I CLQ5ILO SLOVCNSKE I Notre Dame Cathedral — Paris The Shrine of Our Blessed Mother Aug. IS, is the feast of Her Assumption "jfMlilimi ^Ometat WwyyPuBucnTtON far the Slovenian Womens Union of America ^Number 8 smL_________ AUGUST, 1953 Volume 25 SLOVENIAN WOMEN’S UNION SLOVENSKA ŽEN. ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Orgaalaad Dtctmktr 1», »M ta Chlcaco. Ul. DMhmIDm lt. d«o., 1926 ▼ >Ml Incorporated Dwmbw 14, 19X7 la thm State of IlllnoU lnkorporlniM 14. d»c., 1927 ▼ Mwt I—* M KM MOR OT: National Council et Womt Duhovni Trsuralsi - Spiritual Advisor i Very R#T- A1«**nder Urankar, O.F.Mi, «23 B. Mineral I Ave., Milwaukee 4, Wi*. četrti'."**'.-'( M"‘* P'i,1“d' 'm “«■«'“» *v«., M« W1.. Predsednica - President ............. Josephine Livek, 331 Elm St. Ogleiby, Illinois 1. Vice-President .................... Mary Tomaic, Box 202, Strabane, Pa. 2. Vice-President .................... Anna Pachak, 2009 Oakland St., Pueblo, Olovado 3. Vice-President .................... Mary Golik, 3016 Gantenbeia St., Portland, Orifta 4. Vice-President .................... Mary Urbaa, 833 E. 156th St., Cleveland, Ohio 5. Vice-President ..................... Barbara R*Mu»dich, M« Chapman St., Bly, Mt—ssota 6. Viee-Presideat .................... Ros« Scoff, 220® Mariposa, San Francisco, California Glavna tajnica - Supreme Secretary .. Albina Novak, 1937 W. Cermak Road, Chktfs S, DMmAs Glavna blagajničarka - Supreme Treasurer Josephine Železnikar, 2945 W. 23rd St., Chicago I, 111. NADZORNI ODBOR — AUDITING COMMITTEE: Predsednice - President .............. Mary Lenich, 609 Jones St., Evdleth, Minn. Nadaoenica - Auditor ................. Josephine Praust, 1281 E. 169th St., Cleveland, Ohio Nadaoraica - Auditor ....-............. Katie Triller, 1724 Stanton Av«., Whiting, Indiana SVETOVALNI ODSEK — ADVISORY COMMITTEE: Predsednica - President ............. Anna Yakich, 4716 Lester Ave., Cleveland, Ohio Odbornica - Officer .................. Rose Racher, 2205 Burton St., Warren, Ohio Odbornica - Officer .................. Helen Corel, 67 Scholes St., Brooklyn, New York ODBOR ZA MLADINO IN RAZVEDRILO — YOUTH AND RECREATION COMMITTEE: Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott St., Chicago 8, Illinois Christine Stopar, 245 15th St, N.W., Barberton, Ohio Mary Theodore, 2529 4th Avenue, Hibbing, Minnesota Mary Markezich, 2809 E. 95th St., So. Chicago 17, 111. Mary Snezic, Box 49, Bessemer, Pa. Urednica - Managing Editor ........... Corinne Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, 111. ZARJA - THE DAWN URADNO GLA8ILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL PUBLICATION OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA PUBLISHED MONTHLY — IZHAJA VSAK MESEC Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Publisher, “Zarja", 1637 S. Allport Street, Chicago 8, 111. Managing Editor: Corinne Novak Editorial Office: 1937 W. Cermak Rd„ Chicago 8, 111., Tel. Bishop 7-2014 “Entered as second class matter November 13, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.’’ All communications for publication must be In the hands of the Editor by the tenth of the month for the next Issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and If hand written use Ink. Write plainly, especially names, and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v meBeeu za prihodnjo izdajo in podpisani po pisateljici. Pišite s črnilom In samo na eno stran papirja. PtI imenih pazite, da so razločno pisana. IMMIGRANT ARCHIVES University of Minnesota jAMERlSKS; LETO XXV — ST. 8 AUGUST, 1953 VOL. XXV — NO. 8 VPIŠITE SVOJE OTROKE, DEČKE IN DEKLICE! Pri kampanji za nove članice, ki se je začela 1. maja in traja do 1. decembra, so se do sedaj odlikovale sledeče članice: Št. 95, Pauline Stanley Št. 25, Mary Otoničar Št.105, Marie Nezbeda Št. 31, Rose Klink Št. 26, Josephine Arch Št. 7, Christine Menart Št. 24, Angela Strukel Št. 7, Theresa Paulin Št. 16, Kate Triller Št. 55, Emma Zore Št. 2, Pauline Ožbolt Št. 21, Rose Kovach Št. 24, Anna Jakše Št. 95, Mary Markezich Št.105, Marie Bombach Št. 2, Josephine Železnikar Elizabeth Zefran Št. 7, Rose Kotar Št. 14, Molly Legat Št. 20, Mrs. Tony Music Št. 21, Stella Danculovic Št. 23, Barbara Rosandich Št. 25, Julia Brezovar Helen Debevec Razred A B 6 2 Mlad. Skupaj 5 6 6 5 2 2 2 2 3 11 8 7 6 5 4 4 3 3 3 2 2 2 2 2 Št. 31, Elsie Pershern Št. 32, Frances Perme Št. 33, Mary Schubitz Št. 34, Mary Pahula Mary Erchul Št. 35, Frances Bradach Št. 38, Anna Trdan Št. 41, Mary Mihelčič Št. 43, Gertrude Delopst Št. 45, Anna Miklavich Št. 48, Annie Peschel Št. 55, Theresa Lozier Št. 56, Mary Theodore Št. 59, Virginia Benedick Št. 63, Johanna Krasovic Mary Kvas Št. 71, Anna Sterle Št. 72, Jennie Orazem Št. 73, Louise Epley Louise Godec Št. 95, Martha Shepe Razred A B 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Mlad. Skupaj Skupaj 25 20 1 49 94 Dobrodošle na Minnesotski Zvezin dan! Odbornice in članice podružnice št. 56 v Hibbingu vabijo prisrčno vsakega in vse članice k svečanostim našega Zvezinega dneva. 30. avgust je veliki dan: Ob 11. uri se prične s sv. mašo, nakar bo sledila slavnost po staro-slovenskem običaju. Vršila se bo v društvenih prostorih „Assumption Hall”. Članice Minnesotskih podružnic, priskrbite si pravočasno buse, kajti za tja jih bo ravno dovolj na razpolago. Pridite zgodaj in se spoznajte z našimi gosti, glavnimi odbornicami ter se sestanite s prijatelji. Bodite pripravljene na veselo prepevanje in na dobre jestvine. S sestrskimi pozdravi! MARY B. THEODORE predsednica I\ an Zorman: CL. ~7}^aLx>^cL am i i /H J, . 4/i_t- - ^o^oy^-a-, , -tx- — "AU--- fr-4-— cLa— — ■pq^ZA- -y^er i 41 .. 2g± ----------- ?e4. ppps if i n i r? — HZ t^«L , v«-* -^ie_ — 0\ uLo^^y^ / ;frV/. 5 ^e- cLn^o^ ------------ cLr^^l* ! I 5=F * ~£P~ M ' p- ,4-t^ m i i £ I I l&^ZZ *^±£k * ■Tj-ajL- St f^'T7'~, r=t :5: ^l -v^. — ^z 2^ ^c^uZt ? I ¥ * w Z-JE p Slovenian Women’s Union Odmev romarskega shoda v Lemontu (Nekaj misli iz govora ob shodu) Aleksander Urankar, O.F.M. duhovni svetovalec Zastopstvo celic in podružnic Ženske Zveze po naših naseljih se je spet zbralo na Marijinem gričku v Lemontu. Eni imenujejo tak shod izlet v prirodo, drugi družabni sestanek sester naše Zveze. Jaz bi dejal, da je večini naših žena bil shod vse vec. V Milwaukee sem naletel na protestanta, ki je hotel pouka v krščanskem nauku. Na vprašanje, kaj ga nagiba, da hoče verskih razgovorov, je imel odgovor: „Romar-ske gore, kamor sem zbežal iz nemške koncentracijske ječe, mi ne dajo miru. Ko sem opazoval pobožnost preprostega naroda na romanjih, sem dejal sam pri sebi: Tukaj imam pobudo, kako naj se človek dviga nad človeške skrbi in motnje. Ni bil zadovoljen kmet, da mu že cerkvica v vasi, vzvišena zgradba nad drugimi hišami, kliče v misel, da je nebo nad vso vasjo, hotel je s posebno cerkvico na gori klicati tudi deželi v zavednost, da vlada Neskončni nad deželo .. To misel naj bi izpovedali katoličani vselej, kadar gredo na hribčke, holme in romarske gore. Boga častimo ondi na poseben način. Z odtrganjem duše od vsakdanjih skrbi, na gori smo bliže Boga in neba, kjer lahko z večjo zbranostjo nudimo duši uteho molitve. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. Molitev na gori je torej toliko bolj povzdigovanje duha k Bogu, ker smo z gričkom vred povzdignjeni nad zemljo. Ni se zavedel oni drugoverec, česar se mi zavedamo: Vsaka cerkvica je postavljena Gospodu, cerkvice na romarskih gorah so pa postavljene Gospe Mariji, Materi božji. Cerkvica sredi naših blokov, sredi naše naselbine, sredi mesta spominja ljudi na Boga Stvarnika, cerkvica z oltarjem na gori pa na Srednico med Bogom in človekom. na Priprošnjico ubogih, razžaljenih, ponižanih, na Pribežališče grešnikov. V svetem pismu čitam besede: Resnica in usmiljenje sta se srečala, pravičnost je mir poljubila. Te besede bi jaz zapisal na oltar vsake romarske podružnice. V romarski cerkvici Marija gladi pota do Boga. Z materinskim razumevanjem mosti prepade med nebom in zemljo, človeške rane z obližom vere hladi, z besedo korajže duhovne grešnike bodri k vstajenju, vsem pa strah pred Sodnikom spreminja v otroško zaupanje v Očeta nad zvezdami. Ker nam je Bog sam dal Marijo in z Mariio Prijateljico in Mater, da nam z materinsko nežnostjo in žensko pripravljenostjo pomaga na trdi poti življenja, sme- mo reči, da so romarske cerkvice središča Usmiljenja božjega. In v tem Usmiljenju in delih posebne ljubezni je poslanstvo Marijino v našem življenju. Lastna je materinemu srcu odpustijivost, ljubeznivost, razumevanja. Te se mnogo bolj kažejo napram otrokomki so nebogljeni, bolni, posebne pomoči potrebni. V materini naravi je, da pred očetom stoji kot odvetnik, proseč popustljivosti in ko šiba pade, mati je, ki daje toplega pomilovanja. Tako je z Marijo, Mater Usmiljenja. Ogledalo pravičnosti, toda v lepoti ljubezni in priprošnje. Karkoli bi mati storila za bolnega, padlega, grešnega otroka, to dela Marija v potisočerjeni meri za bolne, padle, grešne sinove in hčere Evine. Lastno je materinemu srcu, da pomaga otroku do boljše pripravljenosti k poboljšanju. Materine solze so vedno bolj močne in v srce segajoče kot očetove grožnje. Očital bi kdo materi popustljivost, da v svoji ljubezni ne ve, kaj je pravičnost, kaj je postava. Pa ni slabost popustljivosti v njej, hoče samo, da otrok čuti, koliko bol je prizadel staršem s svojo nerednostjo. Zato tudi Marijino usmiljenje ne oporeka božji pravičnosti. Saj je Jezus dejal, da je prišel reševat, kar je izgubljeno. Če Marija s srcem rešuje izgubljeno, je to potem po božji volji. Zato ni čudno, da je zapisal nek drugoverec: „Za-vidam katoličanom Marijo, ki tako uspešno mehča trdo voljo božjo in z žensko nežnostjo blaži ogenj Pravice." Najbolj je pa lastno Marijinemu srcu, da deli križe ženstva in materinstva. To misel je lepo izrazil škof Sheen. Kristusu je bilo dano, da deli križe z možmi, Mariji so dani križi ženstva. Kot sta Adam in Eva vsak po svoje delala pokoro za greh, tako Kristus in Marija delata sebi lastno delo odrešenja. Ali je čudno, če torej pravimo ženam in materam: v okrilje svoje najboljše zavetnice. Ve, ki ste razočarane nad nehvaležnostjo otrok, ve, ki vam jemljejo sinove in jih pobijajo po krvavih frontah; ve, ki imate otroke-pohabljence, strte v duhu, mutaste v govorici, slepe, hrome in kako drugače obtežene z gorjem življenja, zatecite se k Mariji, ki kot žena in mati tako lahko sočustvuje z vami, ker je sama isto pretrpela. Pravijo, komur mati umre zgodaj v življenju, bo trd v nehanju in obnašanju. Isto velja nam vsem: če Marijo ne poznamo, če nam je kako zamrla njena podoba v srcu, bomo tudi mi mrzli ne le ds> Boga. temveč tudi do vsega, kar je človeškega. XXX%XSXXXXSiS3(iSX%SXXX%S%SXX%XXXX%XSS%XX%^%XXXSX%SXXXXXXX%XSeXXXSXXSXXXXXSXXXXXX&SXX Marie Prisland: Qni dan sem opazovala mojo mlado sosedo, ki je kosila travo. Pri tem sem mislila, kako se je Amerika, v oziru ženskega dela, spremenila. Ko sem prišla jaz v to deželo, ženska ni smela delati zunaj hiše, ker bi to bila za njo naravnost sramota. Po opravku hišnega dela se je ameriška gospodinja lepo vsedla na porč in se malo poujckala v zato pripravljenem stolu-rakarju. (Slovenska gospodinja za ujčkanje ni imela mnogo časa, ker je bila z delom za boarderje preobložena.) Na polju tiste čase ni bilo videti nobene ženske pri delu, v tovarni pa prav malo. — Zdaj ni menda dela, ki bi ga Amerikanke ne opravljale, najsibo v hiši, zunaj hiše, v tovarni ali na polju. Da, časi so se spremenili! In kako! Pred 45 leti so bile služkinje, ki so opravljale hišno delo, bolj spoštovane kot tovarniške delavke, katerih takrat itak ni bilo mnogo; omoženih žensk v tovarni pa skoro nič. Strašna sramota bi namreč bila za moža, če bi njegova žena morala delati v tovarni ali sploh opravljati kako drugo delo kot gospodinjsko. Ko sem se poročila, sva z možem kmalu zatem kupila hišico, okrog katere je bilo precej trate. Tiste čase niso travo okrog hiše negovali kot sedaj, ko se mi večkrat zdi, da moj mož posveča več skrbi naši travi kot meni. — Sicer je pa prijeten pogled na vsako hišo, katero obdaja lepa zelena trata, mehka kot preproga. Če so tu in tam še razpostavljeni rožni grmički, morda košata smreka ali kaj takega, ki tudi pozimi zeleno ostane, daje hiši res mičen okvir. Pred 45 leti okrog delavskih stanovanj tega ni bilo. Travo so pustili rasti. Ko je bila velika dovolj, so jo pokosili z navadno koso. Okrog našega novega doma je bilo mnogo trate, zato je mož kupil napravo za travo kositi, ki je meni zelo ugajala. Da možu, kot ljubeznjiva ženica in skrbna gospodinja, nekoliko olajšam delo, saj je revež bil v tovarni vsak dan po deset ur in šest dni v tednu, in pa, ker mi je večkrat bilo dolg čas, se neko jutro namenim, da bom sama tisto travo okrog hiše pokosila, da bo izgledala kot se šika. Oborožim se torej z grabljami in koso, da to delo izvršim. Kar lepo se mi je zdelo takole gor in dol marši- rati in kositi po ameriškem načinu. Mojim sosedam pa to ni bilo prav! Nekaj časa so me skozi okno opazovale, nato pa pričele druga za drugo prihajati ter mi dopovedovati, da tako delo ni za žensko, da je njen posel v hiši in edinole v hiši, ne pa kositi travo in tako izpostavljati v sramoto ves ameriški ženski spol. Travo naj kosijo moški! — Nič ni pomagalo, da sem ji dopovedovala, nekoliko v nemščini, par besed v novopriučeni angleščini, nekaj z rokami in vsemi mogočimi gestami, da sem zdrava in dovolj močna za to opravilo, da mi je v hiši dolg čas in da sem tudi v starem kraju, čeprav sem bila skoro otrok, na vrtu delala in opravljala še vsa težja dela kot z majhno kosico na kolesih tekati gor in dol. Na vse take In enake argumente sem prejela logičen odgovor: — Tu je Amerika ne pa stari kraj! — Kljub tem ugovorom sem pri svojem delu vztrajala in imela sem namen ga izgotoviti, pa naj moje „Yankee”-sosede rečejo, kar hočejo. Saj sem vendar v Ameriki, kjer je vsak svoboden in sam svoj gospodar, pa ne bi smela delati, kar hočem... ? Predno sem mogla svoje delo dokončati, pride mimo neki moški, postoji, opazuje mojo košnjo, me prav sočutno pogleda in vpraša: „Lady! Is your husband sick?” (Gospa, ali je vaš mož bolan?) — To mi je pa bilo dovolj! Pograbim koso in grablje ter vse skupaj odnesem za hišo in pri tem zabavljam na Ameriko, češ, kakšna pa je ta opevana svobodna dežela, ki še toliko svobode nima, da bi človeku pustila opraviti delo, kakršnega sam hoče! Da, časi so se spremenili! Ko sem se poročila, sva z možem, predno sva kupila svoj dom, stanovala v hiši, kjer voda ni bila napeljana v kuhinjo; morala sem jo od zunaj prinesti. Ker je pri pranju treba mnogo vode, se je moj mož — čisto sam od sebe — ponudil, da bo nanosil dovolj vode za pranje. Opravil pa je to delo ponoči, da ga sosedi niso videli, ker bi se iz njega norčevali in ga zbadali nič koliko. Tiste čase je namreč — vsaj med Slovenci v Sheboyganu — veljalo staro pravilo, da moževemu dostojanstvu silno škoduje, če bi „ON” opravil kako žensko delo. Z leti se niso spremenile le okolščine, temveč tudi naši možje. Nič več jim ni „izpod časti” pomagati ženi pri hišnem delu. Prav radi to storijo in celo pripravni so za vsako stvar. Po njih zgledu se ravnajo naši mladi možje, ki so naravnost čudoviti! Vse znajo! Pomagajo ženi v kuhinji, previjejo otroka, kupujejo potrebščine, izberejo ženi novo obleko, napravijo omaro in celo hiše gradijo, čeprav niso učeni gradbeniki. Ni čuda, da je neki ameriški mesečnik zapisal, da ima Amerika novega zakonskega moža, kakršnega mu ni para na svetu. * * * Urednica naše Zarje je v izdaji prejšnjega meseca v moje presenečenje priobčila pročelno sliko Zvezine prve publikacije, knjige AMERIŠKA SLOVENKA, ki je izšla pred 25 leti in je bila predhodnica naše ZARJE. Urednica slovenskega dela zgoraj omenjene knjige je bila ustanovna članica Zveze, Mrs. Fannie Jazbec, katere soprog Albin, je bil pomožni urednik lista Amerikanski Slovenec. Ureditev angleškega dela je bilo poverjeno meni. — Mr. in Mrs. Jazbec sta kmalu po izdaji knjige odšla za stalno v domovino. Ko smo leta 1938 bile na obisku v Sloveniji, smo se sestale z gospo Jazbec ter ji v spomin izročile Zvezino broško. Takoj, ko je pričela izhajati Zarja, sem naročila urednici, naj gospej Jazbec naš mesečnik redno pošilja. V knjigi AMERIŠKA SLOVENKA je popisana ustanovitev Zveze ter zgodovina tistih podružnic, ki so poslovale takrat, namreč od št. 1 do 19. Knjiga tudi vsebuje lepo število člankov, spisanih od prijateljev naše Zveze. Naj danes navedem zanimiv uvodnik ali PREDGOVOR, natisnjen v tej knjigi, ki se glasi: „Po vseh civiliziranih državah pridobiva zadnja leta tudi ženska svoje pravice. Uspešno si prizadeva, da postane njen položaj v družbi enakopraven z možem in da doseže svoje pravice, ki jih sme zahtevati. V tem prizadevanju tudi nočemo biti zadnje ameriške Slovenke. Ker pa razdružene nismo mogle temu namenu služiti, smo se organizirale v Slovensko Žensko Zvezo. Ta naša Zveza je postavljena na temelj izobraževanja in kulturnega dela ameriških Slovenk. Slovensko ženstvo je bilo do ustanovitve Zveze v naši novi domovini Ameriki skoro nepoznano. V dobrem letu časa, ali odkar obstoji Ž«nska Zveza, si je pridobilo v Združenih Državah mesto, kakršnega imajo ženske organizacije drugih naprednih narodov. Ameriška Slovenka je prišla na plan in se več ne skriva pred ameriško javnostjo, kot bi bila manj vredna od drugih. Zato pa naj gre knjiga AMERIŠKA SLOVENKA v vsako hišo, kjerkoli bivajo hčere in sinovi slovenskega naroda. Ko bodo listali po tej knjigi, bodo uvideli, da je slovenska žena v njeni novi domovini prebujena, da ima Ženska Zveza najlepše nade in da bo ostala med ameriškimi Slovenci kot kulturna in prosvetna organizacija. To pa po-menja novo dobo v ameriškem Slovenstvu. Draga rojakinja: Ko prečitaš to knjigo, jo ne zavrzi, temveč jo položi na častno mesto med njene vrstnice. Od časa do časa pa jo zpet vzemi v roke in črpaj iz nje nauke ter jo hrani, da jo bodo čitale tudi tvoje hčerke in njeni potomci. Prva knjiga je U>, ki jo je izdalo slovensko ženstvo v Ameriki. Ponosno je nanjo vso članstvo Slovenske Ženske Zveze in ponosen sme biti nanjo tudi vsak ameriški Slovenec!” ISKRENO SOŽALJE V krasnem mesecu juniju, ko je narava v najlepšem cvetju, se je od svojih dragih za vedno poslovil znani, spoštovani in ugledni slovenski pionir ter član Prijateljskega krožka S.Ž.Z., MR. JOSEPH PLEVNIK Cleveland, Ohio Mr. Plevnik je bil rojen pri Devici Mariji v Polju. V naši slovenski metropoli, Clevelandu, je bival nad 50 let. Pred leti je bil jako aktiven na društvenem in kulturnem polju. Njegovo največje veselje pa je bila posojilnica — St. Clair Savings & Loan Association — katere ustanovni član je bil in razen nekaj let, njen vesčasni predsednik. Mr. Plevnik je bil velik prijatelj Slovenske Ženske Zveze. Odkar se' je leta 1930 udeležil konvencije, vršeče se v Sheboyganu, se je za našo organizacijo živo zanimal. Takoj, ko je bil ustanovljen Prijateljski krožek Zveze, se je vpisal kot član ter poklonil za Šolninski sklad znatno vsoto. Pokojni Mr. Plevnik je bil fin družabnik, vedno prijazen in nasmejan. Celo v dolgotrajni bolezni je ohranil nekaj svoje vedrosti. Clevelandska slovenska naselbina, katere steber je bil, mu kot pionirju in vzornemu narodnemu delavcu dolguje mnogo. Bil je del sestave te naše največje slovenske naselbine ter mnogokrat igral važno vlogo, a Ob očetovem grobu H grobu Vašem, dragi oče, v duhu danes spet hitim; ni drugače mi mogoče, — blag na Vas imam spomin. Naj ponižno poleg ruše te pokleknem, vanjo zrem; iz globine svoje duše naj poljubiti jo smem. Torej tu Vaš dom je zadnji, dom počitka brez skrbi — V grobu, v črni zemlji hladni, truplo Vaše zdaj trohni. Tukaj one blage roke so za vedno sklenjene, ki nekdaj za nas, otroke — so skrbele, delale. Tukaj srce ono milo, našlo večni je pokoj, ki za nas je vedno bilo, skrb prestajalo in boj. Enkrat naša vsa družina, zopet bode združena tam, — kjer večna domovina, kjer ni jada, ne solza! Ob grobu prijatelja Dragi! Čuješ li besede moje tu ob grobu ko stojim? Čuješ robina, ki poje? Čuješ me, ko se solzim? Rad zaupno bi Te vprašal, če odgovor bom dobil---------- Ti z odmorom si odlašal: Si li tu se že spočil? Skrb in delo sta v življenju Ti težila le srce; smrt rešila Te v trpljenju. Si zdaj srečen? Vprašam Te. Kdor na svetu išče srečo, našel iste sploh ne bo; pač pa — ko mrtvaško svečo mu prižgejo nad glavo. vedno tako, da je od nje imel narod svoje koristi. Blagemu možu bo med nami ohranjen blag in nepozaben spomin! Žalujoči soprogi, sinu, hčerkam in njih družinam, v imenu Zveze pa tudi v svojem imenu kot prijateljica družine, izrekam globoko in iskreno sožalje! MARIE PRISL AN D jnxLri iiiiiininrra m inumuiiniiin j V PLANINAH Zgodba Spisal STANKO CAJNKAR (Nadaljevanje) mixjixi nmtn ti m»i ■ iiiiiui iiiiimi » i itn tiiimrm nmir Razgovor se počasi ustavlja. Gospod sodnik se zaveda, da more taka hvala lastnega doma drugega nekoliko boleti. Zato išče po svojem spominu senc, ki so bile tudi nad njegovo domačijo, nad starši in nad njim samim. Noče biti pristranski, vendar ve, vsi tisti malenkostni spori, ki se jih spomnija, nekam gube in so skoraj brez pomena. Borba za kruh, ki je bila morda najgrenkejša težava, ne more v besedi sami zavzeti tiste pomembnosti, kakor jo je v resnici imela. Tudi sam čuti, da z vsako besedo, ki hoče pokazati vsakdanjost, napake in težave njegovega doma, samo veča prvotni vtis, ki ga gospodična Helena sedaj junaško brani pred njegovimi lastnimi popravki. Občutek, ki se ga polašča, mu ni posebno tuj. Vse, kar je v prijetni družbi povedal proti sebi, so mu šteli v dobro. O tem navadno niti ni hotel razmišljati. Bal se je, da bo prekmalu našel odgovor na to dobrohotnost in da bo vso izzvenelo v neko težko hranljivo in naivno samoljubje, ki ga ljudje s svojo pohvalo samo negujejo, kakor da hočejo imeti v njem posebno zanimivo igračo. Prav po tihem pa je vedel tudi za pravi zagovor, ki se mu je vedno bolj vsiljeval. V njegovem domu je bilo tako malo nežnosti in razvajenosti, da si tudi najbolj potrebnih ljubeznivosti niso v obraz povedali. Iz tega je vsaj zanj nastal neki dolg, ki ga je v takih razgovorih s tujimi ljudmi, daleč vstran od svojega doma, počasi pa vneto odplačeval. Z besedo o sencah nad tem nekoliko pozabljenim domom je hotel zakriti resnico, da poravnava stare račune. „Saj ste sami hoteli, da vara govorim o domu,” je dodal v zadnji zagovor. „Včasih sem močno podoben otroku, ki z vso vnemo pripoveduje, kako je pri njih doma vse lepo, imenitno in dobro.” „Otrok zelo rad pove, kakor je,” pravi gospodična Helena. „Pa se tudi zelo rad pohvali, ker hoče...” „Kaj hoče...?” „Morda to, da bi ga imeli radi.” „Mislite?” „Vem.” Gospodični Heleni se dozdeva, da je sodnik zopet nekje drugje. Njegove besede imajo poseben prizvok, ki je nekoliko podoben najbolj prikritemu iskanju ljubezni. Kdo naj ve, kaj je njegova prava misel? Ali tudi z drugimi ljudmi tako govori? Ali je kakšna beseda posebej namenjena samo njej in nikomur drugemu? Tako moreš s čisto tujimi ljudmi govoriti o tajnostih srcž, pa sl vendarle krit pred vsakim osramočenjem. Saj ni, da bi morala beseda veljati tebi. Ako pa jo sprejmeš in to pokažeš, si s tem že odgovoril na vprašanje, ki ga dejansko niti ni bilo. Kaj je to? Sebičnost ali obzirnost? Prepričanje, da ti mora vsakdo ob tvoji ljubeznivi besedi pasti k nogam? Ali pa le strah pred žalitvijo, ki bi je nič več ne moglo zares popraviti? „Morda smo v tem vsi kakor otroci,” pravi dekle čez nekaj časa. „In smo samo tega lačni, čeprav ne priznavamo, da je tako.” „Jaz o tem nič ne dvomim, gospodična Helena. To je glad, ki nas ne ponižuje, če se sami ne zavržemo. Le da je v vsem tem toliko zmede. Najbrž zaradi motnosti in nejasnosti naših src, ki so polna nekih sebičnih želj.” Gospodična ni trdno prepričana, da res vse pravilno razume. Pa ji zaradi tega ni težko. V njej sami dobiva neka lepa misel pravo podobo, čuti, da bi mogla s tem človekom govoriti o vseh skrivnostih svojega življenja, pa bi je ne bilo nič strah. Zaveda se, da to že davno ni tisto vsakdanje čustvo, ki veže dva mlada človeka v krog neke sentimentalne zaljubljenosti. To, kar sedaj nastaja, jo mnogo več. .Te zavest prave človeške povezanosti, prijateljstva, ki nič ne zahteva, ljubeznivosti, ki ne bo užaljena, pa čeprav bo vse drugače, kakor je bilo v tihih željah zapisano. „Ljudje smo strašno čudni,” nadaljuje sodnik. „Vse si sami skvarimo; vse zožimo in umažemo, ker hočemo vse lepo sebi usužnjiti. Tako smo se kot deca trgali za kos potice, dokler je nismo razdrobili v koščke, ki niso bili nikomur več v piid. Tako smo potrgali rože na vrtu, da bi bile samo naše, pa potem tudi naše niso bile več, ker so se naglo posušile. Ob vsakem srečanju s človekom čutiš razdaljo, ki je vse prevelika, da bi si jo upal prebresti. Zato rajši molčiš ali govoriš vsakdanjosti, ki nič ne po-menjajo. Tako govorimo s tujcem, če njegovega jezika ne obvladamo. Nekih praznih fraz smo se naučili, da ne umr-jemo od gladu in žeje in da ne ostanemo preko noči na cesti. To je vse. In ko se razhajamo, smo veseli kakor otroci, ko je šola minila. Dolžnost je opravljena, veselega pa je bilo tako malo, da ni vredno besede.” „Nama ne bo tako lahko, ko piide čas odhoda,” pravi gospodična in se kar čudi, da si je upala tako iskreno izraziti svojo misel. „Hvala za besedo, gospodična.” „Ni bila samo beseda, gospod sodnik.” „Vem. In sem vesel, da je tako. Vendar prav zaradi vašega razumevanja še bolj čutim, kako smo si ljudje navadno tuji. Koliko nezaupanja je med nami. Dozdeva se ti, da je vsepovsod zanka, v katero se utegneš ujeti. Potem te bodo privlekli vsega zvezanega pred sodni stol neusmiljenega javnega mnenja, kakor se temu rablju pravi, in stvar bo za vedno končana.” „Ali se močno bojite takega naglega soda? Videti vam ni.” „Ne vem, če je bojazen. Morda je le stud pred to umazano obrtjo. Vsekakor dovolj, da vas veselje mine.” „Vas še ni, sicer bi ne začenjali vedno znova.” „Saj ne začenjam kar tako.” »Torej izbirate?” „Da, zelo izbiram.” „In kaj vam je znamenje?” „Ne vera prav. Morda oči, ki toliko povedo, še preden je jezik našel pravo besedo. Obraz, roka, kretnja, beseda, smeh, vse in vendar nič do konca in za gotovo. Včasih tudi samo lastna volja; želja, da bi se s kom seznanil proti njegovi volji, v zasmeh vsem predpisom in vsem ograjam, ki so jih ljudje okrog svoje dozdevne lastnine naredili...” „Vi bi radi povsod neke pravice.” „Da, kakor imam pravico do sonca, zraka in zvezd. Kakor imam pravico do ceste in poti, do razgledov in misli, ki so jih drugi našli. Prava tuja lastnina me ne mika. Njiva, ki je last drugega, ne more biti na isti način moja. Kruh, ki ga je on pridelal, ne sme biti plen moje lenobe. Žena, ki je svojo ljubezen navezala na drugega moža, ne more iti z menoj skozi življenje. V teli stvareh so meje tako svete kakor materine solze. Toda nad vsem tem je še mnogo, mnogo svobode, če ljudje niso sužnji.. V vrhovih dreves je čutiti nekoliko večji nemir. T,istje pošumeva, kakor da žaluje za soncem, ki se vedno bolj nagiba proti zatonu. Počasi prihaja večer. Treba bo misliti na odhod. „Tako naglo mineva čas,” meni gospodična, ko se začneta vračati. „Lepi trenutki gredo hitro mimo nas," potrjuje gospod sodnik. „Dajte mi roko, da se mi ne izgubite.” ,,Saj sem se že izgubila.” ,,Kako?” „Sama ne vem, kako. Te dni hodim po nekih neznanih cestah. Ne vem, ali sanjam ali živim drobec resničnega življenja. Morda je vse samo .fatamorgana’. Vidim čudovit kraj, ki mi je kakor dom. Žena, ki stoji pred hišo, je morda moja mati. In ljudje so dobri, kakor niso bili še nikoli ... Komaj še vem za svoje ime. Zdi se mi, da ga še nikoli nisem imela.” „To se more zgoditi. Pa ni tako strašno novo. To je prav vsakdanja smrt navadnega dneva. Drobec našega življenja umre, da more nastati pravo, lepo jutro.” »Lepo je in skoraj čudovito. Tako lahko mi je ob tem priznanju. Zelo sem vesela ... Ali se vam ne zdi smešno, da tako zmedeno govorim?” „Sami veste, da ne ... Čutim le, da je v vaših besedah nekaj, česar do sedaj ni bilo.” „To čutite?” Škoda, da bodo ti dnevi vse prenaglo minili.” „Vse mine. Umre pa samo to, kar je brez moči. Tudi s spomini je tako.” „Oh, spomin je tako malo. Od spominov je težko živeti .. „In vendar nekateri niti tega nimajo.” „To je potem nezaslišano uboštvo.” „Kaj hočete! Uboštvo je edino imetje, za katerega se ni treba truditi.” Svet postaja vedno bolj otožen in sanjavo tih. Sonca že dolgo ni več videti, vendar je še svetlo. „Veste, kaj je to?” vprašuje sodnik. „Kaj?” „Takšen svetel večer brez sonca.” »Rajši povejte sami.” „Fodoba neštetih ubogih življenj. Nekaj svetlobe je v njih a vedno manj. Pozabljeni ostanki neke velike ljubezni, ki je že davno ni več. Odsev neke sreče, ki je bila, pa se je poslovila ... Temno postaja in hladno.” »Zdajle o tem nič ne vem.” „Torej vam je dobro?” „Da, zelo.” „Ne zahtevate mnogo. Če boste tako lepo zadovoljni, boste dobra žena ...” „Komu?” »Lepo je, da tega še sami ne veste.” „Nekoč sem mislila, da vem.” „Svet je tako velik.” „Pa je tako malo ljudi na njem.” „To je v nasprotju s knjigami, pa je vendar res.” „Vidite?” ,,Iskati je treba.” „Povejte, kako!” „Oči je treba odpreti.” ,,.Ie to vse?” „Ne, ni vse. Treba je tudi poguma.” „Kakšnega?” »Prav posebnega. Poguma, ki se skriva pred resnico.” „Bi mogli to še kako drugače povedati?” „Morda. Treba je vedeti, da zaljubljenost ni samo praznik. Važnejši so delavniki, ker jih je več. Praznična stran človekovega značaja je še kar dobra. Delavniška pa je strašno umazana in zanemarjena. V tem je nesreča.” „Tega skoraj ni mogoče predrugačiti.” „Imate prav. Med praznikom in delavnikom bo vedno razlika.” „Kaj potem ostane od vaše primere?” »Čakajte, povem še drugače. Mislim na krilni oltar v •cerkvi našega mesta. Dve sliki sta na njem. Ena je praznična, druga delavniška. Ena je svetla, živa, slovesna, druga je preprostejša, tišja in skromnejša. Vsaka ima svojo lepoto. Ako odpreš delavniško stran, se zaveš svojih malih vsakdanjih dolžnosti. Veš, da bo treba mnogo truda in še več neke zvestobe. Za umazanost ni prostora. Na sliki je vse čisto in urejeno.” „Zdi se mi, da razumem.” „Saj ni težko ... Važno je, kako se srečujemo z vsakdanjostjo. S kakim razpoloženjem poslušaš razburjenega človeka v svojem uradu, kako govoriš s služkinjo; kako sprejmeš vest, da se je tam nekaj razbilo, tu zopet nekaj pokvarilo; kako govoriš o jedi, ki so ti jo prinesli na mizo; kako se znaš zmisliti z razpoloženje drugega.” ,,Rada bi vas videla pri delu na sodišču. Vi bi seveda ne smeli vedeti, da vas opazujem.” ,,Se ne bojite razočaranja?” ,,Saj ste rekli, da je treba poguma.” „Mnogo poguma. Ne vem, če ste že tako dobro založeni z njim.” Gospodična se smeje. Pogovor prehaja v igro, ki še ni prav jasna. „Saj pogum ni vse. Najvažnejše sva pozabila.” ,,In kaj je najvažnejše?” „Saj sami veste.” ,.Si ne upate povedati?” „Ne ... Pa tudi treba ni.” Nekaj časa oba molčita. V miru prihajajočega večera je njun molk še globlji. „ICaj mislite sedaj,” vprašuje gospod sodnik. „Tudi tega si še ne upam povedati.” ,,Ali je tako skrivnostno?” „Ne, le nekam smešno je... Mislila sem, kdo neki vas bo prihodnje leto spremljal na tej poti?” „In če bi vas že danes povabil, ali bi prišli?” „Bi... Le da je vse to strašno daleč.” V Ljudje, ki so vedno zaposleni in se jim neprestano mudi, prihajajo tudi v planine ob nepravem času. V nedeljo zvečer je bolj običajno slovo kakor pa prihod. Le kaki letoviščarji bi utegnili ob tem času priti v sosedno kočo na kratek obisk. Sicer pa je v planinah mnogo s\ obode in ljudje so redkokdaj začudeni. Mladi moški, ki je povsem sam naredil pot od postaje do koče na Pesku, ni posebno navdušen. Videti je utrujen in nekoliko razdražen. Neprestano si briše pot z obraza in vzbuja videz človeka, ki se mu planine ne bodo prav nič priljubile. Nihče ga ne pričakuje, nihče mu ne prihaja naproti. Na verandi se ustavi in gleda naokrog. Nekaj ljudi sedi pred kočo, pa so vsi sami tujci. Potem povpraša po oskrbnici. ,,Ali bi mogel dobiti sobo za nocoj?” „Mislim, da bo šlo, gospod. S čim še lahko postrežem?” Brez posebne vneme pove svoje želje. Prav tako brez zanimanja j(§ in pije, kadi svojo cigareto in opazuje ljudi in dom. „Imate mnogo gostov?” vprašuje oskrbnico, ki čaka na želje mladega gospoda.” »Se kar gre. Včasih nam celo prostora zmanjka.” „Pa jih ni videti.” ..Nekateri so odšli na sprehod.” ,,A tako.” Sedaj bi bilo treba vprašati, kako je z njegovim dekletom. Pa ne gre tako lahko. Oskrbnica je sicer zelo prijazna. a vendar nekam molčeča. Nič določnega ne bo zvedel od nje brez jasnega vprašanja, za katero pa nima dovolj poguma. Ob robu verande sedi starejša gospa, ki se očividno dolgočasi. Gleda sicer v knjigo, pa prav gotovo ne bere. Zdi se, kakor da čaka na vprašanje, ki bo načelo razgovor. Ker vprašanja kljub pričakovanju ni, začne sama. »Oprostite, toda zdi se mi. kakor da koga iščete.” »Hvala gospa, prav ste uganili.” »Neko gospodično?” »Da, mislil sem, da me pričakuje, pa je ni videti.” Gospa se noče zmotiti. Zato razlaga, kdo vse je ta čas v oskrbi planinske koče. Pa je kar s pravo začela. »Se še ni vrnila. Na sprehod je odšla .. »Sama?” »O, ne. Navadno ni sama. Vedno je z nekim gospodom, ki je prav simpatičen človek.” »Ali ni z njim prišla?” »Da, isti dan sta prišla. Zelo dobro se razumeta.” »Ne veste, v katero smer sta se napotila?” »Tega pa res ne vem. Tedaj sem morala biti v svoji sobi. Pa ne da je to vaša sestra?” vprašuje radovedna gospa, ki v svoje vprašanje niti sama ne verjame. Vidi, kako se mladi gospod slabo obvladuje; vidi, kako se spreminja barva njegovega obraza; kako mu postajajo oči nemirne in roke nervozne. »Ne, ni sestra.” »Oprostite, da sem tako radovedna. Nisem hotela biti indiskretna.” ..Hvala, gospa, da ste mi povedali, kjy ste vedeli.” Mladi gospod je s svojimi mislimi nekje na zasledovanju dveh mladih, veselih ljudi. Postrežljiva gospa ga nič več ne zanima. Oskrbnico povpraša, kje je njegova soba, da spravi svoje stvari. Ko je vse to opravljeno, pride zopet na verando. Kljub utrujenosti ne more mirno sedeti in čakati. Njegove oči iščejo sledove poti, ki vodijo od koče na vse strani. Od nekod morata priti. Prihajajoči večer njegov nemir samo veča. Dolgo je t&ko nestrpno čakanje. Naposled je slišati smeh in tudi besedo je mogoče razločiti. Mlada znanca gresta počasi proti koči in sta prav vesela. Gospodična Helena prva opazi čakajočega gosta. „Ali vidite, obisk sem dobila,” pravi brez vneme, pa tudi brez strahu. „Saj to je vaš fant,” se smeje gospod sodnik. „Da, moj fant,” pravi dekle skoraj grenko. „Sedaj me kot spremljevalca začasno upokojite, kajne?” „Bojim se, da vam bo v najini družbi res prav neprijetno. Sami boste zlezli v pokoj, brez dekreta in plače, tako se mi dozdeva.” Gospodična ni zmedena, ko daje roko svojemu fantu. Potem predstavi svojega spremljevalca, ki ne more zakriti rahlega nasmeha. „Me veseli,” pravi novi gost in prav gotovo ne govori resnice. „Kdaj si prišel,” hoče vedeti gospodična. „Pred dobro uro.” ..Mislila sem, da te sploh ne bo.” „Tega veselja ti nisem maral narediti,” pravi užaljeni gospod. „Kako to misliš?” „Saj si se gotovo dobro zabavala. Gospod, ki ti dela druščino, ni videti dolgočasen.” Gospodična Helena hoče ostati mirna. Zaradi sodnika se ne sme pokazati v neki smešni užaljenosti, čeprav jo zelo mika, da bi bila ostra in bojevita. Zato se smeje in odgovarja kakor v šali. ..Dobro sem se imela, res je. Dolgčas me ni preganjal. Gospod sodnik je bil izvrsten tovariš.” Gospodu sodniku je nekoliko nerodno. Vidi, kako se mlada človeka premagujeta, da ne zaigrata odurne scene ljubosumnosti. „In upam, da nama bo moj ljubeznivi znanec še dalje delal druščino, ako ga to ne bo preveč motilo,” pravi gospodična profesorica. „Prav rad. V mejah možnosti, ki niso čisto v moji oblasti.” ..Vsekakor,” meni novi gost, ker mora pač nekaj povedati. „Pri večerji se dobimo, kajne?” vprašuje gospodična. „Prav.” Gospod sodnik čuti, da se mora umakniti. Razgovora, ki se pripravlja, ni mogoče zadržati. Njegova navzočnost bi bila samo ovira. Zato se poslovi in odide. Gospodična Helena gleda za njim in molči. „Tebi je žal, da se je prijazni gospod poslovil?” „Da.” Odgovor je zelo jasen. Nobenega opravičila ni v njem in nič strahu. „Morda bi mi mogla stvar nekoliko pojasniti.” „Kaj naj pojasnim?” „To svojo vnemo in navdušenje za povsem tujega človeka.” ..Tujega človeka...? Morda pa ni tako zelo tuj." „Tako? Pa ne da bi se že poprej poznala?” „Na žalost sva se pred nekaj dnevi prvič videla. Sicer pa ne vem, zakaj naj ti sploh kaj razlagam in pojasnjujem. Na vlaku smo se videli. Potem sva hodila skupaj do koče. Tista pot Je bila zelo lepa. Nekajkrat sva bila na sprehodu. To je vse.” „0 čem sta govorila?" ..Ponoviti pač ne bom mogla. Pripovedoval mi je o svojem domu, o materi in očetu, o hiši in polju .. „In to naj ti verjamem?” ,,Kakor hočeš. Ne smeš misliti, da st; zagovarjam. Pripovedujem samo, kako je bilo.” „0 čem ti je še govoril?” „Zelo si radoveden. Razlagal je o sebi, o svoji službi,, o delu, o ljubezni... Ti je to dovolj?” „Zelo zanimivo je moralo biti!” „Ne morem tajiti. Tudi lepo je bilo. Mnogo lepše kakor najin razgovor.” „Lepo si me sprejela.” „če se prav spominjam, si s takimi ljubeznivostmi začel ti.” ,,Ker sem videl, kako je.” „Ti si čuden in smešen. Ta mladi sodnik bi se brez. dvoma prav imenitno zabaval, ako bi vedel za vsebino-najinega razgovora. Ne iz škodoželjnosti. Ničesar ni rekel,, česar bi ne smeli slišati drugi. Ničesar ni storil, čemur bL ti sam ne smel biti priča. Ve, kako je z nama.” „Toda ti si vendar zagledana vanj.” „Saj sem rekla, da se ne zagovarjam. Ne gre ti za to, da bi šele od mene zvedel resnico. Kdor je ljubosumen, v6 resnico mnogo prej, kakor mu je bila razodeta. Tukaj ja vsaka beseda odveč.” „To ni bog ve kako ljubeznivo povedano.” „Ko pa ne morem drugače. Tvoj način vpraševanja me žali.” „Saj imam pravico, da zvem, kako je s teboj.” „Sam veš, da kake posebne pravice nimaš. Nič ni bilo-med nama, kar bi mojo svobodo omejevalo. Danes sem tega še prav posebno vesela. Še vedno lahko čisto mirno pogledam v oči komur koli.” „To je res,” pravi fant nekam poparjeno. „Da si pred ljudmi, ki naju poznajo, veljal za mojega fanta, to je pravica, ki sem ti jo dala, ker sem mislila, da si je vreden. Človek se utegne zmotiti.” „Tako daleč sva že?” „Ne daleč ne blizu. Dokler sem prosta, hočem imeti odprte oči. Če se bo kaj razbilo in zrušilo, bo uničeno za vedno. In kriv boš sam. Ne maram malenkostnega in ljubosumnega moža.” „In jaz ne maram dekleta, ki ne ve, kaj se spodobi.”' „Potem je vse v redu.” ,,Ali naj že kar nocoj odidem?” „Kakor hočeš. Najbrž se ti ne bo ljubilo.” „Nisem mislil, da me boš tako sprejela.” „Nič se ne zavedam kake krivde.” „Tem slabše.” „Prav ... Pojdiva sedaj v kočo.” „Tebi je že dolgčas po spremljevalcu.” ..Vsekakor.” Ob mizi pred kočo sedi gospod sodnik in se pogovarja, z Anico. ..Sedaj bom imel več časa zate, Anica.” ,,Res? Kako? Ali je gospodična odšla?” „Ne, ni odšla. Pač pa je prišel njen ženin." O, imenitno! Rada bi ga videla.’ „Pa ne kar takoj! Malo bo treba potrpeti.” ,,Ali mi ga boste pokazali.” „Menda boš kar sama uganila... Glej, pravkar prihajata.” Otrok samo gleda in nič ne reče. Gospodična Helena se trudi, da bi kazala veder obraz. Cel(5 smejati bi se hotela, pa se noče prav posrečiti. Ko gre mimo Anice, ji dene roko okrog vratu in jo potegne k sebi, potem pa gre zopet dalje proti koči. „Prav žalosten ženin,” pravi otrok, ko sta s sodnikom zopet sama. „Kako pa govoriš, Anica?” ,,Ali ni žalosten?” se čudi dekle. Oskrbnica prihaja na verando in vabi k večerji. V sobi' je le malo ljudi. Novi gost sedi za mizo, kjer sta imela svoje mesto sodnik in gospodična Helena. Deklč gleda skozi okno, čeprav ni nič posebnega videti. ..Dober večer," pravi sodnik. Njegov pozdrav nič prav ne odmeva. Mladi gospod,, ki sedi za mizo, ga menda ne mara slišati. Gospodična pa. se obrne in gre sodniku naproti. „Lepo, da ste prišli. Saj boste prisedli, gospod sodnik?" „Prosim, če ne bom v napotje.” „V življenju smo drug drugemu v napotje, pa vendar hočemo biti skupaj.” Sedaj se zgane tudi mladi gospod. ,,Prisedite, če se vam hoče. Bo dovolj prostora.” Večerja ni posebno vesela. Gospod sodnik se trudi, da bi ustvaril pravo razpoloženje, pa ne gre in ne gre. Pripoveduje zgodbe, ki jih je doživel po raznih planinskih kočah, govori o vsakdanjosti, pripoveduje šale, se smeje, a razpoloženja ni. Gospodična Helena se trudi, da bi bila vesela, pa se vse preveč bori s seboj. Posluša in vprašuje, a zaradi ledenega obraza užaljenega fanta ne more ostati mirna. Večer je pokvarjen, razgovor nemogoč. Vljudno si ■voščijo lahko noč in se ločijo. „Ali ste še kam namenjeni nocoj,” vprašuje gospodična Helena. „V kuhinjo na majhen razgovor,” odgovarja gospod sodnik. „Dobro se imejte,” želi gospodična. ,.Hvala in lahko noč!” Pozna noč je. Planinska koča se je ogrnila v globok molk. Ni luči ne glasu. Nad trato in gozdovi se pne lepo in jasno zvezdnato nebo. Gospodična Helena ne more spati. Ko je gospod sod/.ilc odšel, sta ostala sama še nekaj časa v sobi. Razgovor je bil neprijeten in prazen. Fant je hotel popraviti svoje prenagljene besede, pa se je ob vsaki priliki zapletel v vlogo človeka, ki očita in sumniči. Nič mu ni ugovarjala, kakor tla je to sploh več ne zanima. Ko je menila, da je dovolj, je rekla „lahko noč” in odšla v sobo. Potem je dolgo časa sedela pri oknu in gledala v mirno zvezdnato noč. Ko je postalo preveč hladno, je legla v posteljo, zaspati pa ni mogla. Oči je uprla v strop, kakor da bi kljub temi hotela prodreti v zadnji kotiček prostora, ki mora biti priča njene žalostno vesele meditacije. ,,Kaj se dogaja z menoj?” se izprašuje. ,,Ta ljubezen je mrtva. Vem to, tako gotovo vem, kakor gotovo živim in mislim. Morda sploh ni bila ljubezen. Takih prevar doživi človek dolgo vrsto. Nekaj mora priti, da se tega zave. Smešnost njegovega početja se mu mora prikazati v živi luči. Kakor'se je meni danes... Ali res šele danes? Ali se ni zgodilo že v vlaku? Morda pozneje na poti proti vrhu? Ob jezeru? Ali šele danes v tistem temnem in tihem gozdu? Kdo bi to vedel? Jasno je, da je nekdo umrl. V mojem srcu je nanj sam6 neprijeten spomin. Tega najbrž nič več ne bo moglo spremeniti. Ali pa je to vse? Nekdo je umrl... Pa ni taka smrt navadno tudi novo življenje? Kdo živi? In komu? Ali ni vse to sama kratka počitniška zgodba, ki bo čez nekaj dni samo še spomin? Zakaj moja misel ne more strpeti ob onem mrtvecu, ki me je prišel pozdravit, da se potem za vedno poslovi? Ali bi ne bilo prav, ako bi ob tem mrtvaškem odru nekoliko bedela in mislila o sebi? Saj je moralo biti v moji glavi marsikaj narobe, prav tako kakor v srcu. Zakaj moram vedno znova misliti na človeka, ki ga pred nekaj dnevi sploh nisem poznala? Ali moreš v nekaj urah spoznati značaj in doumeti vrednost tako tujega človeka? Od kod je sploh prišel? Če je takšen, kakor ga gledam v svojih mislih, je le neka neresnična in nemogoča pravljica. Izjema, ki nič ne zahteva, pa bi mu človek vso svojo usodo položil v roke in bi se nič ne bal. Izjema, ki je kljub vsemu najbolj živa resnica. Morda ne živi zame ... Bilo bi prelepo. Tudi ne vem, če bi mu mogla prinesti dovolj sreče. Sedaj šele vem, kako sem uboga. Nič ne pomaga, če si zakrivaš oči pred svojo lastno revščino. Mogoče nisva drug za drugega. Življenje vendar ni samo izlet, sprehod in razgovor, ki se skrbno izogiba vsake zoprnosti. Življenje je težko delo, vsakdanjost, razočaranje, trpljenje, očitek in molk ... A kljub temu... Ne morem ven iz teh prijaznih vezi. Saj je smešno... On spi in sanja bog ve kaj. O mestu, ki je kakor paradiž, o tisti neznanki, ki mu je nekoč brez besede podarila en sam nasmeh, pa jo še danes išče. Kaj vem? Naj bo že, kakor hoče. Sedaj vem vsaj to, kakšen naj bi mlad moški bil, da bi se mogla do smrti zagledati vanj. Ta zavest je morda zelo dragocena. Tudi če bodo ostale te kratke počitnice samo vesel spomin, bom nekaj velikega rešila... Kako bo jutri? Bojim se slovesa, pa se ga hkrati zelo veselim. Zopet bova sama s sodnikom ... Toda potem bo tudi to minilo... Ali bo res minilo? Ne morem spati, pa tudi misliti me je strah.. Zunaj je lepa noč. Tiho in zvesto bedi nad gozdovi in tratami, nad domom in ljudmi. V njenem varstvu vse počiva ob vznožju božjega prestola. V njej se je umirila tudi gospodična Helena. VI Jutro je prineslo hladno slovo mladega, močno zaposlenega gospoda. Gospodična Helena mu je dala roko in nekam mrtvo rekla „zbogom”. To je bilo vse. Ostala je na verandi in braz bolečine gledala za odhajajočim fantom, ki mu je komaj še vedela ime. Nič se ni ozrl, da bi ga bilo treba še enkrat pozdraviti. Kmalu je izginil za ovinkom. Pustil je za seboj samo prazen stol in razmetano posteljo. Gospod sodnik je vstal zelo zgodaj, davno pred tem pustim slovesom. Ko je gospodična Helena stopila na verando, je bil že daleč na jutranjem sprehodu. Sedaj vstajajo tudi drugi gostje. Vse je še nekam zaspano in pusto. Težko je začeti kakšen pogovor, pa tudi molčati ni lahko, ako bi se rad rešil neprijetnega bremena. ,Anica, ali si kaj videla gospoda sodnika?” „Danes še ne. Najbrž je odšel na sprehod.” „Ali te ni nič povabil s seboj?” ,,Ne, nič ni rekel.” Dan obeta biti lep. Svet se ni nič spremenil. Vse je, kakor je bilo včeraj in ves ta čas. Helena tega ne čuti. Danes je zanjo vse brezbarvno in motno. Gozdovi so bolj ovira kakor pa zatočišče. Dom je prazen, čeprav skoraj nihče ni odšel. Poti vodijo v neznani svet in nič ne obljubljajo. Še otrok ti ne more pričarati nasmeha in veselja na obraz. Na verandi je prazno in dolgočasno. Soba je v neredu. Poleg tega je polna nočnih senc, ki ji tudi jutranje sonce ne bo moglo pregnati. Sicer pa je vseeno. Če hočeš ubežati, ne premišljuješ dolgo, kot naj kreneš. Vsaka pot je dobra, samo da vodi nekam daleč, kjer se boš skril. Tudi če bežiš pred samim seboj, ni drugače. Po poti, ki jo je brez premisleka izbrala, z gospodom sodnikom še nista hodila. Bilo je lepših in prijaznejših na izbiro. Danes je to brez pomena. Pot je dolga. To je edini občutek, ki se ga zaveda. Nič bi ne vedela povedati, kaj je videla. Nobenega glasu bi se ne mogla spomniti. Hloda, ki je zavaljen preko kolovoza, se izogne skoraj brez zavesti, da je treba preko neke ovire. Ali je že koga srečala? Menda ne. Prav tako se ni bati, da bi jo mogel kdo prehiteti. Pred vsem svetom je varna, le pred sabo ne. V sredino tega mučnega molka se je izgubil človeški glas. Gospodični Heleni se vsaj tako dozdeva. Postojl in prisluhne. Res, nekdo se pogovarja. Tudi smeh je slišati, vesel, razigran moški smeh. Ali naj se obme in gre nazaj? Zakaj ne? Morda so drvarji, oglarji ali kaj. Res so oglarji. Zdi se, da sploh nič ne delajo. Ob svoji zasilni bajti sede in kadijo pipe. Tudi pijejo — vsi iz ene steklenice, drug za drugim, kakor je to običaj. Pa ne bodo vsi oglarji. Eden prav gotovo ni. Njegova obleka je čisto drugačna. „Saj to je mladi sodnik,” pravi gospodična Helena sama pri sebi. „Mislil bo, da sem pridirjala za njim.” Sedaj ne more več bežati. Sodnik jo je opazil in jo vabi v to nenavadno družbo. Ako ne gre, bo smešno, ako pa gre, bo prav tako narobe. „Kaj pa delate tukaj?” Vprašanje velja gospodu sodniku. „Kadimo, pijemo in govorimo, kakor vidite,” meni sodnik, ki odgovarja za vse, čeprav vč, da je mišljen samo on. „Poleg tega tudi oglje žgemo. Sedaj potrebujemo še gospodinjo, ki bi nam z jedjo postregla.” (Dalje prihodnjič) MtONO | t TRAGEDIJA PREBIVALCEV VASI ORADOUR-SUR-GLANE \7 južnem delu Francije, v bližini mesta Limoges, kjer izdelujejo fini porcelan, je med vojno stala lična vas s 6SD prebivalci. Danes ni nobenega teh ljudi med živimi in nad kupom razvalin stoji napis „Souviens-Toi”, kar se pravi po naše „Spomni se”. Leta 1944 so se zavezniške čete izkrcale v Normandiji. To se je zgodilo 6. junija in štiri dni kasneje pa so Nemci obkolili nesrečno vas Ora-dour ter izvršili grozno povelje svojega komandanta. Bila je sobota in ta dan so prebivalci prejeli hrano na svoje izkaznice. Med temi vaščani je bilo tudi 60 beguncev, ki so tukaj našli zavetje. Nihče ni niti slutil nesreče, ki je visela nad njimi. Opoldne, ko so ljudje pustili vsak svoje delo ter šli h kosilu, so zaslišali ropot oboroženih trakov. Poveljnik, Otto Kahn, je dal ukaz. da naj se nemudoma zbere vso prebivalstvo na trgu. Vojaki, mladi fantje s trakovi „Der Fuhrer” na rokavih, so preiskali vsako hišo in izgnali ven na trg matere z otroci in bolnike. Kdor je bil živ, je moral ven na trg. Lahko si mislimo kakšen strah je objel te nesrečne ljudi, ko so zagledali strojnice krog in krog, ne da bi vedeli s čim so se pregrešili. Najprej so zahtevali od župana, da jim izroči 30 talcev. Župan se je temu uprl in je ponudil sebe in svojo družino. Tega pa poveljnik ni sprejel. Razdelili so jih, moške na eno stian, na drugo pa ženske in otroke. Kakšen jok in krik se je vil iz prsi teh nedolžnih žrtev, ko so jih spodili v cerkev. Nato je poveljnik zahteval naj mu pokažejo, kje je skrito orožje in municija. Župan je povedal, da nimajo ne enega, ne drugega v celi vasi. Razdelili so moške v štiri skupine in jih odgnali v šest živinskih hlevov, katere so prej izpraznili. Vse te reveže so postrelili in da bi se ja nihče ne rešil, so nametali slame in vse skupaj zažgali. Po tej strašni moriji so šli v cerkev. Položili so eksplozivo na oltar in zvezali žice z vrati. Črn dim in plamen je švignil skozi cerkveno streho in okna in ujete ženske in otroci so v silnih bolečinah umirali. Ena gospa se je skrila za oltar in je ranjena ušla pri stranskih vratih ven. K sreči jo v tistem divjanju niso opazili Nemci. Izmed vseh šolarjev je en sam deček ostal živ. Rekel je, da je bežal, ker ga je mati vedno svarila naj se varuje pred Nemci. Med to divjo gonjo je v vas privozil bus in tega so Nemci nazaj zavrnili. Gotovo so se vsi potniki oddahnili ko so prišli zopet na varno. Videli so pa lahko v prvem trenutku, da ni več nobene rešitve za to nesrečno naselbino. Nemci so bili tedaj še posebno divji, ker se je Zaveznikom posrečilo zavzeti obrežje v Normandiji. To je bil začetek poraca Nemcev, ki so bili do tedaj tako zmagoviti. Ubogo vas so obdolžili, da skriva orožje, kar pa ni bilo res. Kakor so pozneje dognali, je nioiala biti pomota v imenih vasi. Druga vas, katero bi bili imeli napasti, se imenuje tudi Oradour-sur-Vayres. Je pa celih dvajset milj bolj južno vstran. Nemci so bili napotu proti zavezniškim četam in so spotoma obsodili nedolžne vaščane in pokončali vse z ognjem in mečem. Umorili so 207 otrok, 245 žensk in 190 moških. Po tolikih letih je prišel obračun s tistimi vojaki, ki so to strašno povelje tedaj izvišili. Izmed sto vojakov se je dognalo GO imen in izmed teh so jih ujeli in zaprli 21. Tragično je tudi, da je med temi bilo samo sedem pravih Nemcev. Ostalih 14 vojakov pa je bilo iz province Alzacije. V letu 1870. je Alzacija in Lotaringija prišla pod tedaj zmagovito Nemčijo. V prvi svetovni vojni ste bili obe provinci vrnjeni Franciji za vojno odškodnino. Tako je ostalo do druge svetovne vojne. Nemci niso Francozov jemali v svojo armado, čeprav je bila cela Francija okupirana od Nemcev. Vzeli so pa v armado Alzačane in med temi so bili tudi tisti, ki so morili in požigali v Orador-ju. Najvišja sarža je bil Karl Lenz kot master sergeant. Ta je bil obsojen na smrt. Drugi na smrt obsojeni se piše George Boos. On ni bil prisiljen v nemško armado, ampak se je prostovoljno javil. Pri obravnavi ni kazal nobenega kesanja. Bil je kakor zakrknjen grešnik. Ostali kaznjenci so dobili po več let zapora. To pa ni bilo prav ostalim Alzačanom. Vzdignili so protest, češ, to je madež za nas vse. Obravnava se je končala in oprostila vojake njihove krivde. Zastonj se je sodnik skliceval na pravico, ki išče zadoščenja. ŽENSKA — POGLAVAR INDIJANCEV RODU YAVAPAIS J>OD Yavapais ne šteje več kot okrog sto duš, in še ti ne žive kompaktno. Nekaj jih je v indijanski rezervaciji Ft. McDowell blizu mesta Phoenix, Ariz., in v dolini Verde. Glavni stan pa imajo eno miljo severno od mesta Prescott, v Arizoni. Tukaj imajo 75 aktov jako revne zemlje. Ker leži ta kraj precej visoko, je tam bolj hladno, kar pa Indijancem ni všeč. Njihov rod je bil vajen solnca in vročine v časih, ko so se prostovoljno premikali iz kraja v kraj po Arizoni. Beli človek jhn je odmeril le toliko sveta in takega, ki ni kdo ve kaj prida za nobeno kmetijstvo. Tudi nimajo take sreče, kakor nekateri Indijanci, da bi bili na teh akrih zadeli ob kakšne oljnate vrelce ali pa bogate rudnike. Z eno besedo, prava revščina je med njimi a vendar jim teče življenje naprej. Pred enajstimi leti je njihov poglavar Sam Ji mul la odšel v večna lovišča. Ostati brez poglavarja jim ni kazala njihova tradicija in po kratkem posvetovanju je ta čast zadela vdovo pokojnika, Mrs. Violo Jimulla. Pod njenim vodstvom so se ti Indijanci poprijeli različnih zaslužkov. Kjer je bilo povpraševanje za delavce, tje so se obrnili in tudi ostali na dobrem glasu kot jako pridni delavci. Več teh je zaposlenih v veteranski bolnici. Poglavaiica Mrs. Jimulla je že dosegla 74 let pa je še jako aktivna žena. Če ji kaj časa preostane, plete košarice tako, da vedno naredi kakšno malo kupčijo za njene skromne zahteve. Za svoje podanike se pridno zanima. Obiskuje bolne člane, išče pomoči za tiste, ki so v kakšnih nepri-likah in se udeležuje konferenc Pres-biterijanske cerkve. Je jako verna žena, ki se drži naukov svoje pokojne matere. Ta ji je priporočala naj bo pridna, naj zgodaj vstaja in opravi vsako delo, ki ji pride pod roko okiog hiše in notri. Bila je gotovo usmiljenega srca, ker je svojo hčer učila naj rada pomaga ljudem in naj ne bo skopa, če bi kedaj kaj premogla. Mrs-Jimulla ima par let osnovne šole in je jako razumna žena. Najbolj pa je zadovoljna, ker je Kristjanka. Na starost človek bolj spozna vrednost globoke vere v kateri najde več tolažb«. Indijanka Viola bo gotovo lahko dajala odgovor pred Bogom. NOVI TAJNIK ZDRUŽENIH NARODOV. jpRVI tajnik Trigwe Lie je končno odložil svoje tajniške posle ter se vrnil domov tra Norveško. Pravimo, da je težko služiti dvema gospodarjema. Lie pa ni imel samo dveh gospodarjev ampak zadnje čase šestdeset, kolikor je članov pri Zvezi narodov. Njegov posel je bil v resnici jako težaven. Moral je biti nepristranski in vendar je mnogokrat to nemogoče. Pravičen in pošten človek bo zagovarjal resnico in se s tem zameril nasprotnikom. Vrhunec nesoglasja je bil dosežen, ko je Trigwe Lie zagovarjal, da Združeni narodi morajo stopiti v akcijo na Koreji. Tega ni mogla prenesti Rusija in čim prej bi se bili znebili njega, tern rajši bi bili videli. Na njegovo mesto je prišel zopet človek iz severa. Ta je Šved Dag Hjalmar Ague Hammarskjold. Ker je za Američane težka izgovorjava, je no- vi tajnik zadovoljen, ako ga kličejo Hameršild (Hammershield). Pravi, da je to tudi kar njegov priimek pomeni. Rojen je bil 29. julija 1905 na južnem Švedskem, v Jonkoping. Fizično se precej loči od Trigwe-ja, ki je bil dobro rejen. On je najmlajši sin aristokratske švedske družine, ki se je odlikovala v civilnih in vojaških pozicijah. Njihovo plemstvo seže v sedemnajsto stoletje, ko so se vtšili boji med Švedi in Danci. Leta 1925 je promoviral na Upasala univerzi, kjer je prejel B. A. v literaturi, francoščini, praktični filozofiji in ekonomiji. Za doktorat je bil sijajno pripravljen. Je iz- vrsten lingvist, kar je pokazal pri -časnikarski konferenci, ko je referiral v treh jezikih: angleškem, franco- skem in nemškem. Ni čuda, ko so ga v šolah dražili, da bo perfekten civilni služabnik. Njegova kariera se je začela, ko je predaval na univerzi v ;Stockholm-u na Švedskem. Pozneje je postal tajnik Švedske banke. Star 31 let je prevzel kot drugi tajnik pri financah. Pozneje je bil imenovan ..chairman of the Board of the Bank of Sweden”. Kot nevtralen finančni izvedenec, je pomagal socialistom urediti švedsko ekonomijo. Nikdar se ni identificiral s kakšno politično stranko in nikdar ni kompetiral za tak urad. Udeležil se je večina povojnih konferenc v Evropi in je jako spretno nagovarjal švedsko pogodbo (trade agreement) z Rusijo. Leta 1951 je bil imenovan Deputy Foreign Minister. Kot tak je bil vodja delegacije, ki je prišla k Združenim narodom. To mu je dalo priliko pokazati svoje velike zmožnosti v tisti zbrani družbi, ki je ravnokar izgubila dolgoletnega tajnika Trigwe-ja Lie. Hameršild je popolen •evropski diplomat z vsemi zahtevanimi kvalifikacijami za tako pozicijo. Ker je severna Švedska hribovita in gorata, je naravno, da tudi Hamer-šmid ljubi ta sport hribolazcev. V New Yorku ne bo imel prilike, razen, ako hoče peš po stopnjicah v nebotičnike. Glavni tajnik Združenih narodov je sicer dobro plačan, a ne dovolj za vse napade in kritike, ki se bodo vsipale na njega, kakor so se prej na Trigwe-ja. Letna plača znaša $55.000 in je prosta vsakega davka. Novi tajnike je še .samski in s tako plačo bo že shajal. KOMPONISTKA DOMAČIH POPEVK Qdkar imajo radijo-programe, ima ljudstvo lepo priliko seznaniti se z raznimi melodijami in popevkami. Godba in petje da vsakemu prijeten užitek in tisti, ki ustvarjajo razne kompozicije, dosežejo včasih tudi znaten finančni uspeh. Med take spada gospa May Brahe iz Avstralije. Kot otrok je najrajši poslušala svojo mater, ki ji je prepevala sladke uspavanke in druge popularne pesmice. Še predno so jo zapisali v prvi razred ljudske šole, je že pridno brenkala na glasovir. Želela je postati slavna pija-nistka. Poleg tega pa so ji šle po glavici razne melodije, ki si jih je sama ustvarjala. Godba se ji je zdela višek veselja in je ni bilo treba siliti ali klicati k prakticiranju. Ko ji je bilo ■deset let, so ji veščaki v godbi pripovedovali o sijajni karijeri, katera jo gotovo čaka na godbenem polju. Pod vodstvom Madame Mona McBurney se je poglobila v skrivnosti harmonije in kompozicije. Njene lastne kompozicije je lahko prodala in kar zdelo se ji je, da je našla svoj pravi poklic. S sedemnajstim letom se je poročila in mislili so, da je s tem njeno komponiranje končano. Gospodinjstvo in materinstvo pa ni preveč oviralo ambicij mlade žene. Pri vsej zaposlitvi je še našla čas, da je napisala note za melodije, ki so se porajale v njeni fantaziji. Na spodbudo njenih založnikov je odpotovala v London in tam je res našla več prilik za prodajo svojih kompozicij. Srečala je jako odlične osebe in imela je posebno srečo, da je spoznala sebi sorodno osebo Helen Taylor. Obe skupaj sta se navduševale za godbo in kompozicije. Mrs. Brahe je zaslovela leta 1917, ko je ljudstvo začelo prepevati „1 passed by your window” (Ko šel sem mimo tvojega okna). Prodanih je bilo milijon kopij te pesnitve, ki so ji prinašale lepe honorarje. Angleški kritiki je niso mogli dovolj prehvaliti, ko so slišali “Down here”, „The Piper from over the Way”, „As 1 went a-Roaming” in mnogo drugih popevk. Finančno močfia je pisala po svojo družino v Avstralijo. S svojim zaslužkom je vzgojila in izšolala tri sinove in eno hčer. Vsi štirje so graduirali iz odličnih univerz. Mrs. Brahe je bila jako srečna žena in mati. S svojim izrednim talentom si je pridobila prijatelje v vrstah odličnih solistov in opernih pevcev in pevk. Slavna pevka Melba, tenorist John Mc Cormack, Gigli, Tauber, Gracie Fields in drugi so peli za rekorde klasično balado „Bless This House”. Imela je v mislih tradicijo tistih narodov, ki povabijo duhovna, da jim pride blagoslovit njihov dom. To pesem je jako rad slišal tudi pokojni predsednik F. D. Roosevelt. Dva milijona kopij je bilo prodanih v Angliji in Ameriki. Kljub veliki popularnosti njenih melodij, pa je komponistinja ostala skoro nepoznana. Večino pesmi so smatrali za narodno blago. Ljudstvu je za melodije in Mrs. Brahe je znala vsem svojim skladbam najti take akorde, ki bodo večno priljubljeni. Med drugo svetovno vojno se je družina Brahe preselila nazaj v Sidney, Avstralijo. Tam ob morju se rodijo nove arije, ki jih pošilja v svet plodovita komponistinja Brahe. OHŠO ŽENSKA V MESTNEM SVETU 'y' mestu Los Angeles, v Kaliforniji, se je mlademu dekletu posrečilo priti v mestni svet kot Council woman, mestna odbornica. Miss Rosalind Wiener se je zelo zanimala za mestno upravo in začela je misliti na nnmi-cipalne volitve, ki so se imele vršiti maja meseca. Spominjala se je, kako agilno so nastopali kandidatje pri predsedniških volitvah in kako so iskali stik s tistimi ljudmi, ki se zanimajo in hodijo na volišče. Imela je znance in prijatelje obojega spola, ki so radi pomagali mladi kandidatinji. Sama je imela veliko zaupanje v zmago, samo če bo šla med ljudi ter jim razložila svoj načrt in ideje, katere bo zastopala, ako res pride v mestni svet. Tekom kampanje je hodila od hiše do hiše in povsod je našla polno simpatij za njene ambicije. Ljudje si držali r?vojo obljubo in 26. maja je Miss Ro- salind Wiener sijajno zmagala. S prvim julijem je nastopila svojo mestno službo s $000 mesečne plače. To je prvi slučaj v 3G letih, da je ženska dosegla tako politično mesto v Los Angeles-u. Upamo, da bo porabila svoje zmožnosti v korist in blagor ljudstva, ki ji je pomagalo do te sijajne pozicije. DANSKA PRINCEZINJA MARGRETHE J£akor v Angliji, tako je tudi na Danskem, da nimajo prestolonaslednika in ker je treba misliti, kdo bo prevzel vladarski prestol, se je kralj odločil ter spremenil zakon v toliko, da lahko princezinja Margrethe postane bodoča kraljica. Kralj Fre-derik deveti je mislil na svojo zalo hčerko, ki je stara trinajst let. Kakor v Angliji, se zna zgoditi tudi na Danskem. Zgodovina se bo tudi tam ponovila. V Angliji je vladala kraljica Elizabetha prva in ljudstvo pričakuje dobrih časov tudi pod sedanjo vladarico, kraljico Elizabetho drugo. Ali se bodo dobri časi res vrnili in osrečili ljudstvo, to bo pokazala bodočnost. Danes so drugačne razmere in ni več tistih prilik, da bi en narod podjarmil drugega in se okoriščal z njim. Vse hrepeni in se tudi bori za neodvisnost, za svobodno življenje. Na Danskem je vladala kraljica Margrethe (1353—1412) in ta je združila tri kraljevske krone, to je Dansko, Švedsko in Norveško. Ženska vladarica ni bila slaba in zato je na Danskem mnogo upanja, da se bo mlada princezinja razvila v modro in plemenito žensko, ki bo res posvetila svoje življenje ljudskemu blagostanju. Princezinja Margrethe je danes še vesela in brezskrbna deklica, ki obiskuje višjo šolo. Gotovo niti ne sanja kako velika odgovornost jo čaka, kadar bo prevzela vladarske dolžnosti po svojem očetu. Je pa pametna ta preuredba, da se da enake prilike ženskam kakor moškim potomcem. Kaj takega bi bil lahko ukrenil tudi egipčanski kralj Farouk, ko je imel tri hčerke s svojo prvo ženo Fa-rido. Pa si je menda želel spremembe ali kaj. Od svoje krasne in ljubeče žene se je enostavno ločil ter začel metati oči po drugih. Srečal je 17-letno dekle Narriman, ki je imela že izbranega ženina v diplomatski službi. Zaroka se je razdrla in Narriman se je poročila s kraljem Faroukom. Veliko veselje je vladalo v palači, ko so zaslišali jok deteta, ki mu je bila namenjena kraljevska krona. Pa človek obrača in Bog pa obrne. Kralj je moral bežati iz dežele in kraljevič nima več prestola, ker je med tem časom Egipt postal republika. KITAJCI SO ŠE VEDNO LAČNI govjetsko pokroviteljstvo nad Kitajsko še ni prineslo deželi blagostanja. Ljudi je tam kot listja in trave, da so drug drugemu v napotje, pa se je meo jezeru v svojem lepem čolnu. Po 1. uri popoldne smo se pa zopet zbrale za mizo in serviralo se nam je prav izvrstno kosilo: pohani piščanci, ocvrt krompirček, sveža solata in pa še žlahtna kapljica ni manjkala, da smo vse jedi poplaknile. Še marsikaj je bilo, pa naj bo le na kratko povedano: imele smo se prav po kraljevsko. Zaključile smo popoldan še z okusnimi mesenimi klobasami in vsem kar spada zraven. Tako nam je minil dan, ki ga ne bomo nikdar pozabile. Krasno vreme smo imele in razposajene smo bile kot kakšni šolski otroci, ki se veselijo, če gredo v prosto naravo. Ob (i. uri smo se vse skupaj zbrale. Lepo smo se poslovile od Mr. Korena, ki je prav fejst fant za njegova leta in je bil prav prijazen. Sestra Koren nas je pa spremila do busa, dokler se nismo srečno naložile in odpeljale proti našemu lepemu Clevelandu, kamor smo dospele ob 9. uri zvečer brez kakšne nezgode. Bil je res imeniten dan, ki ga ne bom hitro pozabila. Mrs. Koren, Vam pa stokrat hvala in se priporočamo še zanaprej, da bi vama ljubi Bog dal zdravje in vsega, kar si najbolj sama želita. Res težko se najde tak par, kot sta Korenova. Nekaj smo pa letos pogrešale. Ne smem pozabiti omeniti — naše mlade zveste spremljevalke ni bilo letos, ki nas je vsa leta spremljala. Bila je kot cvetoča rožica med suhim listjem, to je naša ljubka Carol Batich. Ravno tiste dni se je nahajala na že-nitovanjskem potovanju s svojim ljubim možičkom. Posledica bo, da ne bomo imele nobenih slik od izleta. Končno prav lepo pozdravim vse članice SŽZ., Zvezi pa želim mnogo napiedka. Tončka Repič, poročevalka Št. 12, Milwaukee, Wise. — Kmalu bodo minile počitnice in treba bo iti zo”et na sejo, ki bo 2. septembra pri Louiie Šeruga, 815 So. 5 St. Kampanja za nove članice je v teku, pri nas pa vse spi, nobena se še ni oglasila z novo, tudi jaz ne. Na bolniški listi je več naših članic: Ursula Ekl, Caroline Skrubey, Mary Werderitscli in Mary Erman. Prosim članice, obiskujte vaše soseske in jim olajšajte dolge ure bolezni. Kruta smrt je posegla zopet v našo sredo in pretrgala nit življenja naši sestri Helen Bisjak. Zapustila je moža, tri hčerke, dva sina in več ostalih sorodnikov. One 9. junija je pa umrla sestra Josephine Razbornik. Zapustila je hčerko, zeta in tri vnuke; eno sestro v Milwaukee in dve v Jugoslaviji. Naj počivata blagi pokojnici v miru, sorodnikom pa naše sožalje. Pozdrav vsem članicam. Mary Schimenz Št. 18, Cleveland, Ohio. — Najlepša hvala vsem članicam, kateie so po-setile sejo v mesecu juniju; žal, da mnogim drugim včasih ne zaleže prijateljska prošnja, niti ne pisan opomin ... čestokrat važna zadeva za razrešitev v dobrobit podružnice mora kar mimo, kar bi pač lahko bilo v napredek društvu. Prosim vas, drage sosestre, naj vas vsaj v bodoče ne zadržujejo posamezni vzroki, ako hočemo biti les ena drugi v pomoč, tako za podvig organizacije kot sosestrske sloge!!! Bolni Mrs. Frances Krall želimo vse prav trdnega okrevanja; isto naj sprejme tople želje za srečne in vesele ure zdravja naša priljubljena Mrs. Mamie Hoffert! Zavednim: ge. Aicgela Zibert, hčerkama Ann in Alice pa najtoplejše besede zahvale za dar v društveno blagajno; isto velja Mrs. Ann Morel za ljubko darilo na minuli seji. Dal Bog zdravja njej kot vsem „našim” Ančkam za njih sodovni dan, 2G. julija. Čas beži bliskoma, zato pa apeliram ponovno, da se gotovo snidemo 14. julija, ker je še precej v programu za našo oktobersko, oz. društveno proslavo. Ležeče je na vr.eh, kakšen naj bi bil uspeh, — torej? Pozd avljene! Josephine Praust Št. 19, Eveleth, Minn. — Pozdravljene članice! Sporočam vam, da bo naša prihodnja seja 12. avgusta. Prosim vas, drage sestre, udeležite se seje, kakor vas v vsaki Zarji prosim in vabim. Lepo bi bilo, ako bi pričele v lepšem številu povečati naše seje ter podale razna koristna poročila za lerši napredek podružnice. Kot sem že poročala, bo naša podružnica obhajala 25-letnico in to prvo nedeljo v septembru. Podružnica je odobrila dar za spo-nienik pri Mariji Pomagaj v Lemontu In tudi več članic je darovalo prosto-voljne prispevke. Tudi če hoče še katera kaj darovati za spominsko knjigo, •ahko še to vedno stori. To je pa za naš lastni dom SŽZ. Prale ste lahko vse, kako lepo nam je napisala v zadnji Zarji naša gl. Predsednica, sestra Livek. Vsak mali t'!ir bo z veseljem sprejet in poklonjen v dobre namene. Naša zadnja Zarja je bila posvečena 25-letnici, odkar smo dobile žene naš Prvi edini slovenski mesečnik v Ameriki. v prvi vrsti priznanje naši ustanoviteljici, materi naše Zveze, ki je Počela to delo. Potem prvi, sedaj že Pokojni sestri in urednici Gotlieb in Pn za dveletno urejevanje Zarje takratni gl. tajnici Račič. Vse priznanje * ** .>♦> >* •:*•> * ❖ *♦> >:«:♦ >:**■ * Čestitke Mr. in Mrs. Praust! Zvedeli smo, da sta na 6. maja bila Mr. in Mrs. Praust poročena 35 let. Svoj dom imata že dolgo let na 1281 E. lC9th Street, Cleveland 10, Ohio. Mrs. Piaust je naša vrla društvenica, namreč glavna nadzornica in tajnica pri podružnici št. IS že dolgo vrsto let. Mr. Praust je pa zaposlen pri New York Central železniški družbi in to jima da na razpolago vožnjo po vseh delih Združenih držav. Te priložnosti si tudi privoščita vsaj enkrat na leto in giesta na daljša potovanja, katera uživata polnomerno in zlasti, ko imata priložnost obiskati hčerke, ki so poročene in živijo precej oddaljeno od doma staršev. Toda kot pri mnogih ..grandpapa in grand-mama,” tako je tudi pri Praustovih zdaj polna hiša majhnih otročičkov. Hčerka Vera je že od božiča pri starših z otiočički, namreč so tri hčerke v starosti 6, 4 in 3 leta, in na 30. aprila je pa porodila sinčka. Da je pri starših, je vzrok kot pri mnogih mladih, namreč mož služi Stricu Samu in so ga poslali na daljno Japonsko. Pri hčerki Editli je pa po- segla velika žalost, ko je bilo na 17. aprila rojeno dete pred časom (pa še fantek) in je pri rojstvu izdihnil in zletel med angelce. Hčerka Sylvia pa ima dom v Floridi in je bila ravno te dni pri starših na počitnicah. Vsi ti obiski in majhni otročički pod eno streho, se razume, da je bilo in še bo za Mrs. Praust v kuhinji in pralnici polne roke dela. (Mrs. Pranst je šibke postave, toda za delati je pa močna kot vsaka druga, ki je za čevelj višja in pol-centa težja.) Zraven vsega tega l a vemo, da ne trpi njen vit, ker preveč ljubi bujno cvetje in zlasti krasne vrtnice, katere ima nasajenih vseh najlepših vrst. Vrt zgleda kot paradiž v poletnem času. (Ampak letos, Mrs. Praust, bodo krasne vrtnice delalo veliko nadlego malim, namreč držati nedolžne ročice proč od cvetov. Kaj ne, da bo tako?) Torej čestitke Mr. in Mrs. Piaust in Dog daj, da bodo vajine bodoče skrbi in težave: little ones! Živela! A. »;*»** »j. »*. *;< •;* •;* ♦;» *t* *;* pa naši sedanji gl. tajnici, ki je polnih 19 let urejevala Zarjo in smo vse lahko ponosne na svoje lastno glasilo. Sedaj pa ob prvi obletnici častitamo naši novi mladi urednici, Corinne, ker je res sposobna za to delo in je Zarja lepo urejena. Kako lepo je napisala v zadnji Zarji naša ustanoviteljica, Mrs. Prisland o prvi številki Zarje: da je bila posvečena slovenski materi-trpinki. Kako lesnične in v srce segajoče besede so to. Če vsaka pomisli nazaj v tista leta, naj se vpraša sama — kaj vse podučljivega in za izobrazbo potrebnega nam je prinesla že naša Zarja. Vse priznanje in pohvala vsem sodelujočim. Sedaj pa še o kampanji. Četrti me- sec kampanje že teče in potruditi se bo treba, da vsaka članica pridobi eno novo, kar bi b la najbolj uspešna kampanja. Kaj pravite na to sestre? Hvala lepa vsem. ki so mi poslale pozdrave iz domovine, in te so sestre: Sterle, Benchina, Mflsec in Angela Biatnik iz Dulutha. Vse so se izrazile, da se imajo zelo dobi o in da uživajo veselje med svojimi dragimi, kar vsem privoščimo. Ravno danes sem prejela tudi kartico od naše gl. tajnice Albine, ki se nahaja v domovini, in se glasi: ..Pozdrav iz Ribnice! Želim Ti obilo veselja in v duhu sem z vami povsod, kjer hodite.” Bodite vesele in da se zdrave povrnete! Najlepše pozdrave vsem. Mary Lenich, tajnica Št. 21, Cleveland-West Park, Ohio. Naša proslava 25-letnice in koncert sta bila velik uspeh. Pri veliki proslavi, katere so se veselile številne članice, so bile naše članice in odbornice počaščene s cvetlicami, katere so nosile z velikim ponosom. Naše ustanovne članice so: Mrs. C. Brodnik, Mrs. C. Tomažič, Mrs. J. Zupančič, Mrs. E. Prišel, Mrs. F. Kozely, Mi s. M. Jesenovec, Mrs. A. Zakrajšek in Mrs. S. Tisovec, (ki radi bolezni ni bila navzoča.) Pokroviteljica proslave je bila Mrs. C. Brodnik. Ona in predsednica Mrs. M. Hosta sta nosili v počastitev te slavnosti orhideje. Posebna darila so prejele: Mi s. Hosta, Mrs. A. Pelcic, zapisnikarica, Mrs. J. Weiss, blagajničarka in Mrs. Brodnik, kot priznanje za njih zvesto in neutrudljivo 25-letno delovanje pri podružnici. Proslava je tudi služila družabnosti, kar je zasluga vzornega vodstva Mrs. F. Flits. Na častni listi gostov je bil med drugimi tudi duhovnik domače župnije, Rev. Father Farrell, katerega navzočnosti smo bile zelo vesele. V imenu podružnice se zahvaljujem vsem članicam, ki so pomagale tej uspešni prireditvi in naše priznanje vsem, ki so prispevali za prireditev. čestitke in želje za dolgo in srečno življenje naj sprejmeta Mr. in Mrs. Joseph Klun, ki sta pred kratkim praznovala srebrno poroko. Naj uživata srečo, dokler mi vsi ne bomo praznovali njih 50-letnice poroke. Zlato poroko pa sta praznovala Mr. in Mrs. Anthony Augustine 25. julija; Mrs. Augustine je naša članica od leta 1933. Naše iskrene čestitke srečnemu paru. Dobrodošle nove članice: Josephine Sanker, Darlene Sanker in Ann Fe-lejan. Upamo, da se boste dobro počutile v naši sredi. Hitro okrevanje želimo Mrs. F. Fliss, ki je pred kratkim zbolela. Vsem slavljencem obletnic in rojstnih dnevov v mesecu avgustu naše čestitke. Upam, da uživate prijetne počitnice in se veselite čvrstega zdravja. Stella Danculovic, tajnica Št. 24, La Salle, III. — Naše seje se bodo zopet vršile meseca avgusta in ste vse lepo prošene, da se jih udeležite. Imele bomo več stvari za rešiti, če mislimo praznovati našo 25-lenico srebrnega jubileja naše podružnice. Pridite in vsaka naj pove, kar bo koristno in pomagalo, da bomo dosegle lep uspeh. Oktober bo kar kmalu tukaj. 40-letnico zakonskega življenja sta praznovala naša dobro poznana rojaka kakor tudi naša članica, Julka in Louis Kosem. Presenečenje so jima pripravile njihove hčerke, zetje in sosedje ter so se dobro pozabavali in razveselili na njihovem domu. Tudi mi vam želimo, da bi zdrava in vesela dočakala še mnogo let. Izrekamo globoko sožalje naši članici Mary Šenica nad izgubo njenega očeta, Mihal Ferenčaka, ki je preminul v lepi starosti. Naše sožalje tudi sorodnikom in družini, pokojnemu naj pa bo Bog dober plačnik. Težko operacijo je prestala naša članica Anna Drezen, ki je hčerka naše blagajničarke Mary Kastigar. Živi v lova in ji želimo ljubo zdravje. Teta štorklja je zopet povasovala pri naši članici Mrs. in Mr. Robert Gene in jima pustila sinčka. Dekliško ime matere je bilo Geli Mertič. Naše čestitke! Opomniti moram še tiste, katere ste ostale dolžne, da poravnate svoj dolg. Pridite na sejo ali pa na moj dom. Pozdravljam vse naše članice, bolnim pa želim hitro okrevanje. Angela Strukel, tajnica Št. 25, Cleveland, Ohio. — Naša seja v juliju je bila prav dobro obiskana. Tako bi mogla biti vsak mesec. Ako nas je več, lažje kaj koristnega ukrenemo v prid naše podružnice in cele organizacije, posebno sedaj, ko se naša podružnica pripravlja za svojo 25-letnico ustanovitve. Sklenile smo, da bomo imele 25. oktobra (ravno na praznik Kristusa Kralja) zjutraj ob 8. uri sveto mašo za žive in mrtve članice, ob 5. uri popoldne pa banket s programom. Kar bo še posebnega, bom sporočila v Zarji. Drage sestre! Veste, da je kampanja v teku za nove članice. Prosim vas, da bi na prihodnji seji vsaka eno novo vpisala in to bi bilo največje darilo za našo podružnico. Saj nas je dosti, vsaka naj malo pomaga, pa bo lep napredek. Prihodnji mesec, avgusta, bosta praznovala zlato poroko Mr. in Mrs. J. Tutin iz Luther ave. Mrs. Tutin je naša zvesta članica in jima želimo, da bi dočakala še diamantno poroko. Bog ju naj blagoslovi. 40-letnico poroke sta praznovala tudi Mr. in Mre. Anton Zadnik iz Nor-wood-a. Mrs. Agnes je tudi naša dobra članica in jima tudi želimo, da bi dočakala zlato poroko in še naprej. Bog daj, kar si želita. Njena hčerka in vsi njeni otroci spadajo k naši podružnici. Na bolniški postelji je Janice Zgonc iz 115 St. Želimo, da bi kmalu okrevala. Naši dobri članici Antonia Sile je preminul soprog. Bog mu daj večni pokoj. Vabim članice, da se udeležite avgustove seje. Imele bomo nekaj posebnega. Mary Otoničar Št. 26, Pittsburgh, Pa. — Vabim vse članice na sejo dne 18. avgusta, to je v torek zvečer, kakor po navadi. Pridite v velikem številu kot zadnjikrat, ko smo se tako prijetno zabavale. Drage sestre, to nam je vse: da se skupaj zberemo in pogovorimo. Saj ima vsaka kaj zanimivega za povedati. In pa naše igre, kako hitro čas poteče. Pri igranju je pa tako največ zabave in smeha. Pridite torej prav vse na prihodnji sestanek in imele bomo zopet lep zabavni večer. Lepa hvala vsem tistim, ki ste kaj prinesle na zadnjo sejo za pod zob. Bog vam daj zdravje in veselje še mnogo let, da bi prihodnje leto še prinesle. Sporočam vsem članicam, ki se niste udeležile zadnje seje dne IG. junija, da je bilo sklenjeno: Vsaka članica bi morala vzeti en tiket za naš banket, ali za našo 25. obletnico društvenega obstanka. Ako ni mogoče se članici udeležiti tega banketa, lahko proda svoj tiket prijateljici. Da bomo imele velik uspeh, je odvisno od članic. Naznanjam, da imam zopet na rokah kuharske knjige in sedaj imate zopet lepo priložnost si nabaviti knjige ter tudi obdariti svoje prijateljice z darilom, ki jim bo v največjo korist v gospodinjstvu. Girls, ne pozabite svojih „secret pal". Najlepše pozdrave vsem glavnim odbornicam ter vsem članicam SŽZ. Mary Coghe, tajnica Št. 30, Aurora, III. — Kako lepo se to bere: Naša Zarja izhaja že 25 let! Kdo bi si takrat mislil, da bodo po tolikih letih ženske še vedno imele svoj list. Res je bil list od večine članstva pozdravljen, vendar smo premišljevale: bo šlo ali ne? Vsaj zame vem, da sem bila takih misli. Res so bile zmožne glavne uradnice, a vendar to je bilo povsem nekaj novega in tudi ne brez težav in zraven tudi ne izkušenj, kakršne se potrebujejo pri izdajanju lista in še posebej lista za žensko organizacijo. Lahko smo pa spoznale, da za kar se Mrs. Prisland s svojim štabom zavzame in odloči, tudi dobro izpelje. In danes lahko s ponosom gleda na delo svojih rok in prav tako vse tiste, ki so ji pomagale ob ustanovitvi in vseskozi do danes. Zarji pa želim, da bi vsaj še 25 let ali pa še več izhajala in tako nadaljevala slovenski jezik kar najbolj dolgo mogoče! Danes imam pa novo tolažbo za tiste matere, ki imajo veliko otrok in s tem seveda tudi veliko križev in težav, kar je skoraj neizogibno. Poslušajte, kako mi je pisala Mrs. Coghe iz Pittsburgha, Pa.: Imam 10 svojih otrok, 20 vnukov in 8 pravnukov, in tako, če ne bo drugega dobička, bom imela vsaj velik pogreb! Ali ni to lepa tolažba? Torej, kadar boste imele dosti skrbi, pa si mislite, da boste imele velik pogreb, mogoče vam bo kaj pomagalo, ha, ha! Mrs. Coghe je hčer Zalarjevega očeta. Je že minilo kakih GO let, pa še danes vem, kako sem se ga bala. Vsako jesen je prišel k nam zaklat enega prašiča. Seveda sem jaz mogla povsod imeti svoj nos in videti kaj in kako se dela, tako da sem bila vedno v napotje, tudi pri sosedovih ravno tako, kadar so klali. Pa mi Zalarjev oče povedo: Francka, vidiš, prašiča sem že odrl, zdaj pa če ne greš s poti, pa te bom v kožo zavil. Bog, ali sem bežala ven in še drugim otrokom povedala, kaj so Zalarjev oče rekli. In res, tisti dan so imeli mir pred otroci. Par let je bilo tako. Potem sem pa enkrat potožila moji nepozabni materi: zakaj so Zalarjev oče name hudi, da me bodo v kožo zavili? Mati pa pravijo: nič se ne boj otrok, saj te ne bo, samo draži te. Če bo še kdaj rekel pri sosedovih, pa reci: „Ja, kar prec me dajte zavit, pa bom kožo nesla domov, mati bodo kožo dali v stroj, pa bomo imeli usnje za čevlje.” To je pomagalo. Nikdar več me ni Zalarjev oče dražil z kožo. A v mojem srcu ima ohranjen najlepši spomin! Upam, da ste dobro praznovale 4. julij, praznik Ameriške Neodvisnosti. K sinu v Chicagi so bili prišli sorodniki iz lova, pa so še mene poklicali naj pridem tja. Šli smo na letališče. V prvem nadstropju smo imeli kosilo, restavracijo obratuje velika Marshfield Co. Sedeli smo blizu oken, tako da smo gledali, kako so letala vsaki dve minuti prihajala in odhajala. Zelo je zanimivo gledati, a najbolj sem pa pričakovala, kdaj bo priletel velikan ..American Air Line”, ki mi je pred letom in pol odpeljal sina v Californijo. Res, kmalu je prišel. O kako sem ga na tihem v srcu spraševala: ali mi ga bo še nazaj pripeljal, ali si bo tam ustanovil svoj dom? Naročala sem mu, naj mu ponese tja šopek pozdravov, povezanih z materino ljubeznijo. Še okno sem poznala, pri katerem je sedel, ko je odhajal. Res smo vsi potniki na zemlji, vendar je materi tako težko pri srcu, ko se ji družina trga na kose, ter otroci odhajajo vsak svojo pot, kamor jih kliče življenje. Mati pa, v svoji starosti in onemoglosti, ostane sama doma. Tako gre življenje in ni pomoči. Vsem bolnim želim ljubega zdravja. Zarji pa veliko novih naročnikov in naročnic-članic. Pozdrav vsem, ki berejo Zarjo. Frances Kranjc ■ Via*!-, Slovenska kmečka hiša na Dolenjskem — kjer je marsikatera članica ob obisku svojih domačih obujala spomine na lepa mlada leta. Št. 41, Cleveland-Collinwood, Ohio. — Na zadnji seji smo končno sklenile, da letos priredimo ples in domačo zabavo 17. oktobra v Kunčičevi dvorani. Za ples bo igral popularen John Grubnarjev orkester. Oddale bomo tudi več krasnih predmetov. Zato vapa že sedaj priporočamo, da si rezervirate 17. oktober za poset omenjene zabave. Po seji smo pa praznovale rojstni dan sestre blagajničarke, Ančke Rebolj. Bog Te živi, Ančka, in ohrani še mnogo let zdravo in veselo, pa prav lepa hvala za pogostitev. Koncem meseca junija smo izgubile sestro Mary Stefančič, katera je po kratki mučni bolezni odšla v večnost. — Po dolgi bolezni pa je preminul Benjamin Zdešar, ljubljeni soprog sestre Mary Zdešar in dragi oče sestre Dorothy Zdešar. Pokojni zapušča še eno hčer in dva sinova. Naj blaga pokojnika mirno počivata v ameriški zemlji. Preostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje. Naše sožalje izrekamo tudi sestram: Nellie Pintar, Sophie Milavec in Mary Jakopin nad izgubo drage sestre Tlllie Rich, katera je kar nenadoma zapustila dolino solz in se preselila v lepše življenje. Bog ji daj večni mir in Pokoj. Na obisk sorodnikov in prijateljev sta prišla iz Floride sestra Gertrude Kopler in soprog Joseph. Upamo, da sta imela prijetno bivanje tukaj in da sta srečno dospela nazaj v Florido. Pa kmalu zopet pridita! Iz raznih krajev domovine dobivamo od naših članic kartice s pozdravi, za katere vsem lepa hvala. Vsem skupaj želimo lepega oddiha med vašimi dragimi in srečnega povratka. Sestra Jennie Šatej in soprog Anton sta pred kratkim praznovala 25-letnico srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja. Številnim prijateljem, ki so se zbrali na domu slavljencev in jima čestitali, se pridružujemo tudi me in Jima prav od srca želimo, da bi dočakala zlato poroko. Bog vaju živi! V bolnišnico se je morala podati sestra Jane Gospodarich. Sestra Rose ■Gubane je morala tudi ponovno v bolnišnico, iz katere se je pred kratkim ’■> na potu okrevanja vrnila na dom hčerke Pauline, katera bo s svojo lju-heznjivo oskrbo gotovo prav v kratkem spravila svojo mamico k popolnemu okrevanju. Vsem sestram, ki so pod zdravniško °skrbo, želimo ljubo zdravje in skorajšnjo okrevanje. Sestra Mary Mihelčič je zopet prva ’^Polnila svojo dolžnost kot zavedna banica naše Zveze in je vpisala svojo novorojeno vnukinjo v mladinski oddelek, malo Barbaro Ann, katero smo z veseljem sprejele. Sestri Mihelčič Prav lepa hvala. Pozdrav vsem članicam, Ella Starin, tajnica Št. 54, Warren, Ohio. — Meseca julija nismo imele seje, zato pa prosim, da se gotovo udeležite avgustove seje, ki se bo vršila 19. avgusta. Sedaj je doba počitnic, seveda ne za vse. Dosti naših članic se je podalo na daljša potovanja. Ravno, ko to pišem, se sestra-tajnica Mary Waltko (Gorsick) s soprogom nahaja v Coloradi, kjer je bila rojena. Piše, da se imajo prav dobro. Ravno tako bo šla tja družina Shine, kjer ima sestra Elsie starše, brate in sestre, Mrs. Jennie Shine pa dva brata, enega v Colorado, drugega pa v New Mexico. Frank Žuga in družina pa so obiskali brata in sestro Frances, ki je naša članica. Prišli so ravno prav, da so se udeležili poroke nečaka Jerry Jr. Naše čestitke in obilo sreče mu želimo v novem stanu, saj je bil fejst fant. Zugovi so se imeli pri vseh sorodnikih prav dobro in so si ogledali tam dosti zanimivosti. Torej vsem članicam po širni Ameriki, ki ste na potovanju, želim, da bi se zdrave in na novo poživljene vrnile na svoje domove. To velja tudi vsem glavnim odbornicam, ki so obiskale domovino, da bodo s še večjo vnemo delovale za slovensko ženstvo v Ameriki. Sestra Agnes Frank (Racher) je dobila čvrstega sinčka-prvorojenčka. Naše čestitke očetu in mamici, kakor tudi starim staršem Joe in Margaret. Po sejah še vedno igramo, članice pa prinesejo vsakovrstne stvari za dobitke. Tako ne gre nič iz blagajne, me pa imamo dosti zabave. Zadnjih par sej so sledeče članice praznovale rojstne dneve: M. Petrovich, E. Rek, H. Gradishar, M. Ponikvar, B. Gliha, A. Petrich in M. Habich. Prinesle so tudi izvrsten prigrizek. Želela bi, da se nam pridružite še ostale, ki obhajate dotični mesec rojstni dan. Čim več nas je, tem bolje bo. V avgustu bodo pa imele v oskrbi praznovanje: M. Sporich in jaz s hčerko. Vse ste vabljene. Tistim, ki obhajate svoje rojstne dneve, želimo še mnogo življenjskih let. Dne 26. septembra bomo imele v Slovenskem domu veselico. Vabimo tudi naše sosednje podružnice. (Bomo tudi me vrnile obisk.) Ker je to edina veselica, je dolžnost vseh članic, da se udeležite in se tako vsaj včasih snidemo in se malo razveselimo med prijatelji. Če se pa ne udeležite, je sklenjeno, da vsaka kupi vstopnico, ker imamo vse enake koristi. Zavedajmo se, da smo sosestre, ne samo članice. Dne 7. junija sva se z našo tajnico udeležile slovesnosti podružnice št. 21 ob priliki 25-letnice. Imele so izvrstno' večeijo, za kar gre čast kuharicam in krasen program, ki ga je izvrstno vodila Mrs. Brodnick. Pevski zbor Triglav pod vodstvom Mr. A. Šublja je bil pa tudi tako izvežban, da bi jih bili še kar nadalje poslušali. Ob tej priliki sem se sestala z mnogimi prijateljicami in znankami, tako da je bilo res veselo. Prisrčna hvala vsem za gostoljubnost, posebno še moji prijateljici Ančki Palcic. Podružnici pa želim: le tako naprej! Ker se bojim, da bo tega pisanja preveč, želim bolnim članicam zdravje, druge pa zdrave ostanite. Sestrski pozdrav vsem, Rose Racher, predsednica Št. 63, Denver, Colo. — Že dolgo se nisem oglasila v naši lepi Zarji, ker vem, da rade berete, se zopet oglašam. Je malo pozno, pa bolje kot nič. Dne 14. februarja smo priredile veselico, ki nam je prinesla lepo vsoto. Hvala vsem, ki ste kaj storile za prireditev in prodajale vstopnice. Največ jih je prodala sestra Ani Meken in Rozi Absec. Ker so moje štiri hčerke pri naši podružnici, naj omenim, da se je najmlajša, Marion Alice Andolshek, poro- MR. AND MRS. RUDY J. JUGERT AND BRIDAL ATTENDANTS Pictured at the high altar of the Church of the Queen of the Holy Rosary, Denver, Colorado are Mr. and Mrs. Rudy Jugert, (the bride is the former Marion Andolšek). Left to right, they are: Jan Moore, Lillian Andolšek, Meivin Jugert, the bride and groom, Angeline Videtič, Dick Jugert and Sophie Andolšek. Congratulations to the happy pair! čila. Poročne obrede je izvršil lit. Rev. Monsignor Jan J. Judnic v cerkvi Kraljice sv. Rožnega venca. Veliko ljudi se je udeležilo poroke. — Zvečer tmo imeli svatbo v Domu slovenskih diuštev, katere se je udeležilo okoli štiristo oseb. Veste, da je bilo dosti dela. Zahva'iti se moram našim sestram od podružnice št. C3 za pomoč tisti večer, Amalia in Franku Svigel, botri neveste in Darlin Svigel, omožena Kre-nig, naši podpredsednici Agnes Kra-sovich, Rosi Absec, blagajničarki Johani Krasovic, nadzornici Francis Gerže, Barbara Finni, Francis in Maik Mavetich in Francis Jeršin, ki so omenjeni večer lepo stregle ljudem. Tisočkrat lepa hvala. Tudi vsem, kateri ste se udeležili in za tako lepa darila, ki ste jih darovali, izrekam toplo zahvalo kakor tudi ženin i.i nevesta. Nevesti Marion Alice Andolshek so bile tovarišice sestre: Sophie Andol- shek, Angelina Videtich, Lilli Andolshek Žeirn je bil Rudi J. Jugert. Njegovi tovariši pa: Melven Jugert, Wiki Ju-gert (brata) in Jan Moore. Drage sestre! Kampanja se je začela Prosim vas lepo. da pridobite nove članice in obiskujete mesečne seje. Oroininjam tudi članice, katere mi dolgujete, da poravnate svoj dolg. Čas hitro teče naprej in kmalu se bodo naše članice povrnile iz starega krafa. Iz Denverja je šla sestra Maiy Zemlak, iz Čikaga pa med drugimi gl. tajnica Albina Novak. Želimo, da bi se povrnile zdrave in vesele in na svidenje. Najlepše pozdrave vsem članicam in glavnim odbornicam. Angelina Andolshek, tajnica Št. 71, Strabane, Pa. — Obisk v Clevelandu in pri podružnici št. 21. — Dne C. junija sem se podala z vlakom v Cleveland, da se udeležim proslave 25-letnice podružnice št. 21. Ko sem prišla v soboto v Cleveland k bi atu,, ki živi na 1SG18 Woodrow, sem izvedela, da se proslava prične v nedeljo ob 4. uri popoldne. Ker je bil začetek programa zame nekoliko pozen — morala Bern namreč že z nedeljskim popoldanskim vlakom nazaj domov radi bolezni soproga — sem porabila čas-bivanja v Clevelandu za obisk poznanih članic. Najprej sem obiskala Mrs. Sušel, odkoder sem se po kratkem pomenku podala k Mrs. Stalin. Ta me je peljala k Mr. in Mrs. Jamnik, kateri so se pravkar odpravljali na proslavo. Vsi skupaj smo se nato peljali z avtom na prireditveni prostor. Tam sem f e seznanila s predsednico-Mrs. Mary Hosta in drugimi odbornicami in članicami. Videla sem pri-psave in program proslave. Predsednica mi je predstavila tudi hčere in si-nahe, ki so imele polne roke dela. in- pa sina, ki je bil za točilno mizo. S ponosom je rekla: „Za tega sina so mi naplavile ,baby shower’, in smo tudi ustanovile podružnico št. 21.” — Moje čestitke, Mrs. Hosta. Bilo mi je jako žal, da nisem mogla počakati začetka proslave, kajti Mr. Jamnik me je kmalu nato peljal z avtom nazaj na kolodvor. Jamnikovim, Mrs. Sušel in Mrs. Starin prav lepa hvala za izkazano gostoljubnost, in veselilo me lo, če me tudi vi obiščete. Vem, da je bila tisti dan tudi naša gl. tajnica Mrs. Albina Novak v mislih z vami, čeravno se je zibala v ladji na morju. V sta.o domovino se je podala tudi Mrs. Jennie Rehar, sestra prejšnje tajnice Ani Strle. Vsem želim, da bi se po veselem snidenju srečno zopet vrnile. — Pred dvemi leti sem tudi jaz obiskala stari kraj in vem, kako se človek počuti, ko po dolgih letih zopet vidi svoje domače. Vse naše članice pa vljudno vabim, da se udeležite društvenih sej, ki se vršijo vsako drugo sredo v mesecu, in da bi pripeljale nekaj novih kandidatinj. Naša blagajničarka Mary Boštjančič se je po dveh siečno prestalih operacijah vrnila iz bolnišnice domov. Eno operacijo je prestala že prejšnje leto. Bon; ti daj, Mary, da bi kaj kmalu prišla med nas, ker te zelo pogrešamo. Prav tako želim ljubo zdravje tudi vsem ostalim bolnim članicam. Pozdrav vsem gl. odbornicam in članicam ter naši pridni Cotinne! Ma:y Tomsic, predsednica Št. 72, Pullman, III. — Ker je minilo več mesecev, odkar sem se oglasila v preljubem glasiiu, naj zopet nekoliko poročam o naših aktivnostih. Naše seje so vsako tretjo sredo v mesecu. In ne vem, zakaj se Jih tako malo udeleži. Pozimi je premraz iti Poleti pa prevroče. Tako se vse izgovarjajo. Vedno smo samo ene in iste. Prosim vas, da se malo bolj zanimate za mesečne seje. Imamo vse isto dolžnost. Sedaj je kampanja za nove članice. Naprošene ste, da se malo potrudite in dobite vsaj deset novih, če he več. Poročati imam veselo novico, da so Je štorklja oglasila pri sestri Helen Brolick in pustila zalo hčerko. Ker ■i6 mati članica naše podružnice, je tudi hčerka postala članica naše podružnice. Naše čestitke! Sestra Prances Globokar se je molila podati kar na hitro v bolnišnico 'n je bila operirana na slepiču. Sedaj J® že doma in se počuti dobro ter lahko obiščete. Še žalostna novica, katera je zadela s®stro Jennie Brljavac. Njen soprog J® bil na hitro zbolel, bil odpeljan v bolnico in po treh dneh umrl. Društvo tereka svoje sožalje njej in ostalim domačim, kakor tudi družini Ondol-sek. Pokojnemu naj bo lahka ameriška zemlja. Vas vse lepo pozdravljam in na svidenje na drugi seji. Jennie Orazem, tajnica Št. 77, Pittsburgh-North Side, Pa.. — Na zadnji seji v juniju smo imele lepo udeležbo. Le žal, da ni več zanimanja med nami, ker bi bilo vsem v veliko korist, ako bi bolj pridno prihajale k sejam. Ko smo imele seje ob torkih, je bil vsakovrsten izgovor: ja, ni mogoče p. iti ta dan. Sedaj smo pa preložile seje na četrtke, je pa enaka pesem. S prvim majnikom ze je začela kampanja za nove članice. Zdaj imamo zopet lepo priložnost, pridobiti nove člane in članice. Veliko je naših mater, ki še nimate svojih hčerk pri naši podružnici. Imate vsakovrstne izgovore, pa mislim, kjer je za mater lepo, tam bo tudi za hčerke. Na zadnji seji so nas prav lepo postregle članice, ki so praznovale rojstne dneve v zadnjih treh mesecih. Ne bom jih imenovala, mogoče bi kdo mislil, te pa imajo rojstne dneve vsake tri mesece. Pa ni tako, imajo jih samo enkrat na leto, kot jaz, ampak nekatere članice-matere zastopajo tudi svoje bčere pri praznovanju rojstnih dni. Vedno pa je prav luštno in veselo. Nestrpno smo tudi čakale, kdo bo srečna dobiteljica bolida. Bila je Mrs. Cecilija Zupan. Lepo vsoto smo podarile naši slovenski cerkvi na Butler st., pa še več bi lahko bile, če bi bilo več zanimanja za to dobro stvar. Dne 12. avgusta bomo priredile zopet izlet v prosto naravo, in to bo letos v North Park. Zahvaljujem se vsem za številno udeležbo pri naši obletnici in za vse, kar ste prinesle in dobrega storile v prid podružnice. Hvala tudi članicam iz Butler st. za tako lepo udeležbo. Ob piiliki vam vrnemo. Naše iskreno sožalje Mrs. Coghe nad izgubo sina. Vse tiste, ki ste počasne s plačevanjem, prosim, da poravnate svoj dolg. Sklep decemberske seje je bil, da se zalaga samo za tri mesece. Torej bodite bolj točne s plačevanjem. Pri slabem zdravju je še vedno Mrs. Knauss. Prošene ste, da jo obiščete, ker je vesela obiskov in tudi ona rada obišče bolno članico, ako je le v njeni moči. Operirana je bila Mrs. Mary Kle-niens. Ko to pišem, je še v bolnici. Tudi ona bo vesela obiskov. — Več drugih naših članic je pri slabem zdravju. Vsem želim ljubega zdravja in da bi kmalu prišle med nas. Kaj pravite k temu: Mrs. G. Lokar, Mrs. Bajčič in Mrs. Filak? Zbogom! Minka Chrnart, tajnica št. 88, Johnstown, Pa. — Diage sesti e! Vljudno ste vabljene, da pridete v večjem številu na mesečne seje, da zopet kaj ukrenemo v prid naše podružnice. £aj veste, ako nas je več, se lažje kaj napravi, kakor pa če pride samo odbor. Gotovo tudi veste, da je v teku kampanja za nove članice že od maja meseca in bo trajala do decembra. Pobro bi bilo, da bi se med tem časom potrudile in vsaj vsaka po eno novo pridobile, naj bo že v odrasli ali v mladinski oddelek. Sprejema se tudi fantke do 12. let starosti, kot tudi deklice. Asesment je 10 centov mesečno za 100 dolarjev posmrtnine. Upam, da se boste enkrat okorajžile in dobile vsaka po eno. Kako bi naša podružnica zrastla. Ali ne bi bilo zares lepo? Se nekaj vas prosim: da poravnate dolg, katerega dolgujete. Leto bo kaj kmalu minilo in koncem tega mora biti vse v redu. Jaz moram poslati vsaki mesec, storite tudi ve svojo dolžnost. Sestram je gotovo že znano, da nas je za vedno zapustila naša dobra članica Mrs. Anna Kenig. Po mučni bolezni ji je neizprosna smrt zatisnila oči 19. junija. Pogieb se je vršil iz hiše žalosti na cerkveno pokopališče 22. junija. Pokojnici naj sveti večna luč, preostalim pa naše globoko sožalje. Pozdrav vsem članicam SŽZ. Mary Lovše, tajnica št. 89, Oglesby, III. — Na zadnji seji smo se prav imenitno zabavale. Le žal, da ni še več zanimanja med nami za nje. Ako bi prišle članice v večjem številu, bi se še marsikaj lahko ukrenilo za podružnico in članstvo. I.Iesec maj, najlepši mesec v letu, je bil posvečen Materi Božji — en dan pa tudi vsem materam, to je bil Materinski dan. Najbolj srečna je bila mati Mrs. Lešnik, ker je na ta dan njen sin pel prvo sv. mašo. Je to prvi duhovnik slovenskih staršev tukaj, v našem mestu Oglesby. Novo mašo je bral v naši novi katoliški cerkvi, ki je posvečena sv. Družini. Cerkev je lepa, velika in prostorna. V naslednjem mesecu, juniju, pa smo se spomnile naših očetov na njihov očetovski dan. Mesec julij je bil v znamenju romanja v Lemont, Ameriške Brezje, kjer je bil 19. julija Zvezin dan SŽZ. Prišle so članice od vseh strani, da se snidejo in pozdravijo med seboj. Tudi vreme je bilo naklonjeno in bo ostal ta dan vsem udeležencem v lepem spominu. Vsem članicam, ki se nahajajo v stol i domovini pri obisku svojih domačih, želim, da se zdrave zopet vrnejo čez široko morje na Ameriško zemljo. Pozdravljam vse članice in jim želim obilo zdravja. Celia Hobneck, poročevalka ŽENA IN DOM Zelena paprika •pvOKLER se paprika dobi še po cenili, jo je vredno nekaj preservirat za kasnejše čase. Papriko lahko o-hranimo v zmrznjenem stanju ali pa vkuhano kakor druge sadeže. Najprej paprike operemo, izkrožimo recelj in semena. Paprike razrežemo na polovico ali pa na manjše narezke, kakor nam je bolj všeč in pripravno. Te narezke zložimo v posodice, ki se jih rabi za zmrznjeno hrano v ledenici (freezer). Lahko napravimo tudi tako, kar je še bolj praktično. da napolnimo posamezne vrečice le toliko, kolikor nam zadostuje paprik za enkrat. Potem pa več teh malih vrečic zložimo v večjo posodo ter jo postavimo v ledenico. Na ta način vzamemo eno ali par vrečic ven in nam ni treba vsega skupaj odtajati. Kakor ne smemo zmrznjene hrane puščati za drugi dan ali še delj, enako je tudi s paprikami. Najbolje je, ako jih porabimo tedaj, ko smo jih vzele iz ledenice. Ako hočemo paprike vkuhati, potem postopamo malo drugače. Oprane paprike je treba tudi olupiti. Ako jih držimo nekaj časa v hudi peči, kožica popoka in se rada olupi. Dahko držimo papriko nad plamenom, kar dosežemo isto. Olupljenim paprikam izie-žemo recelj in odstranimo vsa semena. V prekuhane kozarce zložimo cele ali pa narezane paprike. Zalijemo jih z vrelo vodo pa ne prav do vrha. Naj manjka za pol palca vode. Razume se, da držimo kozarce ali steklenice v posodi z vročo vodo in na kakšnem podstavku, ali pa na krpah, katere zložimo v več gub. To varuje, da steklenice ne počijo. Na vsak kvart paprik denemo eno žličko soli in eno žlico limoninega soka. Ta je potreben, ker paprike same nimajo dosti kisline. Pokrijmo kozarce ampak jih ne smemo trdno zapreti, ker jih moramo še kuhati v vreli vodi. V večjo in globoko posodo postavimo napoljnene steklenice. Zalijemo jih z vročo vodo tako visoko, da so steklenice za dva palca izven vode. Posodo držimo pokrito in počakamo da začne voda vreti. Vreti mora deset minut. Nato pa kuhamo vložene paprike še v sopari (pressure cooker). Postavimo steklenice na tisto ploščico, ki je v takem loncu (Pressure cooker). Paziti pa moramo, da se steklenice ne tiščijo druga ob drugi. Biti morajo narazen. V lonec nalijemo en kvart vrele vode. Pod pritiskom petih funtov držimo steklenice v sopari eno uro. Kozarce trdno zapremo in pregledamo, če vse drži. Paprike se bolj težko ohranijo, zato jih je treba kuhati tudi v sopari v loncu (Pressure cooker). Snov, ki ji pravimo enzime (enzymes) je v vsakem surovem sadju, zelenjavi in mesu. Ta snov pomaga, da sadje dozoreva in meso omehča. To gre do gotove meje. Če držimo sadje, zelenjavo in meso predolgo neporabljeno pa ravno te koristne sno- vi pospešijo gnitje hrane. Zato je pravilo, da naj vkuhamo sadeže in vse kar imamo za shrambo, najkasneje dve uri potom, ko je utrgano. Seveda se tega pravila ne moremo držati tisti, ki nimamo njiv ali sadovnjakov. Vendar pa se držimo tega, da ne bomo vkuhavali preležanega sadja in tudi uvele zelenjave ne. Svežost je prva garancija, da se bo dobi o drža- lo ako upoštevamo še ostala navodila pri vkuhavanju. V zraku, v vodi in v zemlji so razni sovražniki, ki nam uničujejo hrano. Ogniti se moramo posebno treh. To so razne droži, plesen in bakterije. Droži in plesen zatremo z vročino od 150 do 180 stopinj. Za bakterije pa je treba višje vročine in trajati mora delj časa. Pravilo velja, da vrela voda (212 stopinj F) zamori bakterije ampak ne tistih, ki so še nerazvite. Te niso tako občutljive in ravno radi teh je potreben lonec (Pressure cooker) v katerem se razvije visoka vročina. (240 F1.) trajajoča vsaj pol ure. Upoštevati moramo tudi kislino, ki je v raznih sadežih. Bakterije prej zamorimo v kislih sadežih. To se paradižniki in sadje. Meso, koruza, grah, fižol, paprika in zelenjava pa nimajo kisline v sebi. Da zamorimo bakterije, vkuhavamo te vrste hrano v hudi vročini, kakoršna se more doseči po pritiskom več funtov v loncu na soparo. V zemlji je največ bakterij in radi tega so pritlikave rastline kakor je špinača ali pa fižol, najbolj izpostavljene tej nevarnosti. MATERINSTVO jpRAV majhne otroke, ki nimajo še nikakih dolžnosti, mlade matere rade puščajo, da zjutraj spe čimdalje. Ne bude jih, marveč čakajo, da se začno sami javljati z brbranjem in igranjem z ročicami. In prav je tako ter ugodno za mater in otroka. Saj zjutraj je v hiši največ dela in je vsaka mati vesela, če more to storiti nemoteno in v miru čim več. Otrok se zbudi dobro naspan in je zato tudi dobre volje. Ko otrok toliko doraste, da mora v šolo, ga je treba vsaj prva leta redno buditi in klicati, kar predstavlja za večino otrok muko in nelagodnost. Slabotna in nervozna deca je v tem oziru posebno občutljiva, zbudi se v joku in zlovoljna. Take otroke treba obzirno in rahlo buditi. Prehod iz spanja v budni položaj se mora pri njih izvršiti polagoma in oprezno, tako da so prvi vtiski zjutraj prijazni in veseli, kar otroku mnogo pripomore do dobre volje ves dan. Zaspančka moramo z ljubeznivim nasmehom klicati, in če treba, klic parkrat ponoviti. Surovo rukanje za ramo ali roko, glasno butanje ob postelj, nasilno trganje odeje z otroka, ga samo plaši ter povzroča jok in nevoljo, ki sta takem ravnanju neizbežna . . . Otrokovih živcev mati nikoli dovolj, skrbno ne varuje, zato naj ga za šolo zjutraj kliče dovolj zgodaj, da se lahko še malo pretegne, kar mu jako dobro de. Zdravega, močnega otroka navajamo že kar od vsega začetka, da zjutraj vstane, kakor hitro ga zbudimo; z malokrvnim ali živčno slabotnim otrokom pa je treba ravnati z vso obzirnostjo. Poglejmo samo domače živali: psa in mačko, kako se otresata in pretegujeta, kakor da spravljata svoje mišice in ude v pravi red in sta potem zopet vsa sveža in prožna . . . Tudi otroku treba dati dovolj časa, da po ležanju in spanju s par gibi sprosti svoje mišice in kosti in da kri začne zopet živahneje krožiti skozi tkivo mišičevja, kar daje vsemu telesu ugodno čustvo svežosti. Zelo važno pa je tudi še, da se otrok brez nervozne hitrice temeljito umije in opravi ter v miru povžije svoj zajutrek. Potem šele naj gre v šolo. Zato je nujno potrebno, da ima otrok za vse to dovolj časa. Poglavitna dolžnost matere je torej, da ga pravočasno zjutraj pokliče in nadzoruje njegovo odpravljanje, dokler je še majhen. Kadar se otroci navadijo na redno vstajanje, jim navadno preide takorekoč v meso in kri, kar je največje koristi za vse življenje. O SNAGA IN RED Nasproti sebi se vadimo v dostojnosti s snago in z redom. Neki ameriški zamorec, ki je bil otrok še suženj in je postal pozneje-veleugleden učitelj in govornik v A-meriki, pripoveduje iz svoje mladosti sledeče: Ko je bil 12 let star, je tekel tri dni peš, da bi ga sprejeli v šolo za zamorce. Denarja sicer ni imel, da bi plačal šolo, a upal je, da si ga bo zaslužil s postranskim zaslužkom. Ko je prosil predstojnico za sprejem, mu je najprej naročila, naj pomede in pospravi dve sobi. To je storil tako-skrbno in natančno, da ni bilo niti praška več videti. Ko je predstojnica to videla, ga je sprejela. Dobila ie zaupanje vanj. Mislila si je: če ie lo storil tako natančno, bo tudi Prl drugih rečeh reden in snažen. Iz nje' ga se bo dalo še kaj narediti. Red ohranjuje svet, pravi pregovor. Vsako reč ob svojem času, vsal<°' stvar na svoje mesto! No. 8 - Vol. XXV y*fog T)ClfaZtfl AUGUST, 1953 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA MRS. JOSEPHINE LIVEK Dear officers and members: One of the nicest things about being an officer of the Slovenian Woman's Union is the fact that it brings with it the privilege of greeting you perodically. There are so many of you I would like to write to personally because you write to me, but time rolls by so quickly I don’t seem to catch up with my correspondence. I do however think of you all often. This is an important time of the year. It is vacation time; the much needed rest we have been awaiting to catch up on; and also planning time for all other activ-’ty. Our last convention was aware of the necessity of ejecting an energetic Youth Committee. We are looking °rward for this committee to propose a wholesome pro-Sram. When it is announced, I do hope it will receive whole-hearted support from every member and officer. Our field is large in this respect. There are many ways to attract our youth to join our ranks—invite them to belong to your club; publicize your activities by reporting them to your Director; join forces with other organizations for the good of your community. I know the problem is finding a “Leader”. You must realize a good leader merits a reward and when you organize a group or circle that meets regularly, report same to your nearest Youth Director and she will see that you will be compensated. We are thrilled with the activities of our Junior Groups BUT WE DO NOT HAVE ENOUGH OF THEM FOR THE SIZE OF OUR ORGANIZATION. To our Juniors we look for help in the preservation of our American Heritage and it is my hope that each of you will create a personal desire of constructive activity. WE NEED MORE JUNIOR GROUPS!! Just another reminder of the Membership-Drive. Let’s put a little effort in this drive to make it the biggest one ever. The awards for this project will be discussed at our Director’s meeting in August and will then be published in the September issue of Zarja. Thank you West Allis. — On Sunday. May 26, 195S I had the pleasure of attending the 25th jubilee celebration of Branch number 17, which was a memorable occasion. All the members received Holy Communion at the eight o’clock Mass and following the church service, were served a breakfast equalled to that of a banquet, in the church hall. The attendance at the breakfast and every act on the program was accepted with a great ovation by the large audience which gathered to extend their congratulations to Branch 17. The branch is very active and the credit is forth-pouring to the officers for their capable guidance and leadership. I wish them continued success in every undertaking. Thanking you also for the lovely corsage. Success and happiness to all of you. JOSEPHINE LIVEK, Supreme President Welcome to Minnesota Zveza Day... The officers and members branch no. 56 of Hibbing, Minnesota, extend to each and everyone a hearty welcome to our Zveza Day festivities. August 30th is the big day, starting at 11:00 Holy Mass and followed by a good old fashioned Slovenian banquet. It will be held in the Assumption Hall club rooms. Minnesota members, charter your bus early, for there are just so many buses to be had. — Come early and 8et acquainted with our guests, the supreme officers, and have a good visit with friends. Be prepared to sing and eat hearty! Fraternally, MARY B. THEODORE, president Happy birthday in august/ This lovely month of August, we have three Supreme Officers celebrating their birthdays. Supreme Vice-president and president of branch no. 10, Cleveland, Ohio, ^*ra. Mary Urbas, celebrates her birthday August 22nd. President of the ^'•Preme Advisory Committee, and of branch no. 15, Mrs. Anna Yakich celestes August 18th; Member of the Supreme Advisory Committee and president branch no. 54, Warren, Oh’o, Mr.s Rofo Raclier celebrates August 29th. Also in August, the following branch presidents will count their birth-'ays; August 7th, Anna Plantan, bianch no. 2-4, LaSalle, 111.; August 28th, , ary Oblak, branch no. 53, Brooklyn, Ohio; and August 29th, Jennie Orazem, ranch no. 72, Pullman, 111. BEST WISHES FOR MANY HAPPY BIRTHDAYS AND ENDURING GOOD HEALTH! SCHOLARSHIP GRANTS -1953 It is a pleasure to announce the names of the deserving scholars who will he awarded $200.00 •each, under the Slovenian Women's Union Scholar ship Grant, for the ensuing srhool year, 1953-54. Four applications were received this year, all of whom were highly recommended. The committee chose the following two students on the basis of their high scholastic achievements, the commendations of their superiors and their need. Young Miss Stephanie Černigoj, daughter of Mr. and Mrs. Stephen Černigoj, 702 E. 160tli St., Cleveland, Ohio and member of Branch no. 10, will receive her scholarship for the first lime this September. Miss Černigoj is 20 years old, and a student a3 Noire Dame College, Cleveland. She hopes to become a teacher of foreign languages at the termi nation of her college education. We feel certain that her high recommendations have been well earned and ihat she will continue being a credit to her school and to those who hope for her success in lliisfield of endeavor. Our gentleman scholar, Mr. Adolph Žnideršič, has already been inEroduccd to most of our readers since he is receiving the scholarship grant for Che third year. Mr. Žnideršič will become a medical doctor upon the attainment of his degree from I he Striich School of Medicine, Loyola University, Chicago, Illinois. His proud mother is Mrs. Antonia Siradjot, 15217 Saranac ltd., Cleveland and is a member of Branch no. 10. Mr. Znidersic’s interes! in our Union has earned for him our highest expectations that he will become a respected and esteemed Slovenian doeior. Our two students, when they assume their station in life, will he expected to carry out, to the best of their ability, the precepts which they have been taught to uphold in their religion, their professions and their Slovenian heritage. They have our trust! Left to right: Miss Stephanie Černigoji Mr. Adolph Žnidaršič, SWll. Scholarship Students. NAZNANILO Solninski odbor je na svojem sestanku 20. julija določil, da se za lelos pokloni šolnino dven'11 študentoma, ki sta po mnenju odbora najbolj upoštevanja vredna. 'l'o sla: Stephanie Černigoj, članica podružnice šl. K), v Clevelandu, bo za leto 1953-54 prejela solid"' sko nagrado v znesku §200.00. Miss Černigoj študira na Notre Dame kolegiju v Clevelandu ter se prl' pravlja na učiteljski poklic. Njena pridnost v učenju in njene gmoine okoliščine so odbor prepričal® da je vredna naše pomoči. Adolpli Žnidaršič študira v Chicagi na Loyola univerzi za zdravnika. Temu nadarjenemu 5t‘]' dentu, katerega mati je Zvezina članica, je šolnina poklonjena zdaj že v tretje. Kadi njegove vzH’8J* nosli pri učenju, gmotnih okoliščin in pa ker ima pred schoj še mnogo lel šludij, mil je odhor zope letos naklonil šolnino v znesku $200.00. Obema mladima študentoma želimo mnogo uspeha v šludijah za dosego njunega življc»J' skega poklica! Za Šolninski odbor Slovenske Zenske Zv<,f(’ M A RIF PRISLAND, predsednica CONTRIBUTIONS TO THE LEMONT MEMORIAL FUND Many contributions to the Lemont Memorial Fund have been received since our list of donations was printed last month. In the event that more contributions arrive in the next few week, we will continue to enlarge the list >n subsequent issues of Zarja. By means of this fund, th e Franciscan Fathers in Lemont intend to build a memorial altar in Baraga Home which will be blessed as the tribute of the Slovenian Women’s Union. The Sisters also will find some necessary use for their bequest. To all who hav e been generous to this cause, God will surely shower His kindest blessings! (Many contributions were received by members and officers who wished to be included with their respective branches’ donation.) Hon. President, Marie Prisland .........................$5.00 President, Josephine Livek ............................. 5.00 Secretary, Albina Novak ................................ 5.00 Treasurer, Josephine Železnikar ........................ 2.00 Vice-president, Mary Golik ............................. 1.00 Vice-president, Mary Urbas ............................. 1.00 Auditor, Mary Lenich ................................... 2.00 Auditor, Josephine Praust .............................. 5.00 Youth Committee, Lillian Kozek ......................... 5.00 Youth Committee, Mary Markovich ........................ 2.00 Branch no. 2, Chicago, 111.............................$12.00 Mary Tomazin and Liz Zefran (each $5.00), Jennie Zupančič, Emma Meglin (each $1.00). branch no. 4, Oregon City, Oie.......................... 2.00 branch no. 5, Indianapolis, Ind.........................31.00 Antonia Bayt, Marianne Bayt, Mary Bayt, Sophie Bozic, Phyllis Cesnik, Mary Dragan, Josephine Fon, Anna Jurančič, Mary Konechnik, Frank Ko-nechnilc, Rose Konechnik, Anna Lambert, Theresa Lambert, Mary Lambert, Anna Kovach, Mary Luzar, Mary Maikich, Ilose Medvedšek, Mary Mervar, Mary McCracken, Anna Moze, Mary Perkne, Margaret Sustersick, Anna Trauner, Jo-sehine Tomašetig, Mary Turk, Louise Yeager, Julka Zupančič, (each $1.00) and Julia and Rose Cesnik, ($3.00). ^ranch no. 8, Steelton, Pa..................................$5.00 ®;anch no. 10, Cleveland, Ohio..............................12.00 Mary Urbas, Frances Susel, Filomena Sedej, Jennie Košir, Amalija Novak, Jennie Koren, Mary Kolenc, Caroline Boye, Minka Novinc (each $1.00), Antonia Repic, Jennie Batich, Mary Vidmar, (each 50 cents), and Mary Comlah, Anna Mramor, Martha Batich, Mary Collar, Mary Ko-R midar, Ixmise Čebular (each 25 cents). ;anch no. 14, Cleveland, Ohio ............................$5.00 Štefka Smolic ($1.50), Frances Globokar, Jose- phine Blatnik, (each $1.00), Jennie Mozina, Jennie Dermasljie and Anna Marolt (each 50 cents). Branch no. 17, West Allis, Wise......................... 5.00 Anna Kegel ............................................$5.00 Marie Floryan .........................................$2.00 Branch no. 18, Cleveland, Ohio ........................ 5.00 Nettie Strukel ........................................ 1.00 Branch no. 19, Eveleth, Minn................................27.60 Antonia Nemgar, Mary Lenich, Josephine Primožič, Mary Perusek, Jera Indihar. Anna Skriner,. Prances Zakrajšek, Antoniia Erldautz, Frances: Gornik, In memory of deceased wife. Gabriela Masel, Husband donor, Frances Chad, Mary Sti- mac, Mary Hegler, In memory of deceased husband, Rudolf Chad, Wife, Margaret donor, Theresa Garves, Alena Repar, Margaret Drobnik, Theresa Shjan, Mrs. Sadar, Mrs. Kvaternik, Mrs. Skill, and Anonymous. Branch no. 20, Joliet, 111................................ 5.00 Mrs. Anna Mahkovec ................................ 1.00 M''s. Helen Pluth ................................... LOO M s. Frances Bottari ............................... 100 Miss Frances Gaspicli ............................. 1.00 Branch no. 24, LaSalle, 111............................... 5.00 Branch no. 54, Warren, Ohio .............................. 5.00 Branch no. 72, Pullman, 111............................... 5.00 Branch no. 73, Warrensville, Ohio......................... 5.00 Branch no. 77, N. S. Pittsburgh, Pa.................... 5.00 Branch no. 85, DePue. Ill................................. 5.00 Branch no. 91, Oakmont, Pa................................ 5.00 Branch no. 95, So. Chicago, 111...........................10.00 Branch no. 97, Cairnbrook, Pa............................. 5.00 Angela Satkovicli, Theresa Primsar, Margaret Mihelič, Rose Celeran, Agnes Mavri, Leopoldina Li-ckar, Mary Maticic, Mary Satkovich, Nancy A. Satkovicli (each $1.00) and Anna Penko (50 c) ..10.50 WE'LL UNDERSTAND. IN HEAVEN, tin, now, but in the coming years ty, 'pay be in the Heavenly Land. j; ® U read the meaning of oar tears n>Tle day, in Heaven we'll understand. iv..,. 11 know why clouds instead of sun ty-?r® °ver many a cherised plan; v smiles have ceased when just begun; Some day, in Heaven, we’ll understand. Why smiles hav - ceased when just Then trust in Cod, thrcugh all thy days; Fear not for He doth hold thv hand: But, whilst you live, still sing and praise Some day, in Heaven, you’ll understand. ’TIS EFFORT THAT COUNTS Life is a sheet of paper white, On which each one of us may write Our little word, and then comes night. Greatly begin; though thou hast time But for a line, be that sublime: Not failure, but low aim, is crime. James Russel Lcwell THE PASTOR OF VALLE Father Ferdinand Kolednik was born in Slovenia on May 24th, 1907. After his ordination to priesthood in 1932, he was first named prefect of studies in the Low Seminary of Šibenik in Dalmatia, then pastor on the island of Zirje until 1935, when the Jugoslavian Episcopate sent him to France as rector of the Yugoslavian mission of Paris. In June 1940, when France fell, he returned to Jugoslavia where he experienced successively the German, Italian and Communist occupations. Emprisoned by the Nazis, he escaped in June 1945 and came back to France where he lived until 1948. He then headed for the United States, crossed the border to Canada where he took care of the refugees. In 1950, he was appointed missionary in Ecuador, South America. MEMORY By George Matthew Adams JMAGINE for a moment how you you would feel should you awake tomorrow morning and not be able to remember a solitary thing—as though you were at that very moment being introduced to life! You might at such a time and under such a condition have all your potential faculties, but with memory blotted out there would remain no knowledge within you at all. It was during many weeks of illness, when his life was far spent, that W. H. Hudson's thoughts went back to his youth, and it was then and there that he took his paper and pencil and began to write of the early days of his life that resulted in one of the most beautiful and finest of all autobiographies of youth in his book “Far Away and Long Ago.” The late Ray Stannard Baker (David Grayson) also, during a long spell of illness, drew upon his memory and wrote one of his most peaceful essays in his book "Adventure in Solitude.” Memory serves us as nothing else. It uplifts us. It gives wings into the years and re-enacts many of the most precious and satisfying, as well as happy, events of our lives. Who does not like to go back in memory to the days of youth, to the times when every day something new and startling appeared to stimulate one’s imagination, one’s daring, and one’s dreams? Life can constantly be renewed through the means of memory. Its uprush, in later years, is a stimulation that satisfies, and that can add to anyone’s sense of peace, if he will but allow it to do so. Joseph Jurcic: Q £ Q R fi £ K0Z|flK A Slovene Janissary Translated from the Slovene by Reverend Ferdinand KOLEDNIK With a preface by the late Georges GOYAU Perpetual Secretary to the French Academy Father Ferdinand Kolednik, the Pastor of Valle, with his South American Indian Converts. Excerpt from the preface to the French edition: ... such a book possesses literary values which should be made available to readers of every country and of every language. Father Ferdinand Kolednik should be congratulated, then, for having rendered this book into French. Eager students of history will delight in the account of this dramatic episode; in the portrayal of a Janissary whose forehead had been washed by the waters of Baptism; in the delineation of the spectacular European battlefields where Christianity and Islamism fought de-separately... A La Page, A Week for Youth — Paris (No. 437, August 4, 1938) ... This great work comes from the heart of a nineteen-year-old younft man, Joseph Jurcic, French youth will not be indifferent to the message of heroism expressed in these pages. Revue des lectures — Paris (Feb. 15, 1939, pp. 226-7) Jurcic is one of the leading celebrities among Slovene writers. H's George Koziak, which he published at the age of nineteen, appeared in 1864 and immediately the author became very popular. The plot is a simple one. At the time of the Turkish invasions, a GyP*5' kidnaps the infant son of a Slovene lord in collusion with the latter S brother. The child, sold to the Turks, later becomes an outstanding janissary leader. At the head of the Turks, he returns to fight against his native lan where, by a heaven-sent chance, he finds his own dear father. Jurcic’s vivid tale shows the influence of Sir Walter Scott and of age in which it was written; thus, it will appeal to young minds who dreai*1 of daring exploits and of underground passages. Adults will find in the foreign setting of the narrative a witness to a special literary epoch. We congratulate Father Kolednik most sincerely on his skillful tranS' lation. He knows all the shades of the French language and handles the111 delicately. The French Academy, which recognizes literary excellence, recently awarded him a medal for the services rendered to the French langna^e in his own country. We hope that this book will meet with well-deserved success to reward this great friend of France and to develop our appreciation of the land of the Slovenes to which so many ties, too often disregarded, ever bind us. Bureau of Bibliographical Information — Paris (April. 1939) As passionate as a romance, this sample of Slovene literature will enthrall the young. Modern Languages (1939, p. 94) We extend our thanks to Father Kolednik who was made this vivid narrative available to readers of the French language. Congratulations are also in order, for his expert translation has merited a eulogistic preface by Georges GOYAU. Above all, let us congratulate him for having evoked the Franco-Slovene ties which we too often ignore, and for having so modestly recalled them by dedicating his translation “to the Monks, the benefactors of the Slovene people, who taught me French and to whom I owe everything."’ Right Reverend Roger Beaussart. Auxiliary Bishop of Paris: ... the pathetic and captivating story of George KOZIAK. Motherless from birth he was confided to the care of his uncle Peter when his father, Mark, went to wage war in Germany. Peter sold the child to Kypsies and took possession of his inheritance. Upon his return, Mark, broken-hearted, entered the monas-tery of Sticna. Naturally Peter came a bad end. Twenty years later Mark finds his son. Although he regains at the monastery, he arranges *°r the reinstatement of George as £>s sole heir. The astonishing mishaps spun into this tale have created a stupendous romance of adventure. In France we know very little *J>out Slovene writings, so Father ferdinand KOLEDNIK was really >nspire(j when he gave us the transition of one of the best-loved of Si ha ovene books. The French Academy s awarded him a medal “in re- cognition of his services to the rench language outside the coun-try.” The Slovenes and all the Yugo-ave are devotees of French culture, hey study French in all their chools and colleges. They love and our literature, li ,nce- we joyfully hail the pub-‘cation of the story of George ^ZIAK, a book which will ac-p^aint us with at least one of the ovene classics. j we sincerely hope that j**IS BOOK WILL BE WIDELY for, in agreement with Mr. PreorKes GOYAU’S statement, in the ,ace. we feel that “it will renew ttljlr'tual bonds between the French ntJ and Yugoslav thought.” Roger BEAUSSART Titular Bishop of Elateia, President of The Houses of Christian Education Alliance. A MILLION THANKS! Our celebration of Zveza Day in Lemont, Illinois, July 19th, was a very inspiring and beautiful event. Our members and pilgrims numbered over 1000 having come from many sections of the country. I’m sure that they share in extending my gratitude to our Spiritual Advisor, Very Rev. Alexander Urankar and his assistants for their spiritual offerings to our Blessed Lady and Her Holy Son. In behalf of Branch no. 2, Chicago, sponsors of the pilgrimage and picnic, I wish to thank all who attended for their wonderful acceptance of the day’s program and their generosity. Personally, I wish to thank my ambitious and cooperative workers, who spent many, many hours preparing for and serving our guests. In particular, our cooks and kitchen helpers deserve our warmest thanks. Under the most adverse of circumstances, including the terrific heat of the day and the adoption of sudden changes in the planned arrangements, they worked hard to achieve the satisfaction of our guests. Our cooks, Mrs. Ann Stare and Mrs. Mary Markovič prepared a most delicious meal and were most unselfish of their time and effort. Mr. and Mrs. Anton Medved, Miss Mary Zelko and Marie Kovacic rendered a most important service by beginning our kitchen preparations during the wee hours of the morning. Thanks to you all, and especially Mr. Medved, who offered his helping hand all day. All our workers earned God’s blessings for their charitable goodness, and I would like to mention the names of these good friends whose hearts and hands were at our disposal all day. Each had her own job to do and did it well! They are: Mary Gradishar, Mrs. Chemazer, Frances Zibert, Tillie Telban, Sophie Petrovčič, Pauline Ozbolt, Lillian Kozek, Ann Kosmach, Angie Chemazer, Beatrice Polenik, Mae Kregul, Mary Zeljko, Mary Stenger, Marie and Delores Ovnik, Betty Zalokar, Anna Zorko, Liz Zefran, Mary Škerjanc, Marilyn Zefran, Jean Križman, Corinne Novak, Ann Brosnik, Mae Fabian, Chris Dol-movie, Antonia Vogricli and Jennie Puhek and our wonderful bartenders, Louie Zefran, John Bogolin, Joe Oblak, George Simec and Mr. Polenik and John Sever who attended as one of our official chauffers. It always takes a team of good workers to achieve success in any undertaking and I hope God will bless this team, for they were the best! My thanks to you all! In conclusion I offer my congratulations to Mrs. Julia Saly who was the lucky recipient of the Sunbeam Coffee-maker given by Branch no. 2. MARY TOMAZIN, chairman Excerpt from a letter of Mr. Xavier de Gaulle, Consul General of France at Geneva: The books offered as prizes by the French Consulate to educational ins-tituitons of France are supplied by the Ministry of Foreign Affairs. Now, as these are insuffcient in number, institutions are faced yearly with the problem of getting prizes on their own. They could make no better choice than George Koziak. I have just sent to all the Catholic institutions in my district a circular in which I point out the many advantages of this book and the charitable ventures which the profits from the sale will serve. I sincerely hope that my appeal will be heard. XAVIER DE GAULLE Consul General of France Geneva, February 18, 1948. All the net proceeds of the sale of this work is for the Catholic Missions of the ECUADOR, South America. Please send your orders and cheques to the order of DORION — VAUDREUIL. Mr. M. ESPOSITO, POSTAL BOX 340. Que.. CANADA. COR<£a% y*-uu - ACTIVITIES Happiness is a rare commodity — one which cannot be bought or bequeathed. Each individual has his own criteria for happiness and must seek his own moments, whether they are unexpected or arranged. In most cases, these moments are seldom, yet frequent enough to compensate for the years of struggle in their pursuit. One form of happiness is in holding friends. We all know that to gain a friend, one must be a friend; and thereby we can enjoy probably the truest type of happiness. This sky above us covers the whole circle of friends we have and are as members of S.W.U. Many miles may separate us; and very infrequently do we see more than a few distant friends at one time. But still, the knowledge that a dear friend exists somewhere in the world is comforting. One of the few occasions we have for meeting one another from faraway places is the yearly pilgrimage our Union sponsors in Lemont .Illinois. This year, we enjoyed the event on July 19th, when many members came from such distant states and Minnesota and Pennsylvania, Ohio and Wisconsin, and from many places in Illinois. It was wonderful to greet a member from Ely, who might have been standing right next to one from Strabane; and such situations were present all the day long. It was really a family-reunion of our SWU; and consequently a happy day for all! We have, nevertheless, something which holds us together during the interval between such occasions. It may not be of much consequence to any one else but our members, but I’m sure that you, dear readers, agree with me that in our publication, ZARJA, we have a binding medium which touches our friends and sisters throughout the world. When we read of activities which include these fel-low-members although at a distant place, there is a closeness, a happiness which somehow satisfies and makes us feel less alone. Perhaps that is why, no matter how short the greeting, news-bits of our branches' activities are important to every one of us. Don’t forget this thought at your monthly meetings or social events, and do have someone report to us the interesting features of your progress. ZARJA was instituted for this purpose by leaders who realized the need for a continuing circulation of ideas among our thousands of members. Let us meet as many of you as possible through the pages of ZARJA; so that our friendship circle although wide-spread, may become close! CORINNE NOVAK No. 7, Forest City, Pa. — Latest News from our Branch! Congratulations to Mr. and Mrs. Frank Kazmer on the arrival of a darling daughter— mother is the former Christine Janežič. Congratulations to Mrs. Mary Janežič, who is now grandma again! We wish to welcome our new members, who are: Agnes Janezic, Mary C. Zaverl, David Pitus, Barbara Ori-niclc, Delores Kozlevčar, Ann Kozlevčar and Veronica Kozlevčar. Hope you all enjoy membership with us! Our president, Anna Kameen, celebrated her 75th birthday on July 2nd. Her family tendered her with a party at Hathaway on July 14th. We all join in extending to Mrs. Kameen wishes for many, many more years of good health. We want her to con-t’nue as our loyal officer for a long time! Hope all of you are enjoying a wonderful vacation wherever you may be! We wish to thank all the members who remembered my daughter, Margaret with gifts and get-well cards while she was hospitalized in Trudeau, N.Y. during the past six months! Please enroll a new member! Our latest campaign began in May and will end December 1st. Time is a fleetin’! W’re looking forward to hearing the stories our European travelers will have to relate when they return from their visit to Slovenia! Christine Menart, secretary No. 9, Detroit, Mich. — Oh, how the time does fly! Just think, one year has past since our Union’s convention in our fair city, when we had the pleasure of meeting our lovely delegates and officers. And this year, many of our members are enjoying the thrill of seeing their home-land, Slovenia. I was very glad Mrs. Catherine Butala and Family to hear that our Supreme Secretary. Albina Novak was able to get away and join the travelers. If there is anyone who deserves a nice trip, it is our beloved, Albina. May God give her and all our voyagers good health and a happy and safe return home to the good old USA. Now that everyone seems to be vacationing, we are not having any meetings. Our first meeting of the fall season will be September 13th- I hope all of you will mark that date on your calendars so that you will a" be present. Dear sisters, you know there is a campaign drive since May 1st for ne"' members. Wouldn’t it be grand ^ each one of us brought in one ne"' member? It would do wonders lor oUi branch to have a little new blood; and a larger membership would be n credit to the entire SWU. To all our sick members, we P1*1^ for a speedy recovery. Mary Gornik, president IN MEMORY In loving memory of our daughter and sister, MARGARET BANICH, branch no. 2, who passed away August 21 1952. — May her soul and the souls of the faithful departed, rest in peace! Your genial face and patient smile With sadness we recall You had a kindly word for each And died beloved bv ill. You are not forgotten, loved one. Or will you ever be. As long as life and memory last. We will remember thee! We miss you now, our hearts are sore. As time goes on, we miss you more; Your loving smile, your genial face, No one can fill your vacant place! Mother ROSE SKUL bnnch no. 16 Sisters, ANN SPRINGER branch no. 1° DOROTHY BANICH, branch no. i Four generations, represented at Branch no. 16. No. 16, South Chicago. —This month We are very proud to introduce you to a family of four generations. The great, grandmother is Mrs. Mary Matasik, Mrs. Mary Bayuk Brebriek is the grandmother and Mrs. Mary Therese Ehnat is the mother of Tanhe (and you might like to know that is Ehnat spelled backwards.) The other Picture shows Tanhe, Geoigene and Kathleen. These pictures were taken °u Mothers Day, May 10, 1953. Mrs. Matasik was born in Radoviča ®ear Metlika on January 25, 1884. She °anie to the United States and settled in South Chicago on September 24, 1902. On July 2, 1905 she marked Martin Matasik of Metlika. Out °t’ seven children, only two are living. Mr. and Mrs. Matasik were married ^2 years when they were making a t'ip to California. Unfortunately, Mr. *atasik never saw California for he ^®d just about half way to California. Mrs. Mary Bayuk Brebriek has two ®hildien, Mary Therese and Edward. Brebriek is the owner of Mary’s ~eauty Shop located at 7905 Oglesby Avenue. Her daughter, Mary Therese, 7^8 one of our most active cadets the period the Branch No. 1G a4 teaspoon salt, 1 teaspoon cinnamon, 1 teaspoon cloves, % cup shortening, 1% cups sugar, 3 eggs, well beaten, 1 cup blackberry jam, 1 cup sour milk or buttermilk. Mix and sift flour, baking powder, soda, salt and spices. Cream shortening until soft and smooth; gradually add sugar, creaming until very fluffy, then beat in the eggs and jam. Add flour mixture, alternately, with sour milk, beating until smooth after each addition. Turn into 3 greased layer pans and bake in moderate oven 350 degrees about 30 minutes. Put layers together with butter frosting and spread on top and sides. Makes 3 nine inch layers. FRESH BLACKBERRY PIE 1 tablespoon unflavored gelatine, 3 tablespoons cold water, % cup sugar, 1% cups ciushed blackberries or red raspberries, 1% tablespoons lemon juice, 1 cup heavy cream, whipped. Soften gelatine in cold water, dissolve over hot water. Add sugar, berries, lemon juice and a dash of salt. Mix well. Chill until partially set. Fold in half of the whipped cream. Pour into graham cracker crust. Chill until film. Spread with remaining whipped cream and garnish with whole berries. BLACKBERRY CORDIAL 1 gallon blackberry juice, 4 pounds sugar, 2 ounces of ground nntmeg, 2 ounces ground cinnamon, 1 ounce ground allspice, 1 ounce ground gloves, 2 quarts French brandy. Wash berries and mash slightly. Cover with water and cook until soft. Stiain. Measure l gallon juice, add sugar and spices, boil and skim. Cook until mixture begins to thicken about 30 minutes. Cool. Add brandy or whiskey, bottle and cork at once. Juniors* 'Page Dear Juniors: I am going to pull a little bluff this time so you will not stop reading my articles. 1 will try very hard not to mention our present campaign. For you who have not read this column before, we are out to get new Juniors into our group. Try and get a member or two, won’t you? You still have time for a picnic before school etarts and I bet you would like a good laugh. Here is how it works... If there are 8-10-12. etc. girls going on the cuting, then take 4 5-6 etc. eggs with you. (Stale ones preferably.) Maybe you could take a girl along that is interested in joining the Zveza, oops ... I must not get off the subject. Now, couple off, line up face to face about a foot apart. All one side hold the egg until the leader yells “throw”! Then your partner catches the egg, takes one step back and throws it back when the leader calls out again. You take one step bak every time you catch the egg. The last couple to have an egg left is the winner. Try not to mess up the prospective member. Just tell her there is more tun in store for if she joins Zveza. There I go again . . . Let me know how you are making out. Have fun. Congratulations and thanks are in order to Sandra Rosenquist of Joliet, III., who has faithfully submitted article^ to the Zveza. We need a few more reports from branches. How about it girls? Will you please, Sandra write me a letter about your-oelf so we can introduce you to all the readers. Have you a snap of yourself? Sent it along too. Hello, Ely Juniors. I notice there are 52 juniors in your fine town. Have you made anv attempt tc hold meetings? Maybe what you need is a little push. I am sure if you would speak to Mrs. Barbara Rosandich and her daughter they could get things started. It's not too late to hold a picnic, it would be a nice way to get started. Tell the chaperone what you would like to do at the meetings and from there on you should have fun. I'd like to remind you that the youth directors have a fund to promote activities. Drop me a line; I will help anyway I can! Once I get the ball rolling in Eveleth and in Elv then I will move to another town in Minnesota. Let's work this thing into big activity for everyone. fn the \ery near future the Eveleth Junior wilj be having meetings under the able supervision of Mrs. Mary Brank. She has done much work in the past and under her guidence much will be accomplished. So come on Eveleth Juniors, help make your group one of the best. Once you are well organized, I will make it a point to visit your group to see how you are doing and also take pictures for this magazine. MARY B. THEODORE MARY B. T H EODOH E CRAZY QUIZ!!? How much dirt is in a hole four feet wide, five feet long and two feet deep? (There isn't any dirt in a hole) Which weighs more ... a pound of feathers or a pound of iron? (They both weigh the same) How many three cents stamps are in a dozen? (12) Which is correct: 3 and 5 is 9, or 3 and 5 are 9? (Neither, 3 and 5 equals 8) GIGGLES Dentist—What kind of a filling do you want in your tooth? Little Boy—Strawberry, please. Mother—Joe, there were two pieces of cake in the pantry and now there is only one. How did that happen? Joe—I don't know. I guess it was too late for me to see the other piece. Tourist—Why is your beard so long? Farmer—Well, my brother went away about ten years ago, and he took the razor with him. First Scout—I had an awful experience on my camping trip. Second Scout—What happened? First Scout—I thought I saw a snake but it turned out to be a stick—but the stick I picked up to hit it with turne* out to be a snake. Where did Columbus stand when landed in America? (On his ffct' What time is it when a clock strik^ thirteen? (Time to have it fixed/ What is closed when it's open and oper1 when it's closed? A drawbridO®' When a boy falls in the water what the first thing he does? (He gets we RED FLAGS AND BULLS It is not the red in a flag that make® the bull angry. He is color blind. He r sponds the same to red as to any 0 . bright color. All cattle do so, says P'1 . fessor George Stratton of California U versity. He knows, for he studied t problem by actual tests. HELLO! My name is Donna Stockfish. I am a member of Branch no. 105, Detroit, Michigan, Junior circle. Finančno pcročilo S.Z.Z. za mesec junij 1953 Monthly Report of the S.W.U, for the Month of June 1953 Mesečnina Družabne in Štev. Članic Redni M ladinski "Zarja” Članice Razno Skupaj Rednl Mladinskt 1. SHEBOYGAN, W1S. 71.85 3.30 .10 .20 75.45 190 33 2. CHICAGO, ILL 152.95 12.80 .10 165.85 379 133 3. PUEBLO, COLO. .140 25 11.C0 .90 ,C0 1>3.35 343 116 4. OREGON CITY, ORE 8.30 .15 8.45 23 5. INDIANAPOLIS, INI) . 47.45 4.GO ,C5 52.70 137 49 6. BARBERTON, OHIO G1.C5 .20 2.30 1 £0 C5.35 170 27 7. FOREST CITY, PA 57.00 G.00 .70 63.70 148 G3 8. STEELTON, PA 88 9. DETROIT, MICH lfj 10 .50 .70 17 30 41 5 10. COLLIN WOOD, OHIO 182.05 6.50 1*8.55 508 G9 12. MILWAUKEE, WIS 118.90 8.50 2 GO 130.00 333 85 13. SAN FRANCISCO, CAI. 51.50 1.10 .10 52.70 137 11 14. NOTTINGHAM, OHIO 13D.V.0 5.10 .30 145.00 352 54 15. NEWBURGH, OHIO 109 83 G.50 .10 146.45 437 GG n;. SOUTH CHICAGO. ILL CG 25 2.50 .20 68.95 1G7 27 17. WEST ALLIS, WIS 58.35 1.60 59.95 156 17 18. CLEVELAND, OHIO 37.35 .GO 37.95 101 6 19. EVELETH, MINN 64.20 8.30 .30 72.SO 168 83 20. JOLIET, I LI ij -IJ.80 22.30 .30 239.40 59G 223 21. CLEVE1.AM>. OHIO 13.70 5.50 49.20 122 5G 22. BRADLEY. II.I 24.SO 1 .GO 2G 40 29 * 23. ELY, MINN 9 7 30 5.70 103.00 258 57 21. I^A SALLE. ILL 71.65 8.40 80.05 218 84 25. CLEVELAND OHIO 39J.65 17.GO 1.00 409.125 949 17G 2i!. PITTSBURGH. I’A 55. 3.40 .20 59.10 150 34 27 NORTH BRADDOCK. PA. 34.90 1.40 36.30 83 14 2x, CALUMET. MICH 35.50 .90 3G.40 105 2'.». GROWNDALE, I’A 14.75 2.20 .30 18.25 40 22 30. AURORA, 11,1 9.70 9.70 27 31. GILBERT, MINN. 49.20 4.00 .50 53.70 122 40 32. EUCLID OHIO 55.50 1.C0 .30 57.40 138 24 33. NEW DULUTH, MINN 30 85 1 so .60 33 25 81 18 34. SOUDAN, MINN 1Y.G5 .30 .10 18.05 44 3 33. AURORA, MINN 43.40 3.00 .10 46.50 94 30 36. McKinley, minn 4.20 4.20 12 37. GREANEY, MINN 15.75 .50 16.25 45 5 38. CHISHOLM, MINN 72.40 1.80 . .10 74 30 191 18 39. BIWABIK, MINN 10.15 .80 10.95 29 S «0. LORAIN, OHIO 39.70 .40 .31) .25 40 65 102 4 41. COLLINWOOP < III • 9J.80 2 80 93.60 248 29 »2. MAPLE HEIGHTS, OHIO 10.90 16.90 44 43. MILWAUKEE, WIS. 40 30 3.40 43.70 108 34 45. PORTLAND, ORE 29.45 .40 .50 30.35 78 5 4«. ST. LOUIS, MO 10 65 .30 10.95 29 3 47. GARFIELD HEIGHTS. OHIO 44.00 1.60 45.60 121 17 48. num., MINN 9.00 .20 .10 9.30 21 2 49. NOBLE, OHIO 18.95 .50 .10 .30 19.85 52 G 50. CLEVELAND, OHIO 30.00 1.10 31.10 75 11 51. KENMORE Oil in 11.95 .30 12.25 27 3 52. KITZVILLE, V INN £0.65 .30 20.95 49 3 f»3. 5l BROOKLYN. < llln 38.GO 1.80 40.40 48 9* WARREN, OHIO 35.20 4.60 .10 39.90 92 47 55. GIRARD. OHIO 37.90 3.40 41.30 94 37 56. HIEBING MINN 41,.45 .70 .25 47.40 122 8 57. NILES. OHIO £6.75 2.10 28.85 65 23 59. burgettstown, pa 1C.05 1.20 17.85 39 12 *>1. HRADDOCK, I’A 13.50 .GO 14.10 39 6 «2. CONNEAUT, OHIO 12.95 .20 13.15 32 2 63. DENVER, COLO LG 75 3.50 .30 .10 40.65 95 35 64. Kansas city, kans £6.95 1 50 28.45 77 15 85. VIRGINIA, MINN - CG 38 66. CANON CITY. COLO 22.55 1.50 24.05 53 15 67. BESSEMER, PA 35.55 2.00 .70 38.25 83 20 68. 7l). FAIRPORT HARBOR, O 13.30 13.30 28 WEST ALIQL'IPPA. PA 6 00 .30 6.30 15 o 0 7l. STRABANE, PA. 49.05 2.70 51.75 121 30 12, ^3. PULLMAN, ILL 19.50 1.20 20.70 50 12 WARRENSVILLE, OHIO 2(1 00 .£0 2G.80 76 2 '4. AMBRIDGE, PA. 2195 .30 27.25 57 3 <7. 78. 79. N. S. PITTSBURGH, PA. 21.G5 2.30 22 95 59 23 LEADV1LLE, COLO £0 30 4 00 33.30 34 21* ENUMCIAW, WASH 10.95 1 :0 .70 19.15 42 15 Mesečnlna Družabne in Štev. Članic Redni Mladinski “Zarja" Članice Razno Skupaj Redni Mladinski 80. MOON RUN, PA. — 12.15 12.15 29 81. KEEJWATIN, MINN. _ 11.90 11.90 34 83. CROSBY, MINN. . 10.25 .50 .50 11.25 25 5 84. NEW YORK, N. Y. 40.55 .80 1.10 42.45 108 9 85. DePUE, ILL ..... 13.25 .50 .10 .25 14.10 35 5 86. NASHWAUK, MINN. - 7.50 1.00 8.50 11 * 88. JOHNSTOWN, PA 28.35 3.60 .30 32.25 71 37 89. OGLESBY, ILL .... 36.40 3.10 .30 39.80 104 34 90. BRIDGEVILLE, PA ..... 22.90 2.70 .20 .10 25.90 64 27 91. VERONA, PA. ... 23.50 .90 24.40 50 9 92. CRESTED BUTTE, COLO — 11.20 .20 11.40 22 2 93. BROOKLYN, N. Y 30.20 1.30 .50 32.00 82 13 94. CANTON, OHIO ....... 24 14 95. SOUTH CHICAGO, ILL 108.90 8.10 117.00 225 82 96. UNIVERSAL, PA 21.90 .20 .40 25.50 58 2 97. CAIRNBROOK, PA 15.15 .90 16.05 34 9 99. ELMHURST, ILL. .... 10.50 10.50 25 102. WILLARD, WIS 12 2 t 104. JOHNSTOWN, PA . 11.20 .10 11.30 32 105. DETROIT, MICH _ 5 85 .90 .40 7.15 16 10 106. MEADOWLANDS, PA __ 12.40 .40 12.80 24 Skupaj 230.60 15.70 10.85 4323.60 10638 2381 * Assessment for June and July; # Assessment paid in April. Building Fund ..................................................... $977.18 June Rent Income ................................................ 155.00 $1,132.18 Interest on U.S. Savings Bonds Series G ..................... $125.00 Interest on Bank Savings ................................ 1,478.15 $1,603.15 STROŠKI: Za umrlo sestro Frances Yerich, od pod. št. 10, Cleveland, Ohio ...............$100.00 Za umrlo sestro Johanna Hočevar, od pod. št. 78, Leadville, Colo 100.00 Za umrlo sestro Josephine Jančar, od pod. št. 24, LaSalle, 111................. 100.00 Za umrlo sestro Elizabeth Sedmak, od pod. št. 12, Milwaukee, Wise. ... 100.00 Za umrlo sestro Eva Stojevich, od pod. št. 33, Duluth, Minn..................... 50.00 Za umrlo sestro Josephine Razbornik, od pod. št. 12, Milwaukee, Wise. 100.00 Za umrlo sestro Julia Bistan, od pod. št. 12, Milwaukee, Wise.................. 100.00 Za umrlo sestro Maria Schweighart, od pod. št. 17, West Allis, Wise. . .. 100.00 Za umrlo sestro Jennie Ceh, od pod. št. 25, Cleveland, Ohio ................... 100.00 Za umrlo sestro Matilda Malnar, od pod. št. 20, Joliet, 111.................... 100.00 Mesečnik ,,Zarja”. Bohemian Benedictine Press: Tiskanje $1,025.00 Postage — Deposit .......... 47.35 Delo na imeniku ............ 14.04 1,086.30 Mesečne plače glavnim urednicam $725.00 (davek odštet $100.18) ................ 624.82 Dohodninski davek, odštet od plače ............................................. 16.99 Administracijski stroški ...................................................... 130.00 Za izdatke drugim glavnim odbornicam ............................ 735.00 Nagrade kegljaškim krožkom, Milwaukee, Wise........................... 20.00 Najemnina za glavni urad in uredništvo ......................................... 50.00 Tiskovine in potrebščine glavnemu uradu ............................. 52.08 Pošta, telefon in brzojavi za glavni urad ............................. 71.02 Za luči v glavnem uradu ......................................................... 7.57 Za dobrodelne namene v starem kraju (ob priliki izleta naših članic).. . 200.00 Skupaj stroški ............ $3,943.87 V blagajni 31. maja 1953 — Balance Mav 31. 1953 ..................$305,463.67 Dohodki v juniju — Income in June ..................................... 4,323.60 Izdatki v juniju 1953 — Disbursements in June, 1953 ................... 3,943.87 Balance June 30, 1953 ............................................... 305,843.40 Zvezin stavbinski sklad — SWU Building Fund ........................... 1,132.18 Interest on bonds ..................................................... 1,603.15 Zvezina blagajna 30. junija 1953 ....................................$308,578.73 ALBINA NOVAK, glavna tajnica VAŽNA NAZNANILA Na zadnji konvenciji je bilo določeno sledeče: Ko članica dopolni starost 75 let, odtlej ne plačuje več v smrtninskl sklad, to pomeni, da plača 20 centov manj vsak mesec na glavni urad. To velja od 1. julija 1952. Ako je katera plačevala polno vsoto med tem časom, bo tajnica odštela v prihodnjem mesečnem poročilu za pretekle mesece, za katere ste plačali polno vsoto. Ko pa članica dopolni starost 80 let, je pa popolnoma prosta asesmenta. To velja od 1. julija 1952. Ako Je katera plačevala, bo tajnica odštela v prihodnjem mesečnem poročilu. NOVOROJENČKI, fantki In deklice, so prosti mesečnine do enega l*ta starosti. Ako vpišete dete, ko je star«, recimo že tri mesece, potem dobi devet mesecev prost asesment, namreč toi'iko prostih asesmentov, da dopolni staro«* eno leto. Zato Jih vpišite prav takoj ob rojstvu, da dobijo celo let° prost asesment, DEČKE SE SPREJEMA DO 12 LET starosti. V mladinskem oddelk^ pa ostanejo do 18 let starosti ko deklice in bodo dobili Isto prost c*r tifikat za $50.00, ako bodo deset I® pri Zvezi, ko dopolnijo 18 let staro* kot deklice. Da Jih ne sprejmemo »ta' rejše kot 12 let, Je pa vzrok, ker f’0' ramo napraviti program za naše fant ko dopolnijo 18 let in bodo v ies* letih dve konvenciji, ki bodo P1^1. lahko napravili kakšen Imeniten na za našo mladino, da bomo Imeli *an in dekleta v organizaciji, kar bo 0 tovo povzdignilo življenje. KAMPANJA se Je pričela s Prvl1? majnikom. Trajala bo do decent Nagrade so zelo lepe, zato te v#e ^ trudite. Don’t delay with your order but send It today with two dollars which covers cost of mailing to: ALBINA NOVAK, 1937 W. CERMAK RD., CHICAGO 8, ILL. ft* givm to yoar friend a it Thomottl m copy of Mr fmmmm emmkboBk “WOMAN’S GLORY - IK KITCREUT SANDWICH IS ........ ................... SALAM .................................. 167-26« mumnm - mncakii ........................ «#/.«* MEAT PIES .............................. 214-21« CHUM* • MACARONI - SOUPS ............... *17-21# HUM - VINHOARS ......................... 217-1» SOUPS .................................. MB* STUFFINGS .............................. 221-223 SAUCES ................................. 264-236 DRESS!NOS .............................. 237-240 DUMPLINGS .............................. 241-243 VISITASLU .............................. 246-296 CANNING ................................ 267-264 MEASURES ............................... 276 BEVERAGES ............................. 209-274 HELPFUL HINTS ......................... 266-267 MEMORANDUMS ............................ 276-28« CONTENTS “MY FAVORITE” BY SUPREME OFFICERS ■READS ................................ CAKES ................................. TORTS* ................................ CANDY-MAKING .......................... COOKIES ........................:...... DESSERTS • PUDDINGS ................... PASTRIES (KRAPI) ...................... TARTS ................................. POTICAS ............................... PIES .................................. STRUDELS .............................. FISH • SEA FOODS ...................... MEATS .................................. POULTRY ............................... " 7f*1 110 Roofing, Siding, Insulation Remodeling ALL WORK AND MATERIALS GUARANTEED Box 507, Phone 2851 R Virginia, Minn. YOUR BUSINESS WILL BE APPRECIATED! Qet your article to our office ai •arly In the month aa possible. The TENTH of the month It our deadline. Be aure to uae the namea of everyone who takea part on the program, telling what each doea. Tell who the committee membera and chairmen are. See that all namea are spelled correctly. Try to have your article typewritten, double apaclng It and writing on one aide of the paper only. If thla la not convenient, write your copy aa plainly aa poaalble with pen and Ink. NOVI SVET družinski list, izdaja za julij 1953 prinaSa sledečo vsebino: po*lednji obisk, uvodnik, C. Pfeifer 0 vzgoji, Članek Kulturna kronika, Soukal Milena in C. P. Prijatelju, pesem, A. S. v vrtu, pesem, Damjan V. 0yžar Marko, nadaljevanje povesti, , Janez Jalen ®kofu dr. Gregoriju Rožmanu, ob 70-letnicl rojstva Ti samo si bil pri meni... pesem, Ivica Ata Žužamaža, Šaljiva črtica, Rado Murnik Velika ljubezen, nadaljevanje romana, T. Brdar Pustolovščine Toma Sawyera, nadaljevanje, Mark Twain-Milena Mo-horičeva Jagode, pesem, Limbarski Slovensko-angleiki besednjak Kaj sem doživel v Sovjetski Zvezi? Nadaljevanje Pokojni gospod župnik Vinko Lovšin, Dr. Feidinand Kolednik Prijatelju Radu Stautu v spomin, Dr. L. Leskovar Novice. Od srca do srca. Glasovi naročnikov Dom in zdravje: Kuhinja, praktični nasveti Angleški del Naročnina $4.00 letno. — Naslov: NOVI SVET 1845 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois. MATTHIAS PO 10RELEC GEN. DEL. DULUTH, MINN. “PLEASE PATRONIZE OUR ADVERTISERS" DR. FRANK T. GRILL PHYSICIAN and SURGEON Office 1858 W. Cennak Ed., Phone CAnal 6-4955 Chicago 8, Illinois JOHN ZELEZNIKAR and SONS COAL ft on. 204« W. 23rd St. Phone VI 7-SW1 Chloago 8, llllnof* Stare Park View Florists Weddinga, Bouquets, Funeral designs, Corsages Tele graph delivery service 1096 Norwood Ed. TeL Ex. 1-5078 9320 Kinsman Ed. Tel. Mi. 1-2469 Cleveland, Ohio J. J. STARC GEREND’S FUNERAL HOME Phone 7012 Ray Oerend Peter Bastasic SHEBOYGAN, WISCONSIN Bolezen nesreča smrt bo tri težke skrbi, ki se jih ne more nihče ubraniti Danes ali jutri, bolj ali manj bo vsak prizadet. Če hočeš dobro sebi in drugim, pristopi v KRANJSKO-SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO Najštarejia $lovenska podporna organizacija v Ameriki Podu je ie 59. leto Članstvo: 45,000 Premoženje: nad $9,400,000.00 Sprejema moške iri ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in od 16l leta pod svoje okrilje. Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD: 351-353 N. Chicago Street, Joliet, III. Priporoča se vam Slovenska usdelovalnica OCAL po nizki ceni In najboljio postrežbo. Izdelujemo očala tudi za at aro domovino. Poiijlte nam recept in odpiiemo vam natančno In hitro. MIRKO SLAK, Optik 1123 Norwood Eoad, Cleveland 3, Ohio For good fitting glaeaea aee us. Every pair guaranteed. Prescriptions filled. Prompt mailing overaeasi JOS. ZELE & SONS FUNERAL DIRECTORS 6502 ST. CLAIR AVE. 452 EAST 152nd St. ENdicott 1-0583 IVanhoe 1-3118 Cleveland, Ohio PARK VIEW WET WASH LAUNDRY COMPANY A Service to Fit Every Budget 1727-31 W. 21st Street CAnal S-7172-73 CHICAOO ZEFRAN FUNERAL HOME 1941-43 WEST CERMAK ROAD LOUIS J. ZEFRAN ELIZABETH L. ZEFRAN Funeral Directors & Embalmers Virginia 7-6688 CHICAGO 8, ILL. Ermenc Funeral Home 5325 W. Greenfield Ave. , Phone EVergreen 3-5060 Milwaukee, Wisconsin ft. Grdina & Sons ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Za veaele in žaloatne dneve Nad 50 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To je doka* da je podjetje iz — naroda za narod. V vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja, prihranili si boste denar in dobili stoprocentno postrežbo, Tel.: HEnderson 1-2088 Cleveland 3, Ohio Podružnica: 15301-07 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1-1235 Cleveland 10, Ohio Pogrebni savod: 1053 E. 82nd Street TeL HEnderson 1-2088 Cleveland 3, Ohio 17002-10 Lake Shore Blvd. TeL KEnmore 1-5890 Cleveland 10, Ohio