolnost naše osebe, naše narave, naše du-še, našega značaja, za popolnost
V
Sirite »Katoliški glas“
našega življenja! Treba je oblikovati svoj značaj, razvijati in vzgajati in oblikovati svojo popolnost. Popolnost sicer ni lahka stvar, a nam je nujno potrebna, ker jo Stvarnik želi in zahteva. Popolnost je božji ukaz. Zveličar ni dejal: Bodite nepopolni, bodite grešniki ! Ampak ukazal nam je vsem nasprotno rekoč: Bodite popolni, bodite svetniki! Popolni kakor je popoln vaš nebeški Oče — Bog!
Ljudje se žal malo brigajo za krščansko popolnost. Če bi se vsak po svoje spopolnil in posvetil, bi bilo človeško življenje mnogo lepše, prijetnejše in srečnejše. Če bi starši in vzgojitelji z večjo skrbjo vzgajali mladino in če bi se odrasle osebe bolj brigale za božjo postavo, bi imeli mnogo boljši rod. Svet bi bil popolnejši in srečnejši. Vladal bi Bog, sreča in mir. — Borimo se za popolnost! Izprosimo si pri Bogu ta veliki, tako ze-
lo koristni in dragoceni dar! Pre-čitajmo pazljivo današnje berilo in evangelij in pojdimo na duhovno delo!
Letos, kot trdijo zgodovinarji, poteka 19 stoletij odkar je prišel v večno mesto Rim sv. apostol Pavel. Za to priliko se pripravljajo slovesnosti v Rimu in drugod. Prav je, da se spomnimo tega njegovega potovanja tudi mi.
Rimske oblasti so vrgle sv. Pavla v ječo zaradi nemirov, ki so nastali v Jeruzalemu. Judje so se zagnali vanj, češ da s svojo gorečnostjo za Kristusa tepta izročila prednikov. Ker so ga hoteli obsoditi je napravil priziv na cesarja in zato je moral v Rim pred cesarsko sodišče.
Potovanje v Rim, vse polno dogodivščin, je popisal izredno živo sv. Luka v 27. in 28. poglavju Apostolskih del. Po dolgi in naporni plovbi se je ladja razbila ob obali otoka Malte. Ker je že začela zima, je tam skupina čakala pomladi. Nato se je vkrcala na aleksandrijsko ladjo, ki je bila prezimila na Malti. Med potjo so se ustavili tri dni v Sirakuzah in en dan v mestu Reggio v Kalabriji.
Zadnji del poti po morju je šlo vse v redu. Zaradi ugodnega vetra so prispeli
življenja
•MrSicr
Kapitan - benediktinec
Bivši kapitan ameriške trgovske mornarice, Leonard La Rue je vstopil v benediktinski red kot navaden samostanski brat. Kapitan je postal znan po tem, da je v korejski vojni s svojimi ladjami in svojim aktivnim delovanjem na dobrodelnem področju rešil življenje 14.000 Korejcem. Bilo je to v decembru leta 1950. Pred leti se je pa odločil za vstop v red benediktincev in je te dni položil slovesne obljube.
Za porast vere v ZDA
Redovniki »Pavlinci« v New Yorku so ustanovili poseben Institut za porast vere v ameriškem javnem življenju«. Na prvi pogled sicer čuden institut, a če vemo, da je njegov namen pomagati in podpirati tiste/ ki želijo, da bi vera v ameriškem življenju imela tudi odločilno besedo, razumemo pomen te ustanove. Institut namreč hoče pospeševati poznanje vere, predvsem pa krščanskega duha ljubezni in dati novega zaleta verskim ustanovam v deželi.
Krst japonskih otrok
Vpreteklih dneh so trije otroci japonskega poslanika pri sveti , Stolici prejeli sveti krst, sveto birmo in prvo sveto obhajilo. Otroci so stari 10, 12 in 14 let. Obred se je izvršil v kapeli zavoda za širjenje svete vere ob prisotnosti kardinala Agagianina in številnih drugih odličnih gostov. Značilno je, da starši otrok še niso prestopili v katoliško Cerkev.
Vseafriški kongres mladih katoliških delavcev
Ustanovitelj organizacije mladih katoliških delavcev kanonik Cardiju se je vrnil s potovanja po Južni in Severni Ameriki. Izjavil je, da bo prihodnje desetletje odločilno za bodočnost katoliške Cerkve v A-
meriki, Aziji in Afriki. V začetku .avgusta bo v mestu Leopoldville v Belgijskem Kongu vseafriški kongres mladih delavcev.
Dar misijonarjem
Na začetku leta organizira avstrijska katoliška mladina posebne misijonske nabirke. Lansko leto so s temi nabirkami kupili za misijonarje 10 motornih koles in štiri motorne čolne.
Ukazana »recitirana« sv. maša
Da bi se ljudje bolj privadili na liturgično sodelovanje pri sveti maši, je škof mesta Pueblo v Severni Ameriki ukazal, da mora biti ob nedeljah vsaj ena sveta maša recitirana, to se pravi, da verniki sami odgovarjajo duhovniku in molijo z njim skupno nekatere molitve.
Misijonski zdravniki
Kardinal Agagianian je v Padovi slovesno blagoslovil univerzitetni zavod za tiste akademike, ki se bodo po dovršenih študijih posvetili zdravniški službi v misijonih. Po blagoslovu zavoda je kardinal izročil šestim zdravnikom misijonske križe. V’ kratkem bodo odpotovali na Formo-zo, na Japonsko, na Malabar in v Nigerijo.
Francoske družine bolj zdrave
Statistični podatki kažejo, da se v Franciji zadnja leta vedno bolj množi število porok, manjša se pa število razporok. Nad zboljšanje francoskih družin kaže tudi večje število otrok po družinah.
Obsodba protisemitizma
Westminstrski nadškof kardinal Viljem Godfrey je v nekem nagovoru vernikom v eni londonskih cerkva odločno obsodil protisemitske manifestacije, zakaj, je dejal, te manifestacije kažejo na duha nestrpnosti,' ki ga obsojajo vsi, ki priznavajo krščansko vero.
v poldrugem dnevu v Pozzuoli, kjer so apostola Pavla sprejeli tamkajšnji kristjani, ki so od oblasti dosegli, da se je lahko pri njih ustavil sedem dni. Od tu naprej so potovali po kopnem, dospeli na Apij-sko cesto in se napotili proti Rimu. V vasi Forum Appi ga je pričakovala skupina rimskih kristjanov, druga skupina pa ga je čakala pri kraju Tres Tabernal. Sv. Pavel je bil ganjen ob takem srečanju. Poln zaupanja in hvaležnosti je tako prišel v Rim.
Sv. Pavel je zelo želel, da bi videl Rim. Končno je le dospel v središče rimskega cesarstva. Ni bil svoboden, vklenjen je bil v verigo, jetnik je bil. Imel pa je prostost otrok božjih in apostolskega dela, ki ga je bil dobil naravnost od Kristusa na poti v Damask.
Pavlovo jetništvo v Rimu je bilo precej milo. Stanoval je v hiši, ki si jo je bil najel, a pod stalnim nadzorstvom enega izmed vojakov; sprejel je lahko kogar je hotel in tudi pridigal in razpravljal kolikor je hotel. Nekaj let prej je pisal rimskim vernikom, da bi jih rad videl, da bi njih in njega srečanje potrdilo v veri, da bi rad tudi med pogani še koga pridobil za Kristusa. Zelja se mu je izpol-
nila po načrtih božje Previdnosti, da je. kot jetnik zasejal seme Kristusovega nauka med vojake in celo v samo cesarsko hišo. Dve leti je bil jetnik v Rimu. Veliko je premišljeval v tem času o edinosti in vesoljnosti Cerkve, veliko molil in trpel. V Rimu je napisal pisma Efežanom in Kološanom, Filipljanom in Filomenu.
Ne zdi se, da bi bil med tem časom v Rimu tudi sv. Peter, čeprav je le on u-stanovitelj rimske cerkvene občine; najbrž je bil ta čas drugod
Kot drugod, tako je sv. Pavel tudi v Rimu sklical najprej Jude, da bi jih pridobil za Kristusa, a tudi tu ni imel z njimi sreče. Zato se je obrnil do poganov, pri katerih je imel veliko uspeha, kot o-menja rimski pisatelj Tacit in kot doko-zuje velika množica mučencev, ki so raje dali življenje za Kristusa, kot da bi se mu odpovedali.
Sv. oče Janez XXIII. želi, da 19-stolet-nico katoliški svet dostojno proslavi. Naj bi bila ta proslava kot priprava na vesoljni cerkveni zbor, kjer bo zbrana učeča Cerkev vseh narodov, kakor jo je tako goreče oznanjal sv. Pavel. Zato je sv. oče prav lani na grobu sv. Pavla ob spominu na Pavlovo spreobrnjenje 25. junija oznanil svetu vesoljni cerkveni zbor, ki se bo vršil v Vatikanu ob grobu sv. Petra, ko bodo dovršene vse priprave. Naj sv. Pavel izprosi sv. Cerkvi milosti, da bo cerkveni zbor prinesel novega ognja vsej Cerkvi in pospešil zedinjenje
Škof msgr. Anton Vovk v Rimu
Od prejšnje srede, 20. jan. je ljubljanski škof msgr. Anton Vovk v Rimu. Zaradi zaposlenosti pri rimski sinodi ga je sveti oče mogel sprejeti v posebni avdienci šele v ponedeljek 1. februarja.
Po določbah cerkvenega zakonika je dolžan vsak redni ali rezidencialni škof poslati vsaj na vsakih pet let sveti Stolici
in sicer konzistorialni kongregaciji pismeno poročilo o versko-moralnem stanju svoje škofije. Obenem se škof tudi osebno predstavi papežu, da mu poroča o položaju svojih vernikov in prejme od vrhovnega pastirja Cerkve navodila za nadaljnje vodstvo škofije. Ta obisk v Rimu se uradno imenuje »obisk ad limina«, s čimer se misli počeščenje grobov svetih apostolov, zlasti apostola Petra.
Msgr. Anton Vovk je vodil ljubljansko škofijo kot apostolski administrator že od maja 1945. Po smrti škofa dr. Gregorija Rožmana pa ga je sveti oče imenoval kot tridesetega rednega ljubljanskega škofa. Instaliran je bil za škofa v ljubljanski stolnici ?9. decembra preteklega leta.
Novi ljubljanski škof je bil rojen na Breznici na Gorenjskem. Dolgo časa je bil v rednem dušnem pastirstvu kot kaplan in nato mestni župnik v Tržiču na Gorenjskem, kjer se ga še sedaj radi spominjajo. Kot stolni kanonik v Ljubljani je opravljal mnoge službe. Posebno se je odlikoval s svojo očetovsko dobroto in modrostjo kot vodja ljubljanskega bogoslovja.
Vodstvo škofije je sprejel ob koncu zadnje svetovne vojne v silnd težkih razmerah. še težje trpljenje pa ga je čakalo v naslednjih letih. Doživel je tudi brutalen napad pri Novem mestu.
Modremu in odločnemu pričevalcu in škofu katoliške Cerkve voščimo dobrodošlico in obilo božjega blagoslova.
J. J.
LOJZE AMBROŽIČ, RIM:	5
Novi slovenski prevod sv. pisma
Počasi se je posrečilo znanstvenikom izluščiti resnico o virih Pentatevha iz njenega zmotnega oklepa in danes smo svobodni vprašanje razpravljati, teorijo o virih sprejeti ali zavreči na podlagi znanstvenih dognanj (ef. članek patra Atana-zija Miller, tajnika svetopisemske komisije v Bededikt. Monatsschrift 31 [19551 in Enchiridion Biblicum 580).
Judom beseda avtor ni imela tako ozkega pomena, kot ga ima v modernem svetu. Nam je avtor knjige tisti, ki knjigo napiše; Judom pa je beseda avtor pomenila, kar bi danes imenovali ustanovitelj. Mojzes je avtor, ker nam pet knjig, ki se po njem imenujejo, podaja njegov nauk — ali bolje, nauk, ki ga je Bog dal Izraelu po Mojzesovem sredništvu.
Večji del božjega razodetja se je skozi nekaj stoletij ohranjal v osrednjih izraelskih svetiščih: v Sihemu, Hebronu, Silo,
v Gilgalu in končno v Jeruzalemu. V teh svetiščih so duhovniki učili Izraelce med božjo službo — približno tako, kot je bila sv. maša v zgodnji Cerkvi — in je še danes — tudi nauk o krščanskih resnicah in zapovedih.
Od začetka so obstajala razna svetišča
(bogoslužje se je centraliziralo v Jeruzalemu šele pozneje); tako so nastala različna ustna izročila — ne drugo drugemu nasprotna, pač pa so poudarjala bolj eno ali drugo stran božjega razodetja: razmere in nevarnosti in ljudski značaj pač niso bili povsem enaki v vseh Izraelovih rodovih. Jedro pa je povsod ostalo isto. Je nekaj podobnega pri raznih redovih v katoliški Cerkvi: kartuzijani imajo drugačna pravila in način molitve kot jezuiti ali frančiškani; s tem pa ni rečeno, da ne sprejmejo katoliške vere v celoti. Jedro je isto, samo načini so drugačni.
Vzeti moramo v poštev tudi zmeraj globlje razumevanje vere. Kot mi danes bolje poznamo svojo vero kot so jo naši predniki takoj po spreobrnitvi — ne zaradi tega, ker je bilo božje razodetje nepopolno, pač pa vsled nepopolnosti človeškega uma — tako je tudi Izraelec v času kralja Ezekije (konec 8. stol. pr. Kr.) več vedel o Bogu kot njegov prednik v času Sodnikov (2. stol, pr. Kr.). Poznanje božjega razodetja je rastlo s časom, s premišljevanjem in zgodovinsko skušnjo rodov, ki so morali po zmeraj veljavnih načelih reševati stalno porajajoče se nove probleme ter z delom posebnih od Boga izvoljenih mož, ki so sprejemali tudi nova božja razodetja.
S časom so ta ustna izročila v raznih središčih začeli zapisovati in končno so jih strnili v Pentatevh:	pet	Mojzesovih
knjig, ki se z vso pravico imenujejo Mojzesove, ker vsebujejo razodetje, ki ga je Bog dal Izraelu po Mojzesu.
Kot je katoliška Cerkev vsaj nekaj desetletij bila brez knjig nove zaveze in je preteklo nekaj stoletij, preden so vse cerkvene občine prišle do spoznanja vseh knjig, tako so bili Izraelci brez takšnega Pentatevha kot ga poznamo danes.
Viri
V Pentatevhu moremo opaziti precejšnje razlike med posameznimi deli in vrsticami. Ponekod npr. je božje ime Jahve, drugod je Elohim. Na podlagi dveh imen ločimo tudi dva vira: Jahvista in Elohi-sta. V slovenskem prevodu je ime Jahve prevedeno »Gospod«, Elohim kot »Bog«. Najdemo ju v glavnem v prvih dveh Mojzesovih knjigah in v prvi. polovici četrte; ponekod sta tako tesno prepletena, da ju ni mogoče ločiti.
Ce zberemo dele Jahvista, opazimo nekaj osnovnih posebnosti, ki ga ločijo od Elohista: Jahvist opisuje Boga zelo konkretno; dobro ve, da je Bog popolnoma drugačen od človeka, silno vzvišen nad njim; toda ve tudi, da je »živi Bog«. Da ga more prikazati sodobnikom kot živega, ga mora opisati s človeškimi prispodobami: Bog se sprehaja v raju v večernem hladu (1 Mojz 3,8), obišče Abrahama (1 Mojz 18,1-2), pogleda iz ognjenega in o-blačnega stebra na egipčansko vojsko (2
Mojz 14,24).
Elohist se že zaveda nevarnosti, ki obstoja v opisovanju Boga preveč po človeško, zato ga odmakne. Kar izgubi na živahnosti opisovanja, pridobi na globočini. Elohist si ni mogel več privoščiti preprostosti Jahvista, ki je pisal najbrž pod Salomonom, ko so bili Izraelci močni in niso bili izpostavljeni kvarljivim političnim in kulturnim vplivom od zunaj.
Elohist je živel v severnem kraljestvu več kot sto let po razdelitvi Salomonovega kraljestva (Salomon je umrl okrog 1. 925 pr. Kr.). Tujo politično nadmoč so čutili posebno na severu, kjer je bilo mnogo starih poganskih prebivalcev Palestine pomešanih med Izraelci; s političnim vplivom tujcev je prišei tudi njih verski vpliv.
Tretji vir je Denteronomist. Pisal je v 7. stol. pr. Kr. — nad sto let po Elohistu. Je sad dolgoletnega izročila: to se jasno vidi v stalno ponavljanih izrazih, kot npr. Gospod tvoj Bog; zemlja, v kateri teče mleko in med; zemlja, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog; zakoni, ki li jih danes zapovedujem, itd.
Deriteronornistova je vsa 5. Mojzesova knjiga. Jasno nam pokaže, kako odločilno je bilo bogoslužje v učenju božjega razodetja. Struktura 5. Mojzesove knjige je namreč ista, kot struktura izraelskega bogoslužja. Lahko rečemo, da imamo pred seboj izraelsko »mašno« knjigo s premišljevanji o vsebin1 maše vred.
Zadnji vir je tako imenovani duhovniški kodeks. Ima svoje slovstvene začetke v babilonski sužnosti (586 - okrog 535 pr. Kr.). Spet je treba poudariti, da ni nekaj novega, pač pa staro Mojzesovo izročilo, po zgodovinski skušnji obogateno in oblikovano na svojski način. Obsega 3. Mojzesovo knjigo in drugo polovico četrte.
Svojo sedanjo obliko je dobil Pentatevh kmalu po vrnitvi Judov iz babilonske suš-nosti.
Prav študij virov nam da podobo Mojzesa. Kako močna osebnost je moral biti, da je prevladoval vso izraelsko miselnost od početka naroda kot takega v 13. stol. pr. Kr. skozi vso njegovo zgodovino. Preroki in avtorji knjig modrosti so gradili na Mojzesu, so vodili Izrael k verovanju resnic in spolnjevanju zapovedi, ki jih je dal Bog po njem, so to razodetje spopol-njevali in poglabljali. Osnova Izraelove vere je zmeraj bila in ostala Mojzesova.
ZAKLJUČEK
Ne moremo se dovolj zahvaliti lavantinskemu škofijskemu ordinariatu, da je novi slovenski prevod sv. pisma izdal; in ne moremo biti dovolj hvaležni prevajalcem, med njimi posebno pok. dr. Matiju Slaviču, ki so nam novi prevod oskrbeli-Prepričan sem, da bo leto 1959 prav zaradi novega prevoda sv. pisma ostalo važen mejnik v zgodovini slovenskih katoličanov.
Pisatelj IVAN PREGELJ
Eno leto vladanja
Prišlo je poročilo, da je umrl v Ljubljani, dne 31. januarja, pisatelj Ivan Kregelj. Pogreb pokojnega je bil v torek *■ februarja.
Kakor imenujemo pesnika Gregorčiča “Soriškega slavčka«, tako lahko damo pisatelju Preglju naziv »pisatelj Tolminske«, saj sam pravi »oblikovala me je Tolminska,«
Pisatelj Ivan Pregelj se je rodil 27. oktobra 1883 na Tolminskem pri Sv. Luciji na Mostu. Starši so bili zelo revni, ki so tou umrli še zelo mlademu. Ob izgubi staršev, mu je bil duhovni in krušni oče tfir vzgojitelj takratni kaplan, poznejši s'etolucijski župnik Jože Fabijan. To ljubezen in 'skrb mu je Pregelj tudi hvalež-
1,0	poplačal; v mnogih spisih se z besedo j ljubezni in hvaležnosti spominja svojega j dobrotnika. Jože Fabijan ga je napotil j v latinske šole. Po končani gimnaziji v I Gorici, se je napotil na univerzo ter se Posvetil profesorskemu poklicu. Svoje pr-Vo mesto je nastopil kot suplent na kla-I Slcni gimnaziji v Gorici. Iz Gorice ga je službena pot vodila v Istro v Pazin. Nekaj časa je potem služboval v Idriji in leta ; ^12 je bil premeščen v Kranj, kjer se j Je mnogo udejstvoval tudi kot kulturni j delavec. Največ svojih del je napisal rav-I 110 v Kranju. Leta 1924 je bil premeščen j kot profesor v Ljubljano in tu je službo-! 'al do leta 1938. V tem letu je Preglja j 2adel mrtvoud in mu tako ohromel desno I r°ko in nogo. Upokojen je bil leta 1946.
Veliko je zapustil Ivan Pregelj našemu j ^udstvu v svojih številnih delih. V letu '928 je pričela založba Jugoslovanska knji-■ Sarna v Ljubljani, izdajati njegova dela. ^eset ličnih knjig je bilo izdanih, v kadrih smo brali njegova dela: Štefan Go-'ja, Tolminske novele, Balade v prozi, Zgodbe zdravnika Moznika, Zenske pove-s,i, Simon iz Praš, Tolminci, Otroci sonca ln druga. Povsod diha lepota slovenske besede, bolečina Tolminske in Istre ter Koroške. Govori o ljubezni do matere, 0 velikem domotožju po domačem kraju. Kamor ga je pot vodila, povsod je mislil na kraje mladoletnih dni; na obraze, ki i jih je upodobil v povestih. Kako lepo pi-!§e v knjigi Otroci sonca: »Tam je košček
dobrodelnost ima svojo senčno in sonč-110 stran. Ali smo radodarni s svojo lastjo ali z lastnino, ki nam je dana le v °skrbo. Med obema je velika razlika, človek namreč mnogo težje da od tega, W si sam prisluži, kakor pa od lastnine, jo le oskrbuje in pri tem sam nič ne lltrPi. Res da je treba v življenju tudi takih posrednikov, a njihova dobrodelnost tie sme biti omejena le na zaupano jim 'niovino. Pri taki dobrodelnosti nima člo-'ek nobene posebne zasluge.
Že otroka moramo navajati na pravilno Umevanje radodarnosti. Naučimo ga, da h° zr,al dajati od tistega, kar ima sam. Revnejšemu tovarišu naj ponudi del svoje malice, jabolko, ki ga je dobil v dar, ^raču naj daruje od svojih prihrankov. T° je otroku mnogo težje kot pa biti le Posrednik med dobrimi starši in revežem.
aj*i le kar človek sam s trudom pridobi, ,0 ima za njega tudi pravo ceno. V tem Primeru bo tudi znal ločiti med tistim, ** je resnično potreben pomoči, in onim, ga hoče le zlorabljati.
Pfemnogokrat se zgodi, da otroci bo-staršev zapravijo kinalu podedova-110 imetje, ker ga ne znajo ceniti. V mladosti jim je bila ustrežena vsaka še tako Muhasta želja, zato si tudi pozneje ne *najo ničesar odreči.
sveta, da mu ne vem imena. Čudovit svet, sredi med žarkostjo južnega sonca in senco hladtie severne noči... čudovit svet, poln sonca in rož in vonjev pesmi, ki so kakor rože in imajo svoj vonj, kakor zemlja, kakor jutro, kakor spanec in grob. Nikjer ni zemlje lepše kakor tam.« Kako lepo piše v svojih spominih na Marijino cerkvico na Mengorah, ki jo imenuje »Čenstohovo Tolminskega«.
Mnogo je pisal v revijo Dom in Svet. Njegova dela je revija prinašala skozi vsa leta od 1909 do 1935, tam smo brali tudi njegovo delo Plebanus Johanes. V Dom in Svetu so izšla tudi njegova dramska dela: Salve, virgo Catharina ali ljubljanski študentje ter verska drama Azazel. Zdi se mi, da je vsak študent prebiral v reviji njegove kritike in eseje o Cankarju, Finžgarju, Mahniču, Aškercu, Medvedu in drugih.
Kardinal Ottaviani je med sveto mašo, ki jo je daroval za trpečo Cerkev na Madžarskem v baziliki svete Marije Velike, imel tudi nagovor, ki izraža misel katoliške Cerkve o razmerju katoličanov do komunizma. Podajamo nekaj bistvenih misli.
Spomnil je, kako je molitev preganjanih in izgnanih iz domovine globoka, kakor velik klic po miru, o katerem je govoril v zadnjem božičnem nagovoru papež Janez XXIII., ko je poudaril, da je v besedi mir vključena tudi zaščita osnovnih pravic poedinega človeka, družine in vere. Dokler bo Kajn ubijal brata Abela, ne da bi kdo kaj čutil, dokler bo možno držati v suženjstvu cele narode, ne da bi se kdo zavzel za zatirane, dokler bo možno po treh letih madžarske revolucije še vedno obsojati na smrt tiste, ki so se borili za svobodo, ne da bi se kdo zdrznil nad takimi zločini, ne moremo govoriti o miru.
Zgodovina Kajna in Abela se ponavlja do danes: Abel je ubit, Kajn pa najde sto izgovorov, da se opraviči pred zločinom.
Pomalem naj se otrok že zgodaj nauči, da je le s trudom prislužen kruh najbolj sladak. Nauči naj se dobrega in pravilnega gospodarjenja s svojo malo imovino. Prav je, da starši ob praznikih, godovnih dnevih in drugih podobnih priložnostih obdarijo svoje otroke tudi s kakšno liro. Še bolje, da dobijo kaj denarja kot nagrado za storjeno delo, ki jim ni bilo baš prijetno. S tem se bodo že zgodaj naučili ceniti denar in ga ne bodo zametavali za sladkarije in nepotrebne igračke.
Poznala sem deklico, ki je vse leto skrbno hranila drobne lirice, katere ji je mama dajala, kadar je bila posebno pridna. S temi prihranki je za Božič kupila lepe nove jaslice. Kako je moral biti Jezušček vesel v takih jaslicah, saj je dekletce vse leto mislilo nanj.
Noben oče in nobena mati ne bosta o-stala brezbrižna, če jima bodo otroci ob godovnih dnevih kupili iz svojih prihrankov kako darilo. Pa četudi bo najneznat-nejše, ljubše jim bo kakor najbogatejše vezilo. Vse te na videz neznatne pozornosti bodo otroku pozneje v življenju služile, da bo tudi do drugih pozoren, da ne bo znal samo varčevati, ampak tudi po pameti in uvidevnosti razdajati od svojega imetja potrebnejšim.
Ob šestdesetletnici, ki jo je praznoval leta 1943 se je pisatelja spomnila revija z lepimi besedami. Med drugim beremo: »Tebi, ki poješ in jočeš iz zemlje in duha ; iz tolminstva in Boga; iz zakoreninjenega duhovnega slovenstva in razgledanega svetovljanstva; iz bridke boli po kraju Mladosti onkraj meje in kraju Večnosti onkraj meja, pesem Lepote, Dobrote in Resnice...«
Po drugi svetovni vojni, domovina ni čutila nikake potrebe, da bi ponovno izdala njegove izbrane spise, ali dela, ki se nahajajo po revijah. Tudi njegove sedemdesetletnice se ni spomnila. To nehvaležnost je nekoliko popravila tujina. V Argentini je leta 1953 izdala Slovenska kulturna akcija, v uredbi dr. Tineta Debeljaka, 11. zvezek Pregljevih del »Moj svet in moj čas«.
Tudi danes, ob njegovi smrti, se spomnimo z hvaležnostjo njega, čigar sleherna beseda diha veliko ljubezen do doma, rojstnega kraja in naše lepe besede.
Zas.
Desetletja sem se je pod pretvezo člove-čanstva in socialističnih teorij ustvaril poseben način pobijanja, zapiranja, uničevanja narodov. Ni dovolj, da sredi XX. stoletja vidimo uničevanja narodov, odgone v masah, poboje v Katynu in Budimpešti. So celo, ki podajajo roko modernim Antikristom, tekajo celo, kdo bo prvi, ki bo z nasmehom stisnil roko sovražnikom vere. Ko je Hitler prišel v Rim, je papež zapustil mesto. Tako bi moral storiti vsak, ki količkaj drži na svojo čast.
Danes smo prišli tako daleč, da nihče ne protestira proti tistim, ki hočejo v človekovem srcu ugasniti idejo o Bogu in o nesmrtnosti duše. Pogostnost in nasilnost zločinov je žal otopila krščansko občutljivost v kristjanih. Ne samo kot kristjani, tudi kot ljudje ne reagirajo več. Kako se morejo čutiti še kristjane, če jih ne bolijo rane krščanstva? Kristjan, ki ne čuti več, kaj pomeni protikrščanstvo, ne živi več življenja skrivnostnega telesa Kristusovega. Preganjalci nekoč in danes so delali dvoje: odstranjali so tiste, katerih so se bali, prestrašili so množice, da niso reagirale.
Pomislimo danes samo na to, koliko je kristjanov, ki so po ječah s svojimi pastirji, in nas ne obide mrzlica samo na ob misli nato? Primas Madžarske, kardinal Stepinac, veliki nadškof praški, ki je brez sodbe izginil in že 11 let se ne ve, kje je. In vendar ni glasu, ki bi proti takemu nasilju protestiral, vpil po pravici, po časti, po svobodi. In vendar bi se moralo dvigniti morje protestov, vse svobodno človeštvo bi moralo vstati proti takemu nasilju, proti modernemu suženjstvu, proti teptanju osnovnih človeških pravic, proti temu, da v nad polovici Evrope ni svobode mišljenja, ne svobode šole, kjer obstoja samo en način biti človek, namreč biti zasužnjen in kot tak prisiljen slavo peti tistemu, ki diktatorsko vlada nad drugimi.
More kristjan pred pobijalci kristjanov, pred tistim, ki blati Boga in tepe njegove služabnike in vernike, biti nasmejan in se mu dobrikati? Moremo govoriti o zmanjšanju napetosti v svetu, kadar ni najosnovnejšega spoštovanja vesti in vere, kadar se vedno znova pljuje v obraz Kristusu in se ga znova biča in s trnjem krona? Tu moremo ponoviti besedo nekoga, ki je zapisal: »Kristus je ponovno v smrtnem boju in ti se bratiš s tistimi, ki ga križajo?«
V našem listu smo že pisali o žalnih svečanostih za pok. ljubljanskim škofom dr. G. Rožmanom v zamejstvu in v svetu. Poleg raznih spominskih proslav zaznamujemo sedaj še razne sožalne izjave, ki so jih prejele vidne osebnosti slovenske emigracije ne samo od zastopnikov slovenskih, srbskih in hrvatskih organizacij, temveč tudi od drugih odličnih posameznikov, kot so bivši jugoslovanski regent knez Pavel, bivši predsednik jug. vlade Cvetkovič, predsednik Mednarodne kršč. dem. zveze za Srednjo Evropo (CDUCE) A. Prohaska in drugi.
Knez Pavel pravi v sožalnem pismu dr. Kreku med dnagim: »Sprejmite izraze mojega iskrenega in globokega sožalja. Vem, kako hudo boste občutili to izgubo. Zopet je prekinjena vez z našo preteklostjo. Vesel sem le, da sem ga še enkrat mogel videti in tu pozdraviti...«
D. Cvetkovič pa piše: »Vem, koliko je pokojni škof pomenil ne le za slovensko
Komaj je bil izvoljen za papeža in je podelil množici svoj prvi papeški blagoslov, je Janez XXIII. odgovoril svojemu tajniku, ko ga je vprašal, kakšno delo mu je v tem trenutku najbolj pri srcu: »Za sedaj vzemimo brevir in zmolimo vespre in completo.«
Od takrat je minilo več kot leto dni in »že v tem prvem letu vladanja,« je dejal kardinal Tardini, »si je Janez XXIII. pridobil simpatijo, spoštovanje in iskreno ljubezen vsega sveta.«
Osebnost Janeza XXIII. je poudarjena v njegovi izredni ljubeznivosti, pozornosti in uslugah do vseh. Neki Rimljan francoskega porekla je v šali dejal: »Vedno pričakujem, da bom sv. očeta srečal na avtobusu št. 64, ki iz postaje pelje k Sv. Petru, kakor sem ga pred leti čestokrat srečaval v črnem talarju na podzemski pariški železnici.«
Vse sprejema z naj večjo ljubeznivostjo; prvi je, ki pozdravi stare znance, z odprtimi rokami sprejema mladino; mali in veliki, vsi odhajajo od njega srečni in iskrečih se oči. Pridobil si je celo tisto »tolpo« prebrisanih novinarjev, ki jih je po končanem konklavu sprejel v Vatikanu, predno so zapustili Rim. Izredna preprostost in dobrota so tisti čudoviti čar, ki se zrcali na njegovem obrazu in ki pridobi vsakogar, še predno se spremeni v besede. Preprosti mož iz ljudstva je takole povedal: »S takim papežem, mislim da bi prav lahko šel na kozarec vina.«
Zelo nerad izreče besede graje in obsodbe, nikdar pa ni skop, če more koga pohvaliti. Z vsemi občuje z največjo obzirnostjo, v njegovi družbi se nihče ne dolgočasi. Veliko je videl, veliko doživel, zato je njegova beseda izredno privlačna.
Nekaj posebnega je njegova vedrost: vsak zasluti v njegovi duši neusahljivi vir te vedrosti, v kateri ni prostora za črnogledost in žalost. Vedno pripravljen, da sledi glasu svoje vesti, najde v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti srečo in mir. In ta sreča in mir se zrcali v njegovih očeh in na njegovem obrazu in jo poseduje tudi drugim z iskrenostjo plemenitih duš.
Ko so ga po izvolitvi oblekli v belo obleko, si je snel rdeče pokrivalo in ga položil na glavo tajnika konklave msgr. Di Joria in ga tako imenoval za kardinala. Od takrat je sv. oče začrtal obsežen program: rimsko sinodo, koneilij, reformo kanoničnega prava.
V dvajsetih letih vladanja je sv. oče Pij XII. zapustil Vatikan morda komaj dvajsetkrat. Njegov naslednik Janez XXIII. je že v prvem letu vladanja to število podvojil. Toda nihče ni predvideval, da bodo ti njegovi izhodi iz vatikanskega ozemlja služili za obisk jetnikov in bolnikov po rimskih bolnišnicah. S tem je dal zgled rimskim vernikom, kako naj-izvršujejo dela usmiljenja in kako naj uporabijo svoje nedeljske popoldneve.
Njegovo vladanje je vladanje izredne preprostosti in spretnosti obenem. Grof Della Torre je takole označil taktiko cerkvenega vladarja Janeza XXIII.: »Vse vidi in za vse ve, vendar marsikaj hote prezre in le redko kaj pokara.« Po mnenju sv. očeta »je zelo slaba tista republika, kjer je preveč zakonov, in je zato najbolj pametno, da ukazujemo samo tam, kjer vemo, da nas bodo ubogali.«
Ko je sv. oče prvič zapustil svoj študij, je straža pred njegovimi vrati pred njim pokleknila. Sv. oče pa se je ljubeznivo sklonil do njega in mu dejal: »Vstanite, prosim vas. Vi ste vendar stotnik, jaz pa sem le navaden seržant.«
Kardinal iz Liona v Franciji je pozabil
stvar, ampak za vse nas iz Jugoslavije. Slava mu!«
Ob škofovi smrti so ameriški kardinali, nadškofje in škofje — zbrani na letni konferenci — poslali msgr. Omanu v Cleveland brzojavko, v kateri sporočajo svojo žalost nad izgubo velikega slovenskega škofa. Ameriški cerkveni dostojanstveniki obljubljajo, da bo vsak opravil sv. mašo za pok. škofa dr. Rožmana.
Katoličani v Gvineji
Po enem letu obstoja Gvinejske republike se sicer more ugotoviti neka politična stabilnost in napredek, a katoličani morajo na drugi strani obžalovati prepoved, o-ziroma prekinitev verskih radijskih oddaj, razpust vseh mladinskih katoliških organizacij, grožnjo, da bodo v treh letih dovoljene samo državne šole in obvezen pouk v njih, ki pa bodo popolnoma svobo-dnomiselne. S tem pa seveda prekinejo svoje delo katoliške šole.
v konklavu volneno jopico. Ko so to povedali sv. očetu, je ukazal, naj mu jo takoj pošljejo. Sam je še zapisal: »Monsi-gnor, beremo, da je v Lionu pritisnil mraz. Zato smci se požurili in Vam poslali volneno jojico, ker jo boste prav gotove rabili.«
V tem obstoja vsa skrivnost njegove diplomatske zmošnosti: modrost in srčna dobrota.
Kitajski katoličani
Imenovanje kat'dinala Tomaža Tiena, po rodu Kitajca, za apostolskega administratorja nadškofije Taipeh, bo imelo po mnenju tamkajšnjih misijonarjev ta učinek, da se bodo po svetu raztreseni kitajski duhovniki stavili na razpolago tamkajšnji cerkveni oblasti, škof Van Melckebeke, izgnanec iz Kitajske, kateremu je bila od svete Stolice zaupana skrb za kitajsko skupnost izven ožje domovine, je že leta 1957 poudaril, da je 454 duhovnikov iz A-zije živelo izven ožje domovine, od katerih je bilo 116 Kitajcev, ki so delovali na Formozi in katerim se je zadnja leta pridružilo še nad 30 duhovnikov, ki so iz Evrope prišli na Formozo. Kitajskih duhovnikov na Formozi in v Aziji sploh je 306, 52 jih je v Ameriki in 145 v Evropi. Možnost apostolskega dela na Formozi je zelo velika. Tam je 160.000 katoličanov, med katerimi deluje okrog 500 duhovnikov in misijonarjev. Vseh prebivalcev na otoku pa je okrog 10 milijonov. Posebno velika je potreba po apostolskih delavcih na vzgojnem in socialnem polju, kjer čakajo kitajskih duhovnikov, da se vrnejo iz Evrope nazaj v Azijo.
Radio Trst A
od 7. do 13. februarja 1960
Nedelja: 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu. — 10.00 prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vfera in naš čas. — 13.00 Kdo, kaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu. — 15.20 Slovenska zborovska glasba. — 16.00 Dvorak: Slovenski plesi. — 17.00 NORA, drama v treh dejanjih, igrajo člani R.O. 19.00 Nedeljski vestnik. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve -»Sodobni brazilski pesniki«, sestavil Franc Jeza. — 22.10 Malipiero: Sonata.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.00 Oddaja za najmlajše - MALE DAME, po povesti Luize May Alcott, igrajo člani R.O. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.00 športna tribuna. — 20.30 Richard Strauss: KAVALIR Z ROŽO, opera v treh dejanjih. — 21.50 Mala literarna oddaja.
Torek: 18.00 Radijska univerza - Janko Košir: »Pomen humusa in živih bitij v zemlji«. — 18.10 Šostakovič: Simfonija št. 10 v E molu. — 19.00 šola in vzgoja -Stanko Gogala: »Zgled staršev« in »Vzgojna posvetovalnica«. — 21.00 Ilustrirano predavanje - Mirko Javornik: TUJE JADRO NA OBZORJU. — 21.30 Richard Strauss: KAVALIR Z ROŽO.
Sreda: 18.00 Z začarane police - Marija Polak: »Mož v velikim srcem«. — 18.35 Slovenski folklorni ansambli. 19.00 Zdravstvena oddaja - ureja dr. Milan Starc. — 21.00 SPLETKE V GORAH, veseloigra v treh dejanjih, igrajo člani R.O.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: Franc Orožen: »Poljedelstvo in živinoreja«. — 18.35 Koroške narodne pesmi. — 19.00 širimo obzorja - Miran Pavlin: Sprehodi po tržaških muzejih. — 21.00 Obletnica tedna - Josip Tavčar: »75-letnica rojstva Sinclairja Lowisa«. — 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije -Bach-Villa Lobos: Preludij in fuga št. 6.
— 21.50 Iz sodobne književnosti - »Smiljan Rozman in njegov roman Obala«, ocena Martin Jevnikar.
Petek: 18.00 Lovski spomini Ivana Rudolfa - »Nazaj k naravi«. — 18.10 Schubert: Simfonija št. 4 v C molu. — 19.00 Sestanek s poslušalkami, ureja Marjana Prepeluh. — 21.00 Umetnost in prireditve
v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika -Glavko Turk: »šum, zlo naše dobe«. — 22.15 Koncert baritonista Andreja štruklja.
Sobota: Koncert operne glasbe. — 16.00 Dante Alighieri: Božanska komedija -»Vice« - XIII. spev - Pripravil: Boris Tomažič, prevod: Alojzij Gradnik. — 16.40 Hrvaške narodne pesmi. — 17.00 Bach: Sonata v G duru. — 18.00 Radijska univerza - Miran Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil - (4) »Goljufije z olivnim oljem«. — 18.35 Ruski narodni plesi. —
19.00	Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.40 Zbor France Prešeren.
- 21.00 VRNITEV SIMONA RADIČA, radijska igra,' igrajo člani R.O. — 22.00 Skladbe WoIfganga Amadeusa Mozarta.
Moja mladost je ostala pri sveti Luciji na Mostu, pri svetnici — priprošnjici za oči, za zdrave, otroške . . .
Ne odpiraj, moj mali prijatelj, svojega šolskega zemljevida. Kraja z imenom St. Mauruspruck ne boš našel na karti slovenskih zemelj. Nešel bi le skromno pokopališče s tiho cerkvico sv. Mavra na Tolminskem, kjer se v eno zlijeta Soča in Idrijca in se kraju po naše pravi Na Mostu. Tam sem jaz doma, nemško ime »Sv. Mavra most« pa je starinsko in zgodovinsko. Meni je seveda še veliko več: meni je to ime čudežna beseda. Izprego-vorim jo, obudim celo samo v spominu, in že se mi zgodi kakor v pravljici, da sem v trenotku preko daljav in časov v daljni deželi davne sreče in sanj, v svetovih svoje mladosti in svoje prve pesmi.
Mater posnemaš, prijatelj, ko baja svoji deci. Srečna deca! Umejo mater. Jaz je ne umem. Meni ni moja nikoli bajala...
Očeta posnemaš z glasom, ko otroke strahuje. Srečni otroci, l jubi jih. Mene moj oče ni ljubil ne strahoval . . .
Moja prva domovina — ob Soči, v Vipavi, v Brdih, na Krasu in na planotah Čavna do Petrovega brda in Špehovega brda ...
Nadarjeni otroci takih naših selišč najdejo pot v veliki svet; z njimi gre ena posebnost vseh gorjanov: močno, neuteš-ljivo domotožje.
Oblikovala me je Tolminska, dobrotniki, knjige in Previdnost.	Ivan	Pregelj
Skrbimo za dobrodelnost!
„Kristus ponovno vsmrtnem boju“
Sožalne izjave ob smrti škofa Rožmana
m
%
a
r
?at	-tl
Slika s sprejema, ki ga je priredil goriški g. nadškof gorišklm časnikarjem in tiskarjem na praznik sv. Frančiška Šaleškega
Sv. maša goriškega nadškofa za časnikarje in tiskarje
V svoji privatni kapeli ■ v nadškofijski palači, je goriški nadškof msgr. Arnbrosi v petek 29. januarja, na praznik sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika časnikarjev, daroval sv. mašo za časnikarje, pisatelje, založnike in tiskarje goriškega mesta. Lepo število časnikarjev in delavcev tiskarske stroke se je zbralo v nadškofijski kapeli in z zgledno pobožnostjo sledilo sveti daritvi. Med drugimi so bili navzoči tudi predstavniki Katoliškega glasa in osebje tiskarne Budin, kjer se Katoliški glas tiska.
Gospod nadškof je ob evangeliju imel kratek govor v katerem je poudaril veličino sv. Frančiška Šaleškega, ki je z govorjeno, prav tako kakor s pisano besedo, širil božje kraljestvo na zemlji. Njegovi spisi so še sedaj po tolikih stoletjih popolnoma aktualni in mnogim najlepše vodilo v duhovnem življenju. Gospod nadškof je izrazil svoje veliko veselje nad tako lepim odzivom k tej skupni pobožnosti ob dnevu, ki je tudi njemu tako drag, saj sovpada z osmo obletnico njegovega prihoda v naše mesto in z njegovim rojstnim dnevom. Še posebno pa je poudaril, kako mora tisk služiti le dobremu, kako mora biti predvsem glasnik resnice in vedno obziren in dostojen v svojem izražanju. Časnikarstvu je poverjena včasih neprijetna naloga ob raznih dogodkih današnjih dni. Ce že ni mogoče iti preko takih neprijetnih dogodkov, jih mora časnikar vsaj z obzirnostjo obravnavati, da niso v pohujšanje mladini. Časnikarstvo je sveta naloga v današnjih dneh, a le
SKPD V GORICI
opozarja že sedaj našo javnost na
PUSTNO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 28. t. m. na Placuti. Poskrbljeno bo za smeh in razvedrilo!
če ga uporabljamo Bogu v čast in dušam v korist.
Po končani sveti maši in škofovem blagoslovu so se vsi prisotni zbrali v nadškofijski knjižnici, kjer so bili lepo pogoščeni. Tudi goriški nadškof je prišel med nje ter se z vsakim prijazno pogovarjal in se zanimal za njegovo delo. V imenu vseh navzočih in žal, zaradi bolezni tudi odsotnih, je gospoda nadškofa pozdravil dr. Casasola ter mu obenem izrekel čestitke k njegovemu 73 rojstnem dnevu. Gospod nadškof je tudi zastopnikom Katoliškega glasa izrekel svoje zadovoljstvo nad izdajanjem katoliškega tednika ter voščil še nadalje obilo uspeha vsem.
Vsi navzoči časnikarji, založniki in tiskarji so izročili gospodu nadškofu vsoto denarja v prid goriškim revežem.
Gorica pričakuje velikega pridigarja patra Angelinija
■»Gorica je eno izmed mest, ki mi je še posebno pri srcu, zato bom rad dal prednost temu mestu.« Tako je izjavil sloviti pater Atanasio Angelini, ki bo imel v našem mestu vrsto predavanj. Začela se bodo v četrtek 11. februarja ob 9h zvečer v goriški telovadni dvorani (Sala Ginna-stica) in bodo trajala nepretrgoma deset večerov. Prav gotovo se bodo tudi Goričani odzvali vabilu velikega pridigarja, kakor so se odzvali povsod kjerkoli je pridigal po italijanskih mestih. V Firencah mu je večer za večerom sledila velikanska množica 60.000 ljudi, ki so prišli iz
vseh bližnjih in oddaljenih krajev, da so lahko poslušali njegove postne govore. Upajmo, da ga Gorica ne bo razočarala.
Dan vajenca
Kakor po vsej Italiji, tako so tudi pri nas v Gorici v nedeljo 31. januarja proslavili dan vajenca. Danes je strokovna izobrazba delavca nadvse potrebna. Vsak mora biti kos svoji nalogi in družno z izpopolnitvijo raznih tehničnih in industrijskih izdelkov mora iti tudi strokovna izobrazba delavstva vseh teh sektorjev. Hvalevredna je zato zamisel, ki je prišla lansko leto prvič do udejstvitve, da- tudi z zunanjo proslavo dajo zadoščenje tem mladim ljudem, ki se z vso resnostjo pripravljajo in usposobljajo za življenjski
poklic. Vsak mlad človek, ki resno vzame ta važni problem, pa najsibo dijak, kakor preprost vajenec, je vreden vsega spoštovanja in zaščite.
Zunanja proslava dneva vajenca v Gorici, je bila sledeča: Ob 9. uri je v cerkvi Srca Jezusovega imel za vse vajence sv. mašo generalni vikar. Ob lOh je sledila v dvorani industrijske šole »Leonardo da Vinci«, ob navzočnosti goriških oblasti, proslava, med katero so razdelili častne diplome raznim tvrdkam, ki so se posebno odlikovale v izpopolnjevanju strokovne usposobljenosti svojega osebja ter vajencem za uspehe, ki so jih imeli ob posečanju raznih tečajev. Sledil je obisk visokih goriških osebnosti raznih delavnih središč v našem mestu.
Podgora
Tudi v preteklem tednu je zopet kar dvakrat, na dolgo in v običajnih treh presledkih, zazvonil veliki zvon in s tem naznanjal, da sta se dve duši poslovili od svojih dragih in odšli nasproti novemu življenju, tja v večnost. Bili sta to dve sosedi, ki sta bivali na istem dvorišču v Kalvarijski ulici: Terezija Bandelj, roj. Klaučič, ki bi 14. 4. dosegla 82 let, in Ana Hvalič, roj. Trpin, ki bi 1. 7. postala 80-letna. Obe sta začeli slabeti že tam v pozni jeseni in še bolj v začetku zime. Včasih je kaj odleglo, a potem zopet poprijelo. Od svojih otrok sta bili lepo oskrbovani in tudi obiskovani. Kot stari sosedi sta si pogosto pošiljali pozdrave in voščila in večkrat sta si medsebojno šaljivo zatrjevali ali pošiljali reči: »Počakaj, počakaj. Tisti dan, kadar umrjem jaz, umrješ tudi ti.« In tako se je tudi zgodilo, zares isti dan. Pogreb pok. Terezije je bil zato v četrtek popoldne, pok. Ane pa v petek ob veliki udeležbi domačih iz družine, sorodnikov in tolikih drugih znancev iz Podgore in Gorice.
Obema družinama in vsem sorodnikom, posebno sinovom in hčeram obojih, izražamo naše iskreno sožalje — pokojnima Tereziji in Ani pa milostni pokoj v Gospodu!
if^vSrS-^
_ V- 'is? ^
TJ-K<
j*
Težki dnevi za zdravstveno skrbstvo
Val gripe, ki je zajel tudi našo deželo, Tržaško in Goriško, še vedno trdovratno vztraja na svojem zavajovanem področju. Letošnja gripa ni sicer tako huda kot azijska pred dvemi leti, vendar je zajela do sedaj skoro isti obseg kot azijska. Predvsem izbira svoje žrtve med starejšimi ljudmi in v teh dneh smo zabeležili tudi veliko število smrtnih primerov. Povečini se ljudje zdravijo doma, a kljub temu so bolnice prenapolnjene, tako da nameščajo nove bolnike kar po hodnikih, biblotekah in vseh še razpoložljivih prostorih bolnice. Tržaška bolnica sprejema v teh dneh nad 100 bolnikov na dan in ker je tudi med zdravniškim osebjem mnogo bolnih, je strežba bolnikov marsikje pomanjkljiva. Pa ne samo postrežba, kar je čisto razumljivo pri takem navalu in tako skrčenem osebju, tudi prostori sami ne odgovarjajo več zahtevam tako povečanega tržaškega mesta in bi bil že skrajni čas, da bi tržaška občina začela z zidavo modeme in vsem potrebam ustrezajoče bolnice.
V Gorici smo v tem oziru nekoliko na boljšem. Sedaj imamo na razpolago lepo moderno novo bolnico na šempetrski cesti in v najhujši sili bi imeli vedno na razpolago še obe prejšnji bolnici pri Rdeči hiši in v ulici Pavia. Tudi v Gorici imajo zdravniki, osebje zelenega križa in zdravniško osebje po bolnicah polne roke dela. Gripa je položila v posteljo skoro vsakega četrtega Goričana, povečini starejše osebe. V okolici je zlasti prizadet štmaver, kjer je po en bolnik v vsaki hiši. Južno vreme in vlaga prejšnjega tedna je še pospešil obolelost.
Vendar gripa ne razsaja samo pri nas. Na milijone mest po uradih, tovarnah in šolah je v teh dneh praznih zaradi obolelosti izredno velikega števila oseb. Epidemija gripe je zajela vso Evropo, zlasti še Francijo, Švico, Nemčijo in Italijo. V Parizu je v postelji približno 300 tisoč oseb in število se iz dneva v dan veča. V Nemčiji se 40 odstotkov delavcev ni prijavilo na delo zaradi gripe.
Sv. Križ
V sredo 27. t.m. sta si obljubila zakonsko zvestobo v farni cerkvi g. Ivančič Matija in gdč. Sedmak Alma. Gdč. Sedmak Alma je že več let naša pridna organistka. Čestitamo in želimo obilo sreče ter božjega blagoslova v njunem zakonu!
V nedeljo 31. t. m. pa sta ohhajala svojo zlato poroko g. Košuta Kristjan in ga.
Košuta Amalija. Ga. Košuta Amalija je
zvesta bralka Katoliškega glasa. Zvesto skrbi tudi za cvetje v cerkvi. Tudi njima čestitamo in želimo, da bi ju Bog še naprej obilno blagoslavljal na njuni življenjski poti!
Opčine
V ponedeljek pred Svečnico je umrl Jadran Repinc. Kdo ni poznal našega Jančka? Kdo ga ni rad imel? Otroci so na osnovni šoli prav tekmovali med seboj, da so imeli Jančka v svoji sredi. Povsod je bilo neko veselo razpoloženje, ko se je prikazal Janček na pragu kake učilnice. Dasi ga je bolezen navezala na druge, tako je bil v vsem odvisen od svojih najdražjih, mladih prijateljev ter vzgojiteljev na šoli, je vendar povsod, kamor je prišel, prinesel iskro pravega življenja. Njegova pesem je razposajeno zadonela po vsej šoli in zaigrala v srcih mladih otrok, ki se šele odpirajo lepoti življenja. S pesmijo je tudi umrl. Se na predvečer svojega življenja je pel. In če smo ga mi radi imeli, ga je nekdo drug še bolj. To je tisti, o katerem je naš Janček najrajši govoril. O njem je hotel vse povedati, kar se Je da iz suhih odgovorov katekizma. Toda to ni bilo golo znanje o Bogu. Kajti Janček je zahajal kljub vsem težavam zelo rad k sv. maši, k spovedi in sv. obhajilu, da je po skrivnostih Jezusovega trpljenja črpal moč za življenje, ki nam kaže pot po trpljenju tega sveta v pravo pesem neminljivega življenja. V tem je postal zgled vsem našim otrokom. Zejalo ga je po življenju, da bi bil zdrav in močan kakor drugi otroci ter da bi se mogel učiti in veliko znati. Ravno sedaj ga je nebeški Oče vzel k Sebi, da mu odgrne večno lepoto življenja. Mi vsi, posebno pa njegovi starši, stara mati, brat in sestrica ne moremo razumeti, da ga ni več tu. O Bog, kako nerazumljivo posegaš v naše življenje. Toda Ti ne ukradeš življenja, marveč ga samo spremeniš, da postane boljše in večno. Saj si sam gledal na smrt svojega ljubljenega Sina na lesu križa in tako poznaš tudi naše trpljenje in žalost. Naj zato tudi naš Janček vstane pri Tebi k Veliki noči radosti in sreče. Usliši njegove prošnje za vse svoje številne prijatelje, ki jih zapušča.
Gropada
V enem mesecu nam je smrt ugrabila dva vaščana: Griča Franceta in prejšnji teden Kralj Antonijo vd. Milkovič. Pokojna je bila med tistimi bolj redkimi dušami, ki redno zahajajo k službi božji v našo cerkvico. Tudi njen lep pogreb
poln molitve, je lepo zaključil njeno zem-sko življenje.
Iz Gropade do Bazovice — na skupno pokopališče — je prav lep kos poti: skoraj tri četrt ure. No, vso pot molimo rožni venec, da res ni časa za brezpomembno in neolikano klepetanje za pokojnikom. Sredi poti počivamo. Križ, postavljen prav zato, da se pogrebci in zlasti nosilci odpočijejo, nas ustavi in povabi k molitvi. Zal so neznanci Križanega pred leti polomili. Zelo prav bi bilo, da bi dobri ljudje iz naše vasi to oskrunjenje popravili. Kupiti bi bilo treba novo razpelo in ga ob priliki kakega pogreba postaviti- na prejšnje mesto. Tako bi dali zadoščenje Križanemu, ki je divjim ljudem na poti.
Mežnarja nimamo že dalj časa. Zvonjenje slišimo samo za mašo in pogreb. Čas bi bil, da bi se vaščani zbrali in izvolili novega mežnarja.
Tudi cerkev je zelo v slabem stanju. Občinske in državne oblasti ne kažejo nobenega namena, da bi pomagale pri obnovitvi, ker je cerkev last vasi. Zgleda, da bodo morali vaščani zavihati rokave, seči globlje v žepe in cerkev sami popraviti. Ce bodo to storili, bodo samo sebi koristili in pridobili na dobrem imenu!
Ponoči in podnevi v Bazovici
Preteklo nedeljo je bilo v Bazovici precej živahno: ponoči in podnevi. Ponoči: razni pobalini trgajo lepake o Katoliškem tisku, rušijo zidove in budijo ljudi z razgrajanjem. Znajo tudi zvoniti v župnišču. Kaj čudno tako poročilo, če imamo v vasi policijo, orožnike, financo in gozdno milico. Naj omenimo, da so tudi v cerkvi hoteli krasti, pa se jim ni posrečilo, ker zakladov zemeljskih v cerkvi ni. Upamo, da so naši ljudje — zlasti mladi — daleč od takega početja. Ponočnjaki trdijo, da vidijo ponoči neznane osebe krožiti po vasi. Morda, bodo oblasti kaj ukrenile, in dale več dela svojim uslužbencem. Upamo tudi, da bodo starši malo bolj pazili na svoje otroke in jih v večernih u-rah imeli pri ognjišču. Podnevi: Pogreb iz Gropad z godbo, roditeljski sestanek v osnovni šoli, občni zbor Pogrebnega društva in v dvorani vojna v Afriki.
Občni zbor je izvolil lanski odbor: predsednik Rafael Kocijan, tajnik Rudolf Križmančič, blagajnik Andrej Pečar. Pogrebno društvo šteje 260 članov iz Bazo-
vice, Gropade, Padrič in celo Boršta '£: Ricmanj. Bilanca je pozitivna, čeprav j1 društvo letos začelo zidati svoj društven dom. Seveda bo treba še kaj denarja, dl se delo dokonča; s skupnimi močmi in dobrim gospodarjenjem bo tudi to šte skozi in pod streho.
Na roditeljskem sestanku je bila gla' na točka vprašanje, kako pritegniti otrt ka k večjemu zanimanju za šolo. Otroc imajo danes veliko zaveznikov, ki so F večkrat njih zvodniki: televizija in kine; Starši so v to poklicani, da otrokom 0$ merijo zabavo, hrano, počitek in zlasl delo.
Zvedeli smo tudi, da se Bazoviški ode pripravlja, da nas za pust razveseli z vej selo igro: »Mali gospod šef«. To bon* še videli.
OBVESTILA
—
VPISOVANJE za romanje v Munche1
ob priliki evharističnega kongresa v avguj stu je podaljšano do srede februarja Tako bodo imeli priliko se vpisati tud tisti, ki so zaradi bolezni ali kateregako vzroka zaostali. V Gorici se vrši vpisov! nje v upravi Katoliškega glasa vsak da-' od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, z izjem1" četrtka zjutraj in sobote popoldne.
NOVA IZDAJA slovenskega Rimskeg* misala. Mohorjeva družba v Celovcu s je odločila, da bo za 600-letni višarst jubilej izdala novo izdajo slovenskeg-Rimskega misala. Prevod tega velike?5 dela je izšel že leta 1944 v Ljubljani, a j‘ slovenski Rimski misal še isto leto pošel-: Mohorjeva družba je že zaključila vabil1' za prednaročbo, ki je bila razpisana 2‘ mesec december in januar, zdaj bo začel* pa staviti besedilo. Misal bo natisnjen v-lepem tankem biblijskem papirju in ve zan elegantno v več vrst usnja.
RAVNATELJSTVO Strokovne šole v rici sporoča, da bo v nedeljo 7. februarj: ob 10.30 v- šolskih prostorih v ul. Ral* daccio, 1. letošnji roditeljski sestanek Vabljeni so vsi starši in vzgojitelji dijako'
 —'
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpe* trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 79* davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
Oglejte si naše cene i
t
IZREDNI POPUSTI
NA VSE ZIMSKE OSTANKE OB KONCU SEZONE
• VOLNENE ODEJE • BLAGO ZA OBLEKE •
• MOŠKO IN ŽENSKO PERILO • NOGAVICE itd.
Le
TRST, ULICA GINNASTICA 22
SKLICUJTE SE NA TO REKLAMO,
DOBILI BOSTE POSEBEN POPUST
Nenadoma in nepričakovano si je Bog pri nas utrgal mlado življenje našega nad vse ljubljenega
Jančka
Oče, mama, stara mama, brat in sestrica ter vsi sorodniki družin Repinc-Sosič sporočamo to za nas pretresljivo vest vsem dragim prijateljem, vaščanom in znancem in vsem, ki ste ga radi imeli. Njegovo telo smo položili k večnemu počitku danes popoldne na Opčinah. Zato sc obenem iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga prišli kropit in ste nam izrazili sožalje oziroma se udeležili pogreba in ste zanj mo-lili. še posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, cen. šolskemu ravnateljstvu s spoštov.. ; učiteljskim zborom in vsej naši mladini.
,	.	Družini REPINC - SOSIČ
Opčme, 2. februar,a 1960.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so izrekli sožalje, se udeležili pogreba, darovali ^ cvetlice in molili za tragično preminulega
Nlarinota Lavrenčiča
iz Poljan (Doberdob).
Maina Ema,
sestra Ada z možem in brat Marij0
i