Avstrijski patriotizem. Patriotizem je ljubav do domoviae, je torej tisto čustvo, vsled katerega aobeB aapor ni pretežavea, aobeaa žrtev ai pievelika, ki ju zahteva občaa blagiBja domoviae; človek, kojega aavdaja živ patriotizem, da z veseljem za doraoviao tudi življeaje. Avstrijski patriotizera je torej tako čustvo za domoviao avstriisko, rekše za avstrijsko-ogrsko državo. Patriotizem \e za obstaaek katerebodi države prvi iB zadaji pogoj. Najsi je država še tako bogata, najsi je navidezao Se tako mogočaa, aajsi je še tako velika, aajsi ima še tako bistroumaega vladarja, oBa mora razpasti, ako v n\e podložaikih, ia sicer v celem ljudstva kakor v vsakem posamezBem, Bi patriotizma. Vsak greh ljudstva se aa državi grozao maščuje in pospešuje njeao razkrojitev, ali v aajobupaišem staaju je država tedaj, kadar se podložaiki rarzlim srcera od nje odvračajo; tedaj se razpad ae da več zabraaiti. A ae le aajobupaiše je tako staaje, ampak tudi aajžalostaeje. Hudo je za človeka, če je bolaa, hudo če mora trpeti krivico, ali gotovo BajhujSe, Baižalostaejše je, če aa vsem božjem svetu aima aiti jedaega človeka, ki bi ga ljubil, ki bi imel zaaj vsaj majheB kotiček v svojem srcu. Zato pa je izmed vseh velikih dogodkov v človeški zgodoviBi aajžalostnejši, kadar se ljudstvo od matere domoviae obrae ter jo zapušča plakajočo Ba grobu aekdaaje slave. Ker je patriotizem tolikega pomeaa, zato je vladarjem iB ajih vladam eaa Bajvažaejših Balog, da se v srcih podložaikov ta sveta iskra zaaeti, aeguje ter razširi v mogočea plameB. Modra vlada ae prezre Bobeae prilike iB se poslužuje aajrazaovrstaejših sredstev, da goji patriotizem, dobro vedoč, da je to čustvo, ki se Be da Ba mah prikomaadirati, ampak ki ga mora o pravera času razameti, vzbuditi ia aetiti. Modri vladi pa je tudi vedna skrb, da vse drži straai, oziroma aBi- čuje, kar bi ji utegailo aasprotovati; zato pa z vso strogostjo postopa s takimi elemeati, o katerih se je prepričala, da domoviai Biso popolaoma verai; aajtežjo ječo aalaga zakoa tistemu, ki le aepremišljeBo ziae besedico, s katero izda, da mu je druga država dražja od svoje, ali da mu blagiaja domačega vladarja Bi mar. Ia prav tako; kajti kjer Bi patriotizma, tam ai države, ker tara Bi več življeaja, tam je le rartvo telo, ki gaije ia razpada ia služi ujedam v hraao. Po teh kratkih besedah o patriotizmu sploh vprašajmo se, kako pa je s patriotizmom v Avstriji, z ljabavjo do celokapae države avstrijsko-ogrske. Bralci «Slov. Gosp.» predobro čutijo, kaj aara je dalo povod k temu-le premišljevaBju. Zares žalost aas obhaja, ko se oziramo Ba vse straai tja do rnej aaše velike države, iščoči avstrijskega patriotizma; tako obupao \e, da se Be moremo prašati, kako močao plarati, ampak kje ga še je kaj. Nemci, Madžari ia Lahi kričijo tako glasBo: «Proč od Avstrije!» da bi lahko oglušel, ia pripravljajo odcep tako iavao, kakor da bi se šlo za aajpošteaejšo stvar. Ti Barodi ae morejo dočakati, da bi avstrij-. sko-ogrska država razpadla; kar hrepeaijo po tem treaatku; oai so Bji aajljubši sovražaiki iB delajo z aajvečjo strastjo Beumorao, da tisti blažeai treaatek bliže pomakaejo. Kaj pa vlada, ko se ji aaja toliko preimenitnega ia plemeflitega posla? Neracem, Madžarora ia Lahom, kolikor more, pomaga, Slovaae, ki se aa vse kriplje trudiio, da bi razpad države odvrBili, daviti ia s peslmi biti v obraz. Je-li mogoče, kaj takega verjeti, kam li delati? V Nemcih, Madžarih ia Lahih avstrijskega patriotizma ia SlovaBom pa, ki materi Avstriji aavzlic Bjeae brezsrčaosti do Bjih svoje srce poauja, pa se s pestmi bije v obraz, da ie zaliva radeča kri! Avstrijska vlada aaj ae pozabi, da je patriotizem čustvo, ki hoče biti o toplem soIbcu vzbujeao iB pri pohlevaem, blagoaoMem delu zamakaBO. Nezvesti ae bodo Slovaai Avstriji aikdar, ae, pa dobro bi jim djalo ia srečai bi bili, ko bi jih pregrevala tista gorkota, ki oživlja srce ia rodi eatuziazem (Bavdušeflje); njej sami pa bi menda Be bilo aa kvar. Kaj hoče brez patriotizma ? Odkar svet stoji, ga ai mogla aobeaa država pogrešati, bržčas tudi Avstrija Be bode mogla biti brez Bjega, ako bode hotela obstati. Za Bjeao vlado pa je dvakrat žalostao, da ji mora tak glas doiti iz srediae priprostega Ijudstva, za katero ima le karaeaje iB škorpijoae.