trntajRjormku.'. r--xaajr» i—?a.r.n rnmoMMamMsuKatunivmM^iemiaMMiiaMSMsstKitKas.'
tc;iHmm'Jtx^'evtrx3emaaammm3s,
iM--x.itrr<trmwr<mwmrn i «•>«
Velja v Ljubljani in po pošti:
do Jelo	,	K	3cC —
po' leta .	.	.	„	189 —
žetit Ida .	.	„	90--~
za irnec . .	,,	30	—
Za Ameriko:
celoletno polletno . četrtletno.
. 8 dolat,
4 dolarje . 2 dolarja
Za inozemstvo:
celo leto . pol leta. . ?.efrt Ie!a . ta mesec .
R 480-~ „ 240--„ 120— 40 -
EteM isgasžs mmk
^naictniki ca, uosiljajO po nakaznici.
r
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništ.vo je na Marijinem trgu štev. 8, Telcžon štev. 44.	:n"—:
w .-./iiwinrwnmuki iin rtnr-f-HiTrirtmm 11 im—1« ,i m 1   —nagrirum—i r-r-T—■— vcmk'-.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1"60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na oi^j vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo Rokopisi se ne vračajo,	——
n
Karlov povratek — italijanski komplet proti Jugoslaviji.
Beograd, 1. aprila. (Izvirno poročilo.) Vaš dopisnik je imel razgovor z nekim uglednim tukajšnjim diplomatom o prihodu Karla na Madžarsko. Iz razgovora je mogel sklepali, da vlada % beograjskih diplomatič-nih kropili mnenje, da je prihod Karla v tesni zvezi s tajnim paktom, ki so ga svoj čas sklenili Madžarska, Italija in Romunija na škodo Jugoslavije. Značilno je, da so romunske čete skoraj v istem času vpadle na naše ozemlje, ko se je Karl povrnil na Madžarsko. Znano je, da je Ita-
lijansko časopisje od razsula Avstrije pa do danes vedno razpravljala o povratku Karla na prestol in da je •paralelno s tem vprašanjem uradna Italija v plombiranih vozovih pošiljala municijo in vsakovrstno orožje Horthyjevim četam na Madžarsko. Ako se temu dejstvu še pristavi, da je romunski general Avarescu imel v obmejnih krajih govore proti Jugoslaviji, obstoji sum, da sc je tak pakt proti naši državi faktično sklenil.
v
Karel na povratku v Švico.
Nikaka vojaška diktatura o a Madžarskem. — Karel se vrne preko Avstrije, — Nadaljne podrobnosti.
Dunaj, 1, aprila. (Izvirno poročilo.) Po današnjih vesteh iz Madžarske je povratek razkralja Karla v Švico samo še vprašanje nekaj ur. V Sobotišču je že pripravljen posebni vlak, s katerim se Karl vr-. ne v Prangins. Vlak bo vozil preko Dunajskega Novega mesta, Dunaja,
. olnograda, Inomosta in Buchsa. Od avstrijske strani so se odredile vse varnostne odredbe, da se preprečijo incidenti. Potovanje se uredi tako, da se pelje vlak skozi Dunaj danes ponoči. Južni in zapadni kolodvor, kjer se vlak ustavi, bosta za občinstvo zaprta. Dva angleška štabna častnika bosta spremljala vlak.
Dunaj, 1. aprila. (Izvirno poročilo.) V tukajšnjih dobro poučenih antantnih krogih so znane nastopne podrobnosti o predzgodovini pustolovščine razkralja Karla: Pri pogajanjih češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša z madžarskim ministrskim predsednikom v Bru-cku je izjavil dr. Beneš kategorično, da Češkoslovaška nikoli ne bo privolila v povratek razkralja Karla na madžarski prestol in da bi tak povratek za češkoslovaško republiko pomenil casus belli. V teku razgovora pa se je pokazalo, da češkoslovaška vlada ne bi zavzela takega kategorično odklonilnega stališča, ako bi nadvojvoda Josip ali even-luelno nadvojvoda Albrecht, sin nadvojvode Friderika, zasedel madžarski prestol. Prevladalo je mnenje. da bi se v primeru izločitve Karla dalo s Češkoslovaško govoriti glede zasedbe madžarskega prestola po kakem drugem Habsburžanu. Vesti o teh pogajanjih so dospele tudi v Prangins, kjer so se že dalj časa bavili z vprašanjem povratka razkralja Karla na Madžarsko. Zlasti od francoske monarhistične strani so baje vzpodbujali Karla, naj stori odločilen korak. Ko pa je v Prangins dospela vest, da bi bilo mogoče, da zasede kak drug liabs-burgovec madžarski prestol, se je sklenilo, storiti nekaj, da se prepreči, da bi kak drug član Habsburške rodbine prehitel Karla. (Glej naš včerajšnji uvodnik! Op. ured.) lo) Uvnaj’ aPf^a- (Izvirno poroči-* m eni in ^ul<ajšnjih političnih krogih
sketn omm|Seif 'K,lf,žai na Madžar‘
koraki drusif ‘S™ 80 P™°m08j“ tj * ‘ držav, zlasti male
antante. Povratek razkralja v Švico pomenja konec te afere.
Dunaj, 1. aprila. (IzVirno poročilo.) Po sklepu seje narodnega sveta so se vršile konference med državnim kancelarjem dr. Mayrjem in mnogimi voditelji strank ter političnimi osebnostmi glede povratka bivšega cesarja Karla preko avstri^ skega ozemlja. Današnji razgovori so se nanašali na cas in progo povratka, kakor tudi na imenovanje onih zaupnikov političnih strank, Katerih sopotovanje bi bilo na mestu.
da sc preprečijo vsakršni dogodljaji.
I.DU Budimpešta, 1. aprila. Madžarski korespondenčni urad je bil z uradne strani ponovno pooblaščen h kategorični izjavi, da so vse vesti, ki se razširjajo v svet o vojaški diktaturi, o nemirih v Zapadni Ogrski, ustanovitvi protivlade in o prestopu dela madžarskih čet k razkralju Karlu popolnoma izmišljene in da ne obstoji niti med prebivalstvom niti med armado zapadite Madžarske, niti v kakem drugem delu države kakršnokoli gibanje proti sedanjim izvrševateljem državnih uradov na Madžarskem.
L Dl J Berlin, 1. aprila. Češkoslovaški poslanik je po naročilu svoje vlade obvestil grofa Sforze, da bi češkoslovaška vlada ne mogla trpeti bivanja bivšega kralja Karla na Madžarskem čez določeni rok in da bi morala v nasprotnem primeru to smatrati kot casus belli. Praška vlada je madžarsko vlado o tem primeru obvestila.
LDU Pariz, 31. marca. Komunski poslanik princ Chica je včeraj posetil zunanje ministrstvo, kjer se je dolgo časa razgovarjal z Bertlie-lotom. Princ Ghica je oficielno naznanil francoski vladi, da bi se romunska vlada vzpostavitvi Habsburžanov kar najenergičneje uprla. Princ je nato odšel k italijanskemu poslaniku, kateremu je istotako sporočil sklep svoje vlade.
LDU Budimpešta, 31. marca. Iz Sobo-tišča javljalo o prib^Ju razkralja Karla: Škof grof Mikes je sedel v družbi svojih gostov v svoii hiši, ko se je naenkrat ustavil pred vratni! avtomobil, Iz katerega sta Izstopila dva gospoda. Eden je bil Tomaž. Erdsedy, k] Je poslal škofu svojo vizitko in ga prosil, naj pride v predsobo. Tam je zapazil škof razen grofa še drugega vitkega mladega gospoda, Ki ga na prvi pogled ni spoznal. Ta je opazil zadrego škofa in je rekel: »Ali me ne poznate?« Šele sedaj ga je škof v svoje največje začudenje spozna! kot razkralja Karla. Da! mu je servirati večerjo, pri kateri jc razkralj pripovedoval svoje doživljaje na potu. Škof se je nato podal v sosednjo sobo, kjer je bil minister Vasz, In mn povedal, da je dospel razkrafj Karl. Minister mu spočetka kar lil mogel verjeti. Šel je s škofom v sobo, kjer je bil razkralj, kjer mu ga je škof predstavil. Škof je nato da! poklicati okrožnega poveljnika polkovnika Lebarja in poslanca Lingauerja. Oba sta bila ze!o presenečena, ko sta zvedela, da je prišel bivši kralj. Ta je prosi! gospoda, naj mu neprisiljeno razložita ves položaj. Ko je zvedel, da se ministrski predsednik grof Teleki s svojo rodbino nahaja na gradu Ivanov, ki je last grofa Sigrayja, je reke!, na] bi se obvestil grof Teleki, da pride takoj z avtomobilom v Sobotižče. Avtomobil z odposlancem je prišel ob dveh v Ivanov, grof Teleki in grof Slgray sta se takoj odpravila na pot in dospela v Sobotišče ob štirih zjutraj. Razkralj ju je pozval k sebi In se dolgo raztovarjal z njima. Poročilo popisuje nato, kako se je razkralj vozil v Budimpešto, kjer je dve celi uri med štirimi očmi go.
voril z državnim upraviteljem Hortyjem. Med posvetovanjem so se v predsobi sprejemnega salona zbrali vsi ministri, lil se nahajajo v Budimpešti, ki pa se niso udeležili razgovora. Po razgovoru je sedel raikralj v avtomobil, ne da bi bil poprej govori! še s kom drugim, in se nato odpeljal v Sobotišče nazaj. V mestu je bii popoln mir. Tudi grof Teleki in grol Sigray sla se vrnila v Sobotlšče. Grofje Andrassy, Bettilan, in Teleki pridejo najbrže še danes v Budimpešto, minister dr. Gratz pa bo za enkrat ostal še v Sobotišču.
LI>U. Dunaj, 31. marca. V svojem poročilu v odseku za zunanje posle o odredbah povodom zadnjih dogodkov na Madžarskem je naznanil zvezni kancelar dr. Mayr, da se namerava Iztirati grof Thomas Erdody, Naznanjen bo poleg tega državnemu pravdnlštvu zaradi suma veleizdaje.
LDIJ. Dunaj, 1. aprila. Listi sklepajo po došllh poročilih splošno, da se bo pustolovščina razkralja Karla prav kmalu mirno končala. Na ta Izid je odločno vplival nastop velike In male antajjJe, pa tudi razumno In razsodno zadržanje madžarskega prebivalstva, kj želi, da bi so dežela obvarovala nemirov. Z odkritosrčnim zadovoljstvom se poudarja tudi vzorna politična disciplina, katero |e v teh razburjenih dneh pokazalo avstrijsko prebivalstvo.
LDU. Beograd, 31. marca. Presbiro poroča L Dunaja: Tu se veruje, da se je Karl vrnil v Budimpešto v sporazumu z madžarskimi odgovornimi krogi. »Relchs-pest« pravi v uvodniku, da je po madžarski ustavi dosmrtni kralj oni, k! Je bil ven-čan s krono sv. Št elana, Ker Karl ni abdiciral, sc smatra, da je on edini zakoniti madžarski kralj. Madžarska danes ni republika, ona je kraljevina. V odsotnosti kralja vrši vso oblast Hortliy.
LDU. Beograd, 31. marca. Presbiro poroča z Dunaja: »Tagblatt« ocenjuje prihod Karla v Budimpešto kot neuspeh. Poudarja, da se bo tudi Italija protivlla vsaki restavraciji monarhije na Dunaju, Politični faktorji v Češkoslovaški In Jugoslaviji so tudi pripravljajo na vse eventualnostl
KAREL —- ŠVICARSKI UJETNIK.
LDU Bern, 1. aprila. Kakor poroča »Neue Ziiricher Zeitung«, se bivšemu cesarju Karlu dovoli začasen povratek v Švico, in sicer iz političnih motivov, češ da bi se na ta način ščitil mir v Evropi. Preden sc Švica končnoveljavno odloči, bo uvedena zoper Karla preiskava, kako je zapustil švicarska tla. Ako ostane Karel na švicarskem ozemlju, se bo ukrenilo potrebno, da bo dobro zastražen.
FRANCIJA PROTI KARLU.
LDU Beograd. 1. aprila. Presbiro poroča iz Pariza:	Ministrski pred-
sednik Briand je poslal vsem zastopnikom Francije v inozemstvu okrožnico, v kateri izjavlja, da popolnoma odobrava korak, ki so ga zavezniški zastopniki napravili v Budimpešti, ko so izjavili madžarski vladi, da antanta noče, da bi se Habsburgovci povrnili na madžarski prestol.
OBISKI.
Beograd, 1. aprila. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne je posetil predsednika vlade Pašiča češkoslovaški poslanik Kalina ter se z njim razgovarjal o skupnih korakih Češkoslovaške in Jugoslavije proti poizkusu restavracije Habsburžanov na Madžarskem. Govori se, da se bo z ozirom na puč razkralja zopet ventiliralo vprašanje koridorja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pašiča sta obiskala tudi angleški in francoski poslanik.
KAJ PA TO POMENI?
Beograd. 1. aprila. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne je minister vojne in mornarice general Branko Jovanovič iinel dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Pašičem. Ta konferenca sc spravlja v zvezo z dogodki na Madžarskem.
Pošljite naročnino!
Inteligenca in politika.
Stojimo neposredno pred občinskimi volitvami.
In neposredno stojimo pred vpraša-šanjem, kako stališče bo zavzela in kako se bo pri teh volitvah uveljavila naža ituc-llgenca. ^
Naši Inteligenci se danes mnogo očita. Neupravičeno, še več pa upravičeno. — Če kdo posluša glasove s skrajne desnice, bo prišel do prepričanja, da se je vrgla inteligenca popolnoma v naročje soCijallz-ma In socljalistov — če pa kdo veruje glasovom levice, bo pa trdil, da je Inteligenca zgubljena za vsak napredek In da se je popolnoma podala kapitalizmu.
Eno In drugo se očita danes posebno mlajši inteligenci — akademski mladini in dostavlja se z obeh strani — desnice In levice — da le omladlna brez ciljev (dr. Tavčar), destruktivna — da je v svojem radikalizmu nedosledna in da je le la-žlnapredna. Da se ogiblje vsakega resnega dela In se Izgovarja pri tem na propalost političnih strank.
Glede resnične nedelavnosti naše inteligence moramo reči samo eno:	istega
greha je deležen pretežni del našega naroda. Glede njenega Izgovora ji pa moramo priznati:	v naših starih političnih stran-
kah je toliko zastarelega, toliko osebnosti, toliko kllkarstva in toliko »porodlc«, da odbija Inteligenco od javnega dela. Krinka »državnotvoraostl« In »boja za ide-
ali« je za res globoke lutellgente prepleh, ka, da ne bi pod njo zagledali realnih tat sebičnosti.
In vendar! Hvaliti In prlpoznatl tega zadržanja ne smemo. Ali naj osiane del« med ljudstvom, ustvarjanje razmer t« od-ločevanje v našem javnem življenju v ro<-kah polltikov-koristolovcev?
Ne! Prava naloga inteligence, Inteligenčne naše omladine je pozitivna. »Ustvarjati« mora bit! njeno geslo, boj zastarelemu hi osebno-strankarski sebičnosti njeno vztrajno delo, njen cilj; privesti naje ljudstvo k pravilnemu razumevanju na-rodostl in našega narodnega ujedfinjenja.
Sjvodbiti mora tla očitkom nedelavnosti, spodblti tla umetni razliki med ljudstvom In inteligenco, spodblti tla frazam* k| hočejo pred forum Javnosti postaviti inteligenco kot poseben razred, razred trotov, ki pušča usodo naroda v rokah demagogov In koristolovcev.
Naša inteligenca le Izšla, Izhaja In se stalno dopolnjuje Iz naroda. Njena naloga je, da s poštenim, treznim In nesebičnim dolom dokaže, da se v resnici zaveda svojih dolžnosti, da čuti z ljudstvom, da ie pionir narodnega In socialnega napredka.
Potem bo ljudstvo verovalo vanjo ii» jo dvignilo s svojimi žuljavlml rokami.
Občinske volitve so neposredno preit nami.
Ustavotvorni odsek.
Beograd, 1. aprila. (Izvirno poročilo.) Danes ob desetih dopoldne je predsednik dr. Ninčič otvoril 41. sejo ustavnega odbora. Razpravljalo se je o členu 42, ki pravi, da je narodna skupščina sestavljena iz poslancev, ki jih voli narod v splošnem., enakem, neposrednem in tajnem glasovanju. Več govornikov je govorilo proti temu členu, ki pa je bil končno sprejet. Sledila je razprava o členu, ki govori o pomorskem pravu. Člen je bil sprejet so-
glasno. Nadalje se je razpravljalo o členu 13, ki govori o pravici delav-r cev do organizacij. Ta člen se glasi: »Pravica delavcev do organiza-« cij se bo določila s posebnim zako^ noin.« (Aha! Op. ured.) Člen je bil sprejet. Na koncu seje so razpravljali o vojnih sodiščih (člen 81.) Člen je bil sprejet po predlogu vlade. Raz-* prava o 3. poglavju gospodarsko-, ekonomskih odredb se je odgodila na jutri ob devetih dopoldne.
SHOD ZAUPNIKOV NSS.
Sinoči se je vršilo v Ljubljani v dvorani hotela Ilirija zborovanje zaupnikov Narodne socijalistične stranke. Na dnevnem redu je bila postavitev kandidatne liste za mesto Ljubljana. Zborovanje je bilo jako številno obiskano in je vladalo o vprašanju kandidatov, kot o ostalih vprašanjih glede postopanja pri občinskih volitvah popolno soglasje.
IZJEMNO STANJE V ANGLIJI.
LDU London, 31. marca. Objavljena naredba, s katero se je nad državo razglasilo izjemno stanje vsled premogovne krize in vsled tega. ker so delavske strokovne organizacije zagrozile s splošno stavko. (Povsod ista taktika. Op. ured.)
London, 1. aprila. (Izvirno poročilo.) Premogokopni delavci vztrajajo pri svojem sklepu, da stavkajo. Železniški In transportni delavci so Izrekli svojo solidarnost z njimi.
NEMIRI NA IRSKEM.
LDU Cork, 1. aprila. Civilne osebe so napadle policijski urad v Ross-carberiju. Ubitih je bilo pet policijskih uradnikov in 14 ranjenih.
FRANCIJA PRED BANKROTOM.
LDU Pariz, 1. aprila. (Brezžično.) »Echo de Pariš« doznava iz Newyorka: Poset Vivianija zasleduje namen, doseči za Francijo financl-alno pomoč, da se država odtegne bankrotu.
KOMUNISTIČEN PUČ V NEMČIJI UDUŠEN.
LDU Berlin, I, prila. Iz Srednje Nemčije prihajajo poročila, da se mir potrjuje.
DELAVNA KRIZA V ANGLIJI.
LDU London, 31. marca. Z malimi Izjemami je prepovedali izvoz premoga in koksa,
KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV.
LDU Rim, I. aprila. (Brezžično.) Za-topnlkl češkoslovaške republike za konferenco nasledstvenih držav so dospeli semkaj. Konferenca se bo vršila pod predsedstvom Imperlalija.
MONARHISTIČNA ZAROTA NA ŠPANSKEM.
LDU London, 31. marca. (Brezžično.)' V Lizboni le bila odkrita nova monarhistična zarota. Mnogo monarhistov, med niimi tudi srol Bertendes, ki je bil za časa monarhije ministrski predsednik, Je bil are« tiran.
ROMUNSKA SE JE OPRAVIČILA. Beograd, 1. aprila. (Izvirno poročilo.) Romunski poslanik Emandi ie pri svojem obisku pri ministrskem predsedniku Pa-šiču temu naznani 1, da obžaluje romunska vlada, da so romunske čete prekoračile našo mejo, S tem je ta spor poravnan.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA,
(	1.	aprila.
Valute in devize.
Dunaj: dolarji 690—694, marke 1110 do 1116, f untl 2700—2720, franc, franki 4825—1S6S, lire 2805—2825, dinarji 1880 do 1900, poljske marke 85.75-S7.75, švlc. franki 119—119.50, češke krone 909.50 do
915.50, funti 211—216.
Praga: marke 120.25, švlc. franki
1308.50, lire 303, franc, frank! 525.50, funti 296, dolarji 73.50, dinarji 197, avstrijske krone 10.45, poljske marke 7.50.
C u r i h : Berlin 9.20, Newyork 57>* London 22.61, Pariz 40.30, Milan 23.50, Praga 7.70, Budimpešta 1.75, Zaareb 4.05,| Varšava 0.70, Dunaj 1.45, avstrijske krone 0.93.
Efekti.
Zagreb:	Banka za Primorje 930
do 910, Jadranska 1950—2025, Jugoslovanska 575—590, Ljubljanska kreditna 940 do ! 950, Praštedionica 11.100—11,200, Riječka '1 pučka 138-440,
Razna poročila.
K grški ofenzivi v mali
Aziji.
V Mali Aziji se vrši nova vojna. Grki so nenadoma napadli turško vojsko, ali boljše vojsko kemalistov in jo nagnali v beg. Sicer govore zadnja turška poročila o turških zmagah, toda ker vemo iz skušenj zadnje dobe, da se turške zmage le prepogostem spremene v poraza, j:m menda zaenkrat še ne bomo verjeli.
Da je Grčija nenadoma začeta novo ofenzivo zoper kemaliste, zato je pač glavni vzrok v strahu pred revizijo sevreške mirovne pogodbe. Ta revizija je postajala verjetna, odkar se je antanta hotela z lepa sprijazniti z vlado kemalistov v An-gori, ki je hotela mešati antantine načrte v Orijentu. Bilo jo je tedaj treba razorožiti ali z lepa ali z grda. Za prvo alternativo se je odločila antanta, ker je bila videti cenejša, saj se jc imela izvršiti na račun — Grčije. To pa je bilo v Parizu in Iondonu tem hitreje sklenjeno, ker so hoteli krati pokazati Grčiji težo svoje pesti, kajti da si je Grčija vnovič izbrala germanofilskega Konstantina za kralja, zato ne bo dobila ori antanti tako kmalu odveze.
Kralj Konstantin je hotel sedaj pobiti dve muhi na en mah. Z zmago nad kemalisti je nameraval pokazati velesilam, da so Turki tako slabi, da jih uženejo že sami Grki in da tedaj nanje ni treba imeti ozirov. Hkrati je hotel z zmagovito vojno dejanjsko zasigurati posest Smirne in Trači je in napTam venizelistom svoiim neizprosnim nasprotnikom, rešiti sloves patrijotične zasluge, kajti ako naj bo njegova oseba kriva občutne državne izgube, je to slabo priporočilo za utrditev ne posebno močne dinastične reputacije.
Kako se bodo ti načrti obnesli, bo pokazala že bližnja bodočnost. Nas danes pri tej zadevi zanima druga stran. Ako se Grčija obdrži in celo utrdi na vzhodnih obalah Egejskega morja in do Marmari. je s tem storjen važen korak k uresničenju grških sanj o obnovitvi Bizantinskega cesarstva. Ne smemo pozabiti, da je stoletna zgodovina grškega narodnega preporoda začela pod tem geslom; uspehi Venize-losa ob zaključku svetovne vojne so kazali, da se Orčija res bliža onemu trenutku, ko bode v Carigrada kakor nekdaj zagospodovala moč Helenov.
Mi. kf računamo na prenovljenje Rusije, smo posredno zainteresirani na tem vprašanju. Rusija bo prej ali sle] tudi hotela vresničiti svoj stari sen in priti v posest carigrajskih ožin. Za nje in za nas, ki se štejemo k njenim bodočim zaveznikom, ni vseeno, v čegavih rokah se nahaja ozemlje ob teh ožinah. S te perspektive nam je motriti pričujočo vojno.
—★—
Pomladanski prazniki.
Praga, 28. marca 1921.
Na poseben način slavimo letos po republiki velikonočne praznike. Predsednica Češkoslovaškega Rdečega Križa dr. Aliče Masarykova je izdala proglas, da naj bi za tri dni utihnile strankarske strasti in naj bi se ves narod zedinil v delu za Rdeči Križ. Organi strank objavlja-
S. Thompson:
Winnipeški volk.
(Dalje.)
III.
Tisti čas, t. j. jeseni leta 1881., so 'tožili živinorejci Appellske pokrajine, da se množe volkovi v njihovem okolišu in delajo med živino veliko fekodo. Nastavljanje strupa in pasti, vse je bilo zaman, in ko je odličen inozemec izjavil v Winnipegu v njihovem klubu, da jim preskrbi pse, ki bodo z lehkoto zatrli volkove v deželi. je vzbudila ta obljuba živahno zanimanje. Zakaj živinski farmarji so veliki prijatelji športa, in misel, da bi z napravo pasjega parka hkrati opomogli živinoreji, jim je bila zelo sovšeči.
Da bi pokazal resničnost svojih besed, je inozemec kmalu potem res pripeljal dve krasni danski dogi; ena je bila bela. druga višnjeva, s čudnim belini očesom, ki jo je delalo posebno divjo na pogled. Vsaka teh dveh živali je tehtala blizu devetdeset kilogramov. Mišice sta imeli kakor dva tigra, in vsak je rad verjel hiozemcu, ko je dejal, da se sama e bojita niti največjega volka. Kak-na da sta na lovu, je popisal tako-
jo na prvih straneh članke in pozive šefov strank, ki poziva na delo za Rdeči Križ. »Narodni Listi« so prinesli na prvi strani poesimile od Masaryka začrtanega programa. Velikonočne številke časopisov govore ob spominu na vstajenje o vstajenju ljudstva, opozarjajoč, da je Rdeči Križ postavil svoje delo za fizičen preporod naroda. Pa ne sama za fizičen preporod dela Češkoslovaški Rdeči Križ, temveč tudi in v odločilni meri za vzgojo po nravni strani Tako recimo je Socijalni ! odsek CsRK skrbel za žene in otro-I ke tujih izseljencev, posvečal pozor-! nost izseljevanju Slovakov v Ameriko. zbiral jih po taborih In jih varoval pred neodgovornimi agenti. Skrbi za počitniško oskrbo otrok itd. Glavno pozornost posveča Rde-| či Križ zdravstvenim razmeram,
I bije boj proti jetiki po Slovaškem In v Podkarpat^ki Rusiji. Skrbi za prehranjevanje slabotnih otrok. Preskrbuje bolnicam perilo, podpira in organizira humane zavode širom države Podpoia takšnim zavodom znaša v preteklem letu 55 milijonov čK. Rdeči Križ pa organizuje tudi vire dohodkov po vseh zapadnih državah in po Ameriki. Tekom leta 1919. je dospelo v Prago 183 vagonov obleke, perila, zdravi! itd. Darovi znašajo 300 milijonov.
iJradnišfvo in nastavljenci Rdečega Križa se poučujejo v zanalašč ustanovljenem socijološkem seminarju. Delo za preporod je postavljeno na znanstveno podlago.
Prezidentovo zdravstveno stanje je vsaki dan boljše in je pričakovati. da hitro okreva. In zdravja mu bo veliko potreba, kajti pomladansko zasedanje skupščine najbrže ne bo tako idilično kot je bilo jesensko. Med socialističnimi strankami se šepeče nekaj o skupnem nastopanju. bloku, proti kateremu bi nastopi! agrarni blok obeh narodov. Od dogodka v tej smeri je odvisno držanje današnje skupščine. Vedno glasnejši so glasovi, ki govore o novih volitvah, ki naj bi omogočile delavno večino. Toda pri današnjem razpoloženju strank in posameznikov se zde volitve precej mrtvo sredstvo za ustanavljanje delavske večine. Pogoje za skupno delo bo treba iskati v prezldentovem duhu, tam je rešitev, nikjer drugje.
Č-y.
—★—
Spor bank s svojim uradništvom.
Z ozirom na netočna poročila, katera so prinesli nekateri ljubljanski Usti glede spora med bankami in njihovim uradnt-Stvom, ugotavljamo:
Dne 14. marca L 1919. se je sklenil med upravami vseh denarnih zavodov v Ljubljani in uradniško organizacijo sporazum slede ureditve medsebojnih odnoSa-jev. V tem sporazumu se je obojestransko določil 6urnl nepretrgani delavni čas. Ta sporazum so podpisati zastopniki uprav vseh ljubljanskih denarnih zavodov, iz-vzernši Mestne hranilnice ljubljanske kjt občinskega zavoda. 2e nekaj mesecev potem sporazumu je hotela Jadranska banka to medsebojno določitev razveljaviti. Takratni odbor je izjemoma dovolil dvojno frekvenco. Lansko leto je organizacija gle-de delavnega časa šla upravam precej ua roko. Ko Pa je zasedei poverjeništvo za socljalno skrbstvo nov mož, so se čutite
le: ni vam treba nič drugega, kakor da jima pokažete sled, in če je prav že včerajšnja, se vendar takoj spustita za njo in se nikakor ne dasta zmoliti. Kmalu najdeta volka, pa naj : si še tako prizadeva, da bi zmedel sled in jo skril zasledovavcem. Lotita se ga na mestu; on hoče zbežati, ali višnjevi ga pograbi za lakotnlco in ga vrže takole — pri teli besedah je vrgel pripovedovavcc drobtinico v zrak — in preden pade na tla, ga drži beli za glavo, oni pa za rep. in ga raztrgata na dvoje — vidite, ta-pole!
To niso bila slaba prerokovanja, in vsi so komaj čakali, da bi jih preizkusili. Kmalu so imeli lov; toda zaman so jahali tri dni, ne da bi srečni: zver Že so hoteli odnehati, ko se je eden spomnil volka, ki je priklenjen v Hoganovi krčmi in bi ga lehko dobili za toliko, kolikor znaša strelnina; res da mu je šele dobro leto dni. ali vendar pokažeta psa le-hko že pri njem, kaj znata.
Cena Hoganovemu volku je takoj poskočila, ko je slišal njegov lastnik o dobri priliki; tudi je besedičil. da mu »vest ne da«. Ali ti pomisleki so izginili, ko je obveljala njegova zahteva. Prvo je bilo, da je odstranih malega Jima in ga poslal z naročilom k babici, ki ie stanovala
banke na varnem in so hotele letos 6itrni delavnik brez sporazuma z organizacijo razveljaviti in ga spremeniti v 7urnik. Dne 23. marca dobila je organizacija obvestilo, da je sindikat sklenit 7urnik proti 10% povišku plač. Uprave se sklicujejo na to, da v šestih- urah ni mogoče dela dovršiti !n da zahteva obzir na korist države pomnoženo uradovanje. Odbor organizacije je dne 25. marca odgovora na ta dopis uprav, da te kršitve sporazuma z dne 14. marca ne priznava. Ugotovilo se je po izpovedbi uradništva samega, da se da dnevno delo v 6 urah popolnoma izvršili. Ako se po nekaterih bankah dela čez ta čas, se nadure le Izrabljajo. Uradništvo se je soglasno izjavilo, da je rade vol je pripravljeno delati 7 ur in tudi več na dan, ako zahteva to korist države, toda le pod pogojem, da v enaki meri sorazmerno žrtvujejo za korist države tudi same. To se je upravam tudi sporočilo. Neresnica Je torej, da bi uraduištvo ne hotelo delati več kakor šest ur na dan.
Da se upravam ljubljanskih bank ne gre za 7urni delavnik, ampak le za to, da se razbije organizacija uradništva denarnih zvodov, dokazuje način kako so uprave postopale. Svoj sldep o 7urnem delavniku so uradništvu sporočile preko sporazuma z odborom organizacije in so citirale uradništvu posamezno in deljeno prea posebno komisijo, katera je uradništvo z ne-reseničnitni podatki pripravljata in prisilila, da so se izjavili za 7urni delavius. Tako se je pri Kreditnem zavodu, kjer so se vsi uradniki solidarno izrekli proti Turnemu delavniku vsled tega dobili odpustnice, sporočilo, da so se pri Jadranski in Kreditni banki vsi uradniki izrekli za 7urnik, kar ni bila resnica. S takimi in enakimi zvijačami in lažmi so uprave pridobile na svojo stran 163 uslužbencev, dočhn se Je okoli 130 uslužbencev odločno izreklo proti kršitvi pogodbe, sklenjene z organizacijo. Pa tudi med temi 163 uradniki bo se podpisi Izvršili z odločnim protestom z ozirom na represalije, katere so uprave izvršile nad uradništvom. Vse to dokazuje | nepošteno, neznačajno postopanje uprav bank.
Da so se upale uprave nastopiti proti svojemu aradništvu s takim terorizmom, se da tolmačiti edino s tem, da je, kar je splošno znano, na strani uprav oddelek za socialno skrbstvo.
Ves ta spor med bankami Slovenije *n njihovim uradništvom je najkrasnejša slika, kako se razumeva veljavnost sfclcnle-nDt pogodb In dogovorov pod režimom gotove stranke. UradnlStvo na) sl to zapomni za bodoče volitve. Pomisli pa naj tudi na posledice, katere bodo zanj nastale, ako se upravam posreči njihov neznačajni namen ugonobiti stanovsko organizacijo.
Beležke.
Razredni boj.
Po ljubljanskih strehah čivkajo vrabci novo marseljezo razrednega boja, ki jo je uglasbil komponist »Jadranski«.
Pravijo, da se pod tem psevdonimom skriva pokojni sodrug Tone Kristan.
Za kompozicijo je določila baje Jadranska banka honorar 24 milijonov kron.
Natančnejše vesti bo pa prinesel menda v kratkem »Naprej«, ki ga te dni frizirajo za oficijelno glasilo prijateljskega konzorcija Jadranske banke in pa socijalno-demo-kratsklh delavskih organizacij.
VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO«!
daleč odondot; nato so pognali volka v njegovo kočo, zabili jo, naložili na voz in odpeljali v prerijo.
Psa sta se dala le s težavo krotiti, tako bojevita sta postala, kakor hitro st zaduhala volka. Toda več krepkih mož ju je držalo na jermenih; zapeljali so voz še osemsto metrov naprej, odbili kočo in spravili volka na prosto, kar ni bilo prelahka reč. Izprva se je zdel prestrašen in zmeden. Hotel se je izmuzniti možem, ki so spremljali voz, toda gristi ni poizkušal. Ko pa se je začutil svobodnega in so ga napodili s krikom in hrupom, se je spustil v počasen drnec proti jugu. kjer ga je vabilo hribovje. Tisti hip so odpeli psa. ki sta jo udrla z divjim lajanjem za mladim volkom. Možje so zagnali »ura!« in zdrevili za njima. Volk se je zdel že naprej izgubljen, zakaj psa sta bila mnogo hitrejša od njega; zlasti belec je dirjal kakor hrt. Inozemec je kar norel od navdušenja, ko je letel njegov najlii-trejši pes po preriji ter se vidno bližal volku od hipa do hipa. Mnogo jih je hotelo staviti, ali živ krst ni dvomil o izidu. Zdaj je volk napel poslednje moči, toda po tisoč in nekaj metrih je bil pes tik za njim ter se »akadil vanj.
(Dalje uriti.)
Spor med Romunsko in Jugoslavijo
se je poravnal mirnim potom. V ta namen je obiskal romunski poslanik Pašiča v Beogradu ter mu izrekel v imenu romunske vlade obžalovanje, ker je romunsko vojaštvo brez vednosti vlade prekoračilo našo mejo v Banatu. Storjena krivica se popravi.
Konferenca Pašiča z Italijanskim poslanikom. Ministrski predsednik Pašič je danes dolgo konferirai z italijanskim poslanikom grofom Manzonijem. V poučenih krogih se govori, da vlada med Italijo, češkoslovaško in našo kraljevino popolna soglasnost proti povratku kralja Habsburga. Vlada je včeraj poslala posebno noto zaveznikom o tem, kaj misli o Karlovem povratku. Dokler ne pride odgovor, se bodo sporazumele države male antante. Včeraj je tudi romunski poslanik posetil g. Pašiča in izrekel nado, da se bodo obmejni spori hitro poravnali. Naše čete so dobile nalog, da preprečijo ysak prehod romunskih vojakov na naše ozemlje. Kar se tiče prihoda razkralja Kada, je romunski poslanik izrazil svoje mnenje, da bo ententa znala izvesti svoje stališče proti Madžarom.
NENARAVNI NAZORI O DRAGINJI IN DENARSTVU.
Beograjski »Trgovinski Glasnik«, ki sicer prinaša temeljite članke o gospodarskih vprašanjih, je priobčil 25. m. m. članek pod naslovom: »Vprašanje draginje in inflacija bankovcev«. s katerega nekaterimi Izvajanji se ne moremo strinjati.
Povod omenjenemu članku je dalo predavanje nekega neimenovanega uglednega narodnega gospodarja o problemu draginje. Ta predavatelj je trdil, da je draginja absolutno ekonomsko zlo. da je našo ekonomsko krizo izzvala velika inflacija bankovcev v prometu ter da se razvidi naše slabo državno financijalno stanje, ako se primerja stanje emisije bankovcev v početku naše osvoboditve z današnjim stanjem.
Proti tem trditvam postavlja omenjeni člankar sledeče protitrdit-ve- Priznava, da je v glavnem draginja zlo. Ali pri pobijanju draginje da se je treba ozirati ne-le na ponudbo, ampak tudi na povpraševanje, na kupovno moč občinstva. Ako n. pr. občinstvo na beograjskem trgu plačuje 10 dinarjev za količino zelenjave, dočim bi v Sarajevu zaprli prodajalca, ki bi zahteval za Isto količino 2 in pol dinarja, je to znak ekonomske moči, a ekonomska moč je znak zdravja, torej je v današnjih razmerah draginja tudi znak zdravja!
S takimi narodno - gospodarski, ml enostranskimi nazori se zamorejo pač strinjati le veržniki. ki so se obogateli na račun delovnih slojev in oni sloji, ki vživajo mastne dohodke istotako na tuj račun, nikakor pa ne omenjeni delovni sloji, ki si pač ne morejo privoščiti malo zelenjave za 10 dinarjev! Draginja, ki danes vlada v Beogradu, in ki nima para v drugih glavnih mestih Evrope, ne v Parizu, ne v Londonu, pač ni znak ekonomskega zdravja, temveč nasprotno znak zelo nezdravih ekonomskih razmer in izkoriščanja širokih množic, čemur bi se moral z energičnimi odredbami od strani vlade storiti čimprej konec.
Kar se tiče inflacije (poplave) bankovcev, pravi člankar v »Trgovinskem Glasniku«, da ni vzrok ekonomske krize pomnoženje bankovcev samo na sebi. To da velja le za bankovce, izdane za neplodne cilje. Ako so pa bankovci izdani za po-vzdigo Industrije, za ustvarjanje in eksploatiranje rudnikov Itd. itd., v obče za povzdigo in ustvarjanje, tedaj to izdavanje bankovcev ni absolutno zlo, nego absolutno dobro, ker pride država tako do promtene glavnice na najcenejši način.
Tudi s to teorijo se v njeni absolutnosti ne moremo strinjati. Trdimo nasprotno, da bi bilo naravnost pogubno za narodno gospodarstvo, ako bi se država postavila na stališče, da so sme za vse svoje investicijske potrebe obračati na Narodno banko z zahtevo, naj ji v te svrhe natisne potrebno množino bankovcev. Ako bi se to dovolilo državi, bi se pač vedlo, kje se je začelo, ne pa kje se bo končalo. Država, kakor vsak posameznik, ne sme tudi glede koristnih investicij iti preko svojih fi-nancijskih moči. in te moči temelje v davčni moči državljanov. Ako bi se država ne ozirala na to davčno moč. ki je izraz gospodarske moči
Agrarna reforma. 31. t. m. je bila seja ožjega ustavnega odseka, na kateri so pre-> tresali člen ustave o agrarni reformi. Ta člen je redigiran tako, da se ukinejo fevdalna razmerja. Civčije in kmeti postanejo lastniki zemlje. Po posebnih zakonih se bo plačala odškodnina onim, ki so po agrarni reformi oškodovani.
Amerika se ne bo odrekla vplivu >
Evropi. Francoska vlada še ni prejela nobene note iz Amerike. Neka brzojavka javlja, da je vvashingtonska vlada izjavila, da zavezniškim vladam ni poslala nobene note. Vendar krožijo glasovi, da ministrstvo pripravlja diplomatsko noto, kS bo nekak odgovor na poslednjo angleško noto, katera se tiče mednarodnih mandatov. V noti se bo izjavilo, da se. Zedinjene države nikakor ne odrekajo pravicam, pri-dobljenim z zmago, kakor tudi da Amerika ne bo sprejela nikake definitivne odločbe, ki bi jo zavezniki sklenili bodisi glede odrejanja mednarodnih mandatov bodisi glede kateregakoli drugega vprašanja, ki M se nanašalo ua pridobljene pravice, ako ameriška vlada ne bj predhodno dala svojega pristanka.
naroda, ter brezmiselno za vsako, četudi resnično, investicijsko potrebo zajemala iz neusahljivega vira papirnatih vrednosti, bi morala kmalu priti do državnega in dosledno narodno-gospodarskega poloma.
A tudi iz stališča države ni res, da je tak kredit najcenejši. Denar ni prometno sredstvo le v državi, ki ga izdaja, ampak po celem sveta NI dvoma, da bi denar, izdan v velikih množinah brez pravilnega bankov-nega pokritja, in ki bi baziral le na večjem ali manjšem kreditu, ki ga uživa država kot taka v inozemstvu, zgubil razmemo velik del svoje vrednosti v inozemstvu. Od tega bi imelo v prvi vrsti velikansko škodo naše narodno gospodarstvo, ki bi moralo drago plačevati uvoz inozemskega potrebnega blaga. V drugi vrsti pa bi imela škodo tudi država, ki vendar ni nič drugega, nego predstavnik naroda. Obresti, ki bi jih država kot taka prihranila pri tem načinu «izposojevanja«, bi moralo v večkratni meri plačevati narodno gospodarstvo in z njim zopet država.
Sicer pa je najboljši dokaz, da država ne sme tako gospodariti, dejstvo, da velike države le v skrajnih slučajih posegajo po takih sredstvih, da pa to vedno poplačujejo z deruto valuto.
★
+ Promet bankovcev Narodne banko SHS 15. m. m. je znašal 3.452,546.47b dinarjev, t. j. 125.325 več kakor koncem prejšnjega tedna. Kovinska podlaga Je dosegla višino 430,299.186.25 dinarja, zvišala se je torej od prejšnjega tedna za ravno 4333.979.79 dinarja. Menični In lombardnl konto !e znašal 218,410.450.98 dinarja, ali za 2,396.198.132.53 dinarja man'} kot koncem prejšnjega leta.
+ KmetHska razstava se bo vršila oh priliki pokrajinskega sokolskega zleta v Osijeku na Vidov dan. Sokolski zlet ht kmetijsko razstavo bo po poročilih beograjskih listov obiskal tudi regent Aleksander.
+ Izreden kredit za okupacijske potrebe. Osrednja vlada le pokrajinski vladi odobrila Izreden kredit za potrebe okupacije.
+ Pogajanja o vožnji ekspertnih parnikov med Beogradom In Dunajem se bodo končala do 1. maja. Vožnja bo trajala od Dunaja do Beograda 36 ur, od Beograda do Dunaja pa 51 ur.
4- Lastno menjalnico sl je uredila v Narodnem domu v Celju celjska Posojilnica, katero bo otvorila v kratkem času.
+ Nova jugoslovanska zavarovalna družba. Glavni ravnatelj zavarovalne družbe »Foucičre« v Budimpešti vodi pogajanja, da bi seosnovala s sodelovanjem francoskih interesentov nova zavarovalna družba v Beogradu, ki bi prevzela posle družbe »Froucižre« in »Riunione Adriatica«.
+ Izvoz pšenice v Češkoslovaško. V kontingentu! pogodbi s ČeškolovaSko je predviden kontigent 600 vagonov moke, ki se naj izvozi iz naše države v Češkoslovaško. Od tega kontingenta se oo sedaj še ni ničesar izvozilo, a rok bo poSeJ 30, junija t. 1.
•k
+ Vzročni sejem v Bazelu. Od 16. do
26. t. m. se bo vršil v Bazelu vzorčni sejem jem. Posetniki tega sejma dobe pri švicarskem konzulatu v Zagrebu vizum po znižani taksi, če prosilci dokažejo, da potujejo res v to svrho v Bazel.
+ Prost uvoz koruze tu ječmena v Švico. Švicarski zvezni svet je sklenil, da se sme koruza, ječmen in njihovi proizvodi svobodno uvažatt
Gospodarstvo.
77. štev.
»JUGOSLAVIJA* dne 2. aprila 1021.
stran 3.
Dnevne vesti.
— Naše oblasti so zasedle Zader In Šibenik. Včeraj so odšli v Zader in Šibenik naši uradniki, da prevzamejo urade v prvem področju okupiranega ozemlja. Prevzemanje se bo vršilo od 1. do 4. aprila. Davi je odšlo iz Splita orožništvo v Sinj, od tam pa pojde na demarkacijsko črto. Potem bo prevzelo določena mesta v roku od 4. do 8. aprila.
— Volitve v višji šolski svet. Dosedaj je šele znan izid volitev iz skupine srednješolskih profesorjev, dočirn bo skrutinij za volitve zastopnikov za meščanske in ljudsne šole najbrže šele prihodnji torek. Iz skupine srednješolskih prolesorjev sta izvoljena prof. dr. Jos. Pipen-bacher (začasni vodja realne gimnazije v Ljubljani) in Fr. Voglar (gimnazijski profesor v Mariboru). Prvi je dobil 106. drugi pa 98 glasov. Njegova namestnika sta Fran Jeran (realčni profesor v Ljubljani), ki je dobil 105 glasov in Fr. Mrav-ljaik (gim. profesor v Celju), ki je dobil 101 glas. Druga lista je imela prof. dr. Žmavca, ki je dobil 73 glasov. njegov namestnik prof. dr. Breznik iz Št. Vida, ki je dobil 70 glasov. Oba zadnja sta propadla.
— Anarhija v Apaški kotlini. Čeravno nam je Apaška kotlina definitivno prisojena in smo prevzeli on-dofno šolstvo, vendar je izmed učiteljstva nastavljen samo en Slovenec. dočim še drugi (nemški) učitelji dobivajo vedno plačo iz Gradca ter tudi tja pošiljajo svoja poročilu.
— Prepovedana brošura. Minister za notranje stvari je z odlokom od 25. marca prepovedal uvoz m razširjanje brošure »Nekoliko strani iz kraljevega albuma Karagjorgjc-vičev«. ki je bila natisnjena v Rimu in ki piše sovražno in tendencijozno o državni upravi v Črni gori.
— Nov hrvatski list. Te dni je izšla prva številka „Hrvatske Riječi“, glasila Hrvatsko seljačke stranke v Dalmaciji. List zastopa federalistično stališče.
~ Pd mariborskem »Taboru« so
izvršili splošni prevrat. Lastništvo je prevzel poseben konzorcij, kateremu načeluje Lovro Petovar iz Ivanjkovcev. Sedanji uredniki so odslovljeni, a glavno uredništvo bate Drevzame Borko Božidar, dosedaj urednik »Murske Straže.«
— Dr. Josip Tominšek. Prijeli smo: Zdi se mi neukusno, vsake kvatre ponavljati proti njemu njegove avstrijske grehe. Če so toliki •n neodpustljiv, je bila stvar stanovske organizacije, da ukrene potrebno, kar bi se pa imelo zgoditi že o prevratu. Toda takrat, resnici na ljubo bodi povedano, baš dr. Verstovšek ni bil med njegovimi zagovorniki. Sicer pa, ali je bil Tominšek edini »tak« in najhujši? Če smo pravični, poglejmo na njegovi tehtnici tudi drugo njegovo skodelico in tam ga vidirno kot prvovrstnega uradnika in marljivega literarnega delavca, v čigar neštevilnih plodovih najde tudi strog kritik mnogo zrnja! Kar pa je bilo v zadnjih dneh s Sokolom, da ni pustil vojakov v njegovi skrbi izročeno telovadnico, bo sodila javnost, ko zve »et alteram partem. Taki pretirani napadi pa, kakor jih je »Tabor« prinesel, škodujejo zavodu, pozitivne koristi ne vidim nobene.	D.
— Primorski dan na Jesenicah. Na inicijativo Jugoslovanske Matice, podružnice na Jesenicah, prire-de jeseniška narodna društva na belo nedeljo 3. t. m. primorski dan z razprodajo žalnih znakov, razglednic s slikami tržaških nasilstev in z večernimi prireditvami.
— V Italiji ni več cenzure ter bi moral biti že od 27. in. m. pisemski •n brzojavni promet med našo državo in Italijo prost, vkljub temu pa do danes še nismo dobili iz Trsta in Dorice ne časopisov, ne pisemske Poste.
Zornika 3V ?.kra!’ncsa šolskega nad-Turna iz Po^ •an*u ni imenovan Iv-deljen šolski	,je	!e	pr!'
Ška moč. Za MežRk °HU Čot J)lsar1m: ni imenovan lastni ^ no .sexsp. °. nadzornik, temuč je slov!«1 n I^1 stvo na Koroškem Poverjenega' nemu šolskemu nadzorniku v Slov Gradcu.
— Podpirajmo domačo obrt. Domači stavbeniki so apelirali na vla-oo, naj ne c .Maja Židan ja večjih poti opij dunjskim stavbenikom, kot je to nameravala, ker bi s tem naredila krivico domačim stavbenikom, ki so brez dela. Iz krogov obrtnikov kt so zaposleni pri stavbah, pa smo prejeli apel na stavbenike, da nai se iim ne
dela na podoben način krivica od stavbenikov, ki oddajajo dela pri stavbah dunajskim in graškim tvrdkam, dasi imajo na razpolago dovelj zmožnih obrtnikov domačinov. Apeliramo tudi na naše banke in privatnike, da strogo gledajo na to, da zaposlijo vse domačine, ker dovolj žalostno bi pač bilo, da bi morali domačini brez dela gledati, kako jim Nemci odjedajo kruh, do katerega imajo pač oni prvi pravico.
— Za 1. april ši je nekdo dovolil nesramno mistifikacijo ter poslal vsem ljubljanskim dnevnikom notico o ustanovitvi pokrajinskega inšpektorata finančne kontrole in o imenovanju činovnikov. Tudi naše uredništvo je prejelo notico, toda spoznalo
" je takoj, da je Pfeiferjev podpis ponarejen z žensko roko ter vsled tega ni nasedlo mistifikatorju.
— Akademsko društvo »Triglav« v Zagrebu poziva starešine in člane, da se sigurno udeleže »Triglavan-skega slavja«, ki se vrši 9. aprila v Celju. - Isti dan pred plesom bo zborovanje »Starešinske zveze« skupno z društvom. Ker se bo na tem razpravljalo o važnih zadevah, je odziv vsakega potreben. K.
— Krvav pretep pri plesu. Fantje v Šenčurju pri Kranju so priredili ples. Kmalu pa se je vnel med njimi piepir in nekdo iz gruče je zabode« posestnika Kralja s tako silo v trebuh. da so mu čreva izstopila. Na lice mesta došla žandarmerija je s silo aretirala nekaj vročekrvnežev. Posebno eden je bil tako korajžen, da je morala žandarmerija rabiti
— Kaj je z letnikom 1899? Veliko se je že pisalo glede vojakov letnika 1S99., k! so že od leta 1917. skoro nepretrgoma v vojaški službi. Prvotno je bilo sicer rečeno, da so mladeniči, ki so rojeni leta 1S99. ter so služili že v arvstrijskl armadi dve leti, oproščeni vojaške službe. Toda to je bilo naknadno preklicano. Pred kratkim pa so prinesli ljubljanski časopisi poluradno vest, da se temu letniku skrajša službena doba v kadru na 6 mesecev. Fantje so pa še sedaj pri vojakih, ne da bi se jim bil priznal čin, ki so ga imeli v avstrijski vojski. Apeliramo na poslance, da intervenirajo pri merodajnih oblastih, da se jim zniža rok na 6 mesecev in da se jih takoj odpuste.
— Prepovedani habsburški In monarhistični listi. Predsedstvo deželne vlade opozarja na to, da so listi »Belchspost« z večerno izdajo »Wiener Sthnmen« ter časopis »Staatzvvehr«, izhajajoči na Dunaju, v naši kraljevini prepovedani ter da se ne smejo niti naročati, niti prejemati, ker bi bili sicer naročniki kaznovani, ne glede na šikodo, ki jo utrpijo s tem, da se iim doposlani listi še na poštnih uradih Slovenije zasežejo.
— Napad na slov. učiteljstvo in »Jugoslovansko Matico« sl Je privoščila mariborska »Straža«, ker baš narodni učitelji vzorno delujejo za Matico na deželi. O učiteljstvu piše »Straža«: »Učiteljstvo na Slov. Štajerskem je bilo do preobrata po večini prusko - nemškutarsko ali pa glede narodnosti brezbarvno. Naše štajerske učitelje je kupit za Jugoslavijo Beograd z mastnimi plačami.« — Gospodje okrog »Straže«, ne razdirajte s takim nekvalificiranim obrekovanjem naše edine skupne organizacije! Očitati večini štaj. učiteljstva nemškutarstvo, presega vse meje resnicoljubja in — dostojnosti.
— 20% odtegljaji lu 1. april. Finančni minister je obljubil, da se bodo 20% odtegljaji pri koJekovanju bankovcev izplačali najpozneje do 1. aprila 1920, ako ne znašajo več kot 1000 K. Kakor vse kaže, nas je minister za 1. april »potegnil«.
— Zena najela morilca za Svojega moža. Časopisi so že poročali, da so na velikonočno nedeljo našli blizu Sore ustreljenega kmeta Janeza Kreka iz Govejka. Preiskava je dognala, da je Kreka ustrebl iz zasede neki Fr. Alič, katerega je najela Krekova žena obljubivši mu 10.000 K. Poprej je Krekova že skušala svojega moža zastrupiti, a mu je dala premalo strupa
— S. K. S. pr| ljubljanskih občinskih volitvah nastopi s svojo kandidatno listo le z ozirom na kmetovalce na Banju, Trnovem in Sp. Šiški.
— Vzorna župnija je po nazorih »Slovenskega gospodarja« Sv. Miklavž za to, ker ne prihaja v župnijo noben napredni ali samostojni časopis. Dvomimo, da je to merilo za vzornost.
— Doktorji gozdarstva lahko postanejo po najnovejši naredbi absolventje gospodarsko - gozdarske fakultete na zagrebškem vseučilišču.
— Darilo Slovenski Malici. Gradbeno podjetje ing. Dukič & Drug v Ljubljani je naklonilo Slovenski Matici znesek 400 K kot velikonočno darilo. Požrtvovalni tvrdki bodi izročena najtoplejša hvala.
— Umrl je v Brežicah obče spoštovani in priljubljeni posestnik in gostilničar g. Bambič, Bil je splošno znan kot vrl naroden delavec in poštenjak. N. v m, p.!
Ljubljana.
= Javno brezplačno cepljenje proti kozam se vrši v Mestnem domu od 5.—23. t. m. vsak delavnik opoldne, potem popoldne ob 4. za ženske in otroke, ob 5. za moške; v šiški na ljudski šoli od 5.—9. t. m. vsako popoldne ob 4. za žensice in otroke, ob 5. za moške; v šoli na Cojzovi cesti od 11.—16. t. m. vsako popoldne ob 4. za ženske in otroke. ob 5 za moške; v ubožnici v Japljevi ulici za Vodmat od 18.—28. t. m. vsako popoldne ob 4. za ženske in otroke, ob 5. za moške; v šoli na Barju 13. t. m. ob 4. popoldne. Cepljenje je obligatno za vse osebe, ki niso bile cepljene v zadnjih dveh letih. ter za dojenčke, ki so starejši, nego dva meseca. Prestopki se kaznujejo.
— Velik požar je Izbruhnil včeraj po polnoči na Kodelijevem. Zgoreli so veliki hlevi, v katerih je bilo čez 30 glav živine. Živino so pravočasno rešili. Gasilni društvi iz Ljubljane in Stepanje vasi so neumorno gasili celo popolnoč in včeraj do poldneva. Ni še dognano, kdo je požar zakrivil.
— Naša policija v prusko - avstrijskemu kroju. Nedavno je izšla hvalevredna naredba, da mora policija vse protl-državne' zastave in spomine iz avstrijskih časov odstraniti, lastnike takih predmetov pa naznaniti, oziroma kaznovati. Skoraj istočasno pa je izdal poveljnik ljubljanske policije G. ukaz, da mora moštvo policije nositi v pruskem kroju izdelane čepice z nemško trobojnico. Tudi -zvezde se ne smejo nositi na ramah, temveč po avstrijskem načinu zopet na ovratniku. Zakaa se za policijo ne posnema jugoslovanski vojaški kroj?
— Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 20. do 26. m. m. ie bilo v Ljubljani rojenih 26 otrok (13 dečkov in 13 deklic), 1 otrok pa je bil mrtvorojen. — V isti dobi je umrlo 19 oseb (7 moških, 12 žensk), med njimi 13 domačinov ln 6 tujcev). Vzroki smrti so bili: pri 2 življenska slabost, pri 3 jetika, pri 1 pljučnica, pri 2 srčna hiba, pri 1 rak in pri 8 drugi naravni smrtni vzroki. Naznanjene so bile sledeče nalezljive bolezni: 1 slučaj škerla-ttnke, 1 slučaj trebušnega legarja in 1 slučaj koz.
— Pokojninski zaklad za zdraviliške vdove In sirote države SHS v Ljubljani ima H t. m. ob 3. pop. v magistratm posvetovalnici izredni občni zbor, ki ima sklepati o premetnbi pravil. Ako ne bo ta zbor tudi sedaj sklepčen, odstopi ves odbor in prevzame upravo vladni komisar.
— Klub »Soča« naznanja članom in prijateljem, da se vrši danes v restavraciji pri »Zlatorogu« družabni sestanek, katerega se udeleži tudi znani Kozinov kvartet.
— Ponovna vprizorltev spevoigro »Ribičeva hči« In libreto »KovaCev študent« se ne vrši, kot pomotoma razglašeno na lepakih, v nedeljo, ampak v ponedeljek 4. t. m. ob 20. v Ljudskem domu. Tako bo omogočeno udeležiti se predstave tudi tistim, ki še niso dobili vstopnic. Vstopnice se dobe v predprodaji v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici, v Ccšar-kovl v Šelenburgovi utici in v Koželjevi na Sv. Petra cesti in na dan predstave pri blagajni od pol 7. dalje. Tovariši invalidi in vojaške vdove, pridno segajte po njih hi pripeljite s seboj še svoje znance, da bo uspeh tem zadovoljivejšl.	k
— Policijska kronika. Včeraj je podala policija 29 poročil, in sicer 13 zaradi cestno policijskega roda, 3 zaradi pijanosti in kalcnja nočnega miru, 6 zaradi tatvin in 7 raznih poročil.
— Razne tatvine. Dne 31. m. m popoldne je nekdo izpred glavne pošte odpeljal slugi tvrdke »Balkan« Iv. Furlanu kolo znamke »Puch«, vredno 2000 K. Koki je črno pleskano in ima v obeh kolesih zelene črte, v sedlu je monogram A. B. — V baraki na Resljevi cesti je bila železniškemu delavcu Jos. Vodopivcu ukradena črna odeja z rdečimi rižarni. — Franc Kopitar, hlapec pri gostilničarki Češnovar-icvi v Kolodvorski ulici je zapustil službo tor odnesel seboj, sohlapcu baržunast telovnik, zlat prstan in belo pobarvan kovček.
— Redni občni zbor »Splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za
Slovensko ozemlje s centralnim sedežem v Ljubljani se vrši v nedeljo 10. t. m. ob 9. dop. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Maščevanje iz ljubosumnosti. 25
letni J. Reberšek iz Maribora, ki se je preživljal večinoma s tihotapstvom v Avstrijo, je imel razmerje z Leopoklino K., natakarico v gostilni »Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici. Ker pa Poldi ni marala zanj, se je Reberšek razjarjen sklenil nad njo maščevati. V petek zvečer je prišel z nabitim revolverjem v gostilno ter napade! tamkaj K.-cvo, ki se je pa še pravočasno umaknila v sviojo sobo. Tekel ie za nio in štiri-.
krat ustrelil skozi vrata, pri čemur
jo je ena kroglja na levem komolcu lahko ranila. Napadalec je na to pobegnil in se skril pod posteljo bližnje sobe, kjer so ga našli redarji, ki so ga potem odvedli v zapor.
Ljudski koncert gojencev in gojenk mariborskega drž. moškega in ženskega učiteljišča s sodelovanjem vojaške godbe se vrši 5. aprila v Gotzovi dvorani.
Vendar že enkrat. Tukajšnji policijski komisarijat objavlja odlok predsedništva deželne vlade, s katerim je prepovedano graški »Sudmarki« m dunajskemu »Deut-scher Sohulvereinu« vsako delovanje v naši kraljevini. Prepovedani so tudi znaki, publikacije, znamke, vžigalice, dopisnice, diplome itd. teh društev. Prepovedani so nadalje avstro-ogrski, štajerski hi Koroški grb, kakor tudi črno-rumene, belo-zeleme, belo-rdeče, črno-rdeče-rumene, rdeče ln beie-rdeče in črno-bele-rdeče zastave, oziroma traki.. Prepovedane so nadalje na vseh javnih prostorih slike članov bivše habsburške in nemške cesarske rodbine. Razen tega ie prepovedano, nositi uniforme avstro-ogrske vojske in njenih odlikovanj. Kot veleizdajalske so prepovedane pesmi »Wacht am Rhein«, »Deutschland«, »Deutschland ilber Alles«, »O du mein Oesterreich«, avstrijska in nemška himna In »Hoch vom Dachstein«.
Sic transit gloria mundi. Bivši poverjenik dr. Verstovšek ima do konca tega leta bolniški dopust, nakar bo zopet pozvan v službovanje kot profesor.
Zagoneten rop v Kolodvorski menjalnici. Rudolf Gnus, uradnik menjalnice na glavnem kolodvoru je prijavil, da so ga v četrtek zvečer v trenotku, ko je imel opravka pri odprti železni blagajni, napadli v uradu trije neznanci z revoverji in mu zaklicali »HSnde hoch«. Nato so ga zvezali, pobrali Iz blagajne v raznih valutah okrog 330.000—350.000 kron ter izginili s plenom. Napadeni uradnik je opisal napadalce kot nekako 25 do 30 let stare, popolnoma neznane moške. Ker so v njegovi izpovedi nejasnosti, je policija odredila nlegovo začasno aretacijo, dokler preiskava ne dožene, kaj Je resnice na stvari. Vsled tatvine ne trpi državna blagajnica nobene škode, ker je za njo odgovoren najemnik menjalnice Henrik Scheklbaoh.
Umrl je v Mariboru špedicijski podjetnik Alojzij Dolamič. Vsled svoje poštenosti in zmernosti Je pokojnik užival splošno spoštovanje.
Osebna vest od okrožnega sodišča. Dvorni svetnik Fon je v petek nastopil svojo službo pri tukajšnjem okrožnem sodišču.
Uprava mariborskega Narodnega gledališča išče suflerko ln več pevcev. Plača po dogovoru.
1
Celje.
Važen sklep je bil na predlog g. Rebeka v zadnji seji mestnega sosveta sklenjen. Sklep je namreč ta, ■ia bi se storili koraki, da bi celjske banke pričele za svoje uslužbence zidati lastne stanovanjske hiše. V našem mestu imamo sedaj podružnice treh velikih bank, katerih uslužbenci posedujejo na škodo drugim ljudem brez stanovanj lepa udobna stanovanja. Ta sklep je hvalevreden in je vsled tega upati, da se ga bo tudi z energičnim nastopom izvedlo, da ne bo ostalo samo pri sklepu, kakor je to bilo po večini dosedaj pri vsem, kar se je sklepalo o stanovanjskem vprašanju.
Za »Jugoslovansko Matico« se bo danes v soboto 2. aprila pobiralo od hiše do hiše z nabiralnimi polami, v nedeljo 3. aprila pa se bodo prodajale po ulicah razglednice iz ne-odrešene domovine. Zbirka 2. in 3. aprila se priredi vsled tega, ker dne 20. 3. ni bilo v Celju mogoče prirediti žalne manifestacije.
Komandant armijske oblasti v Zagrebu general Vasič, si je v četrtek v spremstvu generalštabnili častnikov ogledal celjsko garnizijo.
Volilno gibanje za občinske volitve se je že pričelo tudi v našem mestu. Razne stranke že prirejajo tozadevne sestanke in volilcem obetajo razne dobrote vsaka po svojem programu. Pri kateri bo zmaga, bomo videli.
Zadružna Zveza v Celju ima svoj redni cbčni zbor v nedeljo dne 3. aprila dopoldne v Nar. domu. Zbora se udeleže tudi srbski ln hrvatski zadružniki.
Iz trgovine. Tvrdka M. Osva-titseh v Celju je preklicala prokuro Franca Jindra.
Poučni izlet v Ljubljano napravi celjska ■ obrtno-nadaljevalna šola v pondeljek dne 4. aprila. Odhod iz Celja ob 7.32 zjutraj.
Sokolstvo.
Javili nastop moškega naraščaja Hub-Ijaiiskoga Sokola se vrši danes ob pol 20. V telovadnici Narodnega doma s sledečim
sporedom: 1. deca: vaje s palicami za lex to 1921; 2. deca: igre in raznoterosti; 3. orodna telovadba naraščaja in dece; 4, naraščaj: proste vaje za leto 192L; 5. skupina. Vstopnina: sedež 2 din., stojišče 1 din. Blagajna se odpre ob po! 19.
Šport in turistika.
Nogomet. V nedeljo ob 16. se vrši na prostoru »Ilirije« tekma med prvim moštvom »Ilirije« in kombiniranim moštvom ostalih ljubljanskih klubov. V ponedeljek ob 16. igra rezerva »Ilirije« proti »Hermesu«.	k
Dirka kluba »Kolesarjev in motocikli, stov Ilirija« v nedeljo ob 3. na Celovški cesti se vrši le v slučaju lepega vremena. V nasprotnem slučaju se preloži dirka na poznejši čas. Do sedaj ie prijavljenih 29 dirkačev. Na startu oziroma na cilju bodo postavljene klopi in bo svirala godba. K
Po nedeljski kolesarski dirki se vrši na verandi hotela Union razdelitev nagrad za to dirko in zaostalih nagrad iz lanske sezone združeno z zabavnim večerom. Za« četek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Mali oglasi.
Proda se:
PRVOVRSTNE KRANJSKE KLOBASE
v vsaki množini razpošilja Josip Skubic, mesar v Črnomlju. 538 RAD! POVEČANJA TOVARNE se takoj proda parno lokomobllo ca 25 HP, znamke Lanz. Nadalje drobilni stroj (Ras-pelmaschine) — drobi 3000 kg na uro, Ogleda se na Mimi. Brata Kolenc, parna žaga na Mirnu	545
VSAKOVRSTNE SLAMNIKE po jako nizki ceni. Izložba na pogled v uradu za pospeševanje obrti na Dunajski cesti. Naročila in popravila starih klobukov in slamnikov sprejme: J. Stemberger, Dunajska cesta 9/II. dvorišče.	551
PES (Doberman) izredno lep, plemenite pasme z rodbinsko listino (Stammbaum) 14 mesecev star. Na željo tudi psica-sestra. Pogačarjev trg 3, II. nadstr. levo od 10. do 12. ure. 556.
MIKROSKOP,
fabrikat I.eitz, VVetzlar, do 450 krat povečujoč, se proda. Cenjena vprašanja Ptuj, poštni predal 18.	532
GONILNI JERMEN
od 8 do 11 cm širok že rabljen. Proda se škripec (Flaschcnzug) Ludvik Ileršič, Akacijeva cesta 10.	550
PERZIJSKI TEPIHI
dva velika in trije mali. Ana Berčar, Strniš če 9 pri Ptuju.
VEČ TISOČ ŠPARGLJEVIH SADIK (enoletnih) ima na prodaj M. Humek, Ljubljana, Linhartova ulica 12.	559
Kupi se:
POZOR!
Veliko zalogo ovsa za izvoz. Ponudbe * ceno franco vagon, kakor hitro mogoče na Karol Pinič, Gorica via Stretta, Itailija.
555
SENA EN VAGON
govejega sladkega. Oskrbništvo grada Co-dedljo, Ljubljana.	553
STRGJEP1SKA, perfektna stenografinja (slovensko in nemško), izvežbana tudi v knjigovodstvu in spreten risar za risanje strojev (absolvent državne obrtne šole ima prednost) se takoj za stalno sprejmeta. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in pogoji. Elektrarna št. Peter v Savinjski dolini.	552
KNJIGOVODJO ozir. KNJ1GOVODK1NJO
veščo slovenskega, srbohrvaškega ln nemškega jezika v govoru in pisavi se sprejme. Ponudbe: Šampanjske kleti Franc Čeček & Cie, Ptuj.	514
IŠČEM VEČJE, SVITLO SKLADIŠČE v sredini ali v ^predmestju Ljubljane. Cenjene ponudbe prosim na npravništvo »Jugoslavije«.	544
V NAJEM SE DA:
Gostilna, parna pekarna z vsem inventarjem, katerega se more thdi kupiti. Cena za takojšen nastop 130.000 K. Vpraša se: Novšek, Pod mostom 22, Maribor. 553
V LEPO, ZRAČNO SOBO z električno razsvetljavo se sprejme na hrano ln stanovanje gospodična, ki bi mogla svoji sostanovalki, dijakinji državne trgovske šole po potrebi pomagati pri študiju trgovskega knjigovodstva. Kje — se poizve pri upravi tega lista.	557
VZAMEM V NAJEM GOSTILNO ali pekarijo v mestu ali na deželi. Dopisi naj se pošljejo na upravo »Jugoslavije« v. Ptuju.	554
ZAMENJA SE STANOVANJE s hrano,.
t
4. K. Green:
N<8i?«s4ina skrivnost.
tDalje.)
Temne Molesvvortliove oči so se veselo zaiskrile. Zdelo se je, da bi rad stisnil tovarišu roko, toda premagal se je. Nekaj hipov je vladalo v sobi globoko molčanje; prvi ga je pretrgal Moles\vorth sam. Moj posel je opravljen, je dejal, in ni mi vas treba dclj zadrževati. Zdaj lehko razpolagate z menoj, kakor vam drago, se je obrnil k detektivu. Vendar pa bi bil človek rekel, da se mu ne mučil. Tudi Gryce sc je nekam čudno obotavljal. Jedva da je opazil, kaj se godi okoli njega; z nagrbančenimi obrvmi je strmel v široki rob na svileni obleki gospo Kameronove. kakor bi skušal rešiti težak zadatek.
Upam, da boste kmalu lehko osebno nadzorovali učinek svojega zdravila, je menil Kameron z vljudnim sočutjem. Zapor, o katerem ste govorili, ne more trajati dolgo. Pred porotniki pride resnica gotovo na lan. Tako zelo se pač ne morem varati o možu, ki mi je pravkar zaupal svoje najskritejše misli.
Njegov tovariš je resnobno zmajal z glavo. Na to se ne zanašam, je dejal; upi so varljivi.
Globoko se je poklonil proti oknu, kjer se Genovefina odvmjena postava še vedno ni genila, ter krenil tiho proti vratom; tudi Grvce se je odtrgal, dasi z vidno težavo, in še) za njim.
Dvanajsto poglavje.
Na velikem plesu, ki se je vršil v VVashingtonu tisti večer, je bila Genovefa Kameronova najsijajnejša in najbolj občudovana pojava. Celo njenemu vzradoščenemu soprogu se je zdelo, da je ni videl v tolikšni ljubkosti še nikoli; prirodna dovtipnost, ki je pri nji nadomeščala obsežno znanje, je delala njen razgovor malone duhovit, in besede so se ji usipale z ustnic brez težave. Marsikatero oko je počivalo na njenih mičnih črtah s predolgim občudovanjem, take da ji je šepnil Kameron nazadnje v šaljivi ljubosumnosti:
Dobro da je to najin zadnji tukajšnji ples; kar grabi me, da bi pozval nekaj teh zlikanih gospodov na sablje ali pištole.
Genovefa se je nehote zdrznila, toda v svoji zabavi se ni dala motiti. Zadnji- ples je hotela uživati na vso
dušo, zakaj jutri sta mislila odpotovati domov.
Brez mrmranja se je bila vdala mlada žena v to izpremembo njunega načrta, povzročeno po Kame-ronovenr dogovoru z doktorjem Mo-lesvvorthom; želela je le, da bi preživela poslednje ure svojega bivanja v zvezni prestolici sredi veselega plesnega sijaja.
Oblekla se je v poročno obleko, ki ji je pristojala imenitno. Ko je slučajno srečala v oblačilnici generalko F., prijazno starejšo damo, je ta s priznanjem pogledala njeno toaleto, rekoč:	Tako mično kakor
vi, ljuba moja, se pač ne oblači nobena; res, nenavadno okusno. Rada bi vedela, kateri šivilji dajete delati svoje stvari; ali mi hočete izdati?
Rdečica nejevolje je šinila po obličju mlade žene. Zdelo se je, da smatra to vprašanje za vsiljivo radovednost, in njen odgovor je bil sicer vljuden, a vendar ogiblji v: Zelo ste ljubeznjivi, da me pohvalite, se je nasmehnila, ali razodeti vam tako važne skrivnosti res ne morem: palčki in vile, ki mi strežejo, bi me zapustili, ako bi vam povedala njih skrivališče.
Ta mali dogodek, kakor je bil neznaten sam po sebi, je vendar spravil Genovefo v slabo voljo. Nedolgo potem je izrazila željo, da bi odšla.
Drugo jutro sta se odpeljala v Novi Jork. Polovica vožnje je bila že za njima, ko se je sklonila gospa Kameronova k soprogu in se dote-knila njegove roke.
Valter, je šepnila, povej mi vendar. kaj se zgodi s človekom, ki je zašel v tak položaj kakor onile — doktor Molesworth, ki je bil včeraj pri tebi: ali ga vržejo v ječo?
Kameron je bil vesel, da jo zanima dogodek, s katerim se je sam tolikanj ukvarjal v mislili, in je pojasnil stvar, kolikor se mu je zdelo mogoče. Poslušala ga je mirno in pripomnila na koncu z rahlim vzdihom:
Ni se mu videlo, da bi bil kriv, kaj ne? Reči moram, da se mi smili. S temi besedami se je spet trudno naslonila med blazine in ni več omenila nesrečnega zdravnika.
Mlada zakonca bi se bila naj-rajša takoj vselila v lastno stanovanje, ki pa zaradi njune prezgodnje vrnitve še ni bilo urejeno. Zato je moral doktor Kameron odvesti
soprogo začasno na trg Sv. Nikolaja.
Še tisti dan, okrog šestih zvečer, je padla v materino naročje.
Kakšno presenečenje, ljubo dete, je vzkliknila gospa Gietorexova, nastavivši ji lice v poljub. To bo papa vesel! A grdo je, da nam nisi pisala ves čas nobene besede in st prepustila možu, da nas je obveščal. Drugače vendar nisi bolehala za revmatizmom; zdi se mi, da je kriva predvsem tvoja udobnost, ali pa se le izgovarjaš, ker hočeš preizkusiti Kameronovo dobroto.
Gospa je bila najboljše volje; veseli dogodek jo je kar pomladi!. Zdaj je nekoliko odstopila od hčere in jo motrila z vidno radovednostjo.
Odveži si vendar pajčolan, je dejala, in pojdi z menoj v družinsko sobo; videti hočem, ali je res, kar piše doktor o čudni izpremembi tvo^ jih las. V tvojih letih je tak pojav kaj neverjeten, razen če so bili medeni tedni zelo, zelo nesrečni*.
Z živahnim, neprisiljenim smehom, ki ga drugače nisi slišal pogo-> sto iz ust te fine svetovnjaške dame, je krenila mati naprej; Genovefa pa se je kradoma in boječe ozrla po široki veži, preden je šla za njo.
(Dalie prih.)
* »»»»»»»ra« »«»■■■ n mm mm m —1> ntiMtfeMcivic
Trgovinska oprava
se preda.
Hočevar, Celje.
.........	...	a	*•o* »
Posestvo
obstoječe iz 21 oralov njiv, travnikov in eadonosov, se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se pri JnMip Voglar, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 12.
Jateb Janež
konces. voctoJaSkl mojster LJUBLJANA, Hradeckega vas 33
Izvršujem vsa vodnjaška dela.
Milna ali restavracija
na prometnem kraju v Sloveniji se vzame v najem ali na račun, event. se kupi hišo z gostilno in trgovino. Ponudbe pod R/80 na anononi zavod, DRAGO BESELJAK, Ljubljana.
Lepo posestvo
40 oralov dobrih njiv, travniki, vinograd, gozd in velik sndonosnik, vse skupaj veliko živine konji, premičnino stroji, vino, jabolčnik itd. kako Btoji in leži, blizu kolodvoia in 1 uro od Maribora se takoj proda. Mešetarji izključeni. — Resni kupci naj se javijo pod „Lepo posestvo 960.000'', Poste restanto glavna pošta Maribor.
v vagonih za oddati. Pismene ponudbe na
Pm DiaiiMo tvornim briketov,
družba z c. z, MARIBOR, Grajski trg
Prvovrstni
čevljarski klej
po K 24'— za kg v pločevinastih škalljah razpošilja najmanj 5 kg po povzetju
M W d &*.js.su tvornica kem. j Sa	i:	izdelkov.
Tacen prž Ljubljani, (Slovenija) Pri večjem odvzemu popust!
Tapetniška in dekoracijska delavnica
Miroslav Zor,
Ljubljana, Kolodvorska ul. 39.
priporoča se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva.
Gradbeno podjetje
ing. Dukfč,
Ljubljana, Resljeva cesta 9.
se priporoča za vbu v to stroko spadajoča dela.
Psdgane, miši, itn in inf mrčes
pokončava z novimi povsem zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom Oblasti, konce«.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, brat in svak, gospod
Martin Bombic
gostSBnSžar v Brežicah
v četrtek, dne 31. marca 1.1. ob 11. uri ponoči po kratki in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nebozabnega pokojnika se bode vršil v soboto, dne 2. aprila 1921 ob 4. uri popoldne
na pokopališče v Brežicah.
Sv. maša zadušnica se bode brala dne 3. aprila v farni cerkvi v Brežicah.
Brežice, Zagorje, Ptuj, dno 31. marca 1921.
Žalujoča Ana	soproga.
I. SANDRIN
LJUBLJANA.
Velika zaloga vsakovrstnega
usma
na cisbeie.
ko2, podptst^v, sonfl-rJb jermenov En boksa
-IB®
MESTNI TRG 6.
se motor
220 volt, 8 konjskih sil s 600 obratov na minuto. Naslov pove upravništvo ,, Jugoslavije".
SW* Prodam
v ®	|	g	«	<v
m Parna žaga Fran Ravnikar ij
niCHini tesarski mojster
ib L JAKU, LlnhEtova isifca štev, 25 Iggl
LJ
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
žago in luč ter posestvo v jako dobrem stanju blizu Maribora. Naslov v upravi „Jugoslavije“ pod št 353.
za run
LJ n LIJ In n, Sl rit urjene n. 7/III
Spričevala na razpolago.
!! Pozor kolesarji!!
Lak za lakiranja voznih kolos v peči tfoSel.
A. MALGAJ, Sp. Šiška, Knezova 121.
Tovarna
JOS. REICH, svetlollka
LjjubljaKa, Poljanski nasip 4.
Podružnica: Selenburgova ulica 4.
PODRUŽNICE: MftRIBGH, NOVO MESTO, Gosposka ul. 38. Glavni trg.
Barva vsakovrstno blago. Kemično čistS obleke.
ovratnike, zapestnice in srajce.
KOČEVJE
štev. 39.
Na veleposestvu „ SOTESKA" se proda približno 1700 m3 jelkovega in smrekovega ter približno 4500 m3 bukovega po-rabnega lesa potom pismene ponudbe. Natančnejša pojasnila da in ponudbe sprejme do 15. aprila 1921 gozdni urad v Soteski p. Toplice pri Novemmestu.
oblastveno poverjeni stavbni inžener
LJUBLJANA,
Ililšerjeva ulica štev. 7.
fipecljel. stavbeno podjetje za belouško, železobotonske in vodne zgradbe.
Izraba vodnih sil.
i
m
ifttn iti a «'* v r. ta. .m........ ......	t *
e	B	300 volt, 10 konjskih sil z 1200
do 1600 obratov na minuto. — Ponudbe pod „ MOTOR" na Eižlfe$.%!! upravništvo „Jugoslavije".
BggBHaMHHEMflHMHRfiHH
Mg—ntin ffliriir>rMWHOTa5»w
Trgovci!	Trafikanti!
POZOR!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis- papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice. konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, aukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago kupite najceneje in po konkurenčnih cenah
pri tvrdki
Oroslav Certalič, Ljubljana) Sv. Petra cesta 33.
Proda se trgovina
s papirjem in galanterijo v večjem mestu Slovenije v glavni ulici. Trgovina obstoji že dolgo let in je dobro upeljana. Promet na debelo in drobno. Proda se samo radi izselitve. Potreben kapital K 360,000. Interesenti :-:	naj	pošljejo	svoj	naslov	pod	„JBG	na
AiiOiično ekspedicijo AL Matelič, Ljubljana.
m
i
m
1
Medica & Komp. i
manufakturna trgovina na debelo
yubfii@na &©d§ia 7.
ESI
IHil
v
a
0 v
01 «*> £ H
'«?
Jos. Stopar
~ g 1467	manufaKtuna	trgovina
lfisbli£ita, BMitalste® cesta Stev Glavno zastopstvo Fockove tovarne
,Sri\amila‘
Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje.
mmm m mmm m
m
Ustanovljena leta 1831.
ASSICURAZIONI GENERALI V TRSTU
(OBČNA
mmm
Ustanovljena leta 1831.
~ AfiLKAraEnS zaslon za <»iovenllo v Mubliani, Marijin trn — Sv. Petra cesta štev« 2. w lastnem domu.
Zavaruje aoper" požare na pLlopjib, pohIStv« in blagu, MI.Mi .ie«, ifeo-o wi«d pirevaSanto ^ifcoebe	££££
e-5   v vseh mogočih sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrugo miljardo ki on. Premoženje tiruzce znaša pn*.»
mm
Ocleovorni urednik Anton Pesek,
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani,