Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/111 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J3-4168 Naslov projekta Patogenomika in sistemska biologija novih virulenčnih faktorjev pri patogenih bakterijah Vodja projekta 7673 Dušan Kordiš Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 7560 Cenovni razred C Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 106 Institut "Jožef Stefan" Raziskovalne organizacije -soizvajalke 103 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 381 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 3 MEDICINA 3.01 Mikrobiologija in imunologija Družbenoekonomski cilj Medicinske vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 3 Medicinske vede 3.01 Temeljna medicina B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Patogene bakterije so razvile številne antiimunske strategije, da bi se izognile gostiteljevemu imunskemu sistemu. Sposobnost patogenih bakterij, da povzročajo obolenja določajo številni virulenčni faktorji, ki delujejo posamično ali pa skupaj na različnih stopnjah infekcije. Med raziskavo proteinaznih inhibitorjev smo odkrili zelo redek primer horizontalnega prenosa genov, ki kodirajo stefine in cistatine, in sicer iz eukariontov v bakterije (Kordiš & Turk 2009). Glavna vloga tako pridobljenih stefinov in cistatinov v bakterijah naj bi bila, da se izognejo imunskemu sistemu gostitelja. Naša hipoteza je, da so nekatere patogene bakterije na podoben način kot eukariontski paraziti neodvisno razvile novo antiimunsko strategijo, ter se tako lahko izognejo gostiteljevemu imunskemu sistemu. Horizontalno pridobljeni eukariontski proteinazni inhibitorji in sPLA2 v genomih patogenih bakterij bi lahko delovali v procesu evazije, invazije in razširjanja patogenov. Pridobivanje novih virulenčnih faktorjev za patogene bakterije s pomočjo horizontalnega prenosa genov iz eukariontov v bakterije dosedaj še ni bilo podrobneje raziskano. Da bi pojasnili izvor, razširjenost, evolucijo in genomiko novih virulenčnih faktorjev (proteinaznih inhibitorjev in fosfolipaz A2) pri patogenih bakterijah ter, da bi pojasnili funkcionalne posledice za patogene, smo izvedli obsežno komparativno in evolucijsko genomsko analizo novih virulenčnih faktorjev v številnih bakterijskih genomih. S pomočjo zelo obsežne komparativne genomske analize smo našli in okarakterizirali vse nove »eukariontske« proteinazne inhibitorje (analizirali smo 85 družin proteinaznih inhibitorjev) in PLA2 (analizirali smo 17 družin PLA2) v več kot 30.000 bakterijskih genomih. Analizirali smo genomsko organizacijo virulenčnih lokusov, lokacijo na kromosomih in njihovo kromosomsko mobilnost. Raziskali smo izvor, razširjenost in evolucijo novih virulenčnih faktorjev v patogenih bakterijah. Analizirali smo na novo pridobljene regulatorne regije pri novih virulenčnih faktorjih. S pomočjo kloniranja in izražanja genov ter z biokemijsko analizo rekombinantih proteinov smo funkcionalno in strukturno okarakterizirali izbrane nove virulenčne faktorje iz patogenih bakterij. Proteinske interakcije novih virulenčnih faktorjev z imunskim sistemom gostitelja smo raziskali s pomočjo metod sistemske biologije. Pri delu smo uporabljali najnovejše raziskovalne metode primerjalne genomike, filogenomike, molekularne evolucije, sistemske biologije in bioinformatike. Za funkcionalno in strukturno karakterizacijo izbranih novih virulenčnih faktorjev iz patogenih bakterij smo uporabili najnovejše biokemijske in molekularno biološke metode. Rezultati projekta so omogočili pojasnitev nastanka, evolucije, genomske dinamike in bioloških vlog novih virulenčnih faktorjev pri patogenih bakterijah. ANG Successful microbial pathogens have evolved a range of anti-immune strategies to overcome both innate and acquired immunity, which play critical roles in their abilities to cause disease. The ability of pathogenic bacteria to cause disease in a susceptible host is determined by multiple virulence factors acting individually or together at different stages of infection. Recently, we have found that eukayotic cystatins and stefins have been acquired and co-opted by a few bacteria (Kordiš & Turk 2009). One of the major roles of horizontally acquired cystatins and stefins in bacteria could be to evade host immunity or to protect them when in close contact with diverse eukaryotic hosts. Our hypothesis was that some pathogenic bacteria have evolved independently by HGT a novel anti-immune strategy (similarly as eukaryotic parasites) to overcome host innate immunity. Horizontally acquired eukaryotic proteinase inhibitors and secreted phospholipases A2 (sPLA2) could function in genomes of pathogenic bacteria in the process of evasion, invasion and dissemination of pathogens. The acquisitions of novel virulence factors for pathogenic bacteria by horizontal gene transfer from eukaryotes is very rare and was not analysed extensively. To unravel the origin, distribution, evolution and genomics of the new virulence factors from pathogenic bacteria and to obtain clues about their functional consequences for the pathogens, the large and detailed comparative and evolutionary genomic analysis of the new virulence factors in numerous bacterial genomes has been performed. By using very extensive comparative genomic analysis we have obtained and characterized all new proteinase inhibitors (85 families of proteinase inhibitors have been analysed) and PLA2s (17 families of PLA2 have been analysed) of eukaryotic origin in more than 30.000 bacterial genomes. The genome organization of the new virulence loci, their chromosome locations and their chromosome mobility have been analysed. The origin, distribution and evolution of the new virulence factors in pathogenic bacteria have been explored. De novo acquired regulatory regions of the new virulence factors from pathogenic bacteria have been analysed. Some of the selected new virulence factors from pathogenic bacteria have been functionally and structurally characterized by gene cloning and expression as well as by biochemical analysis of recombinant proteins. Systems biology approaches have been used for exploring protein interactions of new virulence factors with the host immune system. The latest methods and technologies of comparative genomics, phylogenomics, molecular evolution, systems biology and bioinformatics have been used. For the functional and structural characterization of the selected new virulence factors from pathogenic bacteria the latest methods and technologies of biochemistry and molecular biology have been used. The results of this project enabled the explaination of the origin, evolution, genome dynamics and biological roles of the new virulence factors in pathogenic bacteria. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Opis raziskovanja Naša hipoteza je bila, da so nekatere patogene bakterije na podoben način kot eukariontski paraziti neodvisno razvile novo antiimunsko strategijo, ter se tako lahko izognejo gostiteljevemu imunskemu sistemu. Horizontalno pridobljeni eukariontski proteinazni inhibitorji in sPLA2 v genomih patogenih bakterij bi lahko delovali v procesu evazije, invazije in razširjanja patogenov. Da bi pojasnili izvor, razširjenost, evolucijo in genomiko novih virulenčnih faktorjev pri patogenih bakterijah, smo izvedli obsežno filogenomsko analizo vseh novih »eukariontskih« proteinaznih inhibitorjev in PLA2 v več kot 30.000 bakterijskih genomih. Raziskali smo izvor, razširjenost in evolucijo novih virulenčnih faktorjev v patogenih bakterijah. Analizirali smo na novo pridobljene regulatorne regije pri novih virulenčnih faktorjih. Bakterijski cistatini in stefini verjetno igrajo pomembno vlogo v samoobrambi ali pa v napadu na gostiteljev imunski sistem, in sicer preko inhibicije cisteinskih katepsinov, ki so ključnega pomena za gostiteljev imunski sistem. Da bi dokazali, da so bakterijski cistatini in stefini funkcionalni proteini z ohranjeno biološko vlogo, smo z biokemijsko analizo rekombinantih proteinov analizirali dva stefina ter en cistatin. Ugotovljeni rezultati A) Filogenomska analiza A1) Analiza 85 družin proteinaznih inhibitorjev Proteinazne inhibitorje, ki so eukariontskega izvora, smo analizirali v več kot 30.000 bakterijskih genomih s pomočjo filogenomske analize. Ugotovili smo, da imajo ti geni precej omejeno razširjenost v bakterijskih genomih. Dokazali smo, da je pri 9 družinah proteinaznih inhibitorjev prišlo do horizontalnega prenosa iz eukariontov v bakterije, te so 11, 12, 19, 125 (cistatinska naddružina), 131, 139, 143, 163 in 166 (oznake družin proteinaznih inhibitorjev so iz MEROPS Db). Pri 8 družinah proteinaznih inhibitorjev je prišlo do horizontalnega prenosa iz eukariontov v viruse, te so 12, 18, 125, 129, 132, 143, 151. Pri 4 družinah proteinaznih inhibitorjev pa je prišlo do horizontalnega prenosa iz bakterij v eukarionte, te so 142, 187, 111 in 178. Dokazali smo, da je pri 2 družinah proteinaznih inhibitorjev (151 in 163) prišlo do horizontalnega prenosa iz bakterij v viruse. Zanimivo je, da večina bakterij, ki je horizontalno pridobila eukariontske proteinazne inhibitorje ni patogena. Horizontalno prenešene eukariontske proteinazne inhibitorje smo našli le pri majhnem številu patogenih bakterij, in sicer le predstavnike 14, 125 in 131 družin proteinaznih inhibitorjev. Vendar pa prisotnost teh genov pri nepatogenih bakterijah predstavlja rezevoar virulenčnih faktorjev ter možnost za enostaven vnos v patogene bakterije, kot je razvidno iz analize novih cistatinov pri V. cholerae. Ugotovili smo, da se cistatinska naddružina (125) najpogosteje pojavlja pri različnih patogenih bakterijah, npr. pri Vibrio cholerae (in še številnih drugih vrstah iz rodu Vibrio), Clostridium difficile in C. botulinum (in še drugih vrstah iz rodu Clostridium) ter pri rodu Pseudomonas. Doslej so bili cistatini najdeni le pri različnih vrstah rodu Vibrio (v glavnem pri nepatogenih vrstah), pri V. cholerae pa smo doslej našli le stefine. V letu 2010 se je pojavil nov sev kolere, ki je povzročil >8000 smrtnih žrtev ter skoraj 640.000 obolelih samo na Haitiju. V genomu tega zelo patogenega seva kolere smo našli tudi cistatinske gene. Dokazali smo, da je do vnosa teh genov v V. cholerae prišlo s pomočjo horizontalnega prenosa, donor pa je bil Vibrio harveyi. A.2) Analiza 17 družin PLA2 17 družin PLA2 smo analizirali v več kot 30.000 bakterijskih genomih s pomočjo filogenomske analize. Ugotovili smo, da so od 11 doslej znanih družin sekretornih His-PLA2 pri bakterijah prisotni predstavniki 3 družin PLA2 (g11 (rastlinske PLA2), g12 in g14). Pri vseh treh družinah je prišlo do horizontalnega prenosa in sicer iz rastlin v simbiontske bakterije (g11), pri skupini g12 pa iz eukariontov v bakterije (zelo omejena razširjenost g12 PLA2 pri bakterijah). Pri skupini g14 PLA2 pa je prišlo do horizontalnega prenosa med glivami in bakterijami. Smer prenosa je bila najverjetneje iz bakterij v glive, vendar pa obratne poti ne moremo izključiti zaradi visoke ohranjenosti (do 50% identičnost proteinov) in omejene razširjenosti le pri glivah in bakterijah. Zanimiva je prisotnost sPLA2 pri dveh patogenih bakterijah, pri Clostridium botulinum in Clostridiumperfringens. Pri Ser-PLA2 (vsebujejo naslednje družine PLA2: g4, g6, g7, g8, g15, g17) pa opazimo bistveno večje število teh genov tudi pri bakterijah (npr. patatin, ki spada v g6 PLA2), kar kaže na to, da so to precej stari geni oz. proteini, ki imajo ključno vlogo pri metabolizmu lipidov. Za nekaj Ser-PLA2 pri bakterijah so že dokazali da so virulenčni faktorji. Zaradi inkongruence v filogenetskih drevesih lahko pri nekaterih Ser-PLA2 sklepamo na prisotnost horizontalnega prenosa genov. Genomski podatki za bakterije in dostopnost precejšnjega števila različnih sevov za določene bakterije nam omogočajo enostavno prepoznavanje horizontalnega prenosa genov v primeru, ko ima eukariontski gen zelo omejeno razširjenost pri bakterijah. Potrebno je tudi omeniti da je število prisotnih družin proteinaznih inhibitorjev in fosfolipaz A2 pri bakterijah izjemno omejeno. V glavnem lahko opazimo le od 1-3 gene, ki kodirajo proteinazne inhibitorje in le pri nekaterih vrstah tudi PLA2. Zelo redke so bakterije, ki imajo malo večje število genov za proteinazne inhibitorje in fosfolipaze A2. Pri eukariontih srečamo namreč ogromno različnih proteinaznih inhibitorjev in fosfolipaz A2. B) Horizontalno pridobljeni eukariontski geni so bili regulatorno ponovno ožičeni Horizontalno preneseni eukariontski geni v genomih patogenih bakterij ne morejo delovati vse dokler ne pridobijo bakterijskih promotorjev, kajti prokarionti in eukarionti uporabljajo različne sisteme za izražanje genov. Ponovno ožičenje regulatorne DNA (»rewiring regulatory DNA«), da si prisvoji transkripcij ske faktorje, ki so povezani z virulenco, predstavlja pomemben mehanizem regulatorne evolucije pri patogenih bakterijah. Ugotovili smo, da ima bakterijski stefin pri Vibrio cholerae tipičen prokariontski promotor z -35 in -10 zaporedji, ter vezavni mesti za dva transkripcij ska faktorja, argR in Fis, ki vplivata na izražanje številnih virulenčnih genov pri različnih patogenih. Bakterijski stefin pri Clostridium difficile pa ima promotor z -35 in -10 zaporedji in vezavnimi mesti za več transkripcijskih faktorjev, kot so lexA, argR2, tyrR, rpoD17, fnr, phoB, rpoN, arcA in argR. Čeprav sta si oba bakterijska stefina precej podobna na proteinskem nivoju (43% aminokislinska identičnost), pa sta njuna promotorja popolnoma drugačna. Tako velike razlike v promotorskih regijah med bakterijskimi stefini ter med eukariontskimi in prokariontskimi stefini kažejo na to, da so bili horizontalno pridobljeni eukariontski geni regulatorno ponovno ožičeni (»regulatory rewired«) in postavljeni pod novo regulatorno kontrolo pri patogenih bakterijah. Z analizo številnih promotorjev smo pridobili vpogled v regulatorno evolucijo genov, ki kodirajo nove virulenčne faktorje v genomih različnih patogenov. C) Strukturno funkcionalna karakterizacija novih virulenčnih faktorjev pri patogenih bakterijah Analizirali smo gene, ki kodirajo stefin iz Vibrio cholerae (VCA0935) in fuzijski gen za chagasin in stefin iz Bacteroidesfragilis (BF1388). Po optimizaciji ekspresije smo izrazili rekombinantna proteina in ju očistili s pomočjo afinitetne kromatografije. Biokemijsko aktivnost obeh inhibitorjev smo določili spektrofluorimetrično z inhibicijo papaina, cisteinske proteaze iz družine C1. Sintetičen gen za cistatin iz Vibrio cholerae (VCHENC03_4950) pa smo vstavili v bakterijski ekspresij ski vektor pDEST-42 in ga izrazili v celicah E. coli seva BL21. Inhibicijo na papain smo dokazali v celičnem lizatu. S pomočjo površinske plazmonske resonance (SPR) smo analizirali interakcije med imobiliziranimi predstavniki papainske naddružine in rekombinantnimi bakterijskimi stefini. SPR analiza je pokazala visoko afiniteto vezave in močne interakcije med rekombinantnima inhibitorjema in različnimi proteazami iz papainske naddružine, ki so v |iM in nM območju. Ugotovili smo, da rekombinantni stefin VCA0935 interagira z katepsinom B (KD = 340 nM), katepsinom L (KD = 2 |iM) in katepsinom S (KD = 30 |iM). Pri rekombinantnem fuzijskem inhibitorju BFl388 pa smo ugotovili močno interakcijo z katepsinom B (KD = 100 nM), interagiral pa je tudi z katepsinoma K in V. Analizirali smo interakcije med različnimi predstavniki cisteinskih proteaz (katepsini B, K, L, S, V in papainom) ter rekombinantnimi inhibitorji (BF1388, VCA0935 in VCHENC03_4950). Afiniteto interakcij smo spremljali spektrofotometrično ter s pomočjo Hendersonove metode določili konstante inhibicije (Ki). Rekombinantni protein BF 1388 inhibira papain (Ki = 2,89 nM ± 0,26 nM), katepsin L (Ki = 0,0051 nM ± 0,00014 nM) in katepsin V (Ki = 0,18 nM ± 0,013 nM). Rekombinantni protein VCA0935 inhibira papain (Ki = 2,61 nM ± 0,12 nM), katepsin B (Ki = 9,05 nM ± 0,39 nM), katepsin K (Ki = 0,18 nM ± 0,019 nM), katepsin L (Ki = 0,010 nM ± 0,00038 nM), katepsin S (Ki = 0,52 nM ± 0,058 nM) in katepsin V (Ki = 0,34 nM ± 0,026 nM). Rekombinantni protein VCHENC03_4950 pa inhibira le papain (Ki = 2,49 nM ±0,10 nM) in katepsin V (Ki = 48,45 nM ± 12,24 nM). Ker stefinska domena proteina BF1388 in cistatin VCHENC03_4950 inhibirata le nekatere proteaze, nam to kaže na specifično vlogo teh dveh inhibitorjev, medtem pa ima stefin VCA0935 širši spekter inhibicije. Uporaba rezultatov Sposobnost patogenih bakterij, da povzročajo obolenja določajo številni virulenčni faktorji, ki delujejo posamično ali pa skupaj na različnih stopnjah infekcije. Raziskave virulenčnih faktorjev pri patogenih bakterijah so ključnega pomena za razumevanje patogeneze in za odkrivanje tarč za nova zdravila ter za oblikovanje novih cepiv. Pojasnili smo izvor, razširjenost, evolucijo in genomiko novih virulenčnih faktorjev (proteaznih inhibitorjev in fosfolipaz A2) pri patogenih bakterijah. Horizontalni prenosi genov med bakterijami (donorji) in eukarionti (akceptorji) izjemno redki. Pridobivanje novih virulenčnih faktorjev za patogene bakterije s pomočjo horizontalnega prenosa genov iz eukariontov v bakterije doslej še ni bilo podrobneje raziskano. Z biokemijsko analizo rekombinantnih proteinov smo pridobili funkcionalni in strukturni vpogled v izbrane nove virulenčne faktorje iz patogenih bakterij. Biološko vlogo novih virulenčnih faktorjev pri patogenih bakterijah smo dokazali na primeru dveh rekombinatnih stefinov ter rekombinantnega cistatina, vsi ti proteini so bili pridobljenih iz patogenih bakterij. Dokazali smo, da bakterijski stefini in cistatini inhibirajo različne predstavnike papainske naddružine cisteinskih proteaz. SPR analiza je pokazala visoko afiniteto vezave in močne interakcije med rekombinantnimi inhibitorji in različnimi proteazami iz papainske naddružine, ki so v nM območju. Ugotovili smo, da imajo največji potencial za nove virulenčne faktorje pri patogenih bakterijah proteinazni inhibitorji iz cistatinska naddružine in sekretorne PLA2. Naši rezultati kažejo novo zanimivo biološko vlogo teh genov (novi virulenčni faktorji -proteinazni inhibitorji pomagajo patogenom oz. parazitom pri vstopu v gostitelja preko inhibicije gostiteljevih proteaz). Dokazali smo, da se proteinazni inhibitorji uporabljajo pri vseh patogenih organizmih (prokariontih, eukariontih in virusih), ter se tako patogeni izognejo gostiteljevemu imunskemu sistemu preko inhibicije gostiteljevih proteaz. Glede na rastoč in zaskrbljujoč porast odpornosti na antibiotike, odpirajo proteinazni inhibitorji nove možnosti v boju z nekaterimi patogenimi organizmi in sicer razvoj potencialnih zdravil (na osnovi kratke inhibitorne regije proteinaznih inhibitorjev). Sodelovanje s tujimi partnerji: ta raziskava je bila plod domačega znanja in ni predvidela sodelovanja s tujimi partnerji. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Realizacija zastavljenih raziskovalnih ciljev je potekala skladno s predlogom. Da bi pojasnili izvor, razširjenost, evolucijo in genomiko novih virulenčnih faktorjev (proteaznih inhibitorjev in fosfolipaz A2) pri patogenih bakterijah ter, da bi pojasnili funkcionalne posledice za patogene, smo izvedli obsežno komparativno in evolucijsko genomsko analizo novih virulenčnih faktorjev v številnih prokariontskih genomih. S pomočjo zelo obsežne filogenomske analize smo pridobili številne nove podatke o vseh novih »eukariontskih« proteaznih inhibitorjih (analizirali smo 85 družin proteaznih inhibitorjev) in PLA2 (analizirali smo 17 družin PLA2) v več kot 30.000 bakterijskih genomih. Pojasnili smo genomsko organizacijo virulenčnih lokusov, lokacijo na kromosomih in njihovo kromosomsko mobilnost. Ravno tako smo pojasnili izvor, razširjenost in evolucijo novih virulenčnih faktorjev v patogenih bakterijah. S pomočjo biokemijske analize rekombinantnih proteinov smo dobili funkcionalni in strukturni vpogled v izbrane nove virulenčne faktorje iz patogenih bakterij. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Ni bilo bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta._ 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 25408295 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Evolucija PLA2 toksinov pri strupenih živalih ANG Evolution of Phospholipase A2 toxins in venomous animals Opis SLO V vabljenem preglednem članku smo predstavili najnovejši pogled na evolucijo PLA2 pri živalih - nekateri od teh genov so bili namreč horizontalno prenešeni v patogene bakterije ANG In an invited review we presented the current understanding of the evolution of PLA2 toxins in venomous animals - some of the metazoan PLA2 genes have been horizontally transferred to the bacterial pathogens. Objavljeno v Slovensko kemijsko društvo =Slovenian Chemical Society; Acta chimica slovenica; 2011; Vol. 58, no. 4; str. 638-646; Impact Factor: 1.328;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.001; WoS: DY; Avtorji / Authors: Kordiš Dušan Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 2. COBISS ID 26042407 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Proteomska analiza strupov ANG Conus consors snail venom proteomics proposes functions, pathways and novel families involved in its venomic system Opis SLO Genomska, transkriptomska in evolucijska analiza novih proteinskih družin ANG Genomic, transcriptomic and evolutionary analysis of novel protein families and orphan genes Objavljeno v American Chemical Society; Journal of proteome research; 2012; Vol. 11, no. 10; str. 5046-5058; Impact Factor: 5.056;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.089; A': 1; WoS: CO; Avtorji / Authors: Leonardi Adrijana, Biass Daniel, Kordiš Dušan, Stöcklin Reto, Favreau Philippe, Križaj Igor Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 26492711 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nastanek in regulatorno ožičenje domesticiranih genov ANG Genesis and regulatory wiring of retroelement-derived domesticated genes Opis SLO Filogenomska analiza novonastalih genov z ključnimi biološkimi vlogami ANG Phylogenomic analysis of novel genes with key biological roles Objavljeno v The University of Chicago Press; Molecular biology and evolution; 2013; Vol. 30, issue 5; str. 1015-1031; Impact Factor: 14.308;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.723; A'': 1;A': 1; WoS: CQ, HT, KM; Avtorji / Authors: Kokošar Janez, Kordiš Dušan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 37001989 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Proteinazni inhibitorji kot novi virulenčni faktorji patogenih bakterij ANG Protease inhibitors as new virulence factors of pathogenic bacteria Opis SLO Genomska in evolucijska analiza novih predstavnikov cistatinske naddružine pri različnih prokariontih ANG Genomic and evolutionary analysis of novel representatives of cystatin superfamily in diverse prokaryotes Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v [K. Javoršek]; 2013; 25 f.; Avtorji / Authors: Javoršek Kaja Tipologija 2.11 Diplomsko delo 2. COBISS ID 27333415 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Proteazni inhibitorji so novi virulentni faktorji pri patogenih bakterijah ANG Protease inhibitors in pathogenic bacteria arenovel virulence factors Opis SLO Iz naše študije lahko potegnemo tri glavne zaključke. Prvič, pridobitev novih virulentnih dejavnikov za patogene bakterije s pomočjo horizontalnega prenosa genov iz evkariontih je zelo redka in doslej še ni bila podrobno analizirana. Drugič, čeprav so dokazali, da so proteaze pomembni virulentni dejavniki prokariontskih patogenov in eukariontskih parazitov na vseh stopnjah okužbe, pa obstaja zelo malo primerov, ko inhibitorji proteaz omogočajo patogenom da inficirajo evkariontske gostitelje in sicer z inhibicijo njihovih proteaz. Tretjič, bakterijski stefini in cistatini s širokimi inhibitornimi spektri za različne družine cisteinskih proteaz so še posebej primerni za inhibicijo številnih gostiteljevih proteaz med okužbo. Zato so bakterijski stefini in cistatini novi virulentni dejavniki, ki lahko delujejo pri invaziji in razširjenju patogenov. ANG Three main conclusions can be drawn from our study. First, the acquisition of novel virulence factors for pathogenic bacteria by horizontal gene transfer from eukaryotes is very rare and was not analysed extensively. Second, while there is strong evidence that proteases are essential virulence factors for prokaryotic and eukaryotic parasites and pathogens during all stages of infection processes, there are very few cases where protease inhibitors have been shown to assist pathogens in invading the eukaryotic hosts by inhibiting their proteases. Third, bacterial stefins and cystatins with inhibitory spectra for diverse families of cysteine proteases are especially suited to inhibit the numerous host proteases during infection. Therefore, the bacterial stefins and cystatins are novel virulence factors that could function in the invasion and dissemination of the pathogens. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v IUBMB = International Union of the Biochemisrty and Molecular Biology; Host-microbe interactions; 2013; Avtorji / Authors: Kordiš Dušan Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. COBISS ID 27092519 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Funkcionalna in strukturna analiza novih virulentnih dejavnikov pri patogenih bakterijah ANG Functional and structural characterization of new virulence factors from pathogenic bacteria Opis SLO Funkcionalno in strukturno smo okarakterizirali dva stefina iz patogenih bakterij. Strukturno podprta poravnava proteinov je pokazala, da imajo bakterijski stefini in cistatini ohranjena inhibitorna motiva QXVXG in N -terminalni Gly. Nimajo pa PW ali PG motiva, ki je ohranjen pri evkariontskih cistatinih. To kaže na to, da je bila njihova cistatinska domena prilagojena na inhibicijo širšega nabora cisteinskih proteaz. Da bi dokazali, da so bakterijski stefini biokemijsko aktivni, smo izrazili Vibrio cholerae stefin (hipotetični protein VCA0935) in Bacteroides fragilis fuzijski inhibitor, ki vsebuje chagasinsko in cistatinsko domeno (hipotetični protein BF1388). Analizirali smo inhibitorne lastnosti rekombinantnih proteinov VCA0935 in BF1388 ter določili njihove interakcijske konstante z različnimi cisteinskimi proteazami (katepsini L, S, K, V, B in z papainom). Ugotovili smo, da VCA0935 in BF1388 rekombinantna proteina delujeta kot hitra in močna inhibitorja endopeptidaznih katepsinov K, S, V, L in papaina, njihova inhibicija eksopeptidaze katepsina B pa je bila šibkejša. Zelo zanimivo je, da patogenski stefini inhibirajo endopeptidazno aktivnost katepsinov S, K, L in V, ki so vsi pomembni akterji imunskega sistema. ANG We performed a detailed functional and structural characterization of two stefins from pathogenic bacteria. Structural alignment has shown that bacterial stefins and cystatins possess both the inhibitory motif QXVXG and conserved N-terminal Gly residue. They lack however the PW or PG motif that is conserved in eukaryotic cystatins. This indicates that their modified cystatin domain has been adapted to inhibit a broad spectrum of cysteine proteases. In order to demonstrate the biochemical activity of bacterial stefins we expressed Vibrio cholerae stefin (hypothetical protein VCA0935) and Bacteroides fragilis fusion inhibitor containing chagasin and cystatin domains (hypothetical protein BF1388). We explored the inhibitory properties of recombinant VCA0935 and BF1388 proteins and determined their interaction constants with diverse cysteine proteases, cathepsins L, S, K, V, B and papain. Both VCA0935 and BF1388 were found to act as fast and tight binding inhibitors of endopeptidases cathepsins K, S, V, L and papain, however their interaction with exopeptidase cathepsin B was several orders of magnitude weaker. Interestingly, the pathogen stefins inhibits the endopeptidase activity of cathepsins S, K, L and V, which are all important players in the host adaptive and innate immunity. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Association pour l'etude de l'evolution biologique; 17th Evolutionary biology meeting at Marseilles; 2013; Str. 109; Avtorji / Authors: Ferlin Minca, Kordiš Dušan Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 D VODENJE D.01 Vodenje (mednarodni in domači projekti): Dušan Kordiš vodi domače projekte, Igor Križaj pa vodi oz. koordinira mednarodne in domače projekte. D.09 Mentorstvo doktorandom: Dušan Kordiš in Igor Križaj sta mentorja več mladim raziskovalcem. D.10 Pedagoško delo: Dušan Kordiš: Na dodiplomskem izobraževanju je nosilec predmeta Genomska Biologija na UL FKKT, na podiplomskem izobraževanju pa nosilec predmeta Evolucijska genomika na triletnem doktorskem študijskem programu Biomedicina na UL ter na MPŠIJS. Igor Križaj: na dodiplomskem izobraževanju poučuje naslednje predmete na UL FKKT: Struktura proteinov in Biološke membrane; na podiplomskem izobraževanju pa poučuje predmet Novejše Biotehnološke metode na ULBF ter predmet Proteinski toksini - karakterizacija in uporaba v celični biologiji na MPŠIJS. F APLIKATIVNI REZULTATI F.01 pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin: Za Slovenijo so genomske raziskave pomembne, saj doprinašajo k mednarodnemu ugledu slovenske znanosti, ki na tem področju nedvomno dosega svetovno raven. Naše raziskave na področju evolucijske genomike so omogočile uvajanje novih metod in tehnologij na področjih genomske biologije, »in silico« biologije, bioinformatike in molekularne evolucije v slovensko raziskovalno sfero. Posledica našega raziskovalnega dela je da Slovenija ne predstavlja bele lise na področju genomske biologije in evolucijske genomike. F.02 pridobitev novih znanstvenih spoznanj: Dokaz za uspešnost in sodobnost naših raziskav na področju evolucijske genomike so objavljeni članki v zelo uglednih znanstvenih revijah, predavanja in vabljena predavanja na zelo uglednih mednarodnih znanstvenih konferencah ter citiranost naših raziskav. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Rezultati raziskovalnega projekta so relevantni za številna pomembna vprašanja patogenomike, komparativne genomike patogenov, regulatorne genomike patogenov in sistemske biologije patogenov ter so naslednji: pojasnitev nastanka, evolucije in razširjenosti novih virulenčnih faktorjev v patogenih bakterijah; pojasnitev genomske organizacije virulenčnih lokusov, kromosomskih lokacij ter njihove kromosomske mobilnosti; pojasnitev regulatorne evolucije na novo pridobljenih promotorskih regij pri novih virulenčnih faktorjih in pojasnitev njihove biološke vloge. S filogenomsko analizo horizontalno pridobljenih eukariontskih proteinaznih inhibitorjev in sPLA2 v bakterijskih genomih smo pojasnili izvor, razširjenost, kompleksno evolucijo in genomiko novih virulenčnih faktorjev pri patogenih bakterijah. Biološko vlogo novih virulenčnih faktorjev iz patogenih bakterij smo pojasnili z biokemijsko analizo rekombinantih proteinov ter z metodami sistemske biologije. Rezultati projekta so pomembni za številna znanstvena področja: komparativno genomiko, filogenomiko, regulatorno genomiko, mikrobiologijo, imunologijo ter za regulatorno in funkcionalno evolucijo. ANG The obtained results are relevant to a number of important questions in pathogenomics, comparative genomics of pathogens, regulatory genomics of pathogens and systems biology of pathogens. We have elucidated numerous questions regarding the new virulence factors from pathogenic bacteria such as their origin, distribution and evolution; genomic organization of the virulence loci, their chromosome locations and their chromosome mobility; regulatory evolution of de novo acquired promoter regions and their biological roles in pathogenic bacteria. Phylogenomic analysis of horizontally acquired proteinase inhibitors and sPLA2s of eukaryotic origin in bacterial genomes provided definitive answer on the origin, distribution, evolution and genomics of new virulence factors from pathogenic bacteria. Biological roles of new virulence factors in pathogenic bacteria have been elucidated by biochemical analysis of recombinant proteins and by systems biology approaches of selected new virulence factors from pathogenic bacteria. The obtained results are important for various scientific fields: comparative genomics, phylogenomics, regulatory genomics, microbiology, immunology, and for regulatory and functional evolution. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Naše raziskave na področju evolucijske genomike so omogočile uvajanje novih metod in tehnologij na področju genomske biologije, »in silico« biologije, bioinformatike in molekularne evolucije v slovensko raziskovalno sfero. Pridobivamo nova praktična znanja, informacije in veščine na področju evolucijske in komparativne genomike, virologije in proteomike. Posledica našega raziskovalnega dela je da Slovenija ne predstavlja bele lise na področju genomske biologije in evolucijske genomike. Novo pridobljeno originalno znanje predstavljamo v člankih v zelo uglednih znanstvenih revijah ter na zelo uglednih mednarodnih znanstvenih konferencah. Teoretična in praktična znanja iz področij genomike, proteomike in molekularne evolucije prenašamo študentom Univerze v Ljubljani. Zelo pomemben vidik teh raziskav je tudi vzgoja diplomantov in mladih raziskovalcev. Diplomanti in MR, katerim smo bili mentorji so odšli v farmacevtsko industrijo (KRKA, LEK) ali pa na druge fakultete in raziskovalne institute, kjer lahko uporabljajo novo pridobljena teoretična in praktična znanja iz področja genomike. Dokaz za uspešnost in sodobnost naših raziskav na področju evolucijske genomike so objavljeni članki v zelo uglednih znanstvenih revijah, predavanja in vabljena predavanja na zelo uglednih mednarodnih znanstvenih konferencah ter citiranost naših raziskav. Za Slovenijo so genomske raziskave pomembne, saj doprinašajo k mednarodnemu ugledu slovenske znanosti, ki na tem področju nedvomno dosega svetovno raven. Posledica naših raziskav na področju genomske biologije je izboljšanje prepoznavnosti in znanstvene konkurenčnosti Slovenije v svetu. Projekt se je ukvarjal z raziskavami virulenčnih faktorjev, in je v tem smislu del širših raziskovalnih aktivnosti na področju komparativne genomike pri bakterijah, ki jih izvajamo v sklopu raziskovalnega programa P1-0207, financiranega s strani ARRS. ANG_ Our original research in the field of genome research has enabled the introduction of new methods and technologies in the fields of genome biology, »in silico« biology, bioinformatics and molecular evolution in Slovenia. We acquire new and practical knowledge, information and skills in the field of comparative and evolutionary genomics. The consequence of our current research work is that Slovenia is now not excluded from the field of genome research. The results of our original research are published in leading scientific journals and presented at international scientific meetings. Theoretical and practical knowledge from the fields of genomics, proteomics and molecular evolution is transferred to the students and young researchers at the University of Ljubljana and IJS. Diploma students and young researchers are trained and educated in the field of genomics; this newly obtained knowledge is transferred into the pharmaceutical industry and to other research institutions. This project was connected to the research on the comparative genomics of bacteria, which is the part of research programme P1-0207. lO.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza O o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in vodja raziskovalnega projekta: Institut "Jožef Stefan" Dušan Kordiš ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |10.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/111 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a F9-52-B3-14-D4-F3-17-40-5A-E9-05-6D-20-2E-1C-0A-FD-61-9E-3D