SJev. 175. V Trstu, v soboto 36, junij« »15. Lstesk XI. 1 haj a vsak dan, ludi ob nedeljah in praznikih, rb 5 ?jutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne. T tf.ca Sv Frur.viSka Asiikega št. 20, L nadstr — Vsi ; s« ; jo uredništvu lista Nefrankirana pisma se n« oroča: i- i;iani nadaljujejo s preganjanjem prebivalstva v obmejnih krajih, ki smo i zpraznili. V* Brentonicu je italijanska odvedla župana in par prebivalcev kot tale. • . tek naših težkih možnarjev je slej-koi nI Italiianov. Ko je neka sovražna baterija z Valbone zapadno Campo Molona otvorila ogenj na naše utrdbe na i lanoii Folgaria, je dobila takoj odgovor. Izstrelek iz možnarja je takoj zadel italijansko baterijo in povzročil eksplozijo v m jnicijskem skladišču, nakar je takoj prenehalo streljanje. Dne\ no povelje generala Frugonija. RIM, 24. »Tribuna« objavlja dnevno povelje generala Frugonija, v katerem se zaukazuje. da se mora vsakega, kdor bi imel stike s sovražnikom ali sovražnim prebivalstvom, takoj ustreliti. Hiše,kjer bi se dajala znamenja, je treba takoj porušiti do tal. Vsakdo, kdor bi se upiral kaki italijanski četi, bo ustreljen. Vsakdo, kdor bi se brez zadostnega vzroka mudil v bližini četnih taborišč ali poslopij čet, pride pred vojno sodišče. Gorje Avstriji! RIM. 23. La Sera« poroča: 2"0 mladeničev iz republike San Marino je prostovoljno stopilo v italijansko armado. Skrbi Italije radi izgnanih beguncev. RIM. 24. (Kor.) Povratek več desetti-sočev iz Avstrije izgnanih Italijanov vpliva zelo mučno, posebno, ker se s tein že tako ogromno število brezposelnih in podpore potrebnih še pomnožuje. Listi poskušajo z brezkončnimi popisovanji srečnih potovanj, doživljajev in tre-notne preskrbe beguncev zakrivati muč-nost vse zadeve. Z neiflšbo-ruskm bojišta. BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. junija 1915: Vzhodno bojišče. Predvčerajšnjim osvojeno vas Kopa-czysko srno zopet izpraznili. Jugovzhodno Chorzele, v bližini vasi Stegna, so naše čete po trdovratnem boju moža ob možu udrle v del sovražne linije in se tamkaj utaborile. Jugovzhodno bojišče. Čete generalobersta Woyrscha so na zasledovanju prekoračile gozdovje južno Ilze. Položaj pri armadah leldmaršala Ma-ckensena je v bistvu neizpremenjen. Se-verozapadno halieza so se morah celi armade generala I insingeaa vsled s premočjo izvršenega sovražnega napada pri Martinovvu, umakniti na južni breg Dnje-s!ra. Dalje ob reki navzgor napreduje naš napad. Levo krilo armade se nahaja pri Chodorowu. Vrhovno armad no vodstvo. KroU bnvnrsM na vzhodnem bojištu. DUNAJ. 21. (Kor.) Bavarski kralj je prišel danes zjutraj na potovanju na vzhodno bojišče na Dunaj. Rusi izpraznujejo Rigo. RIGA, 24. (Kor.) Vse ruske uradniške družine so bile že prepeljane v notranjost Rusije. _ . z zapadni bojišča. BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. junija 1915: Zapadno bojišče. V boju moža proti možu, južno Souche-za, smo uplenili dve strojni puški. Ponovni sovražni napadi proti Labyrintski postojanki so bili odbiti. Na vzhodnem robu Argonov se je napad francoskega bataljona proti naši novi sprednji postojanki izjalovil ob težkih izgubah. S protinapadom smo iztrgali sovražniku še en jarek z dvema kulama. U-plenili smo nadaljne tri strojne puške >n tri metalce min. Na višinah Moze so se popolnoma izjalovili zapadno Tranchee izvršeni francoski napadi. Vzhodno Tranchee smo si priboril nazaj en zvezni jarek, ki ga je sovražnik žilavo branil. Pri Leintrey, vzhodno Lunevilla, so bile maniše sovražne akcije odbite. Vrhovno arir.adno vodstvo. Odgovor Amerike no zadnjo nemško noto. \VASHINGTON, 25. (Kor.) Odgovor Združenih držav na zadnjo nemško noto glede potopitve ameriškega parnika »Frye«, je bil sporočen v Berlin brzojavnim potom. ___'___ Turško bojišče. Boj za Dardanele in na kavkaski fronti CARIGRAD, 24. (Kor.) Na kavkaški fronti je pri Kaleboghazu eden naših oddelkov, ki je ogroževal sovražni zadnji oddelek, dne 23. t. m. s protinapadom potolkel sovražnika, ki je bil prisiljen, da se je umaknil proti Kaleboghazu. Na dardanelski fronti se je vršil včeraj pri Seddil Bahru in Ari Burnu s presledki slabejši topovski in infanterijski boj. Na drugih frontah je položaj neizpremenjen. _____ Povratek bolgarskega in rumunskega poslanika v Carigrad. CARIGRAD, 24. (Kor.) Poslanika Bolgarske in Rumunije, ki sta bila dalje časa odsotna, sta se vrnila. Sultan srečno operiran. CARIGRAD, 25. (Kor.) Sultan je bil včeraj operiran. Operacija se je popolnoma posrečila. Odstranjena sta bila dva kamna. General Ouksnč pred Skadrom. RIM, 25. (Kor.) > Giornaie d* Italia« poroča iz Skadra: General Vukotić je prispel na čelu črnogorske armade dne 22. junija pred vzhodna vrata Skadra in je dal poklicati k seb*^ župana, da mu sporoči, da hoče Crnagora sovražna plemena radi udeležbe na ropih v pristanišču Me-dovi kaznovat«. Crnogorska šahipa »Pisnik« je pred Medovo se nahajajočo avstrijsko barko, ki je imela na krovu 4000 q premoga, in pa dva avstrijskemu Lloydu pripadajoča blagovna parnika konfiscirala in jih odvedla s seboj. _________ Hrvatski sasor. ZAGREB, 24. (Kor.) Na današnji seji sabora so govorniki Starčevičeve, kmečke in Frankove stranke izjavili, da bodo glasovali proti indemniteti. Zakonski osnutek o podaljšanju finančne nagodbe z Ogrsko je bil sprejet v tretjem čitanju. _ Kabinetna kriza na Španskem. PARIZ, 24. (Kor.) »Temps« poroča iz Madrida: Ministrski predsednik Dato je izjavil kralju, da je bilo na novo posojilo 750 milijonov peset podpisanih le 80 milijonov. Neuspeh je spravil kabinet v zelo kritičen položaj, ker smatra sedaj nameravano vojaško organizacijo kot nemogočo. Dalje je potrebna odpoved raznih pogodb, s čemer pa trpi narodni kredit. mirovnih časih in zato smo imeli dovolj prilike, da smo si ogleu nii razr.e kraje, okoro na vsakem drevesu vise cinaste posode, v katerih se nabira iz drevesnih zarez kapljajoča smola, ki tvori pravo bogastvo te pokrajine. Na pragu strmih Pirenejev, onih krasnih krajev, polnih menjajočih se prizorov, ki manjkajo še veličastnejšim Alpam, nas pozdravljajo zgodovinska tla, ki govore o kraljih in princih. Tu je slavni Napoleon delal kralje. Postavil je Josipa Bonaparte kot Karla IV. za španskega kralja, nakar so Španci za odgovor odšli s sir Johnom Ho-pesom pred Bayonne. Posadka je izvršila izpad proti oblegovalcem, in sicer ravno v trenotku, ko so oblegovalci v mnenju, da je že proklamiran mir, precej popustili. Na vsak način: teklo je mnogo krvi in na tamkajšnjem angleškem pokopališču so priče o strašnih bojih. Dandanes se za tamkajšnje angleške grobove skrbi ravnotako, kakor za časa obiska kraljice Viktorije. Da Bayonne v velikem boju med Francijo in 2avezniki pred 100 leti ni nikdar kapituliral, je prepisovati to tako velikemu loka nemu patriotizmu, kakor tudi izumitvi bajoneta. Bogve kolikrat se je morski rokav, k4 sega do mesta, vspen 1 nad nižino Mauguerre in nad globoke zalive Adoura. Dandanes love tu rib či ribe, ki jih izvažajo vsako leto na miljone ton. Ladijski tovori obstojajo predvsem iz železa, rudnin, premoga, fosfatov in smole. Tu in tam sprejme kak par-nik na krov tudi mezge. Baski so izvrstni igralci. Prirojena rečna spretnost in bistro oko jih delata pot-ebno spodobne za športne igre, kar je opazovat'' posebno pri igri Golf. Će se loti Bask tega športa, zamore skoro z vso gotovostjo računali na ouiićcn uapeh. Sploh so uaii Baski že mnogo š3mpijonov. Fini v nastopu in zmožni jezikov (kar je prijalo posebno Glad-stonu), so Baski napram Francozom pravi atleti. Slavni so po svojem življenju ravnotako, kakor njihove ženske po lepoti. Čeprav je Biarritz oddaljen komaj pol ure z slakom cd Bayonna, ste obe mesti tako različni, kakor zamore biti različno kako moderno zdravilišče od kakega starega, čestit-Ijivega stolnega mesta. Tudi Biarritz ima svoj zgodovinski pcmen. Kraljica Viktorija angleška je bila večkrat tamkaj, vsako leto je bil tamkaj tudi prebrisani kralj Edvard VII. V Blarritzu se je kralj Alfonz španski zaročil s princezinjo Ano Wattenberško. Slavna igralka de M- ntijo se je tekom svojega delovanja na Španskem ponovno mudila tu, ko je bila še svetla zvezda francoskega odra. Morje je danes višnjevo, ne srebrn?, ka~ koršnje je večkrat, vsled česar se tudi obrežje imenuje Cote d'Argent. Siva barva skalo ja, ki se nahaja pred obrežjem, na katerem se igrajo otroci, rdeče strehe in zelene trgovine za bleskatajo'imi se tamariski skritih hiš, tvorijo krasen barvni kontrast v pokrajini. Smejanje odmeva s sipin, z utrdb in gradov in krasnih šotorov Biarritza. V par tednih se prične španska sezona. Že sedaj je sre čati na promenadah južne tipe: Spance z Zupan v Biarritzu hoče tudi angleškim vojakom omogočiti bivanje v tem krasnem, mirnem zdravilišču. „Zakaj neki nam jih ne pošljejo 300 400?", je izjavil korespondentu, „mi jim takoj ustanovimo bolnišnico*. Pod-pretekt, ki je poslušal razgovor, je u javil, da je z Biarritzom zadovoljen vsakdo, ne oziraje se na denarne oleolščine. V Bnyonnu in Blarritzu. O svojem pomladanskem potovanju, ki je je rapravil dopisnik lista „Times" iz Bor-deauxa v Bayonne in Biarritz, prinaša sledečo zanimivo sliko: Te na milje in milje široke proge smrečnih gozdov bi bile ravnotako dolgočasne, kakor ruski gozdovi, če ne bi človek srečaval j po pttl raznih majhnih kolodvorskih postaj, kjer rastejo hrasti in akacije. Vlaki ne Švigajo, več mimo v toliki meri kakor v PODLISTEK GRESNICE. - Roman. — Francoski spisal Xavier de Montćpi« — Prav iniat^. gospod grof. — Torej kako*3 Ker ie tapeta bela z zlatimi okraski, bi vam predlagal, da vzamemo za salon pohištvo, previtčeno z rumeno-rjavim Jaf.'iastoiii, gardine in zagrinjala pri vratih pa enake barve. K steni, ki je nasproti srednjemu okru. bi postavil veliko omaro iz rezljane ebenovine, preproga pa bi mo-;.?a biti potem bela in črešnjevo rdeča. Aubussonska preproga z mitolo-gičnimi podobami bi ini bila ljubša. — Bila bi pa veliko dražja. — Nič ne de. — Res je. gospod grof ne gledate na stroške. -- firaruov glasovir, kipci in slike naj izpopolnjujejo opravo. — Poleg ovalne mize iz ebenovine na sredi____ — Ki jo pokrijemo s turško preprogo in raznovrstnimi drobninami. — Da, gospod grof. — Za slike vam ni treba skrbeti, gospod Roland, ker jih preskrbim sam. O-krasitev kamina pa pač prepuščam vam. — Ne skrbite, opremim ga popolnoma v Pompadourskem slogu. — Priporočam vam prav posebej, da poskrbite za lepe japonske vaze. — Iz razprodaje pri gospodu Aguadu se jih more dobiti nekaj prav lepih. — Dobro. Torej nadaljujva. Grof je odprl stranska vrata in stopil s tapetnikom v drugo sobo. — To je spalnica, — je dejal. _ Svetoval bi zanjo svetlejšo opremo. — Kako blago? — Svilo, baržun in kašmir. — Kašmir mi ugaja najbolj. — in kaka barva bi vam bila najbolj všeč ? — Biserno siva s palmami ob robu. — Postelja ravno tako? — Da, tudi zagrinjala na oknih. Dvojna zagrinjala pri oknih in postelji iz vezenega muselina. — In pohištvo? — Iz ebenovine, prevlečeno z museli-nom. Podrobnosti, mislim, mi ni treba praviti, saj veste sami, kako želim. — Upam, da vam ustrežem, gospod grof. — Sedaj pa v budoir, — je rekel Rene, stopajoč zopet skozi salon proti vratom, ki so bila nasproti spalnice. — Tu morate prekositi sam sebe, — gospod Roland, — je dejal Rene. — Budoir mora biti mojstrsko delo, majhen čudež. Napišite torej vse svoje zmožnosti. — Storil bom vse, kar bom mogel, gospod grof, — je odgovoril tapetnik, po-klonivši se in s smehljajem na ustih. — Želim, da bi bila soba tapecirana z belim svilnatim blagom & la Ludovik XV., z girlandami iz španskega bezga, vrtnic in kovačnikov. Zavratni napad angleških ribiških par-nikov na nemški pod vodnik »U 14«. »Lo-kalanzeiger« objavlja poročilo nizozemskih listov o boju med nemškim pod vodnikom »U 14« in petimi oboroženimi angleškimi ribiškimi parniki. Nizozemski o-čividci pripovedujejo o boju: Dne 5. junija smo opazili, da je neki nemški podvodnik nenadoma oddal dva strela na neki angleški ribiški parnik, ki je bil oborožen s 7Vi cm topovi in je imel na krovu tudi dva angleška mornarja. Ustavljeni ribiški parnik je takoj spustil parno piščalko, nakar so takoj prihiteli na pomoč še štirje ribiški parniki, ki so bili vsi oboroženi s topovi. Vseh pet parnikov je oddalo nato skupno salvo na nemški podvodnik, ki je bil spredaj težko poškodovan, tako da ni mogel več pod vodo. Ko so angleški parniki to opazili, se je takoj eden njih zaletel v podvodnik, ki je izginil takoj pod vodo. Po kratkem času se ie pojavil za trenotek še na površini morja in to priliko je 44 mož onstran oceana in s Pirenejev. Oranžna, modra močna posadka porabila za to, da je hitro in rdeča barva ženske noše nekako bode v oči napram obvladajcči črni barvi Francozinj. To so od krojačev izdelana vidna znamenja naroda miru in naroda pod orožjem. Toda splošna atmosfera je življenje in svctloba-solnčnat kraj, ki ni čisto nič trpel na eleganci. Vojna je daleč proč od tega mirovnega obrežja z živahnimi otroci in pridnimi materami. In vendar je vojna zopet čisto blizu, kajti hoteli so izpremerjeni v bolnišnice in so polni vojakov. Izvrsten zrak je pravo in najboljše zdravilo zarije. • — Dovolite, gospod grof, da vas opozorim na to, da najbrž ne bo mogoče dobiti že izgotovijenega takega blaga, ki bi popolnoma odgovarjalo vašim zahtevam. — O, saj ni treba, da bi bile girlande rtivno iz kovačnika, španskega bezga in vrtnic, samo da je vezenje lepo. To prepuščam popolnoma vam, gospod Roland. — Mislim, da vam ne bo žal, gospod grof. — Zanašam se na vas. — Kaki pa naj bi bili stoli in divani.. ? Fantazija, kaj ne? — Da, popolna fantazija, enaki vzorci, toda različne barve... blaga a la Pom-padour, s širokimi pasovi, rdečimi in belimi, modrimi in belimi, oranžnimi in belimi itd. — In okraski peči? — Ura iz starega ščvreskega porcelana, kandelabri ravno tako, in pozlačene kitajske vaze. Pri Clesingeru gotovo najdete kaj lepega. — Pojdem še danes k njemu. skočila z rešilnimi pasovi v morje. Podvodnik se je nato potopil: Moštvo ribiških parnikov je rešilo plavajoče nemške mornarje in jih odvedlo v Peterliead. Hrana švicarskega vojaštva. Bernskl »Bund« priobčuje tedenski jedilni list švicarskih vojakov, kakor mu ga je sporočil neki vojak po vojnopoštni dopisnici. Švicarskim vojakom se ne godi slabo in so lahko prepričani, da bi marsikateri nevo-jak prav rad menjal ž njiini. Imajo pa tako-le hrano: v ponedeljek zjutraj čoko- — Malo koketno pohištvo in pripadke kupite pri Andigeju; nikjer ne postrezajo tako dobro, kakor pri njem. — Vidim, da gospod grof poznate najboljše vire. — O. da poznam, gospod Roland: in sedai. ko sva se domenila o vsem, vsaj o glavnih stvareh, pričnite takoj in ne pozabite, da mora biti stanovanje jutri popoldne ob treh popolnoma gotovo, da se more dama nastaniti v njeni. — Tako stanovanje opremiti v štiriindvajsetih urah____takega dela še ni izvršil noben tapetnik! — je vzkliknil gospod Roland. — Zato pa vas bodo potem tudi imenovali Napoleona tapetnikov, — je rekel Rene smeje. — Prelaskav ste, gospod grof! — Nikakor ne! Vi se torej upate izvršiti to delo? — Kar sem obljubil, sem obljubil. — Torej vašo besedo? — Jutri popoldne, eno minuto pred tremi, zapuste moji ljudje to hišo. Stran 11. »EDINOST* štev, 175. V Trstu, dne 26. juni]3 1915 Lad'>, opoldne jebušice z rižem, zvečer i birano. Pač pa se čuje ršum v delavskih krompirjevo juho; v torek zjutraj kavo in delih mesta Giudecca in Murano, šum neza- sir, ojpridne vrabce in jabolčne rezance, dovoljstva, ki se izraža v vzklikih: „Abasso zveCer ovseno ju!.o; v sredo zjutraj čo- la guerra!" in v demonstracijah in protestih kolauo in sir, opoldne ragu in makarone, proti dviganju cen živeža. Od obiska av- zvečer riževo juho; v četrtek zjutraj ka- strijskih areoplanov sem, je „kraljica Jadrana"4 vo in sir, opoldne slanino in hruševe re- izgubila moč nad seboj in strah radi usede zar.ee. zvečer krušno juho; v petek zju- doždove palače in bazilike zadobiva histe- traTfnk >iado in sir, opoldne ragu in riž, rične znake. Venecija se boji, čaka in drhti zvečer ovseno juho; v soboto zjutraj ka- od nestrpnosti, ki postaja vedno večja po vo in sir, opoldne vrabce in jabolčne re- poročilih Cadorne. Poznani hotel „ExceIsior" Eance, zvečer močno juho; v nedeljo Lid'J> divna zgradba, so porušili iz stra- >lado in sir. opoldne pečenko tegičnih razlogov._ Zopet ita'ijanski poklon Ljubljani In — Slovencem. „Lavoratore" poroča o tem-le razgovoru z nekim Italijanom, ki biva sedaj v Ljubljani, da si pomiri živce, razdražene 1. Najstrožje je prepovedano, poročati # vsled vojne, k rr: .rkc i o predmetih v ja:ke narave, četudi' — Povejte mi, dragi gospod, kako se pc-dozdevno nedolžnega pomena, kakor o pri-1čutiie i^kjif™ ? bedu ali odhodu častništva, o nastanitvi in makarone, zvečer riževo juho. RazSluS. je prepovedano, o r. iakega slabega namena. pretrganih trgovskih zvez, bi bil najsrečnejši a vsakem pismu mora biti jasno na- ob veden odpošilptelj (ime, primek in natančni — Priznavam, da si nisem mislil, da je _ , ..to mesto tako ljubeznivo. Počutim se naj- vo> va m sh.no Raz nevalci taksnih vesti bo!jej in ako ne bi imeI skr5i radi kupčije, se : : :: vijj strog; kazni tudi tedaj, ako nasilno prekinjene in oškodovane, radi svojih ■imaj 2._______________________m___ In kaj pravite o Ljubljančanih? V resnici so to dobri - ljudje. Odkrito na^ov stanovanja). Pisma, ki so v tem oziru povedano, mislil sem, da najdem tu dem pominki iva, se ne odpremijo. političnega fanatizma, pretiranosti slovenskega 3. Daljt se ne smejo na odrezkih peštnih nacijonalizma. V resnici nisem našel nič nakaznic in poštnih spremok nahajati nikaka teSa-*ribIižaI sem se Ljubljančanom, da jih ... zaprosim informacij. Storil sem to po nemški, piSTR-na sporou.a kef Qe znam sIov€nski Ali> čim so po mojj Ljubljana, 22. junija 1915. izreki pogodiii mojo narodnost, so se tru- C kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo i diIi>.so ™> kol^or so mogli odgovorili v -[rslu i po italijanski. In tako so se mi, ki sem imel -------------1 prilike govoriti žnjimi, kazali uljudne in ni- ■I * sern sence kakega nasprotstva DnllfjrB UP ?l !preti našemu jeziku. Na drugi stani pa je UUifrilU V lik« lit tucjj res^ tudi mi znamo spoštovati go- Namestnik v Goiici. Namestnik baron i stoljubje in da vračamo uljudnost za uljudnost. Fries-Skene je včeraj zopet prispel v Go- Prava italijansko - slovanska rici. Si rejel je dopoldne v poslopju o- idila je to! Zdi se čudno in vendar je kraj ..sa glavarstva deželnoknežnega ko- tako. In kaj pravite vi? (Nadaljevanje je za- misarja za Gorico, conte Dandina de Syl- segla cenzura). vo, zatopi- .e trgovske in obrtne zbor- Poštni promet s Trstom. V tozadevni niče. kakor tudi celo vrsto drugih oseb- vesti, p^bčeni v predvčerajšnji „Edinosti* izrazil pri tej priliki jc izostala pripomba, da se poštni zavoji zadeve Hvaii li žavnem kolodvoru. Nejevolja proti županom. Prejeli smo: Po občinah, kjer se je vršilo rekviriranje žira, je nastala velika nevolja zoper župane. Ljudstvo ne ume, da je župan pri vsej zadevi popolnoma nedolžen. Rekviriranje žita se vrši po tistih ob. inah, kjer se je izkazal po uradn>: m z--p'soi?anju večji prebitek žita, in sicer pri tistih posestnikih, ki so pri tem zapisovanju priznali, da imajo več žita, kot ga sami potrebujejo zase in svojo družino do nove žetve. Kot merilo se je vzelo za kn et?ko prebivalstvo 300 gramov žita za 1 osebo na dan. Po n-nog;h občinah, kakor se nam poroča, se je Ijndska nejevolja obrni a proti županom, češ, ti so vsega te^a krivi. Poudarjamo, da je to mnenje popolnoma neutemeljeno. Župan je uboga para, on mora to izvršili, kar mu oblast zapoveduje. Mnogi ; tudi dolže župane, da so kri; i, če se pođpcre .. . , , , ne de ijo tako, kot bi mnogi želeli. Tudi glede . ve dol :o da sc | ostit,_v ^ dopustov se vali takfcivost osebe m lastninskaf£££ n?iV^no na župan* Kafccr gJede rekviriranja zva, nima župan nič odločevati, ampak okrajno glavarstvo, tako je tudi z oiirom na podpore družinam, oprostitev od vojaške službe in glede vo aških dopustov, najmanjši Oblasti navadno ne naročajo županu, da poizveduje o up avičenosti prošenj, ampak izroči-o ta posel žandarjem. Težaven je letos položaj županov. Oblasti so jim naložile toliko dela. da morajo skoro noč in dan opravljati samo uradne posle, svoje kmetsko delo pa morajo kratkomalo zanemarjati. Na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu (ul. S. Francesco 25/11.) se bo vršilo vpisovanje učencev za prvi letnik šol. leta 1915/16 danes, dne 26. junija od 10 je ^cilaj razburjenje nmo2ice pose povrnil zopet red in mir, bo 1, ua dostojanstvo mesta slični napisi odstranijo. — ki je gotovo prepojeno z i čutom ter se zaveda sve- der leglo vsakdo razi zahteva, da Prebivalstvi drža\ ljar.sk i tih pravic g' morate nedc pravica absolu.no in zmerom spoštovati brez >zira na narodnost, in to tudi v vojnem času in napram podanikom sovražnih držav. Da se zato odvrne tudi le sum, kakor da bi se moglo v Trstu, zna nem po plemenitosti prebivalstva, misliti in ravnati drugače, se toplo priporoča, da se imenovani napisi odstranijo. Oaro\i za tržaš! e mladi isKe strelce. Cesarski komisar se namerava podati na kraško planoto, da izroči tržaškim nila-dinskl-n strelcem darove, ki so se bili v obilni meri zbrali v mestu. Pri tej priliki je cesarski komisar rade volje na razpo- žarja kontrolirat kontrolor rečenega zavoda Ivan Hindinger, kateremu je službujoči stražar javil, da ni nič novega. Vse odprtine skladišč, takozvane bokaporte, so bile pokrite in preko pokrovov so bile raztegnjene dežne plahte. Ena teh odprtin je pa bila pokrita edino le z dežno plahto in ko je Hindinger opravil svojo dolžnost na parniku. je hotel ravno preko pokrova te odprtine zopet na pomol. Stopil je torej na plahto, misleč, da je odprtina pokrita tudi z lesenim pokrovom, a plahta se je pod njegovo težo vrdla in revež je padel 12 metrov globoko na dno par-nika, kjer je zadel z glavo ob železni o-klop vijakove osi. Stražar, ki je bil v službi na parniku in ki je to videl, je zagnal obupen krik in takoj nato je pohitel v bližnjo elektrarno ter pohitel nato po zdravnika z zdravniške postaje,. V desetih minutah je bil zdravnik z ambulane-; nim vozom že na licu mesta, a ni mogel ; nikakor do ponesrečenega Hindingerja. ' Pozvani so bili nato na pomoč gasilci, ki i so z velikim trudom in ob svitu samih dveh slabo brlečh petrolejskih svetiljk spravili nesrečnega Hindingerja z dna parnika na krov. Bili so to gasilci Artur Fradel, Fran Hitti in Viktor Sotomini ter prostovoljca Viljem Mistelsteiger in Ivan Heiss, a pomagal jim je uslužbenec zdravniške postaje Buranello. Ko je bil nesrečni Hindinger na krovu, je zdravnik konstatirah da si je revež zdrobil lobanjo in zlomil levo nogo v stegnu: iz ušes in iz nosa mu je pa curljala kri vsled hudega pretresenja možganov. Zdravnik mu je takoj park rat ubrizgnil po nekoliko kofeina in ga dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je pa nesrečni Hindinger pol ure kasneje umrl. Pokojni Hindinger je stanoval v ulici delle Sette Fontane ter je zapustil ženo s tremi otroci, katerih najstarejša (hčerka) šteje komaj 8 let. Nagla smrt. Včeraj zjutraj ob sedmih je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pomoč v hišo št. 6 v ulici Chioz-za, češ, da je tam neka ženska, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je takoj odzval pozivu in v pritličju rečene hiše je našel 73 letnega Ivana Le-gišo, ki je bil pa že mrtev: izdihnil je bil par minut pred zdravnikovim prihodom. Zdravnik je konstatira!, da je umrl vsled srčne kapi. V kavarni »Biana« je včeraj naenkrat obšla slabost 56 letnega krošnjarja Julija Weiserja, ki stanuje v Rocolu št. 257. Revež je bil šele pred kratkim operiran in zato mu je včeraj prišlo slabo. Prišel je k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v II. oddelek. Igraje je včeraj popoldne 11 letni Marij Ferruzzi, ki stanue v ulici sv. Marka 16, splezal na neki zid, s katerega je pa padel in se pri tem ranil precej hudo na spodnji listnici. Spremili so ga na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izpral in obvezal rano. rija Bello, baronica Rihard Alborf, podkon-zul baron Hahni ignac Weiss in gospa, jadranska banka, navtična akademija, gospa Gizela Lucich, gospa Ada Escher, mons, Just Buttignoni, Viljem Ersepke, eksšelenca Burghofer, gospa Konstantin Costi, N. N., Demeter Carciotti, Dr. Franc Rabi. Antonietta Brunner, Frida Engelmann, dr. Franc Schel-lander, Kari Ganzoni-Guebhard, gospa Ungar, Nina Valerio, Frtlli Frenez, Alcibiad Petro-cochino, gospa Penelope di Dcmetrio, B. Eibenschiitz & Co., Eikan Strasser, Milena Rebeh (Gorica), S. Reiss, g. Rastelli, Emil Sclnvarz, A.-G. Greinitz & Neften, Amalija Littmann, Ludovik Nagelschmidd, Ivan Canz, F. Rollingej, gospa Penelope Sebastopulo, Aleksander Micich, gospa Ema pl. Eichen-horst, gospa Marija Fischer, gdč. Schoner, gospa Mata SoIIinger, dr. Julij Kugy, Josip Eppinger, gdč. Amalija Taborski, gospa Lotta Moli, gospa*Pavla Klasing, gospa Amalija Mazzucatti, A. W. H., Albert Pozzi, Fric in Sofija Schnabl, Henrik Sitta, prof. dr. WeIponer, Jakob Travisan, Helena Strivro, Bianka Sitschl, Franc Singer, Franc G'anz-mann, Marija Sidericudi, gospa Aggy Buchler, gospa Agnus Nicolic, N. N., Marija Fabiani, Josip Gostischa, gospa Marta Virial, Emilija Pppan, Hugo Kesel, Emilija Sambo, Marija Wielgosz, Valeriia Fortunato, Ana Sieder. Velika svota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. - Brezplačna pojasnila pošilja: : : Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana : : >2 51 m m u om LASI □□□ Q°D sa raiunajo po 4 atot. besedo. Jr~if"l Jfastno tiskane besede se ra5u- [ LJLJ najo enkrat več. — Najmanjša I —'-^ipL. : pristojbina rna5a 40 stotiak. : 1 1 M, električne luči, hišnih zvoncev, le-_juyy lefocov in popravila izvršuje to'uo FRAN 6. DALSASSO, ul Nuova 3 28.1 KlskG se prodaja pri Mlekarski Z\ezi, Via Geppa štev. G. - 280 Šistiline družinske pet! K 7-20, medena obešala za zavese K 3'50, prodaja CESCA, Trst, ul. Casenna štev. 14 29 Rlini'iD^ prazne vreče (žaklje), v^ake veliko-ItUjJlljblll sti po dobri ceni. Anton Venica. ni. Trpr pr» štp\- 4 Cene raznih M\ o Trstu") (Dne 25. junija 1915.) Meso (goveje) sprednji deli zadnji Fižol (stročji) vinaijev « . Grah Kromp r „ . . Paradižniki „ • . Radič m • . Salata m . . Jajca „ . ; Buče . - . .... K 1 £0 kg . . . . K 2 60 kg . . 40, 48, 73 kg .... 56, 64 ......48 kg ...... 64 kg . 6 do 10 merica 16 do 18 glava 18 do 20 komad 12 do IS komad HlilSmiH z ozirom na poraanikainie zdravnikov in gospodarsko stisko, povzročeno med prebivalstvom po sedanjem položaju, ordinira zastonj vsak dan od 5 do 6 v I. na d str. Goldonijev trg štev. 11« *) V tej rubriki, ki jo v par dneh spopolnimo, bomo stalno griobčevali cene raznih življenskih potrebščin. Izpred son. !u.£0 ' :: M!. Ki bi hoteli tudi privatno ka- do 12 dopoldne. Učenci, ki žele vstopiti v keinu iz: led tržaških mladinskih strelcev doposlati kak poseben dar. Eventualni taki darovi naj se naslovijo na občinsko uredsedništvo z jasno navedbo imena dotičnika, ki mu je dar namenjen. Voc^tvo mestne bolnice je cesarski komisar začasno poveril primariju dr. Teodorju liseher. trnrl je dne 22. t. m. v tukajšnji mestni bolnišnici v 79. letu svoje starosti Kristjan Košuta iz Sv. Križa. Pokojnik je bžl eden zadnjih še živečih narednikov bivšega okoličanskega bataljona in kre-menit značaj, ki je ob vsaki priliki pokazal. da je sin slovenske matere. Naj v miru počiva! Po devetinštiridesetih letih. Dne 24. t. m. je bila 49. obletnica velike bitke pri Cu-stozzi v vojni leta 1866. Zmaga avstrijske vojske, v kateri so v odlični meri sodelovali tu-ii jugoslovanski polki, je bila velika. In sli:č. i, ki igra v zgodovini znamenito vlogo, | je hotel, da si ravno danes isti tedanji sovražniki zopet stoje z orožjem nasproti, ker nam hoče Italiji oteti naš Jadran, na>o kršio Dalmacijo, našo IstFO in naše slovensko Primorje. Pravijo, da se zgodovina rada ponavlja. Dal Bog. da bi se ponovila zgodovina bi ke pri Custozzi dne 24. junija 1866! „Venezia Ia morta*. Iz Lugana prro-čajo: Za Benetke velja že nekoliko tednov pridevek „la morta". Hoteli so zaprti, ulice prazne. Znamenita tovarna stekla Murano miruje. N;kdo nima interesa za beneška zrcali, mozaike itd. Predmeti luksusa nimajo privlačnosti. Prekrasne izložbe, bazari in slične trgovine so zaprle. Izvoz znamenitih venecijanskih čipk je zaustavljen od jeseni. Na trgu sv. Marka vlada grobna t&ina; viri ti je le zelene monture, tu pa tam švigne kaka Bencčanka v črnini in kak dečko ponuja: „II Gaz^tino — recentissime4. Zn2ni hrup na „Pen*e Rialto- je utihnil. Vsa trgovina je z usta vije-a, ker je pristanišče blo- prvi letnik, morajo priti k vpisovanju v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter prinesti s seboj, 1. krstni list, 2. šolsko spričevalo ali potrdilo, da z dobrim uspehom obiskujejo III. ali IV. razred ljudske šole, 3. spričevalo o cepljenju kožic, 4. potrdilo o zdravih očeh. Pri vpisovanju je plačati 3 K prispevka za učila. Vpisovanje za I. kakor tudi II. letnik se bode vršilo tudi v jeseni pričetkom Šolskega leta. Vodstvo. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton 5 t o v a r. Bil je ujet v Przemyslu in se nahaja sedaj v Taškentu. Železniški promet na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem. Od polnoči 22. na 23. t. m. vozijo na spodaj označenih progah naslednji vlaki: Maribor-Ljubljana: brzovlaki 1,2, 5 in 6 ; osebni vlaki 31, 32, 33, 34, 35 in 36. Ljubijana-Nabrežina: brzovl: ki 5 in 6 ; osebni vlaki 31, 32r 34 in 35. Zidanmost-Zagreb: osebni vlaki 501, 502, 503, 504, 505 in 506. Št. Peter-Reka: brzovlak 1605; osebni vlaki 1616, 1634, in 1671. Jesenice-Ljubljana: osebni vlaki 1711, 1712, 1713, 1715, 1716, 1718, 1721 in 1724. Trbiž-Jesenice: osebni vlaki 1711, 1712, 1716 in 1717. Jesenice-Sv. Lucija-Tolmin : osebni vlaki 11, 12, 13, 15, 16 in 18. Gorica drž. k. - Trst drž. k.: osebni vlaki 12, 13, 15, 16, 18. 20, 42 in 43. Na ostalih nenavedenih progah na Kranjskem in Primorski, m ostane promet s civilnimi osebami, kolikor ni bil ustavljen, do nadaljnega neizpremen^en. V vršenju službe je našel smrt. Na bivšem Lloydovem parniku »Urano«, ki je sedaj zasidran ob pomolu št. 0, kjer ga razdirajo, se je presnočnjim pripetila grozna nesreča: našel ie smrt oče treh otro-čičev. Na parniku je bil na straži uslužbenec takozvanega zavoda ^ključarjev«. Okoli polidvanajstih je prišel tega sira- Lmil VII. izkaz c. kr. naniestništvenemu pred-sedništvu došlih darov v korist beguncem iz Furl nije in Soške doline : Zbirka ces. komisarja (9. in 10. ;izkaz) K 1691, tvrdka Ivan Scaramanga K 600, Fran Vranjac K 10, G. Hoppe K 5, Demetrij Se-vastopulo K 100, zbirka ces. komisarja (11. izkaz) K 838, Nikola G. Cernogorcevich K 20, tvrdka M. Lieblein K 100, baron Forlunat Vivante pl. Villabella K 300. odvetnik dr. Fran Schellander K 20, Apolonij Frida K 10, zbirka ces. komisarja (12. in 13. izkaz) K 2248. Skupaj K 5942, doslej izkazanih K 56250-94. Skupno K 62192 94. — Ces. komisar je prejel za sklad za brezposelne K 34*70, tedenski prispevek delavstva mestne plinarne. — Za vojno preskrbo je prejel ces. komisar dar Hugo na in Mary Stoelker v znesku K 20. Darovi zn Ja2no armado. Prvi nabiralni dan. Akcija tržaškega vojno-oskrbovalnega damske ga komiteja je dosegla že prvi dan izreden uspeh. Komite je dobil 2e tekom prvega dne ogiomno število darov bogatih in revnih. Kuharica FranjaZIdko je prinesla dar, ki ga ]e kupila iz svojih prikrankov, enako se je odlikovala tudi Marija Fischer. Ekscelenca gospa baronica Fries-Skene in dame Nina Valerio, baronica Albori, baronica Parisi, pl. Krekich-Strassoldo, di De-metrio, dr. Rablova in gospe Mazelle in Lucich so se ves dan trudile s prevzemanjem darov in zahvaljevanjem za požrtvovalnost darovalcev. Denarne darove so poslali: Eksc. baron Fries-Skene K 500, gospa Karolina vdova Zaccaria K 5, Bianca in Lucija Zaccaria K 10, ces. komisar za mesto Trst K 200, Oli-ver Rossi K 50, Gustav Schutz K 100, Rihard baron Albori K 200, prva tržaška čistilnica riža K 300, trgovska zbornica K 500, tržaška hranilca K 500, gospa ekscelenca Berghofer K 20, baron Josip Parisi K 300, baron in baronica Franc Parisi K 200, gospa Gizela Lucich K 20, Anton Ganzoni K 30, podkonzul baron Hahn K 200, Fran Petrisch K 10, Rudolf Roti K 50, tvrdka Ktihler in Co. K 100, Eranc Canevari K 10, Ferdinand Hochwald in gospa K 10, S. Thorsch K 200, Dr. Josip |JI. Cambi K 20, baronica Nina Morpurgo K 100. Daije so poslali darove S. Oehler & Co., Franc Horak (Herpelje), Santo Botten, N. Lejet, Fani Zaccaria, gospa Juresich, Josip Monti, Josip Mrach, Filip Rosenstock, Terezija KOstler, Josip Schalaudek in gospa, gdč. Rezi in Hansi, Maks in Karel Schreiber, Ma- Ponočne ptice. Ana Žnidaršič, 20 let stara, iz Tomaja, in Tončka Bartolich, 24 let stara, iz Buj v Istri ste ribariii ob pomoiu sv. Karla po obrežju. Ker se pa ni hotel ujeti noben ^brancin", in je bil želodec obeh gospic precej prazen, ste se obrnili v bližnjo gostilno Frana Dapposa v ulici Venezian. — Kaj imate jesti? ste vprašali Ančka in Tončka, gostilničarja ? •— Gostilničar js povedal. — Prinesite, kar hočete, samo da se bo dalo jesti, in pol litra vina. Gostilničar je poslužil z veseljem lepi punčki Ko ste se najedli in utešili žejo, ste pa povedali, da ste brez denarja. Gostiiničar se je popraskal za ušesi, oštel puii čki, poklical stražarja ter ju dal aretirati. Na policiji ste izjavili, da ju je prisilila lakota. Ker ste obe sumljivi, da izvršujeti tudi tajno prostitucijo, jima -je komisar preskrbe! prosto stanovanje in hrano v hotelu „Coroneow in ju ovadil tukajšnjemu kazenskemu sodišču, katero jima je" prisodilo 21. t. m. vsaki po 6 dni strogega zapora radi goljufije in tajne prostitucije in povrnitev škode gostilničarju v znesku K 5 50. Našli so ga. Gvido Spanghero, iz Palma-nove v Italiji, se je skrival pred policijo da bi ga ne našla in poslala tja, kamor spada. Spanghero je tudi izgnan iz vse Avstrije radi svojih grehov. Policija pa ga je izvohala, aretirala in izročila kazenskemu sodišču, ka tero mu je prisodilo 14 dni strogega zapora. Zaloga tu In inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jak©& Perhauc Trst, Via cieilG it. 6 (Nasproti Cafič Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaur. Burgtmder, renskih, vin, Mesella in Chianti. Rimi, konjak, razna žgaira ter posebni pri .i tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki i. vrste, dcSii dotičnih krajev. Vsaka naročbn se takoj izvrši. R ":.^-pošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in franko. Rssrrođsja od grcS fpfra naprej urni kssiiisi isso Ulgtfiu-lOiUgiuiiuu delje Trs!, BliH del Riso ši. 42 (pritličje) Trst š \ Izvršuje vsako fotoj^rafižho delo kakor tudi razglede, posnetka notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsako vrst. spomenik«. PeSSBNOSY: POVZ&iNJS j i «SI VSAKE FOTCGK&FSJS ; j—4 Radi udobnosti gos p. n.:nočui-i kov sprejema naročbe in jih ia* na domu, ev. tudi zunaj po najzmernejših cenah. nRadi i kov sp vrauje mesta M >+i Trst, ul. de! Biro hI Vssii Iz V Gorici izhajata sedaj dva slovenski lista: „Primorec" in „Novi Čas", „Goriški list" je prenehal izhajati Italijani imajo svojo „L' Eco del Litorale". Odlikovanje. Signum Iaudis je prejel nad-poročnik Avgust Furlani pešpolka št. 47. Gospod nadporočnik je sin znanega našega g. Furlanija, župana v Prvačini. Begunci. Iz Brd in Furlanije je prihitelo v Gorico obilo beguncev. Furlani so nastanjeni v posebnem prostoru nekega velikega poslopja, Brici so se večinoma porazdelili po mestu. Begunce odpeljejo v Lipnico na Štajerskem. — S periferije mesta ob reki se je preselilo več družin v notranji mestni del. Črešenj je v Gorici na trgu obilo, seveda vipavskih. Prodajajo jih kilo po 40, 48, 56 do 64 vinarjev ; včasih pa kar za vsako ceno. i V normalnih časih se prodaja na Goriškem i trgu črešenj okoli 19.500 do 20.000 kvinta- j lov za nad 1 milijon kron. Vsega sadja in sočivja itd. se razpečava na leto na trgu v i-Gorici za nad 3 milijone 600.000 kron Koliko bo letos? — Jajca so v Gorici sedaj neizmerna draga. Jajce stane 20 vinarjev. i mM Edfna primirEk:! tovarna dvokoles .TRIBUNA* Gorica, Tr2a£ka ul- 23 {prej pivovarna Goriup) Zalogi dvokolcs šivalnih In ko-etljskih strojev.gra-mofonov, orkestron. itd. g&TJEe. Gorica, Stolna ul. 2—1 Plačuje se na obroke Ceniki fran'.o. ZDRAVNIK [o fcJfia " ord:nira ocS 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se le preselil in ordinira seda] v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. 9 Izdiranje zo&ov brezfcolecina. Plofn&lraajg- V. SSSS^SEBSS ©«S£35£3C<3S I^ii Serravcrtlc 1 msgs»d m W za bolehne in rekonvalescente. U Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem ££ Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseb slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 2? kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi ^^ IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS.