GLAS NARODA- . List slovenskih delavcev v Ameriki. vf< ; CrTATELJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnico. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en do-lar sa dvomesečno poskušnjo. ) ZA IZBOLJŠANJE USTAj C liliiijMi Mn ««lk ki 7 M pHunliii "fl)MN>r><>" aH ta \ prW«Ml« sa Mrvteika. Via te bvmle- | ) !■ uniaiTOM ftiv«. -i / TELEPHONE: Clielsea 'A- \'241______Eulertd m* Stroud CIum Mutter Sc|i(riub«r 21tf, 19413 al the Port Offlec at New York. N. V., wider Act of lougreM of Msrrbiyd, ^j^^Tl>1 iKESS : 21G W. 18th ST., NEW YORK No. ! 30. Stev. 130. NEW YORK, MONDAY, JUNE 6, 1938—PON EDELJEK, 6. JUNIJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XI .VI. KOMISIJA BO PROUČILA ANGL. DELAVSKO POSTAVO Hull se zavzema za novi svetovni red REŠITEV JE EDINOLE V SKUPNI AKCIJI VSEH NARODOV NASHVILLE, Tenn., 4. junija. — Državni tajnik Cordell Hull je včeraj tukaj pojasnil svoj program za ustanovitev .novega svetovnega reda, temelječega na pravici, ter je pozval javnost, naj ga podpira v teh njegovih prizadevanjih. — "Vpliv Združenih držav je absolutno potreben za utrditev mednarodnega prava. To ne bo samo Združenim državam v korist, pač pa vsemu človeštvu.** ■ROOSEVELT PRIZNAVA, DA SO I ANGLEŠKE ODREDBE BOLJ I NAPREDNE KAKOR AMERIŠKE o--- I John L, Lewie nasprotuje predsednikovemu naer- ] tu, če«, da bi uiiledki komisije dovedli do revizi-1 je Wagnerjev« postave. — Delavska federacija bo pridelila preiskovalni komisiji svojega zastopnika. — Angleški "Trade union act" je star enajst let. ] I WASHINGTON, D. C., 4. junija. — Predsed-I nik Roosevelt je rekel včeraj časniškim poročeval-I cem, da namerava še to poletje poslati v Anglijo I posebno kopnisijo, ki bo preštudirala angleško stro-I kovno-unijsko postavo (Trade Union Act) ter i I odstraniti vsak nesporazum, ki vlada v tej deželi 1 I glede te postave. | Kakšen je ta "nesporazum", predsednik ni orne- ( I nil, poudaril je pa, da izsledki komisije ne bodo ' I povzročili revizije Wagnerjeve postave. : Po mnenju aiinerskih industrijalcev in business- j I menov je angleška postava v vseh ozirih popolna 1 I ter bi bilo treba nekaj sličnega uveljaviti tudi v ' I Združenih državah. J Nadalje ni predsednik povedal« kako bo komisi- L I j a sestavljena, češ, da se še ni o tem natančno raz-I tnišljal. 1 Na vprašanje, ce ni zadovoljen s sedanjimi df - L lavskimi postavami v Združenih državah, je od- • I vrnil, da so sicer dobre, v splošnem pa zelo zaosta-I jajo za angleškimi postavami. Skoro istočasno je bilo objavljeno pi&mo, ki ga je pisal John L. Lewis delavski tajnici Miss Per- . I kins. Iz pisma je razvidno, da je bil Lewisov od-I bor za industrijalno organizacijo pozvan, naj po [ šlje svojega .zastopnica v studijsko komisijo. Le- ; wis je bil spočetka s tem zadovoljen, pozneje se I je pa premislil, češ, da bodo izsledki komisije najbrž uporabljeni za revizijo Wagnerjeve postave. Dasi je predsednik Roosevlt to dc*mnevno od- , ločno zanikal, pravi Lewis, da ne bo poslal v ko j misijo svojega zastopnika. Ameriška delavska federacija je pa povsem | ! drugačnega mnenja. Takoj je namreč Lmenovala svojega zastopnika in sicer Roberta Wattsa iz države Massachusetts, ki sedaj zastopa Združee države na mednarodnem delavskem kongresu v Ženevi. Kdaj bo odotovala kqmisija iz Združenih držav in kako dolgo se bo mudila v Angliji, zaenkrat še ni določeno; * { Angleška strokovno-unij ska postava je bila u-vel javi jena leta 1927. Povod so ji dale velike in-dustrijalne težkoče, ki so dovedle leta 1926 do generalnega štrajka. Postava prepoveduje simpatij-ske Štrajke in simpatijska izprtja, ne prepoveduje pa navadnih štrajkov in izprtij; omejuje postav-1 jen je piketov v masah ter prepoveduje uporabo unijskih prispevkov v politične svrhe. V pojasnilu, ki ga je izdal ameriški delavski de partmenta glede angleške postave, je rečeno, da postava ne zahteva registriranja strokovnih organizacij in kontrole nad finančnim stanjem strokovnih organizacij. Vse to je bilo že urejeno potom starejših delavskih postav. 2eneva, Švica, 4. junija. — Henry J. Harri-man, zastopnik ameriških delodajalcev na mednarodni delavski konferenci, se ni hotel danes pridružiti onim delegatom, ki co zahtevali konec de-bate o 40-un*em delovnem tednu. Harrovian je predsednik direktori ja New England Power Aseo-1 ciation ter je bil svoječasno predsednik Ameriške j trgovske zbornice. Rusija na konferenci ni zastopana, ker mednarodna delavska strokovna organi-j zacija ni hotela na svojem kongresu v Oslo pri-j znati ruskih delegatov. FAŠISTI I PRITISKAJO PROTI MOR JU Fašisti se bližajo Castel-lonu. — Na drugih krajih so bili zadržani. — Pri prodiranju pomagajo aeroplani. HENDAYE, Francija, 5. junija. — Španski fašisti so s ^ pomočjo artilerije in aeropla- ] nov razbili vladno obrambo v , svojem prodiranju proti Lu ( cena del Cid, ki so vrata do ] Castellon de la Plana in do | Sredozemskega morja. Lucena del Cid, ki ima 5000 i prebivalcev in je središče železnih in svinčenih rudnikov, st1 nahaja v provinci Caste!- ( Ion, 48 milj jugovzhodno od Ternela in 16 milj severozapa-dno od Castellon tie La Piana. Poročila iz fašističnega glavnega stana v Kalamanki na znanjajo, da so fašisti odbiii republikanske protinapade v Sierri Esparraguera, 14 miij -everovzhodno od Lucena del Cid. | Na drugih krajih fronte so! republikanci zdržali vse fašistične napade, posebno pri La Pucbla de Valverde, 13 milj ju-gozapadno od Teruela oh ce sti, ki pelje iz Teruela proti Sredozemskemu morju; p r i Valboui, 7 milj dalje proti vzlin du in pri Oulli, jugozapdno od Albocacerja. Fašisti morajo zavzeti Moro de RUbielos, tri milje od Valbo-ne, da bodo mogli prodirati da -1 Ije po cesti iz Teruela proti' morju. Xa tem kraju pa jih re-| publfeanci zadržujejo že 10 dni. Republikanci so zgradili ta ; ko močne postojanke vzhodno od Teruela, da se fašisti že nad en teden ne morejo nikamor1 premakniti. GIBRALTAR, 5. junija. — Po poročilih, ki prihajajo iz j Sevile, vlada med fašistično I (armado veliko nezadovoljstvo,! I »osebno med štabnimi častniki] generala Gonzala Qneipo del Lano. Že dolgo časa vlada velika na peto-t med španskimi in nemškimi in italijan. častniki. Zadnje čase pa je to nesoglasje se narastlo. Veliko razburjenje je tudi na-I stalo v La Linei, ki je v fašističnih .rokah, ko so bili (po celem mestu razdeljeni oklici z napisom: *4Doli s fašizmom; živela republika!" Isto geslo je bilo napisano po raznih zi dovih. Med fašističnimi častniki je razširjena bojazen, da se bodo nemški in italijanski častniki J tudi po« končani državljanski ČEH0SL0VAŠKA __HOČE MIR Sudetski Nemci in Cehi se hočejo izogniti sporu. — Nemci so bili po-s varjeni. — Francija in Anglija proti oboroženi agresivnosti. PRAGA, Čehoslovaška, 5. junija. — Po zadnjih političnih razvojih, ki so vidni v Pragi in med sudetskimi Nemci, je mo-. goče sklepati, da žele voditelji! obeli ?trank notranji in zuna-j nji mir. Položaj se je vidno iz t boljšal, v prvi vrsti zaradi te f ga, ker ni več nikake dvojbe, da bi oboroženo vmešavanje imelo velike posledice za Nemčijo. Sudetski Nemci se zavedajo, da je med Anglijo in Francijo sporazum, ki sicer ni bil podpisan, ki pa je ravno tako tr | den in s katerim ste* se Anglija in Francija zavezali, da ne boste Nemčiji več dovolili, da bi si v Evropi osvojila kaj e-zemlja z oboroženo silo. Prepričanje, da bi vsako nasilje zadelo ob oborožen odpor, j zadržuje sudetske Nelovaške in če bi tudi še ostala, ne bi bila taka kot jc sedaj. Ako bi spor s sudetskimi ; Nemci imel za posledico vojno, j tedaj je gotovo, da se bo Ma-idžarska in mogoče tudi Poljska pridružila Nemčiji proti Čeho-I slovaški. Taka vojna bi bila za Čehoslova&ko pogubna, pa tudi za Nemčijo je zelo nevarna; Anglija in Francija neprestano skušate ublažiti ta spor in skoro vsak dan sprejema ministrski »predsednik Hodža angleškega in francoskega poslanika. vojni držali na Španskem. Celo fašistični častniki, ki prihajajo kupovat v Gibraltar, priznavajo, da vlada med častniki spor. Nek častnik je rekel: 44 Diktatorskega obnašanja ita lijanskih in nemških častnikov ni mogoče prenašati." KITAJCI SE UMIKAJO OB ŽELEZNICI Japonci so zavzeli Kaj-feng. — Prebivalstvo se ! 'Je pričelo seliti iz Han- 1 kova. — Pri bombardiranju Kantona je bilo u- J bitih 700 ljudi. 1 Š AN GRAJ, Kitajska, 5. ju aija. — Iz tujih virov prihajajo poročila, pa katerih je bil ki- 1 tajski odpor ob Lunghaj železnici zlomjlen. Kitajci so pričeli s splošnim umikanjem. Japonci -so se že polastili stare pre itolice osrednje Kitajske, Kaj-fenga. I i Japonci napovedujejo, da bo ' io v 48 urah vkorakali v Ceng- | I'ov, ob križišču Lunghaj in j Peiping-Hankov železnic. Kajfong, ki se nafraja 40 miij < vzhodno od (Vngčova je bi! ( ril j japonske armade, ki je bi- | la vstavljena pri Lanfengu. —I Kajfeng, ki se nahaja okoli 30 j milj zapadno od Lanfenga, pa smatrajo za ključ do obrambe'] Lunghaj železnice. I, Japonski načrt je najprej za- j vzeti Cengčov, nato pa prodirati južno ob Peiping-Hankov železnici 300 milj do Han kov n, kjer je sedež kitajske osrednjo vlade. i Tekom velikih bojev okol*»! Nanfenga >o Kitajci obkolili japonsko divizijo generala Kei: ži Doihare, toda kot poročajo Japonci, je divizija prebila kitajski obroč. Japonska kampanja je bila zadržana v južnem delu province Santung, dokler 19. maja ni padel Sučov. Od tedaj Japonci prodirajo ob železnici proti za padu. H ANKO V, Kitajska, 5. ju nija. — V Hankovu je mogoča opažati vedno večjo nervoz-nost, ko Japonci napredujejo v provincah Honan in Ahvej. Vsi vladni uradniki so pripravlje ni, da tse izselijo iz Hankova in vsa prevozna sredstva so pripravljena. Begunce, ki prihajajo v Han-' kov, pošiljajo proti jugu in za-padu. HONKONG, Kitajska, 5. junija. — Kanton je včeraj zopet 'doživel najhujše bombardira j nje iz zraka. Japonski letalci so [dve uri metali bomlbe na mesto, I dokler hudi nalivi niso pregna i li aeroplanov. , | Poročila iz vseh delov me i sta pravijo, da je bilo to naj-I večje zračno obstreljevanje ka--vih in konstruktivnih mednarodnih gospodarskih odnošajev. — Svet še vedno ječi pod bremenom vedno naraščajočega oboroževanja, dočim bomo mi poskušali pridobiti vse narode za omejitev in zmanjšanje oboroževanja. — Uporaba oborožene sile zavzema vedno strahotnejše oblike, zato bodo pa Združene države zaeno z drugimi narodi nadaljevale z delom, ki je bilo tako uspešno započeto v Haagu. Svrha tega dela in teh prizadevanj je humanizirati vojno. | — Za svojo osebo sem trdno j prepričan, da se ho uporaba oborožene sile kot sredstva narodne politike slednjič človeštvu tako zagnusila, da bo pa-hnjena v pcwabljenje. Predno je Hull pojasnil svoj 'program, je takole orisal seda J njo svetovno politiko: — Svečane obljribe lahkega srca pozabljajo in jih z zaničlji vo kretnjo mečejo vstran. Spo štovanje pravice je pa o na najnižjo točko. Slavospwi vojni, o katerih i so sodnik Samuel I. Rosenman iz New Yorka, ki je bil Rooseveltov .svetovalec, ko je bil «e gover-'ner države New York; predsednikov mornariški pribočnik j kapitan Walter B. Woodson, I Miss Elizabeth Henderson, prijateljica predsednikove soproge in predsednikova privatne, tajnica Mise Marguerite A. Le Hand. p It SLKB NA BOD A" - Mow Yoif Monday, June6, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 0. rJL "GfcAS NARODA 99 (VW(1 or THiC tiwoM atifl PnbiifetuM by BLOVRNIC PtBLimUNU COMPANY (A Corpora i tou | Frank ftatojr. President j. Lnpaha. 8*3. Place of bualneaa of lb* corporation ami addrtwfces of above offtcera: ft« WEST um STKKKT NEW Y0I&1i, N. 1. 45 tli Year IHMUKD KVEttl DA I UXCITPr S I'M DAI'S AND HOLIDAYS Ad V ft i cement ou Atcreement - - 2m «alo Mo v#ija lint u Aiaeriko lo Kasadtt ..............|6.A0 Zn l*d tHa ................fa.'Kl 'Zm t#trt Mm................$1/3 Za New York aa «*lo IHo . . $7 00 Za |m*I leia ................f3.ro Za lu«ixcu>Kfvo in «*lo leto .. Za |n>I let a ................f^AJ bubflcriptioo Yearly S&— -OIJLH NAHODA" IZHAJA VSARI DAN IZVZRM&I NRDFJJ IN PRAZNIKOV -flLi%8 NARODA". 21« WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N. V. TELEPHONE: CHebtt 5—1 Mi DOPIHI brez iKMipiaa io osebnosti ae ne oriobčujejo. Denar za naročnino ■aj ae blagoTell po« I jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da ae nan IikII prr-jSnJe hlvaMSfce naznani, da hitreje najde-au naslovnika. JAPONSKA V STISKI r V< -i • Prizor v Farmingdale, na Long Islandu ob priliki napada zračnih manevrov. sovražnih" aeroplanov ob času RAZDELITEV AY-H; STRUE DUNAJ, Vafeorina marka, >. junija. — Vlada je objavila no v o razdelitev A vsi rije, ah Vzhodno marke, kakor jo sedaj nazivi jajo naziji. Stara Avstrija bo služila za zgled v razdelitvi Velike Nemčije v posamezne okraje ali gane. Na ta način bodo provinojal-in* vlade za Prusija, Bavarsko in Avstrijo odpravljene in bo «-elo ozemlje razdeljeno v 39 o krajev ali gnuov pod oblastjo Kerlina. Združitev Avstrije z Nemčijo se vrši tako najelo, da bo v nekaj meseeih tudi njeno staro ime popolnoma izginilo. Za so daj -amo še uradne listino opuščajo staro ime in iz dežele so že izginili že skoro vsi šilingi, ostalo jih jo mogočo samo šc pot odstotkov. Mesto šilinga j«' bila vpeljana nemška marka. Nemško časopisje 7. vesel jen« pozdravlja vse te premembo v Avstriji ter pravi, da bo s tein odpravljeno separatistično giba njo in bo nastala nov« Nemčija, v kateri 110 bo prostora za .spomin«*. Peter it " ■ ' •» \ * > 1 :: Zgaga . ■ «* • r • * Japonska so omejuje na vseh koncih in krajih, pa navzlic temn komaj zmaguje stroške svoje vojne s Kitajsko. O.i T. julij« lanskega let.i pa do danes jo potrošila tor .0 moro odreči vsemu, kar ni brezpogojno po t rfbno. Japonska potrebuje predvsem ameriških dolarjev, todn njen kredit v Združenih državah je zelo omejen. Za letala, munieijo, petrolej i 1 mašinerijo mora plačevati v gotovini za Iniiido v znesku $310,000,000, katere j0 .pred vojno spravila na ameriški trg. Njen izvoz se je znižal za dvajset odstotkov, eene v-tem potrebščinam so strahovito narasle. Nemčija in Italija ne moreta Japonski dosti posoditi, k»-i >ta sam! v denarnih -tiskali. 2a*padne države ji nočejo prodajati na kredit Japonska je delala dobre kupčije v letih od 1931 do 1934, ko je .bila po drugih deželah depresija. Japonski delavca je delal skoro zastonj, in ceneno japonsko "blago je preplavilo ves svet. Z rezervami, ki »si jih jo v tistih letih nabrala, financira danes vojno. Japonska prooucira na kdo za $70,000,000 zlata. Od novega leta do konca aprila jo poslala v inozemstvo za 33,500,000 dolarjev zlata in s tem pokrila nekaj nakupov. Dva tedna vojne staneta Japonsk' toliko kot pridela v enem letu zlata. Denar je na Japonskem pod najstrožjo kontrolo ter n« dHa velikih poti ali ovinkov. Vlada ga da industrijam, indu strije delavcem, delavci ga pa vrnejo vladi v obliki davkov in posojil. Poglavitna skrb Japonske je obdržati denar v deželi. Japonska je mislila, da bo njena kampanja proti Kita jski v nekaj tednih aspešno zaključena, pa se je britko varala. Čimdalje bo trajala tembolj so bo deželo finančno izčrpala Ze zdaj je skoro na robu gospodarskega propada. Iz Sioveni/e Denarne " — pošiljatve " IZ denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem KURŽU V JUGOSLAVIJO tk $ 2M............Din. 10O $ BjOO............Din. 200 1 YJ0............1MB. 300 flljOB............Din. SuO $23J»............Din. 1000 94L0*............Din. 2000 V ITALIJO Za $ 0.35............Lir 100 * 12.23 ............Ur 200 « 29.30............Lir 600 $ 67.00 ............Ur M00 , $112 Mb............Lir 2000 $1«7JEW............lit 3000 on n OBNI &MDAJ HITRO MENJAJO SO NAVIDINli OBN1 PODVRŽENE SPBEMEIfiBI GORI ALI DOLI ^^ Itafc fcirfJiJaBi io kiUli pago|t- ^ . J3T Izplačila v ameriških dolarjih ^ * ^ f^f 1 r • 1 " • _*uu- rw|—11 doM t itana kraja lspUCOo t dolarji*. \ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ' **Gt**Naroa*" PLANINSKA KOTLINA V VODI Planina pri Rakeku, 5.23. Nesrečna naša dolina. Kak ) rodovitna in lepa bi bila, da jo ne bi pretila vsako leto kdo ve kolikokrat ta nesrečna povo denj. Prej toliko časa brez dežja, sedaj pa po komaj enodnevnem deževju že toliko ravnine zalite! Reka Unec je prestopila bregove in se razlila po najboljših travniških parcelah in v največji nevarnosti so tudi njive. Ljudje na Lazir in Jakoviei so čakali prav do srede maja z obdelovanjem njiv v ravnini, boječ so povodnji. Komaj so pa njive obdelali, takoj povoden! Enako vas Orčarjevec. Dano.-;, ko to pišem, stoji že na nekaterih njivah voda in v nekaj lirah bodo zalite vse njive. Ali j naj ne gleda naš ubogi kmet to razdejanje z obupom? Krompir mu jo lansko jesen uničila po vodenj, izkopati ga je moral mnogo prezgodaj; da je mogel lotos saditi, je moral krompii kupiti, sedaj mu bo zcrpet ta krompir v zemlji uničila povo-denj. Kaj naj začne in kam naj se obrne ubogi trpin na skromni kraški zemlji?! Ali res ne bo nikoder nikake pomoči in rešitve? Vasi Laze in Jakovica sta uničeni. Včasih tolike in tako hitre povodnji ni bilo. Saj ljudje imeli tudi njive v ravni ni. Pred dvema letoma so bile očiščene odtočne jame; prav ta ko, ali premalo. Prosili srno In danes ponovno prosimo in rotimo bartsko upravo, naj nam razširi požiralnike in preglede odtočni teren in stori vse, da bo voda hitreje odtekala pod zemljo proti Vrhniki. " —Iz 44Slovenca*\ NAJSTAREJŠI BO-ROVNIŠKI FA- ranumrl BOROVNICA, 24. maja. Včeraj zvečer je umrl na Pt» kem pri Borovnici v 100. letu "GLAS NARODA"' i •pošiljamo v staro do- Z fnovino. Kdor ga ho- £ & naročiti za svoje forodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V .Italijo Usta ne pošiljamo. -\ojo staro-ti g. Jereb Jože;'. Pokojni se je rodil 19. marca 18,'li) na ('irovskem vrhu. Kot pastirček je prišel k hiši, v kateri je bil pozneje gospodar. Poročil se je 4. avgusta 1864 h. vzgojil petero otrok. Njegov sin je umrl 3. januarja 1938— kot stari oče. "Cimprski oče" so so torej rodili v letih, ko je v Avstriji zavladal Franc Jožef. Bojeval se je leta 1S78 v Bosni in Heret» govini; zelo rad je pravil, kako so jih turški vstaši napadali. Pretreipeti je moral marsikatero "grenko" v teh bojih. — Vsi napori pa niso mogli oni:.-jati to korenine. Do lanske po mladi je bil krepkejši kot njo-gov sin. Zelo ga je potrla ne srečna smrt hčere 22. januarja 1984 pod opoldanskim brzovla-kom. Ko mu je pa umrl sin, tudi že stari oče, je žalosten d<*-jal: <4Nai'e, mislil sem, da bom umrl prej kot ti, pa si me prehitel." Čutil je pa tudi on, da se mu bliža zadnja ura. Zadri j" čase je vedno molil rožni venec. Okrog njega pa je skakal 4 letni pravnuk. Vsi smo mu že loli, da bi dočakal 100 let, toda Bog ga je prej poklioal k seb,. Naj mu sveti večna luč in pwp — 4 4 Slovenec". VELIKA ŠKODA PO VODNJI V DRAVSKI DOLINI MARIBOR, 24. maja. Tz raznih krajev nam poročajo o škodi, ki so jih povzročila zadnja neurja, ki so najbolj divjala v okolici Mute, Selnice in Rus. Potok Bistrica je tako moeno narasel, da je njegovo vodovje porušilo kar 8 občin skih in zasebnih postov ter po vzročil s tem okoli 6000 din ško de. Poleg tega je porušil nek jez v dolžini 40 metrov ter znaša škoda na tem jezu 2000 din. V Bistriškem jarku je vodJk močno poškodovala dve Šober-jevi žagi in povzročila 15,000 din škode. Močno poškodovana je tudi občinska cesta. Največ škode je utrpela železarna na Muti, kateri je voda odnesla, branik pri jezu, podrla brv, polomila vse vrtne ograje in odnesla zemljo, razdrla nasip dveh drugih jezov in poškodovala razne druge obrambne objekte in skladišča za železo in premog. Hildo so trpeli lastniki lesa, ki je bil pripravljen za odvoz s splavi, ker je voda večino lesa odplavila. Od neurja je močno prizadeta tudi Selnica ob Dravi, kjer so vsi potoki tako narasli, da se je voda razlila preko cest, travnikov in njiv. Največ ško de jo voda napravila po polji:« in travnikih, na katere je n*»-imsila blata in gramoza. Mo>t med Bi.-trico in &p. Bočom Je* popolnoma porušen in je vsa ka zveza mod obema bregovoma Bistrice pretrgana. Vode Ruškega potoka so s Pohorja prineslo v dolino toliko kamenja, da je potokovo struga popolnoma napolnil in -i jo voda morala najti novo pot. Preplavila je njive in travnike ter zalila mnogo hlevov, i/, katerih so z veliko težavo reševali živino. Na pomoč so morale prihiteti okoliške gasilske čete, katerim se je z velikim trudom posrečilo odkopa ti potokovo strugo in tako veliko množine vode spraviti v pravo strugo. Na banovinsko cesto jč voda nanesla mnogo kamenja, vendar no toliko, da bil pro met onemogočen. Tudi i/. Slov. Bistrice poročajo, da jo tamkaj divjalo silno neurje z močnimi nalivi, ki sj potoke lako založili z vodo, da so prestopili svoja korita in za livali polja in travnike in z od-plavljeiiimi hlodi rušili manjšo mostove in jezove. Najbolj so narasli potoki Bistrica, Sento-vec iu Dovina. Od silnih nalivov so v občinah Slov. Bistrica in Šmartno občinske poti zlasti v .višjih legah in mostovi tak«» močno poškodovani, da so potrebna nujna popravila, ker jo na mnogih mestih promet onemogočen. K sreči pri vseh teli naravnih katastrofah ni bilo človeških žrtev. Je pa mnogo materialne škode. Oblasti bodo morale oškodovanemu prebivalstvu priskočiti na pomoč z izdatnimi podporami. Ce Sef precej zaupa blagajničarki. L«t:i 1929 je tedaj KJ-lotna Antonija Haiidaehorjeva, kmečka hči stopila v nriko trgovino oblačilnega blaga v Imisbrneku za vajouko. Že po kratkem času jo naipredovala za blagajni-čarko in šef ji jo popolnoma zaupal. Lota 193;{ jo ta opazil, da so ■»>■■ v *Mh Hwck VM ule M(»-leta* wkmAmj* Vmm tmmmrtmm 4mH aajMjia MJatelim Ntwtw)gtaii^a ^i^Mri tMi>i ia ^ Ml pmMlM wm, MU preiaje u phhIm icvaljenj«. P^al IMc. «Na !■ fl*Mi tn, lur je u p^vNje Mi v MUUtecJfc« iCmp, te kar J« fftsvM. >» Mjaiujl« »tr^kft. • . . . 4 « ... ■ >"•• <5^,»», f irifnii jmnlwi^I^u ^^JmK MB^N^v^peSm * • t. , ; i.. . ' «■ PUM UraJ lakaj sa >»!■>!■ Iaa aavaflHa to tagatavlJaM V«. «a k* piM W «Mm pktovaU. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. V Nemčiji bodo začeli ixdelo-vati cenene kare, katero si bo lahko v?ak delavec privoščil. Na odplačila seveda. Sest mark bo plačal delavec na teden, p.t bo |>o potili ali šestih letih kara njegova. Sest mark ria teden, — to je skoraj zastonj. Toda vsak bo moral plačati od kare tudi davek, ki no ho dosli nižji kot sest mark na teden. Na ta način bo nemški del,-vee gospodarsko še bolj zasužnjen kot je bil doslej. to j.-Hitlerjev cilj. Nedavno se*je poročil vnuk bivšega nemškega kajzerja -hčerjo s nekega ruskega velikega kneza. Na poročno potovanje sta podala v Ameriko in sta bila tudi gosta predsednika Roosft-volta. Ženin je pred par leti d t -lal pri Fordu v Dotroitu in piv rej dobro pozna ameriške razmero. V Now York u sta se mlada poročenea sestala z nekim /i dov^kim humoristom, katen-mu je reke! ženin: — Mesecev, ko sem delal pri Fordu ne bom fnikdar pozabil. Želim Vam, da bi prišli v Nemčijo in da bi se Vam ravno ta ko godilo. Kaj je mislil s tem, pa ni hotel povedati. Nasledn ja zgodbica je nadvse značilna za ženski spol. V sobi pri odprtem oknu jo spala po starna devica. Naenkrat jo prebudi zagoneten šum. Pogleda izpod odeje — Križ božji! Sko zi okno se je plazila moška po stava. Vsa trda so je potuhnila in se delala kot da spi. Moški je opazil na mizi uje-no ročno torbico, jo odprl pohr-kal po nji, pa ni nič našel. Stopil je omari in začel stikati med perilom in obleko. Nič, nič. Vso je pregledal, in začel stikati med perilom in obleko. Nič, nič. Vse je pregleda I,pa ni našel, kar je iskal. Slednjič jo stopil k postelji in previdno segal pod zimnioo. Bil je pač izkušen možak in je vedel kam spravljajo rjndie svoje dragocenosti. Takrat je pa poštama devi ea zakričala. — Tiho bodite! — je siknil skozi zol>o. — Saj mi ni za vas, samo za denar mi je. — Oh, vsi moški ste enaki, — je obupano Vzdihnila. — Vsi ste enaki. Samo za denar vam jo. samo za denar. . . r^p Pravijo, da rodi vsaka dob« svoje sadove in pravijo tiub", da so odvajalei otrok produkt prohibicije. Če je to res, jo predstavljala prohibicija najtemnejšo dobo ameriške zgodovine. ' r^p Nekje sem čital, da bo prihodnje leto, ko bo v New Vojku svetovno razstava, računale nekatere pa rob rodne družbe za prevoz potnika samo petdesel dolarjev. To je samo za pre voz in za prenočišče. Hrano in pijačo bo moral vsak posebej kupiti in sproti plačati. To bo dobro za take potnike kakor som jaz. Tekom dvanajst dni trajajoče vožnje od Hamburga do New Yorka, dvomim, ce sem za d^s^t centov pojedel. Poleg čeških Nemcev so začeli še Sllovaki zahtevati svojo avtonomijo. Avtonomij ne bodo dobili, pač bodo pa ugladali Hitlerja pot na Oehdslovnsko. Lep primer so nam Hrvatje. Pred leti ni dosti manjkal o, 'pa hi bili privabili Mtisšdlihija V deželo. J'.:V » ____________ ANEVpj AMflRlSlCI H A^ROPLANpy Nikotin je nevarnejši kakor .....alkohol——— nikotina, velja zelo pometna beseda starega zd ravnika Pa -raeelza: <4Vse stvari so strupi in ničesar ni brez strupa. Toda količina je tista, ki lahko napravi, da kakšna ^ stvar ni strupena.*' nih ptseni, je prejel Murder po-imdb.; za poseben honorar desetih frankov za vsakega "iz rednega mrl vera," ki bi ga "pravil v svoj roman in*na oni svet poleg dogovorjenih junakov in junakinj. Pisatelj, ki je živel v neprestanih denar-uili stiskih, si je izmislil takoj novo epizodo, in sicer je dal odpluti ladji z veliko ptrsadko ,in nekoliko sto ]K>tniki. V na slednjem nadaljevanju naj 1m vsi ti ljudje utoniti. "Tedaj pa se je založba ustrašila in je IM urge rji i poslala sledeče pi>-mn: 'M> se bo ladja z vsem živini na krovu potcpil«, tedaj IMiinj:* vsakega mrtveca bor. rali z desetimi <-entin»i.M ntarocite sp na na roda " na .tsf a rk.i si slovenski dnevnic v ameriki BORIS R IHTBRST^T MRTVECA PO NAROČILU PETER SE MAŠČUJE Francoskega pisatelja llenri-ja^ Murgera, avtorja slavnega 44Življenja bohcme" je v mladih lefih založba tedaj zelo priljubljenega tednika 1 Coraa i ra1» pozvala, naj ji napiše napet roman v nadaljevanjih. Murgor je napravil načrt za roman, v ka;terem je kar mrgolelo mrii-eev. Res je dobil naročilo, naj stvar izdela, in sicer bi im.ral nadaljevanja dobavljati vnk teden. Za to bi dobival določen honorar. Ko je založba s strani čata-teljio dobila celo vrsto pohval- Poučni spisi; Mf. AIIVS NKW AMKKHAN INTMtrKhTKIt. — Tnln vez. --Tti slrn»»» Cena $1.10 IT^iia IiuJIk« u Nfiniv lu za one. ki sn ovni IMu** zitiiiini. . " ' AMERIKA IN AMKKlKANCI. .Spita! Krt. i M. Trunk. (liOK strani.) Trdo vezano Hpis |M>Mt mc/.iilh Hriuv; |irii«'li4*Vitiiii> Slo-VflMTV; njihov« društvu in Ja*oiin It) ukn- 1.1 »m ua^ivti-' Cena 3fjc. NAi:OI». K, IZlMIltA. lil! ..irniil i*i | ,tr-«ol lir««. ="-*«-■ - Cena 40o. OltltTNO knjigovodstvo. mtr.ui!. Vi-/... , lvtiji:r:i j«> iiMttiftij«hii v |»r\ i vr>li vs, slnvlimi. iilliftlin 1 rt nI rojilo liljih'uviiirnNix ««r žel<»-z«iivjir>lm. Cena $2.50 OIMilCIT.ll-: amkkikk, <|.ivtl ii maja k. Trij- • U-iiIil'j. 141. |:tr; -Irani, tvoji uh'tilco v«-v 1'oljlliliMi in li:l t ;| [ict-li <..(.!-* tNlklili.i iio\ft*H Meta. s|iiv s«* riln k;iknr z:iiiiiuiva j»ov.*sf l»w .-^»-Irt vlj»Mi |h» nr»jl»»l jvlli \ t rili Cena 50c. ruaiktlo.ni kaiinai;. in!« te/.. j7.1 >»r... l*rirtM*ii:t kuji/.i- ii. Ui v«-lmjr \ >«•. kar Jr pri ll.-lKlll>ll Ml |H'Mi;iji Imlifliiiii. Cena 75c. i'ltOltlJCMl soi»oi:\k i ii.o/ofi.ik Spi>a1 <(r. k. v elier. ::»| »tr.ini. knjižil lupin jiriiMiriM-nimi v.snLrntiuir. ki '"■<'•<• ?m-^li:issi» i >. glavnimi i't.ninl >buJf ilvljenjeplse nn>2. ki. «„ s STojim ^ it^loni prLyeilU. akiveimkl narod la ^iiienJstva; » avobudo. • Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Zanimivosti t« ruskfe cifotlovlne In natanCen • «4p voJnSke republike taporoikib koza kov. " # Cena 50c. zdravilna Zelišča. 02 »tram. Cena 50c. VERNE DUftE V VIC AII Spisal Pttoper llerlmee. 80 atranl. Cena.. .10 eden najboljillh spisov francoskega mojstra v*t*: ii naaejca kmetake«- življenja. % VOLK RPOKORNIK (spisal Fran« Me&ka: s •likali) ....................................$i.W Trii vrt......1.M »nji dnevi nesrečnefia kralja____ 60« ItKKZPOSElJSOST IN ritOItl.KMI SKKIkSTVA ZA KttEZPOSELNE. 7S si rani. Cena 35c IIENAR. S|.isnl ilr. Kari Kn^lt-. strani I lenarili problem je /j-io zapleten in težaven In B« ill moijofe Ktorili vsakomur jasit.-sa, 1'isau-lj. ki Je znan naroitmi-^ospoilar- skl strokovnjak, je razširil svoUl «!elo tnko* • In Ik> služIlo steherueiuu kol t>rlt'nl««"-iu ,s|*b> .» denarju. Cena 80c. IKIAWf'l ŽIVINOZDRAVNIK. »pisal Franjo IHi- larl J7S strani. Cena trila vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za rsakejra živii.orejra: oplu nt/.ni»i bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO B1TOIJA. !«« Hrani. Zaulmiv potopis m tdlkuinl krajev nafie flart* ^domovine, ki so Sbneneem le malo znani. Cena 70c( va2no za naroCjmike Pok'K nii»4ov« je mi iil no do kdaj ima le pisano naco^nino. Trva kin llbn {M«AM-Hr iw«*, ilni'411 n«> |airaTnatl. Pošljite iiarfN'ainu naravnost. nam ali Jo Pm plavajte uaAeHtn znMopnlkn v VaAem kraju ali pa katereuiu izmed xai-fii td ohUkail tmi; tlruee naselbine« kjer Je kaj našlb rojakov naa^-tjeiiUi. /jntin(«lk Imi Vam izrodil |«itrilUi> (iOVKIHIKKIA. Spis-1 h. i^gvarl. 14h strani, .s atlka**-' Cena $1.25 IZ TAJNOST* PRIRODE. 83 atrat.l. 1'oljuitui siiial o naravoslovju in cv^zdnznan* Nvu Cena 50c. KOKO&IEREJA. Sestavil Valentin Kazin^er, (M atranl (3ena ttdovez____M Hrofi..... JU KRATKA 8RB8KA ORAT.:*TIKA. «8 atranl Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SIX)VENCEV, HRVATOV IN HRIIOV. liS strani Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani ! Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c. (AlJloUMA: Aan Franelaen, Jtrtk Uadila OililiUIlO: 1'uehUi. I*eter Culi«. A. Saftie WslaentHinc. M. J. Baynk OHIO: ' *." Barli'rton, TrvOi TMia ' Clevebind. Anton Bobek, CbM. Kar-lincer. Jaeob Resnlk. Jobn Slapmk Cllrani.. Anton Niieotle Imk riomer Cigr, Fr, Fer^cbak J«hn«towa, Jahn PafanU Krsyn, Ant, TauželJ IjiavM. Frank Ralloek Mid «riQr; Jnbn 7.u*t Pittslmreh m okotiear Philip Prafar Kteelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Hrhlfrar Weal Newton, Joseph Joran...... WIW^NRIN. Milwaukee, Went AMIp, Fr. Skafc HhebojSran, Joseph Kakeft WYOMING: V ■ - Račk Springs. LmW ftuctar IHamnndvllle. Joe RolKh "" Vsak laslipulh Izda patiilla ta sva-U. hater* je prejel. Tsstipaihc Upi« NAkODA' •.. « i. ■. a-' ■ ■ INDIANA: lmliana|wi)ls, Kr. Zspaaftt ILLINOIS: Cbleapo, J. Berfk Cb-ero.» 'J. Pahtam tChlea^o, Cieero In lllloola) Joliet, Jennie BamhU-h t. Ha lie. J. Sprtleh Maseoalah, Frank ApcoMla North Chhwoo-Jp^lfafthrgaa, klnth. ^tk Mff&h fr v MAfOn^kXH: KltzmlUer. Fr. Vodoplvae MICHIGAN: D«mu. L Planhar L . ^7T> kiiNKRaoTA: CfeislMdm. Frank C.o^te. J. Lnhaaleh Jon. 3. Peahel ftfriefh, rwwfe ..Gltkert, Lohla VeM Vt«ini. I-Wk R^stbii MONTANA: *K Rdnnditp, M. M. Paniaa > NERRAHRA: O+mh*, P. Brnderlek \ T4 If.JJR Jfc 5 Koprske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA . z.1 N<«jnnvrpčn - 2hi rfca nnvodil in kuhinjo iis dom. ' Cena 50c. KUHARICA 965 nahodu,, 235 strani. Cena: bro£. $1.25, tez. |1.50 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vaa. 144 Na vodji« za Izračuna nje nkroglega. /esane-; pa In lesa nega leta« Cena 75c. UIJD8KA KUMARICA. najnovejRa in praktH>na zbirka navodil aa kuhinjo In dom ' Cena 50c. SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. Cena $6.00 MATERIJA la ENERČUA. Spisal dr. Lavo Čar. ruelj. K aH kam I. 190 atran' Nank o atomih, aaoleknllh In alaktmnlh. Poljudno pisaaa raaprava n iaaiaoaio umderna ananostL ' y - Cena $1.25 -■ * ...... MIJEKAR8TVO. Hplaal Anton Peve. s slikami, larf atrahl. Kajlan aa mlekarje fn ljubitelje mlekarstva sploh. , . Cena $1.00 "QLSB MAEODA'^New York _ __Monday, June 6, 1938 THE LARGEST S1XWENE DAILY IN U. S. | tr-m naj si oče puli lase — kako mu to privodoil. In mati naj se nioi-o po njcan, ko bo ložal mrtev na tleh'. Prav 'jima bo, <":«-to prnv!: Ura je pol rreh. Na Olaziji že i ^p.'ijoL' On mora seveda <"e-I >ct i tli. ju Mi pa bi se norčevali h nje^n. Zahidi donlneili tira n r, v. Sk L 'je s postMje' i n «t opi l v '»pafnieo p't ariš»V. \ nr.r-nd omhrioi jo revolver, ki »a jo icee prinesel že iz z vojske. Že pogosto gn jo držal v roknh. Hladen je, te£ak. Spet Ka jo vzel, pot€»m pa je vtaknil v žep, da mil je desno hlačnico vlekel nazdol, * Kje? 7alaj so jo žo odtooil, kaj 1k> storil. To.da no tu v so-l»i. V klet pojde. Skozi okno f»o >km"il Tia dvoris-e, in |x^t(>iii hn zlezel v klet. Zvečer bodo pri Ali domov, pa ga ne )>o ni-Ujer. Ore Ih) rohnel, mali 1m» v straliu. 0<"o bo Im.lil v vežo prisluškovat, kdaj pride. Zjutraj bo oče morda ž«' obvestil policijo. Polt m pojdo dopol dne mnti v klet po promos: in drva. budila so ha. da so vrata oiiprta, fn tam gra bo dobila, liladnoga, 'ni H vo^a. Potom jo igralo sreo, ko jo to premišljal. • Zraven njei^a pa bo pismo, polno očitkov. To, pismo mota šo napisati/ Sodol jo za mizo i.n začo-1. fji«t. dva. tri. Hitro mn je šlo izpo^l peresa vsej kar ga je tako dolgo bodlo. Kar vrelo j0| iz njega. Da bi napisal še po-| zdravo za profesorje? Xo, >aj|i ni vredno. Vtaknil je pismo v i že]». Skok skozi okno. Igrača. ; IVtem v klet. Poziubil je v/eti s oboj kljnčok, vsimii ž;il. Zlezel je čez skbul premoga v kot, ki jo bil prazen. Potom jo vzel pismo iz žepa in ga pn-ložil na tla. Lopo tja zraven.' kjer )>o on ležal. j roki je stiskal h'udni ro-| vol ver. Patrom so v njeni. Sa- \ mo pritisk, pa 1k> opravil svoje.j Žo večkrat jo skrivaj streljal ž| njim. Tako kratka ji- fw.it iz vsiO'oa v nič. Ko je adaj šo enkrat vse prerriisHi, se mu jet zdelo, da si je izbral edino pravo pot, in čudil se je, da se že prej ni spomnil. Hladno, trezno jo vse premislil. Kaj bi ga čaikalo? Nič. Kaj bo; ep zdaj napravi komee? Tudi nič. Sa-tfw) skrbi in pritisrka lie l>o'vei% vsega tistega, kar ga tlaoi. Kratka bolečina ali pa še tisto ne. Da bo le ro meril. Zunaj je zaonl nekakšen ^uni. Ali se že domači vračajo? Xe, ne sinejo ga dobiti, drngače Ixjdo mislili, da je samo slmu- t liral, tla jih je hotel prestrašiti. Kar sam od sebe se mu je skrfoil prsft, ko ^i je Toritiisnil črv na srčnb stran. Rofcek poJk. sunek, potem rema, ti ga je zaLiia kakor Voc^a. Daljno šumenje in niče&ar vee. •: • ■ * i > 11 Pa le še ni bil konec. Slabo je meril Peler. Drugi dan se Je zbudil v bolnišnici/ves slaboten, ves pralen. Ma4i je stala; ob njegovi postelji. Dolgo ■jo" t rajalo, predeli jo je spoznal In se vsega spomnil. • - ^ I '4Peter, zakaj si to storil?" X-i odgovoril. Ni vedel, kaj naj rwe, in tudi prpsltfb je bil. Pa vendar je čutil, da se je ne- I kaj zelo. zelo iapretnenilo v I njem. Hlaetno je obmii obraz I in gk v blazino. | 4 * Danes popoldne ostaneš do.; ma. xv, nk* ugovoiov. Učil se iboš. Zvečer te bom izprašal, im če hr.š znal . . Potom krotnja, ki pove več kakor besedo. Geo je besen. Včeraj jo prine^e\ Peter iz šole! iazi\vlmiikrv\"o pismo. Poostren | ukor zaradi vtseh nerodnosti, kii jih je zagreši"! v zadnjem čtwHt. S priporočilom, na j/^roditelja stopita sinu na prste in naj so ir-mprej oglasi v šoli." •eraj jo ven dan trajala ne-] vihta, danes se pa nridaljuje. Peter je bil s tovariši domenjen, da pride na (rlazrfa žogo /I ijat. Peta, n jogo v razred, se udarila s šesto. Oti jo do-'lo<"oii za branilca. Tn čo ga z silo, da ga niti odkleniti no more — potot . niste pri-pcnvljfoi! Vaš imV naj pride v šrtloP* P< ter Rrgolj — Rogač, mu pravijo v šoli — jo vos nesrečen in zoba nnd knjiirami. A1i \n uiol? Skok *7. prvega nad- » -it * | hi rop ja ? Xo bi bi K prvič. In potem zvečer ? Pozna to. Xje-•govo prituljono zwnjonjo na vratih. Potem se vrat a odpro. Oče stoji na pragu. 44V sobo!" ri 'tem — dostikrat jo žo čutil j udarce. Xiso ga toliko boleli, ,kaikor so se mu zdeli sramotni. Da, šestnajst let ima, pa ga oče se zmerom tepe. Dvajset jih je v njegovom razredu, pa dobro ve, da pri nobenem drugem ji i tako. AH je staree res brez premisleka? Ali. hudiča, ne pomisli, da je bil tod. on mlad I Zadnjič, tla. Zadnjič, ko jo ubil mačka, — kaj jo to takega — je bilo najhuje. Tako hudo, da jo nazadnje Peter planil iz kota, kamor je bil poslan, zavrnil porcelanast umivalnik po tleh, očetu pod noge, in zatulil: "Živina! Šo žal ti bo!" Takrat ga je oče samo grdo pogledal,, prs'tal rdeč kakor puran in mu * prstom pokazal, naj gre v svo-jjo >c,l>o. Potom tri dni ni govoril ž njim. Petor jo mislil, da so bo kaj izpremenil, pa nič. f'otrti dan so jo začelo Iziiova. ker jo pisal matematično nalogo samo komaj zadostno. Ko bi po)»ognil od doma ? f'o-prav brez donarja? Saj jo svet velik in tudi zanj so bo na šol kje prrstoi*. \rorda so lop prostor. Trda ne. To so dogaja prevet"* pogosto in skoraj vsakega najdejo. Privlekli hi ga nazaj in vse bi se začelo iziiova, še huje. Kaj dragega mora najti. . Petor j<» glodal v prihodnost. Xozw^na je. Kaj mu obeta? So l.n, ki jo sovraži, starši, k t jih sov.raži — da, tudi mater sovraži. ker se nikoli ne potegne zanj. ker ni nič boljša od očeta. — vse sovraži. Ali so je vredno tako potikati iz dneva v dan iz šolo do doma, od H orna do šole? <*V bi napravil s.ploli vsemu konee. Konee. Samima beset la. j Kon«-c. Ril i rt. O, to bi bil ndareo za očeta in za mater, za Vse, so za |H'ofesorje. Konee \-«th skitbi, te prazne vsakHan-jr^li poa-1 vi. dn sta ti n/esTa^lili pod nekimi ^>ogoji škLa, jgunpoidična in tukaj je zopet deset mark. Kadar mi iprineste naslov, dobite ostalo." "Toda na noben način ne »mete izdati milostljrvi ^ospej, da sem vam prinesla ip'bsono, gospod doktor, iker bi lahko izgubila svojo službo in sedaj je vsakdo vesel, kdor ima službo." "Brez skrlbi svojih zaveznikov ne bom nkkdar izdal." "Potem pa lahko noč, gospod doktor in kadar bo zopet prišlo kako pismo od milosti ji ve gospice, boon nanj pazila kot ris." 4,In s tem bo^te napravili zek) dobro delo, na to vam dam svojo besedo." 14 To mi je seveda zelo drago —" Ralf se obvladuje, dokler ne pride domov, predno izvleče piismo ia svojega žepa io sadje viseh vrst in so ga zavijala v mttoki svilnati papir in so ga polagati tako, da se med seboj ni dotikalo. Nato so sadje s tovornimi avtomobili odibaiali v tovarne za konzerve, kjer so ž njim ravnali ravno tako skrbno, da se ni pokvarilo. Lauthamove konzerve so bile znane po celem svetu in so bile raapošiljane na vse kraje. Rozana se čudi velikanski množini krasnega sadja, ki je viselo z vseh dreves in more komaj razumeti tak blagoslov. Winnie ltoče skočiti na vsak sadež, ki ga je zagledala, toda Roeana jo pouči, koliko dela so imeli delavci, Bog, sonce in zemlja, da je to sadje zrastlo in da se ne srne kar divje čezenj vreči. Te besede posluša tudi Mrs. Gladys im pravi s prijaznim naamefcocn: • 44 Na nekaj ste na!s orpoeoriH, kar smo skoraj popolnoma pooabtfi glede našega velikega blagoslova. Ne samo Bog, zemltja in sonce morajo nfciqgo pripomoči, da sadje dozori, temveč turii delarvci na plantažah morajo k temu prispevati. In pote«? delavci v tovarni. O, ogledati si morat tudi tovarno. Zelo zanimivo je, kako akaflbmo tam delajo. Moj mož je v tem ozfiru zelo ftrog. Ne trpi, da je vsled nepazljivosti nnToefi le en sam sad." 4 47Po bi bila tudi Skoda. In čurdim se, ka»ko enakomerno vebko in lapo zraste to sadje. Tako dmigod ni. Tukaj izgleda, kot da je vsak natančno tako velik kot drugi." " To ae nam samo adi, ker vidite vse sadje &upaj. Po-biranje sadja pa vaame več tddnov in če je eno sadje pobrano, zraste drugo." datlii T*-**no delate m trgate najlepše vzorce, ki Ste jih tudi zelo akrtmo zavali *n pcAožili v zaboj. Mis. Lautham je hotela to and je poraftulti surovo pri jedi. Ttadi Winnie sme prelagati, toda morala m je nadeti rokavice in sadje skrtmo poiofcti na pravi kraj. JSeto zadovoljne s tem iriatom se vse tti vrnejo v vik>. (Dalj« prihodnjič.) - - SMET MN02ESTVENEGA MORILCA. V zdravilišču Winnetal v Wiiftemlbeiwii je umrl v starosti 64 ^t bivši učitelj Ernest Wagner, ki je v tem zavodu pivžil četrt stoletja. Ob vesti o njegovi smrti so se Nemci spomnili -gnxzotmrh krvavih de. jamj, ki jib je Wagner 4. in 5. •sept-t«*iu se je odpeljal v Mniillhau-sen, rojstni kraj svoje žene. kjer .i*? zaižgal skednje na štirih kmečkih posestvih. S pištolo v roki je tekel potem po vaški cesti gor in dkvl im streljal na ljudi, ki sofbeža-li pred njim. Osem oseb je pri tem usmrtil, neki ranjenec je umrl nekoliko tednov poowieje. Ker je bilo očitno, da je izvršil svoja krvava dejanja v blaiznosti, so ga internirali v WiinnetaLu. kjer je sedaj umrl. mer vojne. Priročnik izide v velikanski nakladi in ga vojni obvezniki dobe zastonj, ostal' \ki po niziki c« ni 1 kflune. Razen novih navodil za vojne obvezen ce, i ki knjiga" vsebovala pregled raznih vrwt orožja in ,jhvs< bne članke o zaščiti proti zračnim napadom, proti napa doan s strupenimi plini in vžigalnimi izsrelki, j>a u:li na v?. dila za primer vojne brez napovedi, ki j«* v današnjih tivalisvu za pri- DIRJAJOČA PLAMENICA. Pri avtoinobiliski dirki poraripoamW'ke. i Xi^jbbr/iji primer lovca s pa«tnri meti živahni nam daje zloglasni volkec, ki je prav za pra?v li/^nka ka/*jenni j^astlrju |xwlo>bne žuželke. Ob -sončnih m peščenih poteh graidi vol-kcv svoje vrstne lovno jame. K,< r je prevee ne<*k retrn, da bi ulioAil svoj plen v teku, si gradi majhne, lija^te jame, v katere naj bi njegove žrtve padale. Že j&griudtttev takšne jame je za komaj centimeter dolgo živnlieo veliko delo. Naj-piTvo izkoplje krožni jarek, prvi obroč vdolibine, ki so na^lol črtilalje bolj zožuje, potem sledijo drugi, čedalje manjši in glcibl.fi obroči z glavo 'izimetava pesek iz ji.'ine. Ko je lijak pripravljen, se li-čittka skrije z mogočiuiini čeljustmi na dno in preži. Ce se pniikaže kaikŠna mravlja ob robu jame, sidrči.io pe^ščena zrn-n na dmo in mravlja pa* le v janto. fv ji uspe, da se reši groznih klešč, s k;>te-rinrw jo zaigr;.lbi ličiinka, vendarle ne more uiti. Najpozneje ob robu jame pade nanjo -lorlaj se zgrtdi, da bi ne zadela cilja. Kitajci in twK Kvmipci, hi žive v teh krajMi, drže te ri-l>e v svojih akvarijih in se zabavajo z njimi na ta način, da jim nmli.>o žužellkt^ na pali-ei-caih. Doatikrat pa se pni tem zejokli, da lustreli riba nmme^to žuželke v oči opajzovalea. Škode »i i«mel o*l tega seveja jajšeea v ličinke -in gosenice drugih žuželk in zarod poeneje gosenice dobesedno (m1 znotraj kažre. Toda gosenica (Krzna t*> oso in ne-rt^lko se zgodi, da1 se ob njenem prihodu dvigne ter iz-praoeni vanjo svoj želodec. Osa pobegne in gosenica je vsaj za trenutek rečena. KNJIGARNA "GLAS NARODA SPOMIN JNA STARO DOMOVINO "Naši K »9 raji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7% inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM Nafrelja zalaga slavonskih kalif w Ameriki! "Glasi, Naroda'^ lahko vsakovrstne slovenske knjige V knjigarni dobite naših priznanih pisateljevi Cankarja, Tavčarja, Jurčič*, .preglja, Kmetove^ Milčinskega, itd. * V salogi iinamoj prevode del svetovnoznanih mojstroT|| Gospodarske, gospodinjske in poo&ne knjige Igre, pesmi, semljevide^ Ljubitelji lepe knjige naj piiejo pa cenik knjig, ki jih imamo ▼ »logi. muifil« (Dep. k) 2H W. lani Slreel. Mew Ywfc j|P