MrnJidj'/ m \J K Ji 51) J'/ J y d % % J ai/i n yb/ysijjii m y/"d UD 4E3 QS Jm&QWil TISKALNIKI I ..... . OSEBNI RAČUNALNIKI a i MULTIMEDIJA | tiJDI DARILO: Ob nakupu računalnika z WIN95 vam instaliramo 8 ICJNC /HENTIS ©060283413,fax:83100 vs * TRGOVINA NA VELIKO IN MALO d.d. 2370 Dravograd, Trg 4. julija 46 tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551,42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici za kupce MčejvjeMo msečm pkominc mcm OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano WgS,OK@Oi]®(!raa "L* kaj j* narobe s temi Slovenci? Nit jajc, da o kakšnem vstajenju sploh ne govoriml" mm ko mm, Mg mmi Tako bojda mcxlaije prevaljska detektivka, ko raziskuje moč in nemoč oblasti. Mediji so polni informacij o delu in stranspoteh vseh treh vej oblasti. Zanimivi so predvsem župani, ki so po izvolitvi sila različno razlagali svoje pristojnosti in dejaasko moč. Mestni župan ljubljanski si je najprej za veliko denarja pustil adaptirati pisarno, saj so bili prejšnji prostori premalo intelektualistični. Za sodelovanje z mestnimi svetniki in glasnimi strankarskimi prvaki je potrebno umirjeno okolje, sicer bi se še utegnilo kje vžgati. Za sporne spomenike sicer ni nevarnosti, saj ne gorijo, le prostore za prestavljanje lx> težko zagotoviti. Mariborskemu županu zamerijo odkritosrčne izjave, očitajo pa mu pomanjkanje posluha za univerzo. Morda se lx)ji, da bi študentje dognali resnico o njegovi domnevni ugrabitvi in konkurirali policiji pri iskanju krivcev za potapljanje mariborskega gospodarstva. O ptujskem županu se zadnje dni pohvalno izražajo-dasegel je, da Ixxlo z novim železniškim podvozom rešili mesto prometnih zastojev in meščane s te in one strani osrečili s peš potjo in kolesarsko stezo. Izpušni plini zgodovinskim spomenikom ne koristijo. Kranjski župan je bil slaven že pred zasedlx) prestola in s svojim ravnanjem občasno navdušuje somišljenike in greni ure drugače mislečim. Po razgrnitvi svojih pogledov preko televizije se je marsikomu prikupil, čeprav se še ne ve, kdo lx> koga zašil. Župan iz Bovca se je narodno zavednim občanom zameril s pozdravom predstavnikov treh narodov in treh dežel in z eno kulturo. Slovenjgraški župan se je s prometno ureditvijo mesta tako proslavil, da so ga povabili celo v Ameriko. Župan iz Črne je pripomogel k nevračanju grofovske zemlje in si pridobil simpatije gozdarske sredine. Mežiški župan se uspešno Ixrri za čisto okolje in je všeč “zelenim” pa še komu. Težko pa je Prevaljčanom, ker se o njihovem županu ne piše. Nolxtne afere, nolxtne pohvale. Če se ne lxi kmalu potrudil in prišel na prve strani ‘‘cajtng”, se mu utegne župaaski prestol prepoloviti. Popravila pa so draga .□ TIK • Do izvolitve politiki sanjajo veiino, po njej - veliano. • Prodajala se zanašajo na reklame, kupa na reklamadje. • Narodove sanje so bile vedno visoko obdavčene. • Le sanje bodo reveži vedno imeli tako bogate kot bogati. • Lastne težave so najveije. NIKO VSEBINA X Natakar, vlak prosim! 4 X Pasje takse, pasje življenje 5 X Anketa: Kako praznujemo veliko noč 7 X Zdrava šola, prava šola 8 X Intervju: Filip Jelen, Nova oprema 12 X V Mislinji imajo modebrski krožek 19 X Tudi ženske pišejo... 21 X Meža spet "kisla" 24 Na naslovnici: Postaja Foto: Franc Jurač PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke rarifne št. 3, za katere se plačuje davek cxl prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju NATAKAR, VLAK PROSIM! orebiti ne boste soglašali, vendar se podeželjski značaj Koroške kaže tudi v tem, da v gostilni enostavno ne moreš zaklicati: Natakar, taksi prosim! in je torej reklamiranje slovenske policije ubrano le na večja mesta. Taksistov je na Koroškem le za prste ene roke, pa še ti vec ali manj vozijo le po vnaprejšnjem dogovoru in so brez kričečih tabel z napisom taxi in po možnosti še telefonsko številko. Od javnih prevoznih sredstev nam torej ostaneta le vlak, za katerega se nekateri resno bojijo, da bi ga utegnili ukiniti, in avtobus. Tako na vlakih kot v avtobusnem prometu pa število potnikov naglo upada, kar je v prvi vrsti posledica vse večjega števila osebnih vozil. Teh je na Koroškem okoli dvajset tisoč. potniškim prevozom v cestnem prometu ukvarja 75 družb, od tega je šest velikih, osem srednjih in 61 manjših. To so podatki Agencije za plačilni promet, Obrtna zbornica Slovenije pa zbira podatke o samostojnih podjetnikih oziroma obrtnikih, ki se ukvarjajo tudi z avtobusnim prevozom. Teh je v Sloveniji kar 1023. Na razmeroma majhnem slovenskem trgu je torej precejšnja konkurenca na področju avtobusnih prevozov, v teh razmerah (velikokrat kar kaotičnih, saj veliko družb in posameznikov, ki se ukvarjajo S prevozom potnikov, nima zaposlenega niti enega delavca, prevoze opravljajo neprijavljeni vozniki, upokojenci, pa tudi tisti, ki so zaposleni pri kakšnem drugem prevozniku, vendar so v bolniškem staležu) se razmeroma dobro znajde prevaljska družba Koratur. Koratur na Koroškem opravlja večino linijskega prevoza, do Prevalj se nekajkrat na dan spusti le še mariborski Certus. Seveda pa je opaziti nekaj zasebnih avtoprevoznikov, ki pogodbeno vozijo delavce nekaterih podjetij in nekaj drugih, ki skušajo s turistično-nakupovalni-mi vožnjami. Razumljivo, da so vozni parki zasebnikov precej skromni, saj je za dober avtobus potrebno odšteti skoraj pol milijona mark. V Sloveniji se pripravlja sistem licenc, po katerem bo prevoz s starimi avtobusi nad osem let v linijskem prometu odklenkalo, za turistične vožnje pa starost avtobusa ne bo smela presegati pet let. Koratur se na takšno stanje pripravlja že nekaj let, saj direktor te družbe Tine Tevž pravi, da linijski promet upada in v zadnjih Turistično - protestni vlak po koroški progi je vendarle dosegel svoj namen: V Ljubljani so spoznali, da Korošci ne dopustijo ukinitve te proge, za večjo zasedenost potniških vlakov pa bodo SŽ morale prilagoditi vozne rede in speljati tudi kakšno promocijsko akcijo. Posnetek: Tomo Jeseničnik OPRAVIČILO Uredništvo časopisa se opravičuje gospodu dr. Rudiju ČRETNIKU za objavljeni članek v številki 07/94 z dne 22.4.1994 na strani 19 tega časopisa, ki je prizadel čast in dobro ime gospoda dr. Rudija Čretnika, ki je bil objavljen z naslednjim besedilom: “V Studiu City se je oni dan na malem ekranu pojavil tudi dr. Rudi Čremik, ki je malo udaril čez boljševizem. Gre za znane izjave v stilu angleškega Hide parka, kjer vsako soboto ob Prešernovem spomeniku lahko vsak pove, kar mu leži na srcu. Pod Čretnikovim priimkom pa je bil zapisan kraj Mežica. Napak, kajti v Mežici smo preverili in gospod dr. Rudi Čremik ni njihov krajan. V Mežici pa so ustanovili Odbor za zaščito dobrega imena kraja Mežica". V PETIH LETIH ZA POLOVICO MANJ PRE-PEUANIH POTNIKOV V Sloveniji se s prevozom potnikov v mestnem prometu in Komentar letih precej investirajo v avtobuse visoke kakovosti, ki so primerni za visoki turizem. “V Koraturju imamo tačas zaposlenih 152 delavcev, to je voznikov avtobusov, mehanikov in drugih. Naš vozni park pa obsega 78 avtobusov in deset osebnih vozil, namenjenih za izposojo. Do leta 1990 je podjetje imelo 102 avtobusa. Do tega leta je bilo namreč precej prevozov na relaciji Nemčija in republike nekdanje Jugoslavije. Za številna podjetja na Koroškem in v Šaleški dolini je bilo precej pogodbenih prevozov delavcev na delo. Zaradi izgulie tega trga smo precej zmanjšali število voznih enot, delavce smo prekvalificirali, izvedli več naložb v kvalitetne avtobuse visoke kategorije in se tako preusmerili v prevoznika za potrebe turističnega gospodarstva. Na ta način smo se izognili odpuščanju delavcev in ugotavljanju tehnoloških viškov. Število potnikov v linijskem Prometu upada in to od nas Zahteva hitro prilagajanje, saj so stroški obratovanja vozil vsak dan višji. V prihodnje bomo prisiljeni opraviti večjo selekcijo rednih Potniških linij in tako zmanjšati obseg dela v primestnem prometu. Na drugi strani pa moramo vse več investirati v avtobuse, ki so Prilagojeni evropskim standardom. Tem standardom pa seveda ustrezajo le avtobusi iz uvoza. Letno bi morali kupiti osem novih «tvtobusov, kar bi pomenilo r>aložlx) v višini štirih do pet milijonov mark. Seveda pa takšne naložile ta dejavnost ne prenese,” Pravi Tine Tevž. V letošnjem letu bo Koratur po nekaterih problemih z lastninjenjem vendarle končal ta proces in sedaj v podjetju čakajo na drugo soglasje. Lastninili so po sistemu notranjega odkupa, to je z vloženimi certifikati in gotovinski-nti vložki upokojencev, bivših Zaposlenih in zaposlenih delavcev. Skupno število delničarjev je 218. V letošnjem letu pa bodo kot Partner sodelovali tudi pri gradnji novega bencinskega servisa na Prevaljah, kjer je danes zaradi velikega navala avstrijskih kupcev stanje nevzdržno: Koraturjevi avtobusi zaradi kolon pred bencinskim servisom pogosto n'rnajo prostega izhoda iz dvorišča, da ne omenjamo prob- lemov pri njihovem oskrbovanju z gorivom. Lokacijska dokumentacija za nov bencinski servis je že izdana in gradnja se naj bi kmalu tudi pričela. VLAK: STALNI STRAH PRED UKINJANJEM Še hujše kot avtobusarjem pa se godi slovenski železnici, saj beležijo na tirih še večji padec potniškega prometa. Še posebej to velja za Koroško in njeno koroško progo, kakor imenujemo železniško povezavo od Maribora do Dravograda in dalje proti Pliberku na avstrijskem Koroškem. Zadnja štiri leta se na Koroškem ob sprejemanju voznega reda na slovenskih železnicah vedno znova obudi strah pred njenim ukinjanjem in že marca leta 1993 sta koroška poslanca v državnem zboru dr. Vladimir Topler in Maks Sušek tudi parlament opozorila na bojazen Korošcev, da bi to proga utegnila doleteti usoda železnice skozi Mislinjsko dolino, to je iz Velenja do Otiškega Vrha, ki so jo pred kakšnimi tremi desetletji nespametno ukinili. Konec lanskega leta ob znani protestnopromoci-jski poti muzejskega vlaka od Maribora na Koroško pa je vodstvo SŽ zanikalo, da bi načrtovali ukinjanje te železniške povezave Štajerske in Koroške na desnem bregu Drave. To so ponovili tudi na seji odbora državnega zbora za infrastrukturo in okolje, ki je bila v Radljah ob Dravi, na kateri so se člani odbora, predstavniki Slovenskih železnic in koroških občin ponovno pogovarjali o usodi te železnice. Še več, na tej seji smo celo ponovno slišali razmišljanja odgovornih ljudi iz Slovenskih železnic in ministrstva za promet, da ima Koroška v nacionalnem programu železniške infrastrukture celo bolj pomembno mesto. Ta namreč povsem resno predvideva, da bi od Velenja do Dravograda ponovno vzpostavili železniško povezavo, ki je nekoč bila ukinjena. Seveda je veliko vprašanje, kod to progo speljati, saj so mostovi podrti, trasa je pozidana, v zavesti Korošcev pa ostaja dejst- nadaljevanje na strani 6 PASJE TAKSE, PASJE ŽIVLJENJE Piše: Miro Petek Po dobrem letu dni delovanja lokalne samouprave so tudi največji optimisti ali naivci spoznali, da nov koncept občin za navadnega zemljana pač ne bo kaj cenejši. Nasprotno: občani lahko vse bolj spoznavajo in čutijo, da ni draga samo država, ampak tudi občina. Zakon o lokalni samoupravi namreč daje občini vse pristojnosti, da za posamezna področja uvede svoje davke ali takse in nekatere občine v koroški regiji so te možnost že zagrabile z obema rokama. V dravograjski občini so kmalu spoznali, da lahko od tovornjakarjev in drugih pravnih oseb, ki prestopajo mejo (in tam tudi carinijo blago in koristijo določeno infrastrukturo) poterejo ustrezno pristojbino. Temu zgledu je sledila tudi občina Ravne-Prevalje in obe občini si bosta na ta način na leto z deset in več milijoni okrepili občinski proračun. Obe pa tudi obljubljata, da bo ta denar porabljen strogo namensko. Bomo videli. Komunalne takse za plakatiranje, reklamiranje, koriščenje parkirišč, javnih površin ipd. niso novost in so jih uvedli že v marsikateri občini. V Slovenj Gradcu pa razmišljajo tudi o ekološki taksi, ki bi jo predpisali onesnaževalcem okolja in morebiti bo ustrezen odlok mestni svet sprejel še to leto. Te dni pa smo lahko prebrali razmišljanja župana občine Ravne-Prevalje, ki je glasno razmišljal o pasji taksi. Predpostavimo, da je v občini dva tisoč psov in če bi vsak lastnik psa ob vsakoletnem cepljenju odštel tisočaka pasje takse, bi se v proračunu zbralo na i leto dva milijona tolarjev. S tem denarjem bi med drugimi lahko imel lepo plačo človek, ki bi za nevestnimi lastniki psov po dolini pobiral pasje dreke, ki jih je povsod vse polno, pa še ostalo bi kaj denarja. Pasje takse pa na Koroškem niso novost. V Radljah ob Dravi so v tamkajšnji krajevni skupnosti že pred slabimi petimi leti nagovarjali občino, da bi uvedla podobne pasje takse in za štirinožce so predlagali več kategorij, od katerih bi bila odvisna višina letnega prispevka. V dravograjski občini so pred leti bili do psov še bolj ostri. V igri je bil odlok, da bi psom prepovedali lajanje po deseti uri zvečer, saj je lajež po tej uri motil javni red in mir... Pasje takse bi gotovo dregnile v osir, saj bi bilo veliko lastnikov psov, ki takšnih taks enostavno ne bi bili pripravljeni plačevati. Poleg tega bi razvnete razprave okrog odloka in predvidene reakcije le Ilegale pozornost od bistva Koroške danes in tukaj. To je nezaposlenost, mizerne plače, nizek standard bivanja, skratka, od tega, čemur na kratko in slikovito radi rečemo - pasje življenje. □ V ospredju KOSILI KOSIL silos, po sistemu TRAUNSTEIN odlikuje: * OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA KRME * VISOKA KAKOVOST SILAŽE * ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODVZEM * NIZKI STROŠKI GRADNJE * EKOLOŠKO NESPOREN CEH&***0-- 1,6.169,<»s" SE PRIPOROČAMO! Sur KOGRAD jZZS. DRAVOGRAD iAgem h 0602 85 640,85 642, 85 230,85 070: fax: 85 318 vo, da so od prvih govoric o ukinjanju železne ceste skozi Mislinjsko dolino do njene fizične likvidacije minila le štiri leta. Sefi železniških postaj Dravograd, Podvelka, Prevalje, Vuhred in Vuzenica so tudi sami sestavili vozni red za obdobje 1996/97 in pripravili več variant, s katerimi bi okrepili tako potniški kot tovorni promet. Te predloge koroški župani tudi podpirajo. Po letu 1980 namreč prevoz potnikov in tovora na koroški progi pada, vendar so tako koroški župani kakor tudi šefi postaj prepričani, da bi s primernim številom vlakov in ustreznim voznim redom lahko zmanjšali padec prometa. Herman Tomažič, župan občine Radlje ob Dravi, pravi, da vodstvo slovenskih železnic morebiti danes res nima namena ukinjati te proge, vendar so se na Koroškem bali, da bi se ob neustreznem voznem redu in nadaljnjem manjšanju števila potnikov in blaga čez nekaj let ta proga sama ukinila. “Če vozijo vlaki tedaj, ko ljudje ne potujejo, je kaj lahko ugotoviti, da proga ni zasedena in da je nerentabilna,” pravi Tomažič. Vodstvo Slovenskih železnic pa tudi za novi vozni red pravi, da večanje števila potniških vlakov na tej progi ne pride v poštev, saj bi to pomenilo le povečevanje izgulie. V zadnjih letih so bile na vseh slovenskih železniških progah opravljene racionalizacije, katerih cilj je bilo zmanjšanje stroškov, še vedno pa Slovenske železnice zaradi skromnega potniškega prometa to izgubo pokrivajo s tovornim prometom. Zasedenost vlakov v Sloveniji komajda presega 30 odstotkov, na koroški progi pa je le nekaj več kot 20- odstoma zasedenost. Železničarji pa so pripravljeni -kolikor je to pač mogoče - prilagajati vozni red potrebam potnikov. □ (ek) Koratur je podjetje, ki živi na trpu, torej brez dotacij države ali občin. Vse manj potnikov v linijskem prometu podjetju narekuje usmerjanje v turistične prevoze visoke kategorije, za kar ima tudi dober vozni park, v regiji pa lahko pričakujemo tudi ukinitev kakšne od potniških linij. Posnetek: Franc Jurač DOOjelje koroške (stame DRAVOGRAD / KAKOVOST TRADICIJA KRUH IN KRUŠNO PECIVO IZ NAŠIH PEKARN - PESTROST OKUSOV NA VAŠI MIZI 2370 DRAVOGRAD, Koroška c 2 Tel. (0602) 83 045 Faks 84 637 Anketa Od leve proti desni: Vida Jeznik, Franc Krebs, Darja Zupanc, Štefan Pause, Joža Švab, Damjan Trost KAKO PRAZNUJEMO VELIKO NOČ Nobenega praznika pri nas ne obhajamo tako slovesno kakor veliko nor. To je praznik vseh kristjanov, mladih in starih. Na praznovanje velike no«1 so se sicer nekdaj bolj pripravljali kot se danes: Od pepelnice, vse do velike noci, so se ljudje postili, zlasti ob velikem petku so se držali strogega posta. Potem so šli k božjemu grobu, najlepše pa je bilo velikonočno jutro, ko so ljudje odšli v cerkev k vstajenski procesiji. Nekaj tradicije je ostalo tudi danes. Kako praznujejo veliko noe, smo povprašali naše anketirance: VIDA JEZNIK, gospodinja, Legen pri Slovenj Gradcu: “Gotovo je za mene velika noč eden najlepših praznikov v letu. Tega v naši družini praznujemo vsako leto še kako slovesno. Spominjam pa se, kako lepa je bila velika noč v otroških letih. Mama so spekli dobro orehovo potico v krušni peči, pa skuhali svinjskega mesa in klobas. Najlepše je bilo takrat, ko smo jedli velikonočni žegen. Tega ne bom nikoli pozabila.” FRANC KREBS, varilec. Strojna: ‘Veliko noč praznujem vse od otroških let in na ta praznik je v družini še kako slovesno. Vsi se veselimo velikonočnih praznikov, Posebno še otroci, ki tiste dni preje- majo od svojih botrov pisanke oziroma darila. Tudi jaz sem boter dvema botrinoma, ki jih bom obdaril za veliko noč. V otroških letih sem se tudi sam zelo veselil pisanke: tako pa je med otroci še danes.” DARJA ZUPANC, dijakinja, Mislinja: “V naši družini je velika noč velik praznik in ga seveda vsi praznujemo. Gotovo pa je najlepše takrat, ko se ob dobro založeni mizi zbere vsa družina. Na veliko noč se še posebej pripravljamo tako, da je za nas mlade še lepša in veselejša.” ŠTEFAN PAUŠE, kmet, Uršlja gora: “Veste, na kmetih smo se včasih na velikonočne praznike čisto drugače pripravljali kot danes. V postnih časih smo držali strogi post in od pusta do velike noči nismo uživali mastne hrane. Jedli smo čisto navadno kmečko hrano. Na veliko soboto smo šli k božjemu grobu in nesli velikonočna jedila k žegnu. To je bila prava velika noč, katero še danes z velikim veseljem praznujem in jo bom praznoval, dokler bom živel.” JOŽA ŠVAB, upokojenka, Dravograd: “Vsako veliko noč še posebej slovesno praznujem, saj je to eden naših največjih in najlepših praznikov. Spominjam se svojih otroških let, kako lepo je bilo, ko se je zgodaj spomladi bližala velika noč. Lepo je bilo, ko smo na cvetno nedeljo nesli k žegnu “snope” ali “butare”, kot jih nekateri imenujejo, na veliko soboto pa še gobe. To so nepozabni spomini.” DAMJAN TROST, mizar, Vrhe: “O praznovanju velike noči mi je veliko pripovedovala že moja poko- jna babica. O kristusovem trpljenju, ki je povezano z veliko nočjo, sem zvedel že od otroških let prav od nje. Zato veliko noč v družini slovesno praznujemo. Tako jo bomo praznovali tudi letos. Na veliko noč bomo vsi odšli v cerkev k jutranji maši in se udeležili vsta-jenske procesije. Ko bomo prišli domov, bomo jedli velikonočni žegen.” F.JURAČ p.o. TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Ravne na Koroškem Čečovje 6 tel.: 0602 22 711,21 476 fax: 0602 23 296 Prijetne velikonočne praznike in prisrčno povabilo v KOROTAN-ove trgovine, kjer vas čaka pestra in odlična ponudba vseh vrst blaga po zmernih cenah. OBISK V TP "KOROTAN" -PRILOŽNOST ZA DOBER VELIKONOČNI NAKUP JOŽE SILVA KREUH €DLYAjS Breg 13, Mežica, ^ 38 602, 35 694 ^ £5 DL^\ Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem in II. osnovna šola Slovenj Gradec sta vključeni v projekt svetovne zdravstvene organizacije zdravih šol Koroški "zdravi šoli" je obiskal predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije Foto: Mojca Potočnik Med dvanajstimi šolami v Sloveniji, ki so vključene v projekt mreže zdravih šol, sta tudi dve osnovni šoli s Koroške, H. osnovna šola Slovenj Gradec in OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Temelje za razvoj projekta predstavljajo programi zdravstvene vzgoje in krepitve zdravja Evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije, ki je projekt zastavila v cilju krepitve odnosa do lastnega zdravja med mladimi v času, ko prebijejo najbolj občutljivo obdobje svojega življenja. Gre za “vseosežen” projekt, ki nujno zahteva interdisciplinarni pristop v organizaciji in izvajanju, predvsem pa temelji na dejavnem okolju, v katerem šola deluje. Obe koroški šoli - zdravi šoli je pred kratkim obiskal predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije in njen svetovalec, g. David Rivett iz Velike Britanije. Obisk visokega gosta je bil toliko bolj pomembnem, ker gre za človeka, ki pozna delo osnovnih šol po skoraj vseh evropskih državah, saj je v projekt vključenih že 37 držav. Gospod Rivett je bil po lastnih izjavah prijetno presenečen nad nivojem, ki sta ga dosegli koroški šoli, prav posebej pa sta ga navdušila neposrednost in entuzijazem naših učencev. ‘Tukaj sem, da se lastne oči prepričam o uspehih projekta mreže zdravih šol v Sloveniji, ki je za nas zelo zanimiva kot najbolj razvita država v tranziciji. Kar sem videl pri vas doslej, samo potrjuje pozi- tivne rezultate projekta, kar se je dalo slutiti že iz rednih poročil, “ je ob tej priložnosti povedal gospod Rivett. Vodja projekta na OŠ Prežihovega Voranca in svetovalka za zdravo šolo pri RS. Slavica Klančnik, je ob predstavitvi šole poudarila, da se učenci zelo aktivno in z veseljem odzivajo na projekt zdrave šole, vse Ixtlj se vanj vključujejo tudi starši. Predvsem pa je pomembno, da vzame projekt za svojega celotno okolje, torej kraj in občina. Končni cilj je širša dejavnust za zdravo okolje, šokt je lahko le središče tega osveščanja, prvi člen v vengi zaradi neposrednega stika z otroki. Prvi rezultati so tu, nadaljnja rast pa zavisi tudi od prispevka drugih. Na obeh šolah je ogromno dejavnasti že usmerjeno neposredno v projekt zdrave šole, vseh na odmerjenem prostoru ne moremo niti naštevati. Eden od projektov je tudi redno sodelovanje z gozdarji, kar je na Ravnah pripeljalo do ureditve male gozdne učne poti, na kateri pridobijo učenci prva strokovna znanja o gozdu, rastlinah in njegovih prebivalcih. Letos so svoja spoznanja strnili v šolskem glasilu Samorastnik. Ena številka glasila nosi tematski naslov GOZD in tudi a kaže, da se lahko odrasli od otrok že tnarsičesa koristnega naučimo. Več bo takih spoznanj, bolj bomo lahko govorili o uspehih zdrave šoleD -vik Tekstilna industrija Otiški vrh Toplina noči Intimnost dneva Občutek sanj TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški Vrh d.o.o. Otiški Vrh 53 2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279 Trgovina TARA na Mariborski cesti v Dravogradu in INDUSTRIJSKA TRGOVINA v Otiškem Vrhu sta za vas pripravili pester izbor: - otroškega programa: pižame in kopalni plašči - ženskih in otroških hlačnih nogavic ter veliko kvalitetnih brisač v najrazličnejših barvah in vzorcih. Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 20. aprila 1996, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC- Vama streha za vse življenje. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! S tiskovne konference v Vuzenici: [llj^S© M OKl®\ì70 Občina Vuzenica je svojo upra- skrbi za dobro počutje ljudi, za vo vselila v nove, sodobne in socialno varnost in vse tisto, kar prijetno urejene prostore. pač človek najprej pričakuje od Na tiskovni konferenci so predstavili občino Trdili bi, da so našli kar primerno lokacijo pod streho Gasilskega doma, nekako na križišču poti, ki vodijo v vse kraje občine. So ob avtobusni postaji, ob prijetnem gostinskem lokalu in hkrati v neposredni bližini bodoče banke. V prostore so vložili okrog šest in pol milijona tolarjev, vključno s sodobno opremo. Predvsem pa so zelo skrbno izbrali in pridobili ljudi, ki so poznavalci stroke, poznajo in imajo prakso iz uprave, gospodarstva in hkrati dela z ljudmi. Zato ni čudno, da Vuzeničani za sedaj menijo o svoji občini le najboljše. Morda tudi prav zato ni zahtev za drobljenje na krajevne organizacije, vse območje je pokrito s svetniki, saj so to zagotovili z volilnimi okoliši. Župan Miran Kus, člani komisij in drugi opravljajo svoje naloge in delo nepoklicno. Ocenjujejo, da so za preteklo leto opravili večino zastavljenih ciljev in iz tega izhajajo letošnje naloge - načrti. Še vedno ostajajo daleč na prvem mestu vse vrste svoje občine. Naslednja skrb bo veljala nadaljevanju cestnih povezav v odročne kraje, s posebnim poudarkom za območje Dravč. Nadaljujejo z asfaltom proti Primožu in ob tem ne pozabijo na druge kraje. Torej bi lahko rekli, skrb za vsaj približno enakomeren napredek vseh krajev občine. Ob tem ne zanemarjajo tudi drugih potreb, od že pričetih na področju turizma -Vuzeniških dni in drugih prireditev, ki imajo in bodo imele tudi svoj kulturni namen. Skrbno načrtujejo potrebe po gradnjah, za to bodo koristili še obstoječe možne “plombe”, sočasno pa iščejo nove možnosti. V daljši prihodnosti računajo na gradnjo kraju primerne kulturne dvorane in ob tem ne pozabljajo tudi ne lep delež, ki ga prispevajo občani, predvsem pri ohranjanju in obnovi cerkva in drugih kulturno-zgodovinskih spomenikov na občinskem območju. □ Muta: mas] W©©GnH0 Na Muti še ob nobeni priložnosti, na nobeni prireditvi ni bilo tolikšnega obiska kot ob dobrodelnem koncertu za Petra Petučnika, ki ga je bolezen že v mladih letih prikovala na invalidski voziček. Telovadnica je bila napolnjena do zadnjega kotička, Radio Radlje pa je v svoji akciji pomoči, tudi ob pomoči še drugih kolegov novinarjev, zbral nad stotisoč tolarjev. jen, le skupaj so tvorili celoto nepozabne prireditve. Pa vendarle kaže izpostaviti Big-band Ota Vrhovnika - že drugič sp nastopili na podobni prireditvi, lani za Špelo v Dravogradu, sedaj na Muti. Pa še na kratko predstavimo Petra. Kot otrok je bil povsem normalen, kaj hitro se je postavljal na noge, tekal kot vsi drugi Peter na dobrodelnem koncertu Solidarnost je razrešila za družino Petučnik nerešljiv problem! Ob prireditvi so se vsi, nastopajoči, voditelji, aranžerji in organizatorji odpovedali honorarjem in tako povečali znesek pomoči. Tako se bodo prav kmalu Petru uresničile sanje in uresničilo se bo še kaj, saj so ljudje še enkrat dokazali, da jim kljub težkim časom še ni izginil tisti najbolj plemenit čut za sočloveka, ki je v težavah. To je naša neprecenljiva vrednost, zaklad in občutek, ki ga človek nosi v sebi. Vsak od nastopajočih je dodal svoj delež, enakovreden in cen- otroci. Potem pa je je iz dneva v dan postajal njegov otroški korak bolj nesiguren, majav, noge ga niso ubogale in ni več dohajal vrstnikov. Zaskrbljeni materi je zdravnica povedala kruto resnico, da ima njen otrok mišično distrofijo in da bo vse življenje na invalidskem vozičku. Potem prihajajo ovire, ki jih normalni otroci in ljudje sploh ne opazimo. Za starše je to dodatna skrb in delo. Invalidski voziček ne more premagati vsega, kaj šele šolske stopnice in podobne prepreke. In največji del teh preprek so ljudje teh in drugih krajev pomagali premagati Petru z Mute. □ k. vaiti PREPIH, TUKAJ IN ZDAJ! W cDS BS]®(i Slušatelji večerne šole za podjetnike Foto: Mojca Potočnik Večerna šola podjetništva poteka letos na Rimskem vrelcu. Vključenih je dvajset podjetnikov različnih profilov. Sredi marca je na Rimskem vrelcu pri Kotljah pričela z letošnjo dejavnostjo na Koroškem VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA, ki jo vodi podjetje Gea College, ob sodelovanju Združenja podjetnikov pri GZS, Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Obrtne zbornice Slovenije. Pri nas so se v organizacijo šole aktivno vključile vse štiri upravne enote preko mreže za pospeševanje malega gospodarstva. Kot je ob začetku izvajanja programa povedal Franci Vidic, vodja projekta pri Gea College, gre za celovit program usposab-ljanja obrtnikov, podjetnikov in managerjev, z izrazitim poudar-kom na praktičnih znanjih, ki so potrebna za učinkovito in uspešno vodenje poslov. Program sestavlja pet med seboj dopolnjujočih se modulov, od katerih vsak predstavlja zaključeno celoto predavanj, vaj, skupinskega dela, analiz primerov in video predavanj. Šola traja tri mesece, dvakrat na teden v večernih urah, ob koncu pa slušatelji pripravijo zaključno nalogo v obliki poslovnega načrta za svoje podjetje, kot orodje, ki ga lahko neposredno uporabijo pri svojem delu. Predsednik koroškega združenja podjetnikov Danilo Gostenčnik je ob tej priložnosti poudaril, da se na Koroškem ustanavlja regionalni podjetniški center za pospeševanje malega gospodarstva in lokalni centri. Take in podobne dejavnosti lx)do tudi v prihodnje organizirane preko te mreže. Za podjetnike je pomembno, da spoznajo potrebo po dodatnem izobraževanju, ki sicer zahteva veliko odrekanj, predvsem žrtvovanje prostega časa, ki pa na koncu vendarle da spodbudne rezultate. Iz teh izhodišč so gotovo izhajali tudi letošnji slušatelji večerne šole podjetništva na Koroškem, dvajset podjet- nikov raznovrstnih profilov. Polovica slušateljev je samostojnih podjetnikov, kar kaže na dejstvo, da so obrtne zbornice uspele zanimirati svoje člane za tovrstno dodatno usposabljanje. Pri nekaterih temah bodo znanje na Rimskem vrelcu posredovali tudi domači predavatelji Viktor Vaupot, Danilo Gostenčnik, Milan Zajc in mag. Marjana Merkač, kar še dodatno zagotavlja praktično vrednost usposabljanja, z usmeritvijo na neposredne probleme v okolju. In kaj pravijo slušatelji? Znan koroški podjetnik Miran Igerc je o namenu svoje udeležbe v podjetniški šoli povedal: “Od podjetniške šole pričakujem, da bom poleg praktičnih znanj pridobil tudi določena znanja s področja financ, marketinga in konkretnega vodenja podjetja. Tako bi lahko lažje zdmževal teorijo in prakso. Pričakujem neklasičen način vodenja šole, z neposrednim in pristnim odnosom med predavatelji in slušatelji, skratka, sodolten način posredovanja znanja, v katerem se lahko vsak udeleženec aktivno vključi v obravnavane teme.” Koliko se bodo taka pričakovanja uresničila, torno v Prepihu poročali po končanem šolanju letošnjih slušateljev na Koroškem. □ -vik (po slato Na Ravnah že tri mesece obratuje ribja restavracija, ki je zanimiva tudi za vegetarijance Tik pred koncem prejšnjega leta je na Trgu svobode na Ravnah - za pošto, pod bistrojem Ark - Milan Razdevšek odprl ribjo restavracijo PIRAT, ki si je do danes pridobila že kar nekaj stalnih gostov. Razdevšek je lepo uredil prostor, toplini lesa je dodal nekaj morskih elementov in tako je nastal prijeten ambient za kulinarične užitke. Kuhinja ponuja poleg klasičnih morskih specialitet ' tudi hladne začetne predjedi, juhe (tudi ribjo juho), školjke, jedi z žara, ocvrte jedi, devet različnih vrst testenin, razne rižote in jedi Prijeten ambient v gostišču Pirat na Ravnah za vegetarijance. Kot nalašč naših jedilnikih vse premalo za ljudi, ki prisegajo na prisotna, lahko hrano, ki je sicer na Gostišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 11. ure dalje, do 15. ure pa si gostje lahko naročijo tudi “ponudbo dneva”, eno od Piratovih specialitet za vsega 400 tolarjev. Razdevškovi so se za specializirano ponudbo, ki je v kraju kot so Ravne lahko tudi tvegana, odločili, ker imajo sami radi morske sadeže, poleg tega pa tovrstne ponudbe na tem koncu še ni bilo. Odziv Ravenčanov in okolišanov je pokazal, da se v predvidevanjih niso ušteli, saj so gostje “še kar zagreti”, kot se je slikovito izrazil lastnik Milan. Morske sadeže nabavlja pretežno od Deiamara, dvakrat na teden dobi svežo pošiljko s slovenskega primorja. Na osnovi dobrega odziva gostov načrtujejo v Piratu nove vabljive ponudbe iz svoje kuhinje, v kratkem tudi družinska nedeljska kosila po vabljivih cenah. □ 2A ©AKABcOSW® Na osnovni šoli Vuzenica je 9. marca potekalo območno tekmovanje v znanju materinščine za srebrno Cankarjevo priznanje 1996 ob 120 letnici rojstva Ivana Cankarja. Udeležilo se ga je 59 tekmovalcev in tekmovalk iz cele Koroške regije. Učenci so reševali naloge objektivnega tipa (teoretični del) in pisali prosti spis z naslovom “Oko mojega spomina seže daleč”. Pri teo- retičnem delu je bila pozornost usmerjena v ustvarjalnost pisatelja in pesnika Ivana Cankarja, pozorno branje in razmišljanje. Test je zahteval celovito poznavanje dela in življenja omenjenega literata, kot tudi literarne teorije. Seveda so se tekmovanja udeležili tudi učenci osnovne šole Franja Goloba iz Prevalj. Učenka 8.A, Marta Osojnik, je pod skrbnim vodstvom gospe Grete Jukič dosegla 1. mesto v Koroški regiji in si tako odprla možnost udeležbe na republiškem tekmovanju v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo 23. marca na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Rezultati bodo znani čez štirinajst dni.O Benjamin Kumpiej Maria Osojnik Z/A ®[i®[)^® Na tradicionalnem večeru koroškega poslanca v državnem zboru Petra Petroviča v kavarni hotela Kompas v Slovenj Gradcu je bil nedavno gost dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport RS. Dr. Slavko Gaber je pred številnim občinstvom napovedal decentralizacijo dela svojega ministrstva in skorajšnjo ustanovitev šolskih uprav, ki so predvidena tudi v krovni šolski zakonodaji. V Sloveniji naj bi bilo 14 šolskih uprav - te naj bi se ukvarjale s postopki vpisa, opravljale naloge za šolski sklad, spremljale pogoje za ustanavljanje šol itd. - in njihovi sedeži naj bi se večinoma skladali s sedeži regij. Za Koroško je sedež šolske uprave predviden v Slovenj Gradcu. Kmalu bodo poskusno pričele z delom štiri šolske uprave v Sloveniji, med njimi tudi slovenjgraška. Sicer pa je dr. Gaber je polaskal Slovenjgradčanom, saj so po njegovih besedah glede osnovnošolskega standarda (prostori, enoiz-menksi pouk ipd.) med najboljšimi v državi. Ko je dr. Slavko Gaber predstavil slovenski sistem vzgoje in izobraževanja od vrtca do fakultete, je omenil, da je šolstvo gotovo eden od najpomembnejših podsistemov v družbi: v slovenskih vrtcih je danes 70 tisoč otrok, v osnovnih šolah 205 tisoč, srednje šole obiskuje preko sto tisoč dijakov, na univerzi je 45 tisoč študentov, torej skupno kakšnih 400 tisoč ljudi, za katere skrbi 45 tisoč vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev. Zato je šolsko ministrstvo v državnem proračunu tudi eden od največjih porabnikov, saj država namenja za funkcioniranje tega sistema okoli 130 milijard tolarjev (od celotnih proračunskih sredstev nekaj manj kot 570 milijonov SIT). V tem sistemu pa je tudi 36 koroških vrtcev, 45 koroških osnovnih šol, od tega 17 samostojnih in 28 podružničnih, štiri šole s prilagojenim programom, tri glasbene šole in štiri srednje šole z dvajsetimi programi.O (ok) USPELA RAZSTAVA V LIBELIČAH V župnišču v Libeličah je tamkajšnja krajevna skupnost pripravila razstavo ročnih del Libeličank in Libeličanov. Na razstavi sodeluje 30 žena in deklet ter dva moška. Razstavljene so pletenine, vezenine in golrelini. Tokratna razstava v Lilreličah je prva te vrste. Za njo gre vsa pohvala krajevni skupnosti in njenemu predsedniku Adrijanu /alesili ku J F J Pri radioklubu Miloša Zidanška v Vuzenici S59 DAV je 20 bodočih radiooparaterjev opravilo izpit iz tretje kategorije in so tako postali novi člani delovnega radio kluba v Vuzenici. Mladim radioamaterjem iskreno čestitamo, za spomin pa smo napravili tale posnetek.□ F.J. Intervju NOVA OPREMA OSTAJA ZDRAVO JEDRO Tovarna oblazinjenega pohištva Nova oprema je eno tistih, žal preredkih podjetij, ki jih izguba jugoslovanskega trga ni prizadela tako, da bi morali zato zdaj biti plat zvona. Celo ve«, trda bitka na zahtevnejših trgih jih je okrepila, proizvodnjo imajo prodano vnaprej, z' lastnim denarjem financirajo razvoj. So tudi eno redkih podjetij, kjer lahko računajo na rast. Direktor Filip Jelen, tudi predsednik Območne Gospodarske zbornice za Koroško, je direktor, ki mu lahko nekateri tudi zavidajo. Uspeh je namreč na Koroškem redka ptica. X Gospod direktor, kje je ključ do uspeha? HflBj X Vaši kupci so v izvozu v glavnem na m ' ' •;4 | I zahodnem trgu. Kako vam je uspelo nadomestiti izpad jugoslovanskih trgov? \ i Res smo eno redkih podjetij v Mislinjski dolini, ki je na trnovi poti tržnega gospodarstva uspelo. Če se vrnemo v leto 1990, ko je bila Nova oprema zrela za likvidacijo oziroma stečaj, smo v strategiji že takrat postavili v ospredje trg in kupca. To smo dograjevali in z veseljem lahko ugotavljamo, da zdaj že peto leto zaključujemo s pozitivnim poslovnim rezultatom. V teh petih letih smo poravnali tudi vse obveznosti iz preteklih časov, vrnili vse kre-dite, ki so bili prej najeti, in je podjetje postalo neko zdravo jedro, ki razmišlja o razvoju. Torej ne samo, da vzdržujemo enostavno reprodukcijo, razSirjamo jo. X Ali to morda pomeni, da boste končno presegli utesnjenost v bivši kasarni? Res se srečujemo, ne samo z zunanjimi dejavniki, ki nas omejujejo v razvoju, temveč Filip Jelen, direktor Nove opreme tudi z lastnimi. In eden glavnih je utesnjenost. Proizvodnja teče v neprimernih prostorih v štirih etažah. Stroški notranje logistike so izredno visoki, otežena pa je tudi kontrola kakovosti. X Kakšna bo torej nova Nova oprema? Bomo sicer na isti lokaciji, nove prozvodne prostore pa bomo uredili v sedanjem skladišču gotovih izdelkov. To si lahko privoščimo, ker delamo samo za znane kupce in torej skladišča gotovih izdelkov ne potrebujemo. X Novogradnje ne bo? V vsebini da, na srečo pa nam ne bo treba iskati novega prostora. Do razpada Jugoslavije smo na njih prodali kar 80% svoje proizvodnje. Takoj po razpadu smo naredili vse za obvladovanje najprej slovenskega trga, naslednji korak pa je bila pot v Evropo, kjer smo morali poiskati nove kupce. Smo uspešni. Slovenski trg pokrivamo 48 odstotno, v Evropo pa gre 50%naše proizvodnje. X Kakšne cenovne razrede dosegate na Zahodu? V zahodni Evropi so naši izdelki v višjem srednjem cenovnem razredu. Tako je tudi doma, kjer s kakovostjo, udobnostjo in funkcionalnostjo prav tako dosegamo dobre cene. X Kaj zahtevajo od vas na zahtevnih trgih? Predvsem izredno visoko kakovost. Vgrajeni morajo biti kvalitetni vhodni materiali, izdelki morajo biti udobni in funkcionalni, imeti morajo privlačen estetski videz. Treba je reči, da je zahodnoevropska zahtevnost obogatila tudi slovenski trg, saj doma prodajamo povsem enake izdelke. Pri proizvodnji pa ne uporabljamo samo evropskih standardov kvalitete, temveč prevladujejo v proizvodnji tudi evropski ekonomski standardi. To vsekakor vpliva na poslovno uspešnost. X Kar nekaj vaših izdelkov nosi znak SQ. Kako imate naravnan razvoj teh izdelkov? Po dveh poteh. Prva je samostojni, lastni razvoj v lastnih razvojnih delavnicah, druga pa je razvoj skupaj z našimi poslovnimi partnerji. X Nova oprema je zagotovo eno zdravili jeder gospodarstva na Koroškem. Z razvojem in perspektivo, in ve, na čem graditi. Kot predsednik Območne Gospodarske zbornice za Koroško imate o tem, ali je takih zdravih jeder premalo, svoje mnenje. Vsekakor bi Koroška potrebovala več takih podjetij. Ta bi okoli sebe organizirala in ustanavljala kooperantske mreže in moč koroškega gospodarstva bi rasla. Seveda mora za to biti pripravljenost za sodelovanje. Žal še vedno na Zbornico dobimo prave informacije o stanju stvari šele, ko je za poseg prepozno in je za podjetja vse prepozno. In to kljub naši pripravljenosti pomagati. X Se torej razdvojenost in neenotnost Koroške, ki se je prej odražala med štirimi občinami, zdaj pa med desetimi, ponavlja tudi v gospodarstvu? Je premalo volje za to, da bi lahko skupaj dosegli več, kot vsak zase? Osebno menim, da si vzamemo premalo časa za premislek o tem, kaj je takega, kar bi lahko skupaj bolje naredili. Že če pogledam samo Novo opremo, vidim, da naš program dopolnjujejo kooperanti z Dolenjske, Bele Krajine in drugod. In zanimivo, z vsemi se laže dogovorimo in sporazumemo, kot doma na Koroškem. Niso toliko pomembne občinske meje, več je zavor v ljudeh, ki podjetja vodijo. X Kriza v Mežiški in Dravski dolini je v gospodarstvu velika Ho šlo odslej na bolje? Izredno težko je čez noč iskati in še teže najti nadomesme proizvodne programe. Če smo se do sedaj ukvarjali z metalurgijo ali lesarstvom in to znamo, je vsekakor nedopustno, da ob izgubi nekega trga gre s stečajem pod vodo celo podjetje. Ohraniti je treba tisti del proizvodnje, ki trg ima. X V Novi opremi se ne ukvarjate s stavkami in drugimi protesti delavcev, ki so zunanji znak krize v podjetjih. Pri nas v zadnjih petih letih še nismo zamudili s plačami. Te so tudi nekaj nad kolektivnimi pogodbami, res pa je, da ljudje nismo nikoli popolnoma zadovoljni. Pri nas menimo, da bi vsaj v podjetjih, ki poslujejo pozitivno, morali imeti možnost za izplačevanje višjih plač. Toga pravila tarifnih pravilnikov tega ne omogočajo. X Vi bi torej bolje plačevali vsoje delavce, če bi lahko? V našem podjetju vedo, da sem vedno pripravljen stimulirati dobre delavce, kolikor se le da. X Proizvodni program neprestano dopolnjujete, kaj je novega v tem trenutku? Proizvajamo tri tipe vzmetnic, 25 različnih sedežnih garnitur, dve vrsti ležišč, povsem novi pa sta pri nas dve sedežni garnituri. Gre za novosti za domače in tuje kupce, ki lahko prvič kupujejo med sedežnimi garniturami kompatibilne variante. Izstopa garnitura “TAROK", ki ima 60 elementov, ki jih lahko poljubno kombinirate v obliko, velikost, skratka za prostor vašega bivanja. Toda to še ni vse. S takim tempom razvoja nadaljujemo, saj že razvijamo dve novi garnituri za švicarsko tržišče, sredi leta pa bosta na voljo tudi domačim kupcem. X Kakšna je vaša vizija Nove opreme? O tem je težko govoriti, toda kar me je privedlo pred petimi leti na Novo opremo, velja zame še zdaj. Sem optimist, ker pa ni stroja in ne avtomata, ki bi znal narediti tako oblazinjeno pohištvo, kot ga znamo mi, menim, da bo to naše znanje dobivalo tudi vedno višjo ceno. Vidimo torej naše mesto na trgu mnogo dlje kot je obdobje petih let.O Edi Prošt OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2390 5lovenj Grade«, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153 NAJNIZJE MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN UGODNI PRODAJNI POGOJI □ popust pri nakupu sedežnih garnitur □ popust pri nakupu ležišč □ popust pri nakupu vzmetnic INFORMACIJE: Slovenj Grade«, Pod Gradom 4, zz 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Košenice 65a, « 068 321 674 Divaca, Lokev 18%, n 067 67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83,061 123 38 45 csotiafc® ®(£i Vse občine bivšega radeljskega območja so sprejele programske usmeritve razvoja podeželja. V teh projektih imajo največjo težo ceste, telefonija in vodovodi, pa seveda še celoten sklop vprašanj nadaljnega razvoja planinskega in kmetijstva sploh. Tako smo na tiskovni konferenci v Vuzenici slišali, da bi potrebovali za cesto proti Dravčam 20 milijonov tolarjev. Muta ima razpis in projekte za 250 milijonov tolarjev, za ceste proti Primožu, na Jernej in na Pernice. Povsod je prvi korak že nekako začet. Čaka jih tudi še del problematike vodovodov, saj tu ljudje še pijejo vodo, ki deloma teče po zloglasnih azbestnih ceveh. Občina Ribnica - Podvelka ima v ognju največ železja, tudi tu so v ospredju ceste proti posameznim zaselkom na Kapli, cesta Vuhred -Čas, ceste na območju Orlice, Ušman - Uran in deloma ureditev cest v naselju Josipdol. Če k temu prištejemo še telefonijo v Lehnu, je skupni znesek investicij 110 miljonov tolarjev. V občini Radlje so za cesto proti Trem kraljem načrtovali 66 mio tolarjev. Dravograjčani kandidirajo z dvema cestnima projektoma, ki sta delo ma podprta z denarjem samoprispevka, to je cesta na Ojstrico in cesta v Libeličah, skupaj v vrednosti 88 mio tolarjev. Če vse seštejemo, znese skoraj pol milijarde tolarjev, ki bi jih omenjene občine nujno potrebo vale od države. □ kw Letošnji stroški pluženja cest so presegli vse dosedanje norme. Zima, ki se menda poslavlja, je bila muhasta, snežena, in v planinske kraje smo plužili in zopet plužili. Mimogrede, marsikje ni bilo poskrbljeno za izogibališča in nastajale so gneče in jeza. Sedaj pa bo še huje. Ob robeh cest so metri snega, ki se cedijo na cestišča, odtoki so še zamašeni. Sedaj bi morali poskr- beti za gramoziranje - to je baje po izkušnjah kmetov in gozdarjev najprimernejši čas. Ga bomo znali izkoristiti tako, da ne bodo škode še večje? Kot vemo je denarja zelo malo in še prispel bo prepozno. Tudi možje Direkcije RS za ceste, ki so se sestali v Radij ah, o temi niso trosili obljub. Povedali so le, da naše - koroške cestne težave dobro poznajo in vedo, da bi za ureditev vsega potrebovali kar štiri milijarde tolarjev. Seveda pri tem niso imeli v mislih tistih stranskih cest na območja kmetij po vsej koroški deželi. J -kv TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC ,________________ Šolska ulica 2 I^oovskopodJetjč| Te|. 0002 41 127 SLOVENJ GRADEC Fax: 43 756 Trgovsko podjetje Žila Slovenj Gradec prodajalna OBRTSERVIS & velika izbira keramičnih ploščic in sanitarne keramike & izredna ponudba keramičnih ploščic že od 690 SIT & tudi na 5 čekov brez obresti pri takojšnjem plačilu 10% popust ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI lek BpfelpM tvofek (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE (Sa lek d.d Opyjjsra tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, VerovSkova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 PREDSTAVLJAMO VAM: Z^Grùti©® LLaffù “ 2fs-'si]'A ®a ©©[lato Leta 1962 je pri Brezniku pogorelo gospodarsko poslopje. Takrat je oče dal denar Antonu Lahu (nekdanji Breznik) in mu rekel: “Kupi si vole in prični gospodariti!” Ubogal je in začel. Leta 1967 je uradno, sodnijsko prevzel Breznikovo posestvo. Naslednje leto je imel smolo. Zlomil si je nogo. Imel je pa zato več časa, tako da se je lahko zaljubil in se 1969 leta poročil. Ženo si je našel v Zarazborju. Dobil je k hiši zares pridno, skrbno, čedno in ljubečo ženo, Polonco. Rodila in vzgojila sta štiri otroke, danes že srednješolsko izobražene sinove. Z ženo nikoli nista mirovala. Kar naprej sta nekaj gradila, popravljala in na novo ustvarjala. Poslopja so rasla, novi modemi stroji so prihajali k hiši. Pri tem nista pozabila na zemljo; pridno sta ji stregla. Kot pravi pregovor o zemlji: “Deri ti mene, če ne, bom jaz tebe!” Zadnje čase so jima pri delu vse bolj pomagali tudi sinovi, tako da je delo postalo lažje in uspešnejše. Breznik pa ni samo delal in ustvarjal na kmetiji. Zmeraj si je našel čas za družbeno delo in ustvarjalnost. Začel je že kot kurirček pri elektrifikaciji Sel. Pozneje ga najdemo v krajevni skupnosti, na občini v Slovenj Gradcu, pri gradnji kulturnega doma na Selah, pri gasilcih, pri gradnji cest, kulturni skupnosti, šoli in cerkvi, v gozdarski in kmetijski zadrugi v Slovenj Gradcu. Povsod je delal z veseljem, predano in uspešno. Sam sicer ni pevec. Ljubi pa petje domačih, koroških, slovenskih narodnih pesmi. Je vnet podpornik in ljubitelj daleč okrog znanega Selškega moškega pevskega zbora. Petje ga razneži in mu da moči za nova snovanja, nov zagon pri delu. Anton je rad vesel in dobre volje. Razume in pozna šalo. Rad pomaga, kjer je njegova pomoč potrebna. Hiša slovi po gos-toljubju.Q Rok Gorenšek [p[L£\[&[!Tr[§ Ob 25 letnici Turističnega društva Slovenj Gradec so podelili dve veliki in štiri male zlate plakete Turističnega društva (podoba Venetskega konja)!. Veliki zlati plaketi sta prejela dr. Janez Bogataj, prof. in etnolog iz Ljubljane in prof. Karel Pečko, akademski slikar iz Slovenj Gradca. Male plakete so prejeli Vinko Klančnik, Hinko Murko, Anica Meh in Jože Berce - vsi iz olrčine Slovenj Gradec. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in čestital nagrajencem. V kulturnem programu so nastopali Oktet družine Breznik iz Pameč in člani kulturnega društva Podgorje© S.Hovnik Ob jubileju je imel govor predsednik društva Ivan Bošnik NAJAMEMO poslovni prostor za trgovinsko dejavnost, od 40 - 70 m2, v Radljah, Dravogradu in Slovenj Gradcu. Ponudbe pošljite na EXLST - Majda Jaki, Koroška 75, 2000 Maribor. pr i*r Koroške narodne jedi: iJ2iDtoff©žfy\miJir)A! gjcDsaiJaisciK/ Predstavitev Koroških narodnih jedi v okviru prireditev “Gradovi Kralja Matjaža” v Hotelu Klub Kmes je naletela na dober odmev tudi po zaslugi aranžerke ga. Anite PREDIKAKA, ki je res okusno pripravila celostno podobo predstavitve, in nenazadnje Dmštva kmetic Prevalje odbor Črna, ki so predstavile kruh in peciva Koroških krajev in z njimi tudi pogostile obiskovalce predstavitve. S tem je bil projekt Koroških narodnih jedi uspešno predstavljen tudi javnosti. Da se na tem področju res nekaj premika, kaže zanimanje gostincev za izobraževanja, ki potekajo v okviru projekta Razvoj turizma v PARKU KRALJA MATJAŽA. Tako je v marcu na dvotedenskem specialističnem usposabljanju na Škotskem bilo 11 oseb iz različnih sektorjev turizma (A.L.P. Peca, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - turizem, Srednja šola Slovenj Gradec in ponudniki turističnih storitev). Vseh enajst udeležencev se je tam usposabljalo za “prenašalce znanj” na področju, kot so skrb za gosta, turizem na kmetiji, standardi kvalitete ter rekreacija in prosti čas. Udeležili so se tudi tečaja “Welcome host" /gostoljubje/, katerega je organiziral Scottish Tourist Board in najuspešnejši so po opravljenem preverjanju znanja dobili certifikat, ki je med turističnimi delavci na Škotskem zelo cenjen. Nadaljna izobraževanja doma bodo potekala na področjih strežbe, kulinarike, aranžiranja, dekoracije in poznavanja domačega kraja. To je enkratna priložnost dodatnega izobraževanja, ki bo usmerjeno k praktični uporabi pridobljenega znanja v turistični ponudbi. Nadaljne informacije za vse, ki jih izobraževanja zanimajo, bodo objavljene tudi v Prepihu© (DB) VIKTOR LEVOVNIK, Selovec, Šentjanž pri Dravogradu: V ravenski železarni sem 42 let pomagal kaliti jeklo. Na ta dolga leta me vežejo lepi spomini na sodelavce in na vse tiste, s katerimi sem se srečeval. Nikoli in nikdar jih ne bom pozabil. Vtisnil sem si jih dobro v spomin. " Viktor je pred kratkim praznoval 65 - letnico. Čestitamo! 3nižabr V Slovenj Gradcu je bil običajen Jožefov sejem, ni pa bil prostorsko običajen. Ob praznem spodnjem delu Glavnega trga so se prodajalci s Stanti gnetli na zgornjem delu Glavnega trga ter na Trgu svobode, okoli obeh cerkev, na zelenicah in na snegu. Pa sploh ni bilo več tako mrzlo, da bi se morali stiskati prodajalci in kupci. Promet pa je vseeno bil in kljub sodobnim sesalcem so možje kupili čisto navadne metle. Da bi pometli in naredili red v mestu. “DEŽURNI UUIVEC” V splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov, združenih v sindikatu FIDES, so se seveda vključili tudi zdravniki slovenjgraške splošne bolnišnice. Ko je voditelj jutranjega programa na Koroškem radiu posredoval obvestilo o stavki in organizaciji dela, je poklical v režijo jezen poslušalec. Potožil je, da ima že dovolj bolečin, pa mora še poslušati o stavki zdravnikov - in je zagrozil, da bo “nabunkal” tistega', ' ki to bere. Kakšna sreča, da se ni spomnil še na tehnika, ki je omogočil posredovanje sporočila v eter, pa na tajnico, ki je pretipkala sporočilo; da o vladi oziroma ministrstvu za delo ne govorimo. Pa tudi stavkajoči so navsezadnje imeli prste vmes... in prepihane čveke Slovenjgraški slikar Jože Tisnikar še vedno rad zahaja v svoj rojstni kraj Mislinjo. Na tamkajšnji osnovni šoli je letos potekala že druga Tisnikarjeva likovna kolonija, na kateri Jože kot mentor vzpodbuja mladi rod za likovno ustvarjanje, pa tudi sam kaj nariše. Učencem iz vseh osnovnih šol v občini Mislinja in mestni občini Slovenj Gradec je v veselje že prisotnost svetovno znanega slikarja, ki je ostal preprost, domač in duhovit in s srcem zvezan z Mislinjo. Morda bo v Mislinjski dolini “nastal’’ še kakšen dolx;r slikar, čeprav se s Tisnikarjem ne more nihče primerjati! Po uveljavitvi pravilnika o napredovanju pedagoških delavcev v nazive mentor, svetovalec in svetnik se je stavkovni val po šolah umiril. Prosvetni delavci so namreč zelo zaposleni z iskanjem dokazil za napredovanje v nazive, ki pomenijo zvišanje plač. Ob obilici dela res ni časa za štrajk in še manj za izražanje solidarnosti z novinarji in zdravniki. Trikrat letno lahko romajo predlogi k ministru. Povrh pa se lahko učitelj predlaga kar sam, če ga ravnatelj noče. Z birokracijo še demokracijo premagaš! Vse za ljubi kaihek. P WWl Stranke že zborujejo V tem času že zborujejo številne politične stranke. Seveda še ne gre za volilna zborovanja, temveč več ali manj za programska vprašanja in ocene letnih dosežkov. Na Muti je bilo živahno na zboru SLS, ocenili so, da je sodelovanje in delo v korist ljudi na ravni občine povsem zadovoljivo, veliko slabše pa so povezave in vplivanja na višje ravni. Zamera strankam gre v smeri sodelovanja, tudi udeležb na sestankih, predvsem pa, da v predvolilnem času vendarle najdejo čas za podeželje, prej pa tako težko. Komaj je uspelo na Ravnah z občinskim odlokom uveljaviti mestno krajevno skupnost, se že oglašajo s predlogi za njeno cepitev. Baje občani o tem niso demokratično odločali. Problem pa morda tiči v tem, da se nekateri ne znajo posloviti od oblasti. Pa še funkcijski honorar pogrešajo?! NAGRADNA IGRA: m j/ ijfea™ 03 ©fiMffiO® Po združitvi Zveze za primorsko, Zveze za Gorenjsko in Deželne stranke .Štajerske v ZVEZO DEŽELNIH STRANK so v Ljubljani na prvi spomladanski dan udstanovili še Zvezo za Ljubljano. KOROŠCI PA NIČ! Menda so nas v prestolnici že odpisali kot del Evrope!? Le spomenik BORCEM ZA SEVERNO MEJO moramo še prestaviti. VdT ■Jv!:” — Ijujc nagrado v nasi igri znan trbonjski kovač MARJAN RUDOLF, pri katerem lahko kupite vse vrste kovanega kmetijskega orodja in rezervne dele za pluge. Nagrado - Rudolfovo sekiro in motiko iz kakovostnega jekla - bo prejel gospod na sliki, ko bo v našem uredništvu dvignil nagradni kupon in seveda povedal, kje je bila fotografija posneta v' U' š''" . 'V-' Ko sami ali z družino potujete v tujino ali tam bivate, ste prav tako izpostavljeni BOLEZNI ali POŠKODBAM. Tujcu vam ne bo nič bolj prizaneseno kot domačinu, še zlasti, če se podajate na brezskrbno, razposajeno in morda tudi naporno, včasih celo malce nevarno potovanje. Z zdravstvenim zavarovanjem TUJINA A lahko zavarujete ZDRAVSTVENE STORITVE, ZDRAVILA, PREDPISANA NA RECEPT, STORITVE HOTELSKEGA DELA BOLNIŠNIČNEGA ZDRAVLJENJA IN REŠEVALNE PREVOZE, ki nastanejo zaradi nujnega zdravljenja BOLEZNI ali POŠKODBE. V želji, da našim zavarovancem približamo ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO, smo sklenili pogodbe s TURISTIČNIMI AGENCIJAMI. Tako lahko sedaj na enem mestu poleg turističnega aranžmaja uredite tudi ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO. Seznam turističnih agencij na Koroškem, kjer lahko sklenete ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO: NAZIV AGENCIJE NASLOV TELEFON 1. CARINILA Polje 5,2391 Prevalje 0602-33-108 2. KOMPAS KONTINENTAL Glavni trg 38,2380 SLOVENJ GRADEC 0602-42-731 3. KORATUR Koroška 5, 2390 RAVNE N/K 0602-21-130 4. KORATUR poslovalnica Slov. Gradec, 2380 SLOVENJ GRADEC 0602-41-247 5. KRETA PTC Katica, 2380 SLOVENJ GRADEC 0602-43-970 6. PANORAMA Prežihova 3, 2390 RAVNE N/K 0602-20-781 7. RELAX Ob Polju 7,2366 MUTA 0602-61-236 8. RELAX poslovalnica Dravograd, Trg 4. julija 43, 2370 DRAVOGRAD 0602-83-627 9. TA ERIKA Mariborska 7, 2360 Radlje ob Dravi 0602-71-138 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne, tel: 22-461 Izpostava Slovenj Gradec, tel: 45-191 Izpostava Radlje, tel: 71-120 ■ ■■ ■ —.... ■ ■ -J Visoki gostje ob ogledu Tisnikarjeve razstave Urad za turizem mestne občine Slovenj Gradec je marca gostil predstavnike Shotokan Karate - Do zveze Slovenije ter Shotokan Karate zveze Švice in njenega vodjo SfflHAN RIKUTA KOGA 7. dan. Med drugim so si visoki gostje ogledali tudi razstavo Jožeta Tisnikarja, cerkvico Sv. Jurija in ostale turistične znamenitosti. Ob odhodu se je gospod Koga zahvalil za gostoljubnost in zagotovil, da se bo v Slovenj Gradec še vrnil.O S.H. ^Douma 80 CIST* I« P*/JA2NA Prebivalci Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja, sodelujmo in prevzemimo sodobnejši način ravnanja z odpadki. Odlagajmo jih vedno in povsod v namenske posode, ker le to zagotavlja varno ravnanje z njimi. POSODE NA ZSIRNIH MESTIH SO NAMENJENE ZA ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV, V KATERE BOSTE ODLAGALI: X PLASTIČNE ODPADKE X PEPEL X STEKLO IN KERAMIKO X ODPADKE IZ PAPIRJA X MANJŠE KOVINSKE ODPADKE X TEKSTILNE ODPADKE 1 X OSTANKE HRANE Vse informacije o novem načinu zbiranja in odlaganja odpadkov dobite na Komunalno stanovanjskem podjetju Slovenj Gradec, Partizanska pot 12, ali po telefonu na št. 42.241. ^OOUNA 80 CKT* 'N W/JAZHA Devet učencev se je zbralo, različnih starosti in iz skoraj vseh razredov. Vsi pa so imeli iste želje in hotenja - spoznati svet modelarstva. Znani strokovnjak BORUT VELCL, ki je modelarstvo poučeval že na osnovni šoli v Slovenj Gradcu, se je za to odločil še na mislinjski osnovni šoli. Svoje so prispevali še tukajšnji pedagogi, skupaj z ravnateljem. Za začetek se je Borut z učenci lotil sestavljanja modela letala M 22 Al, katerega sestavljanje zahteva veliko mero ročnih spremosti in natančnosti. Predvidevajo, da bodo s sestavljanjem končali do konca marca. Vsak učenec sestavlja svoj model in vse skupaj Ixxlo potem preizkusili v Tomaški vasi ter še kje. Modelarji tako od začetka šolskega leta pa do spomladi predvsem ustvarjajo v šolski delavnici, potem pa jih bo toplo pomladno vreme povabilo v naravo. Sicer pa je tovrstna zvrst modelarstva tudi športna panoga in sodi v kategorijo tekmovanj evropskega merila. Oh našem obisku v delavnici smo se zapletli še v kratek klepet z dvema mladima modelarjema, Dejanom ZA VRESNIKOM iz 7. in Silvom GOLOBOM iz 5. razreda. Dejan je tako omenil, da prvič sodeluje rut krožku modeliranja. Že od nekdaj so ga zanimala letala in vse v zvezi z njimi. Znanje, pridobljeno na tem krožku, mu 1» še kako prav prišlo v prihodnje. Tudi za Silva je vse to nekaj povsem novega, zanimivega, čisto poseben svet. Doma ima sicer veliko kompletov lego kock, tako da je tudi z njihovim sestavljanjem pridobil nekaj spretnosti. Modelarstvo pa je izziv posebne vrste in nekaj zelo lepega. Takšna in podobna razmišljanja so bila večine udeležencev. Mi jim zaželimo, da Ixxlo njihovi modeli kmalu poleteli in se dvignili v nebo.Q Silvo Jaš Kultura Godalni kvartet Huga Wolfa a Sabino von Walther in Robertom Hillebrandom Foto: Stanko Hovnik Društvo Hugo Wolf iz Slovenj Gradca je marca v Slovenj Gradcu organiziralo na temo “Življenje in delo skladatelja Ruga Wolfa” dvodnevni simpozij in koncert samospevov, v izvedbi dunajskih umetnikov, ki je bil namenjen obletnici skladateljevega rojstva. Mlada dunajska umetnika, sopranistka Sabine von Walther in tenorist Robert Hillebrand sta iz skladateljeve “Italijanske pesmarice” zapela 24 samospevov, ki smo jih ob spremljavi Godalnega kvarteta “Hugo Wolf’ z Dunaja pri nas slišali prvič. Oba solista sta občinstvo navdušila z lepo oblikovanim in zrelim glasom, z dovršeno vokalno tehniko in pretanjenim dinamičnim niansiranjem ter z razumljivo dikcijo, ki je bila izražena s smiselno estetiko interpretacije. Svoj ustvarjalni višek sta solista dosegla predvsem v samospevih “Mein Liebster hat zu Tische mich geladen” in “Ich hab” in Penna einen Liebsren wohnen”, v izvedbi sopranistke Sabine von Walther in v skladbah “Wie viele Zeit verlor ich, dich zu lieben” in v “Lass sie nur gehn, die so die Stolze spielt”, tenorista Roberta Hillebranda. Skupaj s solistoma je s svojo vir-tuoznostjo, z izvrstno ter disciplinirano korepeticijo in z izjemno mero pravega občutka za homogeno ustvarjalno muziciranje Godalni kvartet “Hugo Wolf” z Dunaja dokazal, kar je že nekoč v pismu svojemu prijatelju Edwinu Mayseerju skladatelj sam omenjal in izrazil, da bi, zaradi več “absolutne glasbe” lahko namesto klavirja samospeve spremljal godalni kvartet. Tega žal ni nikoli napravil, čeprav vemo, da je do popolnosti obvladal kompozicijsko tehniko godalnega kvaneta. Koncert je potrdil skladateljeve domneve. Tako so Wolfovi samospevi, spremljani z godalnim kvartetom in ob izrazito dinamični gradaciji ter z barvo pestrih zvočnih odtenkih godal zazveneli in zaživeli z doslej neznano, čudovito izpovednostjo, kjer je mnogo bolj kot s klavirjem prišla do veljave povdarjena mehkoba, pa tudi ostrina izraza. Pred nekaj leti je samospeve, ki so nastali v Wolfovi omenjeni zbirki natanko pred sto leti, za godalni kvartet odlično instrumentiral že pokojni dunajski skladatelj in pianist, Erik Werba. Letos so dunajski umemiki te samospeve prvič predstavili na Dunaju, Salzburgu in v Slovenj Gradcu.O -brač novim naročnikom PRENOSNI RADIO (na fotografiji) vam bomo poslali v tridesetih dneh po prvem plačilu naročnine (akcija traja do 15. aprila 1996). NAROČILNICA NA DNEVNIK VEČER ime in priimek •o g a. M s |! IS ulica, kraj poštna številka in pošta « datum in podpis k Potrjujem, da na Večer nisem bil naročen najmanj ![6 mesecev in bom vsaj toliko časa ostal naročnik. « ifs Š-JS .§1 i Ja S» ŠE MEDNARODNA NAGRADA Na letošnjem 6. mednarodnem fotografskem salonu “Tribute to Colour”, ki je bil februarja letos v Heeerhugowardu na Nizozemskem, je koroški fotograf Tomo Jeseničnik za svojo fotogr-afijo z naslov “Speed” prejel častno diplomo PIAI' - Blue Ribbon. Na tem salonu, ki je bil organiziran pod visokim patronatom dveh najmočnejših svetovnih fotografskih organizacij PIAI5 -Federation Internationale de PArt Photographique in PSA -Photographic Society of America, je sodelovalo 559 fotografov iz 50 različnih držav sveta. Skupno število poslanih fotografih je bilo kar 2226, komisija, ki so jo sestavljali trije mednarodni mojstri fotografije iz Belgije in Nizozemske, pa je na salon sprejela le 10,6% poslanih fotografij. Poleg že omenjene nagrajene fotografije so sprejeli še dve Jeseničnikovi fotografiji, kar dokazuje visoko kvaliteto njegovih del, saj je poleg njega le še sedmim avtorjem uspelo, da so jim sprejeli po tri od možnih štirih poslanih fotografij. Dodati je treba še, da je bil to sploh prvi mednarodni fotografski salon, na katerega je Jeseničnik poslal svoje fotografije. Pred dnevi pa je Tomo prejel obvestilo, da je bila njegova fotografija plavalca (za katero je lani na natečaju “Slovenska fotografija leta" prejel posebno nagrado žirije za dosežek v športni fotografiji) sprejeta na mednarodno razstavo pod pokroviteljstvom FIAP v Geelong-u v Avstriji. Kriterij za sprejem fotografij na to razstavo so bili še strožji kot na Nizozemskem. Več podrobnosti bomo napisali v eni izmed prihodnjih številk Prepiha.□ -jet Kultura Ti®Q [PO@§d®9 asa t® ®®[B®® Pri založbi Mihelač je v «asu pred v letošnjo vigred priprtimi durmi (z letnico 1995) izšla knjiga dr. Silvije Borovnik Pišejo ženske drugače? Pisateljica, prevajalka in znanstvenica dr. Borovnikova je profesorica za slovensko književnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru, pričujoči zapis pa je poskus predstavitve njene doktorske disertacije. Naše gore listka (kako se sploh glasi ženski spol od oblike list?) na 277 straneh zastavlja temeljni kamen raziskovanju, v katerem se disciplinirano, sistematično in v širokem zamahu (obsežno) loteva razmisleka o pri nas dolgo zamolčanem (na videz vzorno urejenem) položaju oz. statusu ženske ustvarjalke in njene ustvarjalnosti v slovenskem prostoru. V za njo že kar prepoznavni in značilno berljivi esejistični maniri, na meji med seciranjem s skalpelom literarno-teoretičnega instrumentarija in zazibavanjem v obveznih pasusih kraljevsko pol-literarne zvrsti, finih pasažah ironije in satire, obsežnih medvrstičnih digresijah, ki jih je čitatelju dobrohotno naloženo premisliti samemu, za roko vodi bralca skozi popisane, toda slabo poznane avtorske literarne svetove podpiralk treh hišnih vogalov. Avtorica se ne ženira razplas-tenosti ženske literarne ustvarjalnosti na produkte, ki so čisti vzorec trivialnosti ali pa sufražetsko fajterski, da onih, ki pač ne padajo iz predmeta umet-niškost izraza. So literatura, ob kateri je razpravljanje o segregaciji na žensko in moško preprosto odveč. Po obrnjeni zadnji strani se bralcu zastavi kup vprašanj. Od tistih temeljnih, ki vodijo v razmislek o poznavanju ženske literarne pisave sploh, do onih, ki jemljejo v pretres naš skupen odnos do ženske ustvarjalnosti. Za vzorec nekaj sondiranj. Koliko žensk je pravzaprav prejelo Nobelovo nagrado za književnost? In koliko je bilo med dosedanjimi Prešernovimi leposlovnimi nagrajenci nagrajenk? Koliko ženskih, lepo besedo ustvarjajočih imen mora poznati letošnji slovenski maturant (zrelostnik) ali pa zaključnik? Svojevrstna odlika besedila Pišejo žensko drugače? je njegova in seveda avtorična komunikativnost - namreč, odveč je prastrah potencialnega bralca, da gre za težko znaastveno (pravzaprav dolgočasno in samo posvečenim namenjeno) branje. V intervjuju za Večer v soboto (16. marec) je dr. Borovnikova dejala: “Suhoparnega sloga ne maram. Cenim živost, iskrivost in humor. Nikakor ni res, da bi morali biti spričo slednjega prizadeti resnost in teža znanstvenih spoznanj. O tem, kaj je esejisično in kaj znanstveno ter ali je oboje sploh mogoče tako strogo ločiti, bi lahko razpravljali ure in ure, meni pa pomeni esej dobesedno to, kar piše v njegovi definiciji: kraljevsko zvrst. Kdor zna narisati dober esej, zna vse. V njem se razkrije vsa interpretova širina, vse njegovo znanje, pa še nekaj, kar je tudi pomembno, njegova človeška podoba. Literaturo, in te še zlasti ne, pa po mojem tudi ni mogoče razlagati le s krožci in kvadratki pa z nekakšnimi diaboličnimi premicami in hiperbolami. Lepota, je zapisano v Malem princu, ostaja človekovim očem prikrita, zato jo je treba gledati s srcem." K temu ni več kaj dodati, še manj globokoumiti zaradi pamemarjen-ja samega. Pot od študije dr. Borovnikove do ženskih leposlovnih besedil po prebranem postane krajša. Morda le še odgovori na nekaj zastavljenih vprašanj. Med Nobelovimi nagrajenci je 9 (devet) lavreatk, Slovenci premoremo dublirano eno samo Prešernovo nagrajenko (literarno in sicer podvojeno), letošnji slovenski zorečniki in zorečnice pa morajo prepoznati tri piske -Sapho, Luizo Pesjak in Svetlano Makarovič. Bog jim pomagaj.□ Andrej Makuc ©&[L®KI® Ključavničarji iz ravenske železarne 1892 22. marca je bila v Likovnem salonu na Ravnah s posredovanjem Koroškega muzeja z Raven na Koroškem odprta gostujoča razstava Muzeja novejše Zgodovine iz Celja o nastanku in razvoju Štor od kmečkega naselja do industrijskega kraja. Dodan je manjši del o železarni Ravne in obsega čas zadnjih dvesto let. Razstava nam s fotografijo, razglednicami, dokumenti, s katastrskimi kartami in starimi železarskimi orodji in izdelki, t.j. z muzealijami, predoči 150 let rasti štorske železarne in kraja samega. Dokumenti in karte govorijo o razvoju in širitvi železarne, o številu delavcev in uslužbencev. Fotografije nam nudijo stvarno Podobo takratnih delavcev in notranjosti podjetja. Če se v nje znamo poglobiti, nam mnogo več povedo kakor še tako dober besedni opis. Razglednice nam pričarajo zunanjo podobo kraja in železarne tistih minulih dni. Razstavljeno originalno orodje in izdelki pa v sebi nosijo dovolj sporočilnosti o delu in življenju takratnih izdelovalcev dobrin. V dodatnem delu razstave je razgrnjeno gradivo, ki nas opozarja na sočasni razvoj ravenske železarne. Tu nas prevzamejo odlične originalne fotografije iz avstro-ogrskega obdobja, s katerih zrejo resni in ponosni pogledi delavcev, na drugih so upodobljeni mogočni uradniki in mojstri, kakor da so bili sami sebi zadostni. Na tretji lahko “občudujemo” bleščeče se topovske granate in dva mogočna topova, kakor da stara Avstrija ni poznala vojnih tajn. To je dokaz, da je že takrat naša tovarna bila del oborožitvene industrije. Ob omenjenem gradivu so še razporejeni situacijske karte in načrti. Nadalje sledi vrsta zanimivih fotografij, ki jih ne moremo videti kar tako, in se vrstijo do konca bivše Jugoslavije. Ob vsem tem je nekaj lepih starih, železarskih predmetov. Razstava bo odprta do 12. aprila vsak dan od 9- do 12. in 15. do 18. ure. Zanimiva je za vse obiskovalce, posebej za Ravenčane, ki so z železarno življensko povezani.O Alojz Krivograd Piše: Avgust Rašcan Postni čas (od pepelnice do velikega petka) kristjane nazorno usmerja k resničnemu prijateljstvu predvsem DO TRPEČIH IN STISKANIH, ko v bogoslužju ponovno slišimo Jezusovo besedo: “Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni” (Mt 25,35 - 36). Po poti krščanske vere hodimo skupaj z drugimi in drug drugega bremena nosimo. Tudi Jezus si je oblikoval prijateljsko družbo apostolov; rad je zahajal k prijateljem, ki jih je imel v Betaniji in drugod. In takšen je tudi njegov evangelij, ki ni zgolj skupek naukov in zapovedi, ampak opis neštetih dogodkov, v katerih se Jezus srečuje z ljudmi in jim podarja svojo ljubezen. Zato ne pretiravamo, če rečemo, da je vera predvsem PRIJATELJSTVO. Kristjani seveda na najrazličnejše načine in na različnih ravneh živimo v povezanosti med seboj iz z drugimi. Raznovrstnost in pogostnost naših druženj še ne zagotavlja resničnega prijateljstva. V svojih “klapah” se nekateri zelo dobro počutijo in mislijo, da so dobri prijatelji, v resnici pa to ni res. Tu in tam morda zaradi lepega vtisa tudi kaj dobrega storijo, vendar bolj zato, da si najdejo moralno opravičilo za še večjo SEBIČNOST. Med njimi je veliko tihega tekmovanja in neiskrenosti, marsikdo doživi ponižanje. Človeško trpljenje je veliko kot Dazgledi PRETRGAJTE SVOJA SRCA, NE OBLAČIL! (Joel) morje, zato ga ni mogoče obvladati z nobenimi družbenimi spremembami. Nikoli ne bo dovolj ustanov, ki bi lahko pomagale vsem, ki potrebujejo pomoč; nikoli ne bo dovolj dobrih ljudi, ki bi potolažili vse ranjene duše. Človeško trpljenje je vtkano v jedro njegove biti in ostaja zanj nedostopna SKRIVNOST. Kako prepričljivo zato zvenijo besede v Genezi: In človeku je Bog rekel: “Ker si poslušal glas svoje žene in jedel od drevesa, o katerem sem ti tole zapovedal: ,Ne jej od njega!’ - bodi prekleta zemlja zaradi tebe! V trudu se boš živil od nje vse dni svojega življenja. Trnje in osat ti bo rodila, in vendar boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si vzet iz nje, zakaj prah si in v prah se povrneš.” (1 Mz 3,17 -19). Zakaj Jezus ni predlagal nobene sistemske, splošne in dokončne rešitve za odpravo trpljenja ne za svoj čas ne za naprej? Prav gotovo zato, ker problema trpljenja ni mogoče reševati brez Boga, ali drugače povedano rešitev skrivnosti trpljenja je PRIDRŽANA BOGU. Zato pravi papež Janez Pavel IL, da je “treba priti do jedra drame, ki jo živi sodobni človek: to jedro je zamračitev čuta za Boga in človeka” (Evangelij življenja, str. 26). Človek, ki izgubi ČUT ZA BOGA, kmalu izgubi tudi ČUT ZA ČLOVEKA, za njegovo dostojanstvo in njegovo življenje. Brez Boga postaja življenje nerazumljivo. Kjer ni Boga, tudi človek izgubi svoje božansko dostojanstven, zato je dovoljeno z njim storiti vse. Sodobni svet na eni strani poudarja človekove pravice, na drugi pa v splavu in evtanaziji ne vidi nič slabega. Vse stori, da bi življenje varoval in podaljšal, hkrati pa si jemlje oblast nad človekovim življenjem in ga uničuje že pred rojstvom ali pred naravno smrtjo v starasti ali bolezni. Ali so zato brez pomena tudi majhna dejanja dobrote in usmiljenja, h katerim nas vabi Jezus? Zakaj je torej Jezus tudi sam ozdravljal posamezne ljudi in tolažil tiste, s katerimi se je povsem naključno srečal? Ne, nikakor! Ta dejanja so ključna znamenja naše POVEZANOSTI Z BOGOM in našega upanja, da bo nekoč prišlo do popolne zmage nad trpljenjem in smrtjo. Naše odrešenje je vendar blizu. Povedano drugače: zaupali smo svoje življenje Kristusu, zato ljubimo svoje bližnje. Odprli smo se Bogu, zato se odpiramo tudi svojemu bližnjemu. Jezus bo namreč za svojega priznal tistega, ki bo karkoli dobrega storil kateremu izmed njegovih najmanjših bratov, saj dobesedno pravi: “Resnično vam povem: karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni” (Mt 25,40). Lajšanje trpljenja je torej PRVOVRSTNO RELIGIOZNO DEJANJE. □ DA SMO VAM BLIŽE, KO NAS POTREBUJETE ! 080 - 19 - 20 PRVA BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA NAROČANJE OBISKA ZAVAROVALNIŠKEGA ZASTOPNIKA, PRVA TOVRSTNA ŠTEVILKA, KJER Ml PLAČAMO STROŠKE VAŠEGA POZIVA! NAJLAŽJE! NAJHITREJE! NAJKVALITETNEJE! TAKRAT, KO IMATE VI ČAS! TAM, KJER VAM NAJBOLJ USTREZA! Kako skleniti zavarovanje zase, za svoje bližnje ali za svoje premoženje? Preprosto! Pokličite brezplačno telefonsko številko 080-19-20 iz kateregakoli kraja v Sloveniji brez dodatne pozivne številke. 24 ur na dan nam lahko poveste, kdaj in kje vas naj obišče naš zastopnik. Če želite, bo pri vas najkasneje v 48 urah! Nasveti —.... Energetika —. ENERGETSKO VARČEVANJE Piše: Jože Proper, dipl. oe<., ing. Velike količine Škodljivih snovi gredo skozi naše dimnike v zrak, ki ga dihamo. Veter raznaša onesnažen zrak po obodu naše zemlje. Škodljive snovi v zraku prehajajo v dež. Govorimo o kislih padavinah, ki uničujejo gozdove in podtalnico in s tem tudi celotno zemljo, ki se dodatno uničuje s odplakami iz naših zgradb. Zaradi uničevanja zaščitnih plasti ozračja nastaja takoz-vana ozonska luknja in topla greda, kar povečuje moč soncu, ki lahko naše kraje spremeni v sušne predele. Prihaja do globalnega onesnaževanja planeta. Kaj lahko storimo? Dajmo se podučiti. Uporabimo toliko energije, kolikor je nujno potrebujemo. Ne razmetavajmo energije. Govorimo o učinkoviti rabi energije (ure). V podjetjih morajo zato skrbeti poklicni energetiki. V široki potrošnji, v gospodinjstvih, to funkcijo prevzema vsak občan, skupaj z energetskimi svetovalci, ki st) za to usposobljeni. Poiščite jih!. Koliko energije in stroškov lahko prihranimo in istočasno zadovoljimo vse naše potrebe in še povečamo naše udobje: - okoli 10 % z znanjem in dobrimi navadami, - okoli 30 % z novimi tehnologijami in alternativnimi viri, - okoli 50 % s toplotno zaščito zgradb, naprav in z menjavo energenta, z uporabo zadnjih spoznanj gradbene fizike. Projekt energetskega varčevanja in svetovanja je v zahodni evropi star že več kot 10 let in kaže dobre rezultate v kazalcih specifične porabe energije in po visoki osveščenosti ter zavesti ljudi. Slovenija porabi trikrat več primarne energije na enoto bruto domačega proizvoda in dvakrat več končne energije na m2 ogrevanih površin kot države evropske unije. Slovenija uvaža 70 % energije! V Sloveniji je obnovljive električne energije samo še 1/4, ostalo je neobnovljiva termo energija, pri kateri je izkoristek pri transformaciji v el. energijo samo 1/3 energijske vsebnosti. Nesmiselno je ogrevati zgradbe in sanitarno vodo z el. energijo, saj je celotni zkoristek termo energije pri tem pod 1/3, pri diiekt-ni pretvorbi goriva (tekoče gorivo, plin) pa je izkoristek do 95 %. Cenovna razmerja med energenti so v Sloveniji (gledano pozimi na nivoju koristne energije, z upoštevanjem vseh izkoristkov) približno med plinom s kurilnim oljem, trdimi gorivi in el. energijo (v 1. tarifi), približno v razmerju 1:2:3, kar pomeni, da je premog dvakrat dražji in el. energija trikrat dražja txl plina ali kurilnega olja. Pri tem se predvideva najnižja sprememba cen plina, ki je že na nivoju cen evrope in največje podražitve el. energije, ki je sedaj na 60% cene evropske unije. Za naše okolje in zdravje je najčistejši plin, največ strupenih snovi pa ima naš domači piemog, ki je primeren samo za termoelektrarne s čistilnimi napiavami. Pri koncentrirani porabi toplote je primemo daljinsko ogrevanje. Za zaključek še kratek stavek, kot naše vodilo ali slogan: Upoštevajmo tri e/e: energijo, ekologijo in ekonomijo. □ Novodobni kotiček _____________ Zadnjič sem poleg Backovih cvetnih zdravil omenila še olje in že ste me pričeli spraševati, kako si je mogoče pomagati z oljenjem telesa. Abhjanga, kot se v originalu imenuje ta starodavna ayurved-ska terapija, ohranja energijo, zdravje in dobro počutje. Seveda je pomembno, kakšno olje uporabljamo. Kolikor mi je znano, na Koroškem večina posega po hladno stinjenem sezamovem olju, ki ga izdelovalka še posebej energizira (gre za terapevtko, ki zdravi tudi z Bachovimi kapljicami, op.p.) ter doda kapljice eteričnih olj. Tako je nastalo dvaindvajset eteričnih olj, od katerih vsako vibrira v eni od sedmih barv, ki jih najdemo na paleti naše aure. Zato je primerno, da nam kdo svetuje, kakšne barve olje naj bi uporabljali. Omenjena olja delujejo predvsem na naše subtilnejše nivoje in šele z redno uporabo se pri nekaterih prej, drugih pa kasneje pojavijo rezultati. Če vemo, kaj nas muči, lahko olje tudi sami izberemo. Tako na primer limona krepi imunski sistem, poživlja in ustvarja energijski red v telesu, je močno razkužilo in nežno odpira blokade v sončnem pletežu. Da je rumene barve, ni potrebno posebej poudarjati. Modri žajbelj deluje kot antibiotik in razkužilo. Potrebujejo ga vsi, ki imajo težave z artritisom in grlenim centrom. Zelena meta deluje kot poživilo, čisti dihalne poti in auro, če ste zelo izčrpani in, če vas rado zebe, pa boste najprej posegli po oranžnem cimetu. Seveda je tako kot vse ostalo, tudi oljenje telesa daleč najbolj uspešno, če se ga lotimo zavestno. To pa pomeni, da ko dojamemo, kje imamo težave, poskušamo odpraviti tudi vzrok, le v takem primem so zdravilni učinki tudi trajni. Glede na to, da predvsem ženske tako in tako rade skrbimo za kožo in segamo po vseh mogočih kozmetičnih izdelkih, lahko vse dosedanje poskuse zamenjamo s povsem naravnim oljenjem z naravnimi olji. Če izvzamem psihofizične rezultate lasmega enolemega oljnega tretmana, vam laliko zagotovim, da vsaj suhe kože nimam več. Poleg olja obstajajo še terapije z dišečimi olji - aromaterapija ter zadnje čase tudi pri nas vedno bolj priljubljeno žvrkljanje sočničnega ali osatovega hladno stisnjenega olja v ustih. Vsekakor so nam lahko olja dragoceni pomočniki pri ohranjanju našega zdravja, seveda, če ob številnih možnosti izberemo prav njih. Pa veliko uspeha! □ j PREPIH gr/cir . radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio atta d.0.0. REDAKCIJA IN STUDIO Cankaijava 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 'telefon (0602)41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,§ Mhz L partnersko podjetje □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastičnih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 2370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 /COFA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING - HlSA BISTRIH RESlTEV POML»^© VELIK©fM©Č[im POMUDIA Računalniški Inženiring KOPA d.d. Kidričeva 14 2380 Slovenj Gradec Tel. |0602| 42-626, Fax. (0602) 43-758 Uradni partner firm ORACLE. MICROSOFT, WYSE. COMPAQ. Cene ne vključujejo prometnega davka v viiini 5 % od vrednosti opreme! KOPA 5X16/133 KI predpomnilnik 256KB KREDIT* 0<* dinamični pomnilnik RAM 4MB KVALITET EIDF PCI krmilnik m diskeV^HUN cpnVIS rrovue*4 s*1 ''M?fooN»“»«“CEV EIDE PCI krmilnik za diske trdi disk 850 MB Z AG° disketna enota 1.44 MB grafični pospeievalnik barvni monitor (ekran 36cfbJ' priključek za tiskalnik serijska priključka za miSko in modem (UART 16650) ♦ SLO tipkovnica 4 miška in podloga miUUUPUSKI KOMPIIT ♦ CD-ROM, 4xhitrost 4 zvočna kartica, 16-bit ♦ par aktivnih zvočnikov 8W ♦ mikrofon (/9 IMKJIT TISKAUIIK HP400 ♦ InkJET tehnologija ♦ A4, 600x300 dpi ♦ avtomatski podajalec papirja ♦ enostavna razširitev za barvno tiskanje V boju za uvrstitev v 1. A slovensko ligo, so odbojkarji ravenskega Fužinarja že četrtič zapored zmagali in si tako na Široko odprli vrata najkvalitetnejše slovenske lige. Po uvodnih uspehih nad Ljutomerom, Minolto Bledom in Kamnikom so igralci trenerja Branka Goloba preteklo soboto premagali Se ekipo Simonovega zaliva Izole s 3:1. Srečanje je bilo izjemno izenačeno in negotovo v prvih treh nizih, v četrtem nizu pa so igralci Fužinarja uspeli v bloku zaustaviti najnevarnejšega napadalca gostov Jasmina Čuturiča in dvoboj je bil odločen v korist Ravenčanov. Po Štirih kolih končnice državnega prvenstva so Se vedno v vodstvu odbojkarji Minolte Bled, ki so doslej zbrali 12 točk, pred Utrinek z zadnje tekme proti Izoli, ki priča tudi o polni dvorani. Spremljate napad Fužinarjevega napadalca J. Kokota, ki mu neuspešno parirata Voronkov in Čutarič. Posnetek: IVKO Fužinarjem, ki jih ima 10 ter Krko iz Novega Mesta, ki ima 8 točk, sledijo Ljutomer 4 ter Izola in Kamnik po 2 točki. Ravenske odbojkarje čakajo v nadaljevanju končnice izjemno težke preizkuSnje, kajti doslej so igrali vse Stiri tekme doma, sedaj pa bodo morali odigrati kar pet tekem zapored v gosteh. V vod- stvu kluba so prepričani, da bodo tudi na gostovanjih njihovi igralci prikazali dobre igre in že ena ali morebiti dve zmagi bi bili dovolj za končni uspeh, to je uvrstitev med Stiri najboljSe ekipe. Seveda računajo tudi na to, da bodo v zadnji tekmi doma proti Krki iz Novega Mesta, ki bo 20. aprila, zanesljivo osvojili Se dve točki in se naposled po triletnem prizadevanju uvrstili v najviSjo državno ligo. Pri Prepihu smo prepričani, da bodo David SlatinSek, Peter Šuler, Bogdan Kotnik, AleS Legan, Ožbi Zmagaj, Rok Iglar, Jure Kokot, Marko Drevenšek, Marko Verbič, Andrej Lačen, Matej Spanžel in Sebastjan Brežnjak Skupaj s trenerjem Brankom Golobom uspeli. Držimo jim pesti ! □ -im Prejeli smo: Prejeli smo: Prejeli smo: Prejeli smo: Prejeli smo: Prejeli smo: Prejeli smo: Prejeli smo: ■ Nisem začuden ali presenečen nad prejetimi podpisi žena, ki potrebujejo in imajo pravico do ginekološkega varstva ter izražajo svoje ogorčenje nad ravnanjem zdravstvene službe, ampak le nad ravnanjem organizatorjev te akcije. Namesto da bi poiskali ustrezne informacije na licu mesta (pri direktorju 0E g. Ciglerju ali pri meni na Zavodu) in zaceli takoj z reševanjem problema, tam kjer ga je možno rešiti, so zbirali podpise na podlagi nepopolne informiranosti. Dejstva so naslednja. 1. Zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje po pogodbah za bivše občine Dravograd, Radelj, Raven in Slovenj Gradca na primarnem nivoju 4 dispanzerske - specialiste. Po podatkih registra prebivalstva (31 12.1994) je na tem območju 30.884 žensk starih nad 13 let, torej na enega ginekologa 7.721 žensk. 2. Zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje po pogodbi z Bolnišnico Slovenj Gradec 1,9 ginekologa specialista, ali na 29-272 žensk 1 specialista. Skupaj ima torej območje navedenih občin plačanih 5,9 ginekologov, ali 1 ginekologa na 5-390 žensk, kar občutno presega ciljni standard do leta 2000 (6.500 žensk). 3. Zdravstveno varstvo žensk sodi v osnovno zdravstveno dejavnost, in ga mora v skladu z 9. čl. Zakona o zdravstveni dejavnosti zagotavljati zdravstveni dom, ali pa na podlagi koncesije zasebni zdravstveni delavci. Ker Zavod plačuje na tej ravni že 4 ginekologe, bi opredeljevanje žensk za specialiste v bolnici pomenilo neupravičeno dvakratno plačevanje storitev. Tak dogovor je bil sprejet tudi s predstavniki RSK za ginekologijo. Vse to pomeni, da Zavod ni zmanjšal obsega denarja za zdravstveno varstvo žensk na vašem območju, ampak se je dolžna zdravstvena služba organizirati tako, da bo za prejeti denar tudi dejansko opravljala pričakovani obseg storitev. Problem mora torej z zdravstvenim domom rešiti občina, ki je v skladu z zakonom odgovorna za mrežo in funkcioniranje zdravstvene službe na primarnem ni voj li . To v končni posledici lahko tudi pomeni, da ginekolog iz bolnice dela po pogodbi v zdravstvenem domu, če le-ta ne zagotovi drugače potrebnih kadrovskih kapacitet (ki jih Zavod na podlagi pogodbe že plačuje). Upam da bodo organizatorji zbiranja podpisov ustrezno informirali vseh 5.125 zavedenih žensk s to pravilno informacijo (dejstva govore, da Zavod ni kriv, da ženske nimajo ambulante) in skupaj z občino in zdravstvenim domom v korist žena (brez politizacije) zadeve uredili. ZZZS Generalni direktor Franc Košir, dipl. inr. ALEŠ LEGAN Odbojkarji Fužinarja so si s Stirimi zaporednimi zmagami na Startu končnice državnega prvenstva na široko odprli vrata najvišjega ranga tekmovanja v državi-1. A slovenske lige. Za izjemne uspehe ravenskih odbojkarjev v zadnjem letu je nedvomno zaslužen tudi član standardne prve šesterke Aleš Leganj Prevalj. V višino meri 184 cm in sam pravi, da je za odbojko pravzaprav “premali” in bi bil bolj primeren, za rokometaša ali nogometaša. Toda ima izredno močan odriv, tako, da mu 245 cm visoka odbojkarska mreža ne dela preveč preglavic. No, v osnovni šoli ga je res veselila rokometna igra, toda nogomet in odbojka sta bila v tistih časih na Koroškem popularnejši športni panogi. Zato je najprej igral nogomet v pionirskih vrstah Korotana; kasneje, v zimskem času pa ga je v telovadnico, med odbojkarje zvabil, tedanji trener pri Partizanu Prevalje Jože Drevenšek. Na Prevaljah ni ostal dolgo, kaj ti v sezoni 1985/86 ga je k Fužinarju zvabil trener mladih odbojkarjev Damjan Pogorevčnik, ki je bil tudi selektor pionirske reprezentance Slovenije. Od takrat dalje je Aleš igral in še igra v vseh selekcijah Fužinarja. Damjan Pogorevčnik je bil njegov prvi mentor in kot Aleš sam pravi, ga je prav on naučil igrati odbojko. Kmalu so prišli uspehi in znašel se je tudi na spisku selektorja ter igral v pionirski in v kadetski reprezentanci Slovenije. Spominja se nastopa za pionirsko vrsto PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE Slovenije na turnirju v Italiji in kasneje v Foči v BiH. S petnajstimi leti je Aleš občasno že zaigral v članski ekipi Fužinarja. To je bilo v sezoni 1986/87, ko so ravenski odbojkarji po 23 letih nastopanja v takratnih jugoslovanskih ligah izpadli iz II. zvezne lige. Po treh letih igranja v prvi republiški ligi so se znova vrnili med drugoligaše, na krmilu ravenske ekipe pa se je zamenjalo kar nekaj trenerjev, se Spominja Aleš Legan. Tako so bili trenerji Adi, Urnaut, pa Rado Krenker in Franjo Jež, v vseh teh letih pa je Aleš vse bolj igral v prvi postavi in postajal nezamenljiv v šesterki Fužinarja. Vselej se je s soigralci dobro razumel, tako s tistimi, ko je kot začemik občudoval igre Marjana Bana, Bojana Mlakarja, Draga Popiča, Darka Pokeržnika in drugih, kot kasneje ko so igrali Filipančič, Maučnik, Fujs, Gros, Torej, Vidmajer in ostali. Danes je 25-letni Aleš nepogrešljiv v ekipi Fužinarja, ki jo trenira Branko Golob, medtem ko je bil v preteklih sezonah njegov trener Bojan Ivartnik. V ekipi ima izredno zahtevno nalogo, to je vlogo sprejemalca. Od njega in njegovega soigralca Roka Iglarja, ki mu je tudi zaupana naloga sprejemati začetne udarce (servise) nasprotnika, je odvisno, kako bo stekla načrtovana akcija njegove ekipe. Seveda pa je Aleš tudi odličen napadalec, kako močno zna udariti po žogi in neubranljivo zadeti v polje nasprotnika. Aleš Legan je rojen 6. 7. 1971, stanuje na Prevaljah, Ugasle peči 5. Ivo Mlakar Podelili priinanjg športnikom obone Ravne - Prevalje iUlBElp [L@[IIj“[IKI®@[fLD[IWJ\ OM EM® ihUtfìVVAjl Zasluženo priznanje za Mojco Leitinper V hotelu Rimski vrelec v Kotljah je bila svečana podelitev priznanj najboljšim športnikom občine Ravne - Prevalje za leto 1995. Priznanja so prejeli: atleta Koroškega atletskega kluba Ravne Janez Štern in Mojca Leitinger, oba tekača in reprezentanta v tekih na 800 in 1500 m ter nogometaši Mag Korotana s Prevalj, ki so se v lanski sezoni neposredno uvrstili v ligo desetih najboljših klubov v državi. Poleg najboljših športnikov v lanskem letu so bili deležni posebnih priznanj še kategorizirani športniki občine, in to športniki državnega razreda: atleti Janez Štern, Luka Leitinger, Uroš Verhovnik in Marko Kobovc, alpska smučarja Igor Zagernik in Mateja Kraševec, nordijski kombinatorec Erik Pečnik, lokostrelec Samo Šteharnik ter športniki mladinskega razreda: atleti Mojca Leitinger, Pavel Pori, Gorazd Podržavnik, Peter Rapac, Andrej Repanšek in Veronika Zupanc, odbojkarja Bogdan Kotnik in David Slatinšek, plavalca Primož Abraham in Matjaž Čepelnik ter triatlonec Matija Medvešek. Športnikom sta priznanje podelila župan občine Ravne -Prevalje Maks Večko in predsednik Športne zveze Jože Šater, svečanosti pa sta prisostvovala tudi člana Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije in člana združenja športnih zvez Jože Geršak in Marjan Jemec iz Ljubljane. Prireditev so popestrili kantavtor Milan Pečovnik - Pidži ter mlada plesalca iz Kotelj Matic in Lena Pavlinič. □ (im) \/ Sport MHÉliìU Piše: Ivo Mlakar ML^DI NOQOMETfiSr KOROTflNfi V POSTOJNI Očitki, ki včasih letijo na vodstvo prevaljskega nogometnega prvoligaša, da v klubu vse premalo skrbijo za vzgojo lastnega mladega kadra, niso povsem na mestu. Vsa leta doslej so na Prevaljah posvetili posebno skrb vzgoji mladih nogometašev in tako je tudi sedaj. V zadnjem obdobju so še posebej prizadevni, saj je v klubu precej nogometnih nadobudnežev, močno pa so okrepili tudi strokovni kader. Letos pozimi so imeli tudi petdnevni nogometni tabor v Postojni, kjer je treniralo 22 mladih igralcev do 12 let, pod vodstvom trenerjev Tonija Tomažiča, Zdenka in Damjana Hojnika, Gorazda Časla in Pavla Jerička. Z bivanjem na Notranjskem so bili mladi nogometaši Korotana nadvse zadovoljni, saj so jim domačini nudili vse potrebne objekte za nemoteno vadbo. Pridobili so si precej nogometnega znanja; ob koncu tabora pa so si ogledali tudi Postojnsko jamo. DEKLICE PfiRTI-ZflNfl RAVNE DRŽAVNE PRVAKINJE Na državnem prvenstvu v akrobatiki, ki je bilo sredi marca v Ljubljani, so mlajše deklice Partizana Ravne, ki so vse tudi učenke OŠ Koroških jeklarjev, dosegle izjemno lep uspeh. Pod vodstvom mentorice, profesorice Maje Marin, so namreč osvojile naslov ekipnih državnih prvakinj iz Koroška cesta 2 2360 RADLJE OB DRAVI SLO Telefon; 0602 71 098 Telefax; 0602 71 098 Tihi} *9 VAL RADIA RADLIE Sl* HO*0 0t>*v C programa gimnastike. V šestčlanski ekipi so nastopile naslednje tekmovalke, ki so se uvrstile; na 2. mesto Sara Lipovnik, na 3. Jasna Rapnik, na 4. Katja Dobnik - Planinc, na 5. Barbara Rapnik. na 7. Neža Potočnik in na 12. Valerija Kralj. V konkurenci posameznic sta nastopili Jana Krcbl, kije bila 16. in Zvonka Božič, ki je zasedla 23. mesto. ZMAGALA LIKAR IN ZORMAN Na smučarsko skakalnem centru Fužinarja v Dobji vasi je bila 21. marca tekma mladih smučarjev skakalcev, ki je štela za prvenstvo štajersko - koroške regije. Med dečki do 9 let, ki so se pomerili na 18-mctrski skakalnici, je zmagal Mislinjčan Sebastjan Likar pred Velenjčanom Aljošo Čutukom. Peti je bil Luka Čas iz Mislinje, osmi pa Ravenčan David Breznik. Dečki do 11 let so se preizkusili na 3o-metrski skakalnici. Prvo mesto je pripadlo Andreju Zormanu iz Fužinarja Ravne, drugi je bil Mislinjčan Dejan Plevnik, tretji Boris Keršič iz Šmartna na Pohorju in šesti Tine Ferk iz Fužinarja. Dečki do 13 let pa so se za regijsko prvenstvo pomerili v Velenju. Prvi je bil domačin Marko Perše, četrti Mitja Skrlovnik, peti Andrej Zorman in deseti Rok Kac (vsi Fužinar). TORNIR FUŽIN ARJO IN SLOVENJ-GRADČANKAM V Slovenj Gradcu so obeležili 40. obletnico kegljaškega kluba s turnirjema moških in ženskih ekip. Med štirimi koroškimi ekipami so bili najboljši kegljači ravenskega Fužinarja, ki so zmagali pred Elektrarno Dravograd, Slovenj Gradcem in Korotanom s Prevalj. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel tekmovalec Fužinarja Ivo Mlakar, ki je podrl 944 kegljev pred Albinom Kaplom (Elektrarna) 933 in Ivanom Korošcem (Fužinar) 899 kegljev. Med ženskimi ekipami so zmagale domače kegljavke Balmica Slovenj Gradec pred Novo Gorico, Šoštanjem in Trebnjem. Najboljše posameznice so bile; Nada Žvikart 447 kegljev, Irena Oder 417 in Majda Repanšek.(vse Balmico) 404 keglji. DVE ZMAGI TINE MAŽE Mlada alpska smučarka iz Črne Tina Maže je znova dosegla imeniten uspeh. Na mednarodnem FIS tekmovanju za 21. pokal Loke na Starem vrhu nad Škofjo Loko, kjer se je zbralo preko 100 mladih smučarjev in smučark iz 13 držav, je bila v slovenski reprezentanci najboljša prav Tina Maže. V kategoriji mlajših deklic je zmagala tako prvi dan v veleslalomu kot naslednjega dne v slalomu. Od koroških smučarjev se je odlično uvrstil še Rok Šalej iz Fužinarja, na 6. mesto v veleslalomu. PREVENT REŠEN SKRBI Z zmago nad neugodnimi rokometaši Fructala iz Ajdovščine z 31:26 v zadnjem kolu rednega dela prvenstva prve slovenske lige so si rokometaši Preventa iz Slovenj Gradca zagotovili 6. mesto na prvenstveni lestvici in se tako rešili vseh skrbi okoli izpada iz lige. Tako bodo v končnici prvenstva, ki se pričenja že to soboto/igrali v skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Poleg Slovenjgradčanov bodo v tej skupini igrali še AM Cosmos Slovan iz Ljubljane, Krško in Rudis Rudar iz Trbovelj. Prvo tekmo bodo slovenjgraški “ježki” odigrali v Krškem. Sicer pa bodo prvoligaši prvenstvo nadaljevali v treh končnicah. Poleg že omenjene “srednje” skupine bo še skupina, ki se bo potegovala za naslov državnega prvaka in v kateri bodo igrali Pivovarna Laško Celje, AFP Dobova, Gorenje in Primorske novice. V skupini za obstanek v ligi pa bodo igrali Akripol Trebnje, Fructal, Kodeljevo in Inženiring Šarbek iz Litije. □ Glosirana črna kronika Natakar, nakar še taksi Če sem na začetku tokratne črne kronike lahko malce hudomušen, bi zapisal, da bodo v bodoče naše gostilne obogatene z novo ponudbo. Upajmo, da bodo gostje vse vec in vec in vse glasneje izrekli naslednje naročilo: "Natakar, taksi prosim!" Pa to ni morebiti kakšna brezplačna reklama za taksiste. Ne, gre za hudo resno ree. Zatorej, šalo na stran. Natakar, taksi prosim je namreč najnovejša akcija slovenske policije. Z njo bi radi zmanjšali prisotnost alkohola v prometu. Drugače in še bolj razumljivo povedano: kdor gre v gostilno, naj pusti avto doma! Bržkone odlična zamisel, v praksi pa... Natakar, še eno pivo! Korošci so znani tradicionalisti. Česar se oprimejo, ne izpustijo ali opustijo tako lahko. Torej tudi zadnja policijska akcija v tej krajini še ne more imeti uspeha takoj. Bo še trajalo... 19.3. so med 16. in 24. uro policisti na območju UNZ Slovenj Gradec prav v okviru te akcije “izvajali poostren nadzor ugotavljanja psihofizičnega stanja voznikov v cestnem prometu.” Sodelovalo je 26 policistov, ki so odkrili 176 prometnih prekrškov. Z alkotestom so preizkusili 116 voznikov in - še preden se je pravzaprav pričelo pravo vračanje nočnih pijančkov - pri 22. voznikih ugotovili večjo količino alkohola, kot je dovoljeno. Rekordna stopnja alkoholiziranosti je znašala kar 2,84 grama na kilogram alkohola v organizmu. Človek je bil pravzaprav mrtvo pijan, bi lahko rekli. “Odštekan!” V drugem delu te akcije so policisti preverjali še uporabo varnostnega pasu med vožnjo. Ugotovili so, da 45 voznikov in sopotnikov med vožnjo ni bilo pripetih. Kratko in malo: bili so “odštekani”, če lahko tako rečem. In še tole: policisti bodo zaradi hujših kršitev cestno prometnih predpisov v postopek sodniku za prekrške predlagali 43 kršiteljev. V času trajanja poostrenega nadzora se je pripetila tudi ena lažja prometna nesreča. Še pa še Ob rob, vendar ne obrobno, k tej akciji bi veljalo zapisati, da je tudi v minulem štirinajstdnevnem obdobju policija zatteležila kopico neupoštevanj prepovedi nadaljevanja vožnje zaradi prisotnosti alkohola, kar je na Koroškem sploh značilna stalnica. Tale del lahko tako sklenem z ugotovitvijo, potrjeno v praksi: natakarji in taksisti, bodo - žal - v tej krajini morali še malo malo počakati. V opozorilo pa, da ne boste kasneje rekli, da niste bili obveščeni: policisti čakali ne bodo! Meža spet “kisla” Kaže, da ob gospodarskih težavah, ki tarejo nekatera nekoč cvetoča podjetja, zadnje čase vse bolj in bolj pozabljamo na varstvo okolja. Kaj nam mar - na primer mrtvih rib - pomembno je, da imajo delavci delo, plače in kruh. Drugače si ne gre predstavljati kar dva večja pogina rib v tem štirinajstdnevnem obdobju in skupno tri v letošnjem letu. Tako je bila Policijska postaja Ravne na Koroškem 2.3. ob 17. uri obveščena o letošnjem drugem poginu rib v reki Meži. Policisti so skupaj z ribiči opravili ogled reke v dolžini treh kilometrov od Rudarjevega do Žerjava. Še pred prihodom policistov pa so upravljala vodnega jezu povečali pretok vode in na ta način zmanjšali koncentracijo onesnaženosti vode. Sočasno pa je voda odnesla tudi poginule rite. Tako zanesljivih podatkov o številu poginulih rib ni. Po oceni članov ribiške družine naj bi bilo poginilo okoli 60 potočnih postrvi, starih od treh do štirih let. Podoben primer se je pripetil 11.3. Tudi tedaj so policisti skupaj z ribiči in vodnogospodarskim inšpektorjem opravili ogled reke Meže od rudarjevega do Žerjava. Ugotovili so, da je prišlo do pogi- na 30 potočnih postrvi. Vzrok za pogin še ni znan, vzeli pa so vzorce vode in jih dali v analizo ustrezni ustanovi. Rdeči petelin Tretja izstopajoča značilnost obdobja koroške čme kronike, ki ga zajemamo tokrat, je neobičajno veliko požarov. Običajno, če seveda izvzamem, poletni čas, ko svoje opravijo strele, so požari telj značilni za zimo. 12.3. je na primer nekaj po 16. uri izbruhnil požar v stanovanjski hiši K.N. iz Slovenj Gradca. Goreti naj bi pričelo v notranjosti v prvem nadstropju, rdeči petelin pa je hitro preskočil tudi na druge prostore in zgorela je vsa notranja oprema. Z ognjenimi zublji se je spopadlo kar 80 gasilcev. Kot so policisti ugotovili že dan kasneje, znaša gmotna škoda kar okoli 5 milijonov tolarjev. Do požara naj bi prišlo zaradi stika na pokvarjenem prenosnem televizorju. Podoben primer, vendar v manjšem obsegu, se je pripetil 17.3- okoli 17,30 v Slovenj Gradcu, v enosobnem pritličnem stanovanju, last B.A. V požaru je v celoti pogorela spalnica, zaradi visoke koncetracije ogljikovega Fotografija, ki so nam jo tokrat posredovali iz UNZ Slovenj Gradec, dokumentira posledice rdečega petelina na Ojstrici nad Dravogradom. V nedeljo, 17.3. oh 3.10 je namreč prišlo do požara na stanovanjski hiši, last J.G. z Ojstrice. Gasilci GD Dravograd so sicer prišli na kraj požara, vendar zaradi težko dostopnega terena z vozili niso mogli do hiše. Pred morebitno širitvijo pa so obvarovali gozd in bližnje objekte. Ogenj je hišo in opremo v njej v celoti uničil, tako da gmotna škoda znaša kar okoli 7 milijonov tolarjev. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi do požara prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Foto: Arhiv UNZ monoksida je poginil tudi lastnikov pes.Po dosedanjih ugotovitvah znaša gmotna škoda okoli 600.000 tolarjev, ogenj pa naj bi bil izbruhnil zaradi dotrajane trajnožareče peči. Na njej so namreč manjkala nekatera zaščitna stekla in ogenj je zajel bližnji kavč ter omaro. Istega dne v zgodnjih jutranjih urah je v požaru pogorela še stanovanjska hiša na Ojstrici nad Dravogradom. Vendar o tem na dmgem mestu. Ognjeno izsiljevanje Čeprav v tem delu ne poročam več o požarih, je tudi tale resnični dogodek povezan z njimi. Dne 12.3. so v večernih urah namreč na Policijski postaji v Mislinji prejeli klic A.T., češ da mu neznanec grozi s požigom hiše. Policisti so takoj odšli na kraj dogodka in prijeli D.J. iz Maribora. Pokazalo se je, da gre za dejanje po znanem scenariju, ki mu lahko rečemo izsiljevanje. DJ. naj bi od A.T. zahteval takojšnjo plačilo 12.000.000 tolarjev. To vsoto naj bi A.T. namreč bil dolžan nekemu podjetju iz Kamnika. Svojo zahtevo je D.J. podkrepil z grožnjo požiga hiše. Takšna dejanja so zadnje čase kar pogosta, vendar povsem nezakonita in bodo tako tudi v tem primeru policisti podali kazensko ovadbo zaradi izsiljevanja. Prosil za vlak Glosirani in vedreje zasukani ter zašpičeni del kronike pričenjamo tokrat z avstrijskim državljanom R.O. 14.3. so ga namreč v Dobji vasi ob 18,45 ustavili policisti Policijske postaje Ravne na Koroškem. Ugotovili so, da je vozil pod vplivom alkohola. Nadaljno vožnjo so mu seveda prepovedali, vendar tega ni upošteval. Odpeljal je proti Holmecu, kjer so ga ponovno ustavili. Začasno so ga “shranili v policijskem bunkerju” in ga dan kasneje privedli k sodniku za prekrške. Bojda (vendar temu ne gre zanesljivo verjeti) se je omenjeni voznik nameraval zagovarjati, da je v okviru znane in prej omenjene akcije v gostinskem lokalu, kjer je bil na obisku, dovolj glasno zavpil! “Natakar, vlak prosim!”, a mu s tem nikakor s/ Cma kronika niso hoteli postreči. Taksi pa je za takšno vožnjo tudi predrag. Poskus ni uspel, tako da takšni izgovori v bodoče odpadejo. Kulturni ljubitelj 16.3. okoli 20 ure so dravograjski policisti morali intervenirati v enem izmed gostinskih lokalov v tem kraju. Tam so naleteli na B.V. iz Vuzenice, ki je najprej fizično napadel enega izmed gostov v lokalu, nato pa je pričel razbijati še inventar. Med drugim je razbil dve sliki, avtomat za pikado in vrsto steklenih (glažnatih) predmetov. Lastnica lokala je dejanje poskušala preprečiti, a je fizično obračunal še z njo. Uprl se je tudi policistom, ki so ga morali ukrotiti s fizično silo in sredstvi za vklepanje. Končal je v policijskem “bunkerju”. Kot (ni)smo slišali, se tudi tale tiček bojda namerava pri kadiji izgovarjati na svoj(stven) način. Poudariti namreč bojda namerava, da se je vedel povsem “kulturno”, saj je človek, ki ljubi kulturo. To je dokazal že s tem, da je najprej razbil dve sliki, ki sta vendarle “kulturno dobro”! Vrhu vsega naj bi bil storil še eno “dobro delo”, saj je uničil avtomat, ki samo “kvarno vpliva na mladež”! Vtikanje Policisti so morali intervenirati (izraz je izredno lep in uporaben, mar ne) tudi v primem A.G. iz oko lice Raven na Koroškem, ki je dne 16.3- ob 18,40 doma fizično obračunal z ženo in sosedom, ki ji je poskušal pomagati. Tudi v tem primeru so morali uporabiti “fizično silo in sredstva za vezanje”. “Nikakor ne odobravam pretepanja otrok in žensk, tudi če gre za lastno ženo,” bi ves razburjen komentiral Rene, prijatelj mojega prijatelja Mirana, znanega “bifedžije”. “Kar se pa soseda tiče - najbrž tudi jaz ne bi dovoljeval, da se nekdo medtem, ko bi imel odnose z njo, vtika vanjo ali v najine medsebojne odnose. Seveda pa ni treba takoj poseči po fizični sili. Bolje si je privoščiti dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z obveznim bučnim oljem. To pomirja živce in iz še takšnega srboriteža naredi krotko ovčico".□ TL Ne nasedajte morebitnim goljufom “ùluilfa" jiUJ'dd'è UNZ Slovenj Gradec nas je naprosil za objavo tegale sporočila, ki je predvsem v korist morebitnim naivnežem. “Na UNZ Slovenj Gradec se je obrnilo več občanov, ki so se pritožili nad nekaterimi oglaševalci v časopisih. Oglaševalci namreč ponujajo in zagotavljajo občanom dober zaslužek z delom na domu. Interesenti morajo na naslov v oglasu poslati prazno kuverto z znamko. Čez čas dobijo v kuverti “prijavnico” z naslovom oglaševalca in dopis, ki jim zagotavlja dober zaslužek. Oglaševalec, ki se sklicuje na sodelovanje s hrvaško firmo, v prijavnici zahteva, da interesent k prijavnici priloži 1500 tolarjev in dodatnih 500 tolarjev za hitro in prioritemo uslugo. Hkrati ponudi program “hišna dela”, povpraša interesenta za vsoto denarja, ki bi ga želel zaslužiti vsak teden. Policisti temeljito preverjajo navedbe občanov. Če bo podan sum kaznivega dejanja goljufije, bodo zoper osumljence podali kazensko ovadlx). Durhcug vici Ecmlslll Je Mati okrega Jurčka: - Te ni sram, da si pojedel vso torto, nisi nič pomislil na sestrico? - Seveda sem, zato sem jo pa tako hitro jedel. rcraJža - Včeraj sem udaril po mizi in jasno in glasno povedal, kdo je glavni v hiSi. - Res, kaj je pa žena rekla? -Nič. -Nič? -Je ni bilo doma. rarambd - Ja Jure, kaj si pa tako potolčen? - Pred mesecem sem imel prometno nesrečo. - Daj, ne laži, Se včeraj nisi imel niti praske. - Ja včeraj, danes je pa priSel tisti tip, ki sem ga povozil, iz bolnišnice, I Meškova 21 / 2380 Slovenj Gradec tel.: 106021 41-245, 41-818/fax: 106021 42-600 <&> HYUnOHf M SIOOTDJk AVTOSERVIS « AVTOMEHANIKA 17TC17D • avtokleparstvo r hjLi\ • AVTOLIČARSTVO 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 4—3 >^i PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL & Hvunani [ED HONDA. PRODAJA REZERVNIH DELOV 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 JELOVICA lesna industrija Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, fax:(064)634-261 - stanovanjske HIŠE, primerne za vsako okolje - OKNA, VRATA in POLKNA visoke kakovosti, različnih dimenzij in oblik • KONKURENČNE CENE . POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA - ORGANIZIRANA MONTAŽA - ZAGOTOVLJEN SERVIS prodajno mesto: RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, tel.,fax:0602/20-175 iL~ J J Ir 31 hiša ZALKA -modif. -# ♦ -♦ BREZCARINSKI PRODAJALNI NA MEDNARODNIH MEJNIH PREHODIH HOLMEC, VIC-DRAVOGRAD tobačni izdelki, pijače, kozmetika, parfumi, nakit in zlato, čokolade, igrače, športna oprema, tehnika RESTAVRACIJA HOLMEC vrhunska ponudba jedi iz domače in mednarodne kuhinje, bogata izbira pijač Informacije in rezervacije: tel. 0602 31 711 MEJNO-TURISTIČNA OBJEKTA HOLMEC, VIČ turistični biro, menjalnica, informacije, zelene karte, vračilo prometnega davka, špedicija ♦ -# INFORMACIJE, REZERVACIJE, PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV IN POTOVANJ V TURISTIČNEM IIROJU HOLMEC tel. 0602 3T 7T T ^