71
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Pretekli četrtek je začasno pretrgal železniški odsek posvetovanje o pogodbi z družbo severne železnice in to po treh dolgotrajnih in zanimivih odsekovih sejah. V prvi teh sej levičarji s Herbstooi, Tomaščukom, Rusom itd. niso prav vedeli, kako staviti se nasproti predlogom pododsekovim. Drugi večer napadali so one predloge z vsem mogočim in nemogočim orožjem sofistike, podtikanja in presukavanja, tako, da je bilo videti, kakor bi uže ta ali uni omajan v svojem prepričanji.
Posebno ojstri so napada Tomaščuk-ovi in Herbstovi nasproti dr. Riegerju in dvornemu svetovalcu Witeku. V tretji seji je odgovarjal stvarno in mirno na vse napade levičarjev poročevalec dr. Bilinski, ne ravno trdeč, da bi bili pri predlogih pododsekovih izključeue vsai:e poprave, dokazujoč pa, da so načela pogodbe vseskozi ugodnejša, kakor pa takoj kupiti severno železnico. Pri glasovanji zavrgel se je v prvi vrsti predlog Schone-rerjev za prevzetje severne železnice v last države z vsemi glasovi zoper enega; potem pa se je predlog pod-odsekov sprejel za podlago nadrobne raprave s 17 glasovi proti 15.
Še bolj  zanimiva  pa je  postala  razprava po tem glasovanji izrekoma pri §. 7. pogodbe.
Prej še zagovarjal je leviški poslanec Weber načeloma pogodbo nasproti sprejemu v državno last izrekoma glede na veliko število in dolge proge priličnih železnic, katere se imajo deloma še dodelati, deloma pa se uže izdelane privzamejo skupni mreži severne železnice.
Enako so kazali drugi govorniki z levice izrekoma tudi Schaup, da so proti pogodbi načeloma glasovali samo za parado, sicer pa so v resnici za pogodbo, pri kateri se imajo nekatere točke pogojev še poojstriti in oziroma pojasniti na korist državi.
Konečno se je sklenilo sedaj od levičarjev izrekoma k §. 7. pogodbe stavljene dostavke in premembe v posvetovanje zopet izročiti obstoječemu odseku, kateri jih bo prej ko ne stvarno sprejel in sploh na to gledal, da se pogodbi ne bo mogla očitati ne mehkota in popustljivost nasproti družbi severne železnice, pa tudi ne nejasnost.
Ta petek pričela se je v državnem zboru splošna budgetna razprava. Levičarjev oglasila se je dolgav vrsta in to govornikov, katerih je slišati vsako leto. Štajar-ski Carneri, osebno bolj podoben invalidu z bolnišnice, kakor kolovodju štajarskih Nemcev, pričel je borbo s posnetkom dogodeb iz različnih volitev v zadnjih letih, iz katerih je hotel dokazati, da je pod sedanjo vlado nevarnost za postavo in pravico večja, kakor na Turškem, izrekoma sklicaval se je na volitve velikih posestnikov na Moravskem in pa na volitve v trgovinsko zbornico brusko. Sklepal je svoj govor s tem, da je rekel, „da dvomi nad svojo pametjo" in pa vendar se vpraša , jeli more grof Taaffe verjeti na drugi pričetni, prestolni govor; tak bi bil za narodno človeško pamet nerazumljiv. Vse te in take fraze pa niso mogle pripraviti invalidnemu govorniku tudi malo vspeha ne. Potem oglasil  se je  od desnice  češki posl. Zeit-
hammer in je koj v začetku govora kratko pa krepka zavrnil Carnerija , potem pa je govoril tudi res o proračunu , sklicevaje se na leto za letom zmaujšajoč se primanjkljaj, dalje o neovrgljivem napredku našega ustavnega življenja, ker je zbornica sedaj res zastopnica vse države, kar prej ni bila. O desnici rekel je govornik: Mi smo tukaj na desnici dobri Čehi, Poljci, Nemci, Slovenci, Hrvatje in Rumunci, mi smo pa tudi dobri Avstrijci in bodemo to in uno tudi ostali.
Za tem govornikom začel je nemški Čeh Schar-schmid pritrkavati Carneriju, je tu in tam ministrom vrgel katero ^debelo in skušal nemške konservativce hujskati zoper Čehe in druge Slovane. Svoj dolgočasen govor sklenil je z nado, da bode prihodnost zopet državno misel in s to Nemce potisnila v prvo vrsto pod črno-rumeno zastavo (kakor bi bilo sedaj drugače).
S tem govornikom bila je sklenjena prva seja bud-getne razprave.
V soboto govoril je prvi dr. Katrein, Tirolec, ud Hohenwartovega kluba, prav v duhu spravljivosti, ka-koršne bi si bilo želeti pri vseh avstrijskih Nemcih. Rekel je: Mi Nemci iz alpinskih dežel čutimo se po vsem edine s Slovani, tukaj na desnici nahajamo zaveznike za prostost in pravico, tukaj nahajamo Čehe, Poljce, Slovence, Nemce, Lahe, pravo podob j naše države, tukaj smo zbrani in vsi edini v boju zoper one, ki so po zlorabi prostosti zanetili pogubni narodni razpor itd. (Velika pohvala na desni.)
Z izvrstnim govorom poštenega tega Tirolca oglasil se je Schonerer s svojim navadnem molikovanjem kneza Bismarka.
Potem prišel je k besedi slovenski poslanec R a i č, ki je našteval in živo risal krivice, ki se gode Slovencem tudi pod sedanjo vlado še izrekoma glede šolstva posebno na Stajarskem in Koroškem. — Zahteval je na, korist državi narodne pravice tudi za Slovence.
Predgovorniku odgovarjal je jako piškavo dr. Maag, kateremu se menda še danes ne sanja o slovenski abced-nici. Proti koncu svojega govora očital je minister-skemu predsedniku poleg druzih napak tudi to, da nima čutstva svoje dolžnosti in nezvestobe za državo. Te izraze mu je predsednik dr. Smolka kot neparlamentarne zavrnil po dokončanem govoru.
Potem govorila sta še češki poslanec Tonner sklepajoč svoj govor z nado, da nova zbornica najde grofa Taaffeja na njegovem mestu.
Sklep druzega dneva razprave je delal znan denar-ski ženij dr. Plener, rojen denarski minister, ki pa še zmiraj ne dobi prilike za dejanske svoje izredne spretnosti. Tudi ta ponedeljek še ni bila sklenjena splošna razprava, začetkom seje govoril je v imenu vlade minister Dunajevski, obširno, ^temeljito in vspešno, za njim gališki poslanec Evseb. Čerkovski in konečno še Ed. Siis, — vsak  teh govornikov po svoji stari navadi.
Včeraj pričela se je razprava s l'/2 ure trajočim, krasnim govorom poslanca Hausnerja, za njim bila je razprava sklenjena in začel je potem govoriti glavni govornik levičarjev Herbst, za njim pa glavni govornik desnice dr. Fanderlik, za njim pa pride še na vrsto splošni poročevalec dr. Matuš. — Zadnje dni odlikovana sta bila niže-avstrijski namestnik baron P o-singer z redom železne krone I. vrste, in pa dunajski policijski predsednik Krtička z velikim križem Franc Jožefovega reda.
Ogerska. — Minule dni praznoval je Kolomau Tisza lOletnico svojega predsedništva v ogersisein mini-sterstvu. Deputacija 70 poslancev, vsi veliki župani in cesar sam čestitali so mu pri tej priliki. — Gosposka zbornica se neki vendar-le pripravlja pri razpravi o preustrojbi gosposke zbornice nasprotovati vladi.   Cuja
72
se pa, da hoče grof Andrassy  posredovati, in misli se, da bode imel vspeh.
Nemška. — Državni zbor dovolil je Bismarku izreden kredit za afriško kolonijo v Kamerunu. Bismark sam očital je večini državnega zbora , da se ta obrača po unanjih vplivih. Sicer pa vse kaže, da je Bismarkov vpliv tudi v Angleški zelo velik, tamošnji ministerski predsednik Gladston imenoval ga je največjega državnika sedanjega časa.
Švica. — Zopet so tukaj zaprli 20 anarhistov, in med temi 7 domačinov, drugi večidel Nemci. V Genfu prijela je policija tudi anarhistično tiskarno časnika „La Revolte" in pa vse dotične papirje.
Rim.   —  V ponedeljek prejel je papež čestitanje kardinalov k svojemu rojstnemu dnevu in obletnici ven-
čanja za papeža.    Trdi se,   da je pri  tej priliki papež imel imeniten govor.
Egipt. — General Buler se je od studenca Abu~ klea s svojo četo srečno rešil do Nila, in misli se, da se bode sedaj angleška vojska brez daljne nesreče mogla-zbrati skupaj v varnem kraju.