AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER KO. 44 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 21, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Rusi se ustijo, da bodo štrli Mannerheim linijo do petka ^°vjeti trdijo, da je bila usoda Fincev zapečatena, ko je švedski kralj odrekel Finski vojaško pomoč. Vsako premirje med Rusi in Finci je izključeno. RUSI PRODIRAJO PROTI VHPURI IN POROČAJO O NOVIH USPEHIH Italijansko časopisje se norčuje iz poslanikov Zedinjenih držav Rim. — To, da je predsednik Roosevelt imenoval Myron C. Taylorja kot osebnega zastopnika pri Vatikanu, je dalo laškemu dnevniku Popolo di Roma povod, da se je ponorčeval iz ameriških poslanikov, katerim očita, da/nimajo dovolj kulture in omike in da so znani po svojih diplomatskih polomijadah, ki jih storijo v svoji službi. Ameriški poslaniki, trdi laški dnevnik, nimajo nobene izkušnje v tem poslu. Njih edina zasluga je, da so prijatelji predsednika Zed. držav, ki so mu pomagali pri izvolitvi, ali dali denar za kampanjo. Dalje piše laški dnevnik, da se v Zed. državah pri izberi poslanikov ne gleda na zmožnost, ampak ta urad izpolnijo s prvim za-bogatelim groceristom, ki je pri roki in ki je dovolj dal za predsednikovo kampanjo. In kadar se tak poslanik privadi delu, je odpoklican domov, ker je predsednik dokončal svoj termin in drug predsednik mora nagraditi zopet svoje prijatelje. Dnevnik potem navaja ameriškega poslanika za Anglijo, Ken-nedya, ki je "prodajal grah in časopise" in poslanika za Francijo, ki je baje izvršil neodpusten greh, ko je povabil odlična pa-rižka dekleta k sprejemu v ameriško poslaništvo in jim naročil, naj ne pridejo v spremstvu svojih mater. Da je laška vlada dovolila tak napad na ameriške poslanike v tem najbolj važnem laškem dnevniku ob času, ko sta na potu v | Rim državni podtajnik Welles in j Rooseveltov odposlanec Taylor, i je zbudilo med diplomati veliko začudenje in smatrajo to za skrajno neolikano delo. Garner premišljuje, če bi šel v državo Ohio po delegate Washington, D. C. — Podpredsednik Garner, ki je kandidat za predsednika Zed. držav v prvi vrsti zato, da bi preprečil Rooseveltu poskus tretjega termina, zdaj resno premišljuje, če bi šel v Ohio po delegate v primarnih volitvah. Dokler je mislil, da bo senator Donahey predsedniški kandidat, se je hotel Garner izogniti državi Ohio iz naklonjenosti do Donaheya. Toda ko je ta izjavil, da ne mara vezati rok delegatom, ki naj volijo kogar hočejo, se Garner resno bavi z idejo, da bi sam skočil v dirko tudi v Ohio. Dozdaj je Garner naznanil uradno kandidaturo za predsednika v državi Wisconsin, Illinois, Oregon in morda bo nastopil tudi v Kaliforniji. Senator Donahey ne mara vezati rok oh i j ski delegaciji, da se ne bo zopet ponovil slučaj, kot je bil leta 1932. Takrat je ohijska delegacija še vedno glasovala za Al Smitha, čeprav je bila nominacija že zasigurana Rooseveltu. To je tudi vzrok, da Ohio ne dobi v Washingtonu take pozornosti, kot bi jo sicer. Hitler bi rad Ameriko! Vancouver, B. C. — Kosita Forbes, pisateljica in raziskovalka, je povedala, da ji je Hitler lanskega julija rekel, da bo dobil Ameriko za naseljevanje. Ko mu je rekla, da gre v Afriko na znanstveno potovanje, ji je rekel Hitler: "Kar imejte Afriko in svoje kamele, ki jih imate tako radi! Jaz ne maram Afrike. Jaz bom dobil Ameriko za naseljevanje!" Delavska tajnica je za milejše naselniške postave San Francisco, Cal. — V tukajšnjem Commonwealth klubu je imela govor delavska tajnica ameriške vlade. Miss Perkins, ki je rekla, da bi morala dežela vpeljati ložje in cenejše načine pri pridobivanju državljanstva. Miss Perkins je rekla, da imamo danes v Zed. državah komaj kakih 2,300,000 oseb, ki niso še državljan: te dežele in to število se dnevno krči. Sedanje naselniške postave so mnogo prestroge in preveč drastične, je rekla Miss Perkins. Priporočala je, da bi bil sprejet Diesov predlog, ki bi dal naselniškim oblastem moč ukrepati v vsakem posameznem slučaju. Miss Perkins je tudi ugotovila, da v zadnjih desetih letih ni bilo skoro nobenega naseljevanja v Zed. države in v zadnjih dveh letih je prišlo v deželo komaj 104,000 oseb. Delavska tajnica je zelo pohvalila naselniške narodnosti, ki so vsled svoje pridnosti in poštenosti pomagale do razvoja te dežele, ki bi se brez naseljencev ne razvila, kot se j6. -o- 10 obletnica V petek 23. febr. ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojno Sestro Claro Genevie. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Prestal operacijo V City bolnišnici je srečno prestal težko operacijo Albert Grandovec in se sedaj nahaja na svojem domu, 12925 Lina Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Registracija volivcev Danes je zadnji dan, ko se lahko registrirajo vsi oni, ki drugače ne morejo voliti, če hočejo voliti 27. februarja v g2. distrik-tu in prihodnji mesec za nove davke v Clevelandu. Zavezniki pripravljeni za sprejem Nemcev Paris. — Vojaški strokovnjaki pazno zasledujejo boje na Finskem, ne toliko radi posledice iste, kot na način bojevanja. Zavezniki so postali pozorni na ruske izpade z letali na Mannerheim linijo in pričakujejo, da se bo poslužila Nemčija iste taktike na Maginot liniji. Nemški vojaški strokovnjaki so že trdili, da je taktika, kot so jo zasledovali v svetovni vojni, nepripravna. Takrat so namreč po nekaj dni neprestano obstre-ljavali s topovi sovražne postojanke, nakar je napravila pehota izpad. Tako je sovražnik vedno vedel vnaprej, kje bodo napadli in so lahko poslali tje ojačenja. Zato zdaj zavezniki pričakujejo na pomlad, v marcu ali aprilu, da bodo Nemci napadli in sicer z zračno silo. Zavezniki tudi vedo, da mora končno Nemčija napasti na zapadni fronti, če hoče j upati na zmago. In ker gre Maginot linija vse od Švice do Severnega morja in je za direktne napade nezavzetna, preostaja za Nemce edino napad iz zraka. Pa ne samo na liniji, ampak tudi na zaledje, na mesta in razne industrijske centre. Nemčija se je pripravljala več let na to odločilno bitko. Toda vsak dan odlašanja pomaga Angliji in Franciji, ki se tudi pripravljata z vso vnemo. Zavezniki računajo, da bodo poslali Nemci na Maginot linijo bojne tanke, topništvo in letala, prav kot to delajo danes Rusi na Finskem. Toda zavezniki so pripravljeni in vsak mož na fronti natan- LEP USPEH R00SEVELT0VEGA PLESA ^Moskva, 20. febr. — Sovjet- tti Se J'e d^nes z vso sa- sk0zavestjo izjavila, da bodo ru-t e čete do prihodnjega petka j^Mnoma zanesljivo strle Man-ltle'm linijo in prodrle skozi, fiiada hoče podariti to zma-Had Finci za 22 obletnico ob-boljševiške vlade. To zma-danes napovedalo vse ru-0 časopisje. . ®°vjetsko armadno poveljstvo fanes poroča, da armada čisti nske postojanke šest milj ju-o od mesta Viipuri in da je že °lrala finske čete od utrjene-* °|)režja pri Koivisto, kjer je ' ra.ina desna točka Manner-7 linije. ^Usko časopisje danes piše, j, sicer ruska armada itak j.^ala na zmago, toda usoda je bila zapečatena, ko je Wv ki kral;i Gustav v- odločno prošnjo Fincev za vo-K Pomoč. Iz vladnih ruskih Rftv- g© ..poroča, dr. ni •nobene-j^y^leda, da bi prišlo do pre-(]a1Jattied Rusi in Finci, ampak ga 86 bo bojeval boj do popolne- JNaza Fincev. ^ °skva poroča, da razen uspejo V 0,1 Finskem zalivu proti me-jJ Viipuri, ni na ostali fronti . e'iih važnih sprememb: (V j^1 So si poročila iz Helsinki in °skve nasprotujoča, ker Fin-da so popolnoma 18. rusko divizijo pri je-(j.ru Ladoga, dočim Moskva tr-ni'da ni bilo na tej fronti nobe-d važnih dogodkov. Rusi tudi tal da so zbili Fincem 14 le~ ]j ^ pa trdijo, da so jih zbi- Jjusom dvajset.) da ' 20- febr" ~~ Dasi pa" J°v mesto Viipuri neprestano topovski izstrelki, pa ni % Še v nevarnosti, da bi za- lj rat še padlo sovražniku v ro- mesto, ki je drugo naj- finsko mesto, je izpraznje- j)!Jj'^lnega prebivalstva, ki je cin v°jno štelo 74,000 duš. Ve- sV5rebivalstva Je odšla iz me- Dj.že takoj v začetku vojne, zad- tti*0 pa odšli prošli teden. V Je samo vojaška straža. je 'l'^0 Poveljstvo poroča, da jj0 °brambena linija, za katero tjaSe ^inci umaknili "zdrava" in t>itjS° bili vsi ruski napadali od- Gongwer se ne poda b0s,' Gongwer, odstavljeni VaSttlokratov v okraju Cuya-sVo..*Je govoril sinoči kakim 250 jIilJ11In PHstašem na seji, da bo k, J* na6elnik samo do 14. ma-^m d Prinaarnih volitev in počeli^ pa precinktni na-Gon,r 1 lzbrali drugega vodjo. Še, er •'e Pozival svoje prista- 2adnjeSe b?re proti Millerju do Vedno ga' "Naša stranka je še reke] p Večini v tem okraju," je Ce«trahrngWer' "Pa na-i odloči Navzoč °dbor kakor hože" kliče Pv! sPrejeli resolucijo, ki v°lijo Cecinktne načelnike, da iz-130 Pri^°ngWerJa za načelnika farnih volitvah. -o- Ogenj v cirkusu Rochester, Ind., 20. febr. — V zimskem bivališču cirkusa Cole Bros. & Robbins je nastal ogenj, v katerem je poginilo okrog 150 divjih živali, tigri, levi, leopardi, opice, živali so. se spekle v svojih kletah, v katerih so bile zaprte ob času požara. Kakih 350 konj, slonov, kamel, je zdivjalo pa po mestu, ko so jih izpustili na prosto. Uslužbenci so ob požaru spustili vse živali, razen divjih zveri in ki so vse do zadnje poginile v ognju. Pozneje se je dognalo, da je v ognju poginil tudi en slon. Zgorelo je tudi mnogo voz in druge opreme. Cirkus je rešil samo tiste zveri, ki jih je poslal v Cleveland za Grotto cirkus. Škodo cenijo na $200,-000. Očividci pripovedujejo, da je bil strašen prizor, ko se je slišalo rjovenje divjih zveri, ko se je bližal 'požar njih kletkam, toda pomoči zanje ni bilo. -o-- Norveška bo predložila nemško zahtevo na Ligo narodov Berlin. — Ker se je nemška vlada pritožila Norveški, naj trpi škodo radi ladje Altmark, ki so jo zapodili na suho Angleži in odpeljali ž nje ujete mornarje ter pri tem ubili več nemških mornarjev, je Norveška odgovorila, da bo zadevo predložila Ligi narodov v pretres. Ta naj potem določi, če je Anglija prekršila mednarodno postavo, ko je napadla nemško ladjo v norveških vodah in če je pri tem kakšna krivda na norveški strani. Nemčija bi tudi rada pojasnila, zakaj sta dve norveški bojni ladji dovolili angleški križarki Cossack, da je zavozila mimo njih in napadla nemško ladjo. Norveška je tudi odgovorila Angliji, da ni bila, njena dolžnost zabraniti prehod nemški ladji skozi nevtralne vode, čeprav je imela na krovu angleške ujetnike. Govori se tudi, da bo napro-šen predsednik Roosevelt, da bo v komisiji, ki bo sodila to sitno zadevo. Nanticoke, Pa. — Dne 2. t. m. je tu umrl John Kotar, star 86 lqt in rojen v Lokah pri Hrastniku na Spodnjem štajerskem. Bil je pionir v teh krajih, kajti naselil se je tukaj pred 50 l'eti-Bil je vdovec in sorodnikov tukaj ne zapušča, pač pa mnogo prijateljev in znancev. čno ve o svoji nalogi. Saj st> na fronti že od srede oktobra in se vsak dan samo vadijo in pripravljajo za obrambo in tudi za protinapad. -o- žalostna vest iz domovine Iz Topola pri Blokah je prejel John Zbačnik, 1017 E. 71st St., žalostno vest, da mu je 9. januarja tam preminila mati Marija, stara 77 let. V Clevelandu zapušča sina Valentina in Johna, hčere Margaret poroč. Sa-dar, Mary poroč. Sadar, Frances poroč. Fortuna ter v Kanadi sina Franka, v stari domovini pa sina Jakoba. Pred desetimi leti se je nahajala na obisku v Clevelandu pri sinovih in hčerah. Naj bo dobri materi ohranjen blag spomin. Nov utilitetni direktor župan Burton je imenoval generalnega kontraktorja John A. Kichey-a za .utilitetnega direktorja mesto odstoplega Frank Wallene. Hickey nastopi urad s 1. marcem. Vse priznanje gre našemu narodu za tako krasno udeležbo na prireditvi povodom rojstnega dne našega predsednika Franklin D. Roosevelta. Nad dva tisoč Slovencev in Slovenk je prispevalo svoj delež v blag in človekoljubni namen, da se odpomore tisočim nesrečnih človeških bitij, ki trpe na kruti bolezni — otroški paralizi. Dasi se je vršila prireditev na deiovnik sredi tedna, so naši Slovenci pozabili na utrujenost ter pohiteli v Slovenski narodni dom in s svojo prisotnostjo dokazali, da jim bije v prsih čuteče srce. Ponosni smo lahko, da naš narod ni med zadnjimi in da je vedno pripravljen na žrtve, kadar je treba pomoči v sili in potrebi. Vse priznanje zaslužijo naši slovenski časopisi v Clevelandu (oba dnevnika in štiri gla* sila bratskih podpornih organizacij) za brezplačno propagando med našim narodom. Hvaležni moramo biti šestim najboljšim slovenskim orkestrom, ki so brezplačno prispevali svoj delež na ta večer. Istotako gre zahvala in priznanje našim talentom, ki so s svojim proizvajanjem tako lepo povzdignili slavnost Roose-veltovega večera. % Prireditve v ta blagi namen so se vršile že več let širom Združenih držav. Tudi mi Slovenci smo posamezno prispevali. Letos smo pa končno nastopili s samostojno prireditvijo. Sijajen uspeh tega večera naj bo dokaz Ameri-kancem, da slovenski narod nekaj premore, ako se resno zavzame. Samo borih deset dni smo imeli na razpolago za vse priprave in v tem kratkem času se je po- srečilo našemu časopisju dvigniti narod in ga navdušiti iza to veliko žrtev. Naši časopisi so storili več kot svojo narodno dolžnost. Iskrena zahvala gre vsem odborom, ki sfo s svojo požrtvovalnostjo tako nesebično vršili težavno in odgovorno nalogo, katero so prevzeli brez obotavljanja na svoje rame. Končno iskrena zahvala vsem, ki ste na ta ali oni način pripomogli, da bo naš slovenski narod še bolj spoštovan in upoštevan v svoji novi domovini. Dohodki, stroški in preostanek prireditve "Slovenski Rooseveltov večer" 30. jan. 1940: Skupni dohodki ..............$793.55 Skupni stroški ................ 267.81 Preostanek prireditve —.$525.74 Prodanih 270 znakov po 10c .......................... 27.00 Svota poslana na National Foundation for Infantile Paralysis .....$552.74 Prejel sem pismeno potrdilo prejema čeka v svoti $552.74 in iskreno zahvalo od Mr. M. F. O'Donnella, predsednika odbora Cuyahoga County za prireditve predsednika Roosevelta rojstnega dne. Zahvaljuje se vsem cle-velandskim Slovencem, kateri so na en ali drugi način pripomogli do tako znatne podpore za one reveže, ki so prizadeti od paralize. j Račune v detajlih so pregledali in pronašli v redu Josephine Zakrajšek, Edward Kovačič, Max F. Traven, in Joseph Okorn kot blagajnik prireditve. Za odbor slovenske skupine Narodnega sklada otroške paralize, John Gornik, predsednik. -o- Adam pride v Ameriko New York. — Angleška kiparja Herbert in Stafford sta izklesala 7 čevljev visok kip, ki predstavlja očeta človeškega rodu, Adama. Ta kip je sedaj na potu v Zed. države, da bo tukaj postavljen na ogled, proti vstopnini seveda. V Angliji so ljudje plačali $250,000 vstopnine, cla so si kip ogledali. Predno so 5 ton težak kip naložili na ladjo, so ga zavarovali za $85,000 proti eventuelni izgubi! Glede tega kipa je bilo mnogo debate za in proti. Noben časopis si ni drznil prinesti njegovo sliko drugače, kot če je slikan od strani ali od zadej. Kiparja, ki sta potrebovala 15 mesecev, da sta izgotovi-la kip, ga imenujeta "izvor vse-' ga človeštva," medtem ko nekateri pravijo, da je to kip čisto navadne gorile, ki ni poraščena z dlako. Pripoveduje, kako je ubila avtomobilista Lake Charles, La. — V tukajšnji ječi je zaprta neka Tonie Henry, ki z neko naslado pripoveduje, kako je ubila avtomobilista, ki jo je z njenim spremljevalcem vzel na avto. žrtev je Joseph Calloway, star 41 let, ki je pobral par na cesti blizu Orange, Texas, ženska pripoveduje, kako je nastavila Callowayu samokres v rebra in mu ukazala, da je avto zapeljal na nek samoten kraj. Tam sta ga peljala na riževo njivo, ga prisilila, da se je sle-kei, nakar ga je ženska ustrelila v glavo, dasi je Calloway milo prosil za življenje, ženska je nato vzela žrtvi $15 in uro, sežgala njegovo obleko, nakar se je odpeljala s tovarišem. Spotoma se je pa ž njim skregala, ga treščila z samokresom po glavi in ga vrgla iz avta, kot trdi. —.—o-- žalostna vest iz domovine Cecilia Pobega, 3519 E. 80th St. je dobila iz starega kraja žalostno vest, da ji je umrl oče Jakob Pobega, star 86 let. Naj počiva v miru v rodni zemlji. Druga obletnica V četrtek 22. februarja se bo brala ob pol sedmih sv. maša v cerkvi sv. Vida za pok. Frank Marinkotom: v spomin 2. obletnice njegove smrti. Prijatelji so vljudno vabljeni, da se udeleže. Na potu okrevanja Mrs. Pavlina Kapel, 19209 St. Clair Ave., se nahaja na potu okrevanja. Lepo se zahvaljuje podružnici št. 14 SŽZ za cvetlice ter prijateljicam in prija-teliem za prijazne obiske. Zedinjene države so se Dornej proti taki postavi, vse od letaj 1800, ko je bil državni tajnik Madison in do današnjega časa, ko je državni tajnik Hull. Borile so se proti taki mednarodni postavi na podlagi, da je vselej kaka nevtralna država, ki pri tem trpi škodo. Sedanji časi so pokazali, da ta postava zopet dviga svojo glavo, ko si evropske vojskujoče države vraču jejo milo za drago. Angleška je z blokado ustavila ves dovoz v Nemčijo, celo živež. V povračilo tega je Nemčija posejala mine po Severnem morju in v Rokavskem nrelivu. In v po- Washmgton, D. (J. — uraani Washington z skrbjo gleda v bodočnost glede pravic in koristi nevtralnih držav, ki niso zapletene v sedanjo evropsko vojno, pa kljub temu veliko trpe. Zlasti v teh dneh, ko vojskujoče države grozijo, da se bodo posluži-le "zakona povračila," ali "povračila milo za drago." To zakon dovoljuje, da v slučaju, ka-1 dar ena država prekrši mednarodno postavo s tem, da prizadene škodo drugi, ima sovražnik pravico kršiti mednarodno postavo, da udari nasprotno državo nazaj. vračilo tega je Anglija začela z blokado vsega izvoza iz Nemčije. Kdo pri tem trpi? Največ ladje nevtralnih držav, ki zadevajo na mine in se pogrezajo v mor-je. Anglija preiskuje vse ladje, ki vozijo blago kamorkoli. Nemčija je radi tega zagrozila, da bo potopila vse take ladje, ki jih vozijo Angleži v pristanišča v svr-ho preiskave. Anglija je poslala bojne ladje v norveške vode, da so vzeli iz nemške ladje Altmark ujete mornarje. Nemčija je zagrozila, da se bo radi tega bridko mašče- Demokratska seja V četrtek 22. februarja se vrši seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo zaprisega novega odbora, sprejem novih pravil, poročilo odborov, primarne volitve in drugo. Na sejo bo prišel tudi Anthony Fleger, kandidat za kongresnika v 22. okraju. 40 letnica poroke V soboto 24. februarja praznujeta 40 letnico srečnega zakonskega življenja dobro poznana John in Agnes Petschauer, 6615 Bonna Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni, da bi se udeležili sv. maše v cerkvi f*v. Vida ob osmih. Naiveč trpiio v sedanji vojni nevtralci "AMERIŠKA DOMOVINA" . AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio ......... ....... . ........—. . ■ BESEDA IZ NARODA <• * —•—• *—« « « 1 « » ——««»»»«——«—~ » * NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at i Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 44 Wed., Feb. 21, 1940 Prvi predsednik Zed. držav Ko je bila sprejeta ustava Zed., držav in je bil izvoljen! prvi kongres, je bil izbran tudi prvi predsednik in podpred-| sednik. Nobenega vprašanja ni bilo, kdo bo prvi predsed-j nik. Sloki in ponosni Viržinijec, ki je v črnih dneh revolu--cije vodil deželo, je bil izbran v srcu vsakega patriota zal predsednika. George Washington je bil star takrat 57 let. Pristaši nove vlade so videli v Washingtonu edinega človeka, ki bi bil sposoben načelovati vladi iz dveh ozirov: ker je užival splošno spoštovanje med ameriškim narodom in ker je bil visoko cenjen tudi v inozemstvu. Podpredsed-uištvo je bilo dano John Adamsu iz Massuchusettsa, ki se je bil pravkar vrnil iz Anglije kot poslanik. Ob silnem navdušenju naroda je položil George Washington prisego v Federalni dvorani v New Yorku na 30. aprila 1789. ' Tako se je rodila nova ameriška vlada, takorekoč nov narod, ki je prvič imel svojo vlado. Ali bo preživel ta narodič svoja detinska leta? Nobenih "davkov še ni bilo določenih, ki bi vzdrževali novo vlado, nobenega državnega ustroja še ni bilo, po katerem bi poslovala nova vlada. Vse je bilo treba ustvariti nanovo. North Carolina še ni pristopila k Uniji, Vermont se je pa pogajal z Londonom, da bi bila priznana kot neoclvisna država. Celo pristaši nove vlade so dvomili o uspehu. Hamilton je imenoval novo vlado kot "brezpomembno fabrikacijo" in! celo podpredsednik John Addains je dvomil, če bo končal :svoj termin v uradu. Na drugi strani se je pa kazala svetlejša stvar. Prospe-riteta se je naglo vračala v deželo, trgovina z inozemstvom se je začela večati radi evropskih vojn. Časopisje je stalo na strani nove vlade, tako tudi javno mnenje. Celo nasprotniki kot Samuel Adams, Patrick Henry in Thomas Jefferson, so se morali končno strinjati z novo vlado. Ti so pa potem pridobili nove pristaše. .Važno je bilo tudi, da je bila nova vlada v rokah medsebojnih prijateljev. Značilno pri Washingtonu je bilo, da ni izkoriščal položaja, da bi si zgradil močno stranko. Kadar je izbral človeka za kak važen urad, je gledal le na zmožnost in ne na politično prepričanje. Vsi so bili pa enih mislih: da bi pokazala ustava uspeh. Washington je bil takrat obdan od samih aristokratov, ki bi ne bili nasprotni niti ideji monarhije. Zato je moral biti pa Washington zelo previden pri vsakem koraku, da si ni nakopal njih jeze in pri vsem pa vodil vlado v demokratskem duhu. Kongres je imel polne roke dela, da je dodajal nove točke k ustavi, da se je mogla vlada razviti, kakor so kazale potrebe. V letu 1791 je bilo sprejetih že prvih deset amend-mentov k ustavi. Treba je bilo zgraditi vladrti ustroj, da bo lahko vlada poslovala. Ena pošta je bila že postavljena, toda niso imeli še postavodajnega oddelka, niti vojnega, niti državnega, niti zakladniškega. Zato je bilo prvo večje delo kongresa, ko je ustvaril vrhovno sodišče z predsednikom in petimi člani. Kmalu zatem je prišlo pa do spora v Washingtonovem kabinetu. Jefferson, ki je bil prepričan, da je Washington čisto pod vplivom zakladniškega tajnika Hamiltona, je resign iral v decembru 1793. Dasi je bil kongres sovražen Ha-miltonu, pa je ostal ta v uradu do januarja 1795. Ta spor v njgovi uradni družini je privedel Washing-tona do tega, da ni hotel sprejeti nominacije za ponovno izvolitev leta 1792. Končno sta apelirala nanj Jefferson in Hamilton rekoč, da je njegovo vodstvo potrebno, da se nova vlada dobro utrdi. Končno se je pritisku udal. Prav takrat je bila pa Evropa sod smodnika, v Franciji je izbruhnila revolucija, Francija je napovedala vojno Avstriji in Angliji. Amerikanci so se takoj razdelili v dva tabora: federalist! so potegnili z Anglijo, pristaši Jeffersona pa z Francijo. Ti in oni so silili v vojno, toda vsak je vlekel na svojo stran. Toda Washington je videl nevarnost za deželo, če bi se zapletla v evropsko vojno in z previdnim vodstvom je obdržal deželo izven evropske vojne. (Kako se danes OB DRUGI OBLETNICI SMRTI FRANK MARINICOTA Duša hodi po strmi pečini, skozi prepad, gorsko brezno. Pada, pada se pogreza v globočino, vstaja, vstane, zopet hodi, ker hodi On z njo, ki ljubi jo močmo. v V Njemu moja je tolažba, upanje, pomoč in nada, On obriše mi solze, ko je žalostno srce. Svetu je izumrlo truplo, ljubezen pa bo živela večno. Minuli sta že leti dve. odkar ugasnilo j.e življenje Tebi, ki si bil nam vse, nepozabljeni soprog in oče. Uživaj v raju zdaj plačilo, ker delila roka je obilo. Ostani vestni naš vodnik, v vseh nadlogah tolažnik. Naj nas močna vez med nami spremlja v bojih našega življenja. Kar čutilo je srce nekdaj, isto čuti tudi zdaj. O Gospod, ne daj nam omagati, v težkih urah pod križem obležati, pomagaj, da se Tvoji sveti volji vdamo, z molitvijo nadaljujemo in končamo, da nas enkrat po končanem trpljenju Božje srce bo združilo v nebeškem domu. Mary Marinko in otroci. Za pouk in EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA Ob 30 letnici prihoda v Ameriko Pod tem naslovom sem že ne-nekaj napisal 12. februarja v Ameriški Domovini in danes pa hočem nadaljevati. Ko sva prišla z očetom iz gostilne, naju ,je moja dobra mar ti že pričakovala pri ognjišču s črno kavo, ko naju je ugledala je vzdihnila: "Oh, oče, France, kje pa sta bila toliko časa, kaj se vama je pripetilo, da sta se tako dolgo zamudila?" Tedaj pa oče povzame besedo in pravi, da prav nič slabega, saj veš, da so danes sV. Trije kralji pa je bilo nekaj več naših va-ščanov pri Meršanovih in smo se malo naših kmetčkih stvari pomenili in da bomo našega Franceta poslali v Ameriko. Takrat pa zroji moja mama: "O ti Berdaus neusmiljeni, kaj pa ti misliš, da boš vse moje otroke pognal po svetu in še tega najmlajšega sina mi hočeš odpraviti od hiše. Pognal si Rudolfa, ki že tako dolgo ni nobenega glasu o dnjega in ne vem ali je živ ali mrtev. Bogve kako trpi tam v Ameriki. Saj pravim, vi moški nimate nobenega srca do svojih otrok. Jaz vem kaj so otroci, ki sem jih odgojila in z njimi trpela." Nato pa si mama zakrije obraz z rokama in bridko zajoče. Tudi meni so tedaj stopile solze v oči in tudi danes, ko to pišem mi solze lesketajo v očeh, ko premišljujem kaj je dobra mama morala prestati in kako je težeko zapustila svojega sina. Nikdar ne morem popisati ljubezni do svoje mame. Nikdar ni zatisnila očesa prej, da sem bil tudi jaz doma. Ko se je mama izjokala, tedaj pa se oglasi oče kot hraber vojak ter ji reče: "Draga mati, bodi kakor koklja, ki izvali piščance, saj dobro veš kako jih ljubi in varuje, za vsako zrnece, ki ga najde jih pokliče, da ga pojedo, čeprav sama strada. Le počakaj mati, da ti še naprej povem kako koklja dela s svojimi otroci, ko venomer tekajor za njo, da bi jim iskala živeža. Ko so odrasli, tedaj se tudi koklja zopersta-vi in jih zapodi, češ, saj sem vas redila do sedaj, dokler ste bili še majhni sem za vas skrbela, a sedaj pa si kar sami iščite za svoje žlodce." Tako je oče dokazavai materi. Končna pa je še pristavil: "Kaj misliš, da smo sinove zredili, da jih boš ti doma obdržala in kaj misliš mati, da bom pustil svoje sinove doma, za strice pri hiši. Kar poglej sosedovega Jer-nja kaj je dobil za svoje 60 letno delo pri hiši in je nazadnje še gladu umrl, ko je ležal bolan so še celo pozabili nanj. No, sedaj pa reci, če imam prav ali ne." Mati je priznala, da so bile očetove besede pravilne in je rekla: "Pa naj bo po tvojem oče, saj i imaš res prav." Jaz sem bil pa 'tako vesel, da bi bil skoro s po-'ljubom očetu odgriznil lice. Sdaj je pa nastalo veliko in važno vprašanje in sicer kako se bom rešil cesarja Franca Jožefa. Utepel sem si bil v glavo, da ga ne bom služil kot sta ga moja dva brata, pa naj me stane kar hoče. Mislil sem si, saj imam skušnje skoro sedem let v trgovini kako se služi in na to imam veliko spominov. Pa naj za danes končam in prihodnjič pa vam bom povedal kako sem prišel v Ameriko. Pozdravljeni. France s hriba. --o- Samostojno podporno društvo Doslužencev Zgoraj omenjano društvo je osvojilo sklep, da se razpiše kampanjo za nove člane za dobo treh mesecev začetkom s 1. marcem 1940, katerega veseli pristopiti k našemu društvu ima sedaj zelo lepo priliko, da postane član društva Doslužencev brez vsakih stroškov ako je pri dobrem zdravju in v starosti od 16-45 leta. Društvo kot tako plača zdravniško preiskavo za vsakega novega kandidata kakor tudi pristopnino in povrh tega ima vsak nov član, kateri pristopi v tej kampanji prost asesment za prve tri mesece. Torej kot se vidi, se tukaj nudijo zelo dobri pogoji za novo pristOple in društvo je na dobri finančni podlagi in plačuje $7.00 na teden bolniške podpore in priredi časten pogreb za vsakim umrlim sobratom z udeležbo vseh članov. In vsak mora priznati, da so ti častni pogrebi nekaj iz-vaiuednega in ako se ne motim je naše društvo edino te vrste v Ameriki, da bi počastilo umrle sebrata s takim pogrebom. Kateri želi več podatkov o našem društvu se lahko obrne na društvene odbornike posamezne člane in na društvene seje, katere se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v starem poslopju S. N. D. ob 9. uri dopoldne. John J. Kikol, taj. izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK članek 21 DOBER NASVET Mi smo otrokom samo v napo-tje in zapreko, če jih silimo, da bi bili taki kot smo mi. Starši, ki imajo več otrok se bodo strinjali z menoj, če bom rekel da izmed desetih otrok nista dva enaka. Saj celo pravijo, da izmed vseh milijonov ljudi na svetu ni mogoče dobiti dveh, ki bi si bila v v vseh ozirih slična. Otrok se udeležuje šolskega pouka v prvih razredih in si na ta način pridobi znanosti, ki mu bo, če jo bo pravilno obrnil, še veliko koristila v poznejšem življenju. Vsak otrok misli po svoje in presoja in si tolmači-vsako stvar po svojih duševnih zmožnostih. Vsak otrok naj se uči zase, ker nihče drugi mu ne bo določil bodočnosti kakor on sam. Muzika je jako izvrstna izobrazba njegove duše in jako harmoničen jezik njegovega duha. Nismo vsi nadarjeni za mojstersko muziko, samo nekaj jih je tako nadarjenih ljudi, ki imajo nenavadne zmožnosti v glazbi. Torej če se opazi, da ima otrok veselje do godbe, naj se ga poskuša kolikor mogoče navduševati za ta poklic. V glazbi otrok izraža in pokaže svoj zmožnosti. Z izobrazbo na tem polju otrok izraža veselje ali žalost in zato priporočam staršem, da pomagajo svojim otrokom, ki imajo veselje do petja ali glaz-be v splošnem. Saj je vendar tako nedolžno otroško veselje in končno pa mu bo to lahko veliko koristilo v poznejšem življenju. Posebno dekleta so zelo navdušena za petje in tudi nadarjena, torej je staršev dolžnost, da store kar je v njihovih močeh, da se nadarjen otrok kar najbolj mogoče izobrazi v tem ozi-ru. Za mlade fante pa bi jaz priporočal »delavnico opremljno z različnim orodjem in enostavni-' mi stroji, kateri pa ne smejo biti nevarni, da se kateri telesno ne poškoduje. Mnogo je takih med Slovenci, ki imate svoj domove, svoje lepe hiše in taki bi določili v kleti eno sobo za otrokovo delavnico, kjer se bo otrok marsikaj lahko naučil, kar mu bo v korist v poznješih letih. Dober in skrben oče se mora vedno zanimati za svojega sina in sin pa bo z veseljem pokazal vse spoštovanje do svojih staršev. Zagotavljam vas, da tak otrok ne bo nikdar zašel na papač-na pota, ker njegove misli se bodo vrtilo krog dela1 pri katerem bo hotel pokazati kaj zna napraviti. Dfclo je za vsakega mladeniča nekaj naravnega in vsak bo z veseljem pokazal svoje zmožnosti. Otroci so vedno bolj veseli, če imajo dovoljenje in priložnosti pokazati v delu svoje zmožnosti, da tako pridejo do poklica za ka-trega jih je Bog odločil in katerega s bodo držali, ko enkrat do-rastejo v odrasle može. Otrok naj se loti dela, katerega je zmožen. (Dalje prihodnjič) -o- Kanadčanka piše Slovenska moška zveza v Ameriki Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do S10" pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsedn*k: FRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberton, O. Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, O. Drugi podpredsednik: FRANK BENCINA, 14729 Thames Ave., Cleveland.O-Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik- JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in črvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. W„ Barberton, O. Druei nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Cleveland, O-Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. 152nd St.. Cleveland O. Drugi odbornik' FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., Cleveland, O. Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, O. Za pojasnila se obrnite nai glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Finančne poročilo za prvo leto poslovanja Jatmta H Dohodki za leto 1939 ......................................................$1,176.6' Stroški: Charter za glavni urad ................................ $ 76.55 Tiskanje 500 plačilnih knjižic ........................................47.04 Charterji za podružnice ......................................................16.27 Tiskanje pravil ............................................................................................94.81 Tiskovanje ..............................r............................................10.16 Oglas ............................................................................................................................10.00 Vožnji stroški za glavno sejo in konvencijo.. 32.00 Bondi za glavne uradnike ........................................................7.50 Stroški glavnega predsednika za 1939 ............3.42 Brzojavke in telefoni ........................................................................1.52 Express za pravila .................................................................................80 Stroški glavnega tajnika ..........................................10.52 Hektograph in priprava................................................................5.93 Papir in drugo.............................-....................................9.77 Konvenčni znaki ....................................................................................3.09—$ 329-3® Preostanek za leto 1939 ........................................$ 841-^ Kakor je izvidno iz poročila je Slovenska Moška Zveza predovala prav lepo kot nova organizacija. In ko pregleda^ stroške lahko vidite, da vsebuje samo potrebne predmete poslovanje. Z večjimi stroški za nami bo bodoči naprede lahko bolj živahen in zanimiv. t Vincent H. Lauter, gl. tajnik SMZ. IZ DOMOVINE —Avtomobilska nesreča.—$ J j za trgovine na Spodnji Hudi'lJ se je pripetila avtomobilska sreča, katere žrtev je bil čev hlapec Ivan Šolinc. V tfj času je peljal šolinc dvppi'e^ voz po državni cesti proti CelJ* i Pred Pečuhovo trgovino mu ^ pripeljal iz Celja nasproti ne voznik, takoj za njim pa toV«f ni avto. šofer je bil preprič'1"' da bo lahko prehitel voznika 1! se izognil. Pri prehitevanju Pil je zadel z blatnikom v voz in .1 porinil na levo. Avtomobil J H sicer peljal naprej, a na poleni neli cesti ga je spodneslo, da yl pri izogibanju treščil zadnji t avtomobila v šolinca, ki .je ^ I • fč' ® poleg voza, in mu zlomil tri 1 bra ter levo roko. ■ ,-m Iz Vancouver, B. C., Canada, piše Mrs. Anna Žitko na spodaj podpisanega strica dolgo pismo v katerem povprašuje za mnoge rodbine in prijatelje, katerih se spominja od časa do časa, ko se je nahajala še v Clevelandu. Pred vsem bi rada zvedela o sorodnikih in sploh o vseh, ki so doma iz Preserja. Kdor se je spominja, ji lahko piše na naslov: 796 Keefer Ave., Vancouver, B. C., Canada. Mrs. žitko je sestra Jožeta Gr-dina. Tam vodi veliko trgovino — pekarijo, že odkar je odšla iz Clevelanda. Ima vzorno družino, a mož John žitko, ki je doma iz Kamnika fara Preserje, pa je že nekaj tednov bolan in mora ostati v postelji. Anton Grdina. -o- ST. CLAIR HUNTING AND RIFLE CLUB To so pa pridni naši fantje. Na zadnji seji so predlagali in enoglasno sprejeli predlog, ki je bil stavljen, da se prične z delom na klubovi farmi takoj, brez ozira na mraz, sneg ali dež. Za potrebno delo in kdaj se prične pa so prepustili gospodarskemu odboru in da ta odbor poroča tajniku ter potem tajnik obvesti vse člane. Prišlo je povelje, da moram sppročiti članom, da se prične z delom v nedeljo 25. februarja ob devetih zjutraj in potem pa vsako drugo nedeljo do na-daljne odredbe. Na seji je bilo tudi predlagano, da se mora udeležiti vsak član kluba, ali pa dobiti namestnika, če ne, bo kaznovan. Prosti so samo bolniki (op. pa ne za vinsko bolezen) . Vsak član naj prinese tudi kakšno orodje s seboj. Za "lunch" pa naj se priporoči svoji ženici, da mu bo kaj napravila za na pot. Torej v nedeljo vsi člani brez izjeme na klubovo farmo, da se napravi kar je potrebno. Z lovskim pozdravom, A. P., tajnik. -o- —Turjak. Zgorelo je gospodarsko poslopje Viktorija Fonde. škodo cenijo na 150,000 lir. fe mjamekTafpa jjf "Kaj se pa tako držiš, . jL se ti vso noč 0 samih peklenšcK Sanjalo?" . j "Veš, moja žena se odpraV'J" v Florido." i" "Pa si zato tako žalosten • ^ "Ne, žalosten nisem, anl'^i če bi delal vesel obraz, bi se ^ j sumljivo zdela in bi morda zadnje še doma ostala." * "Kako pa danes izgledaš • si ves lisast po obrazu." a. "Včeraj sem praznoval letnico poroke, pa me je žen11 sula s cvetjem." "To je pa lepo." "Seveda, ampak narobe > v tem je bilo to, da je bilo cve« lončkih." ta zgodovina ponavlja!) Na 22. aprila 1793 je predsednik Washington proglasil nevtralnost. Kljub temu, da se je izkazal Washington modrega in previdnega voditelja, ki mu je ležala na srcu samo korist dežele, pa je proti koncu svojega drugega termina dobival mno-; go kritike in obrekovanja. Dasi mu ni nihče nasprotoval, če! bi bil hotel kandidirati v tretje, pa so ga vladni posli tako! zmučili in nehvaležnost naroda ga je tako bolela, da se je izjavil, da bo šel ob koncu svojega drugega termina v privatno življenje. Ob svojem izstopu iz vlade, je dal narodu očetovske nasvete, katerih glavni je bil ta, naj ima dežela z tujezemskimi narodi kolikor mogoče malo opravka, razen v trgovskih poslih. če se hoče dežela ohraniti, naj se nikdar ne zaplete vi tujezemsko politikq, je naročal Washington. "Naša politika naj bo," je rekel Washington, "da se iz-j ogibljemo trajnih zvez z katerimkoli tujezemskim narodom." Ko bomo jutri obhajali Washingtonov rojstni dan, sej bomo spomnili na te njegove modre besede, ki so upošteva-' nja vredne prav tako danes, kot so bile pred 150 leti. ji ni opazil. "Naprej! Poiščita si orožje!" sem poveljeval. Brez orožja nismo mogli uiti. Iztrgal sem ubitemu Indijancu vrečico s smodnikom in kroglami pa planil za Winnetouom, ki se je, pravilno umevajoč položaj, z dolgimi skoki poganjal proti ognjem. Kadar gre za življenje, v takih trenutkih je človek ves drugačen kakor v navadnih časih. Po bliskovo naglo misli, prav tako naglo in bolj v slepem nagonu ko premišljeno izvršuje dejanja, ki so edino pravilna in primerna, in njegove moči se pode-seterijo. In tako je bilo tudi tistikrat. Kakor strela iz jasnega smo šinili sredi med goste gruče Indijancev, jim iztrgali puške in že smo bili pri naših konjih, ko se od osuplosti vsi trdi še niti genili niso. "Swallow —! Swallow —!" sem zaklical. Hip pozneje sem bil že v sedlu. Winnetou je že tudi sedel na svojem koščenem dirkaču in Sam je pograbil prvo mrho, ki mu je prišla pod roke. Harry se je krčevito trudil, da bi zlezel na Finnetyjevega rjav-;a. Ljuto je brcal krog sebe, zaman je izgubljal čas. "Sem gori k meni!" sem vpil. "In brž, za božjo voljo, brž!" V diru sem ga pograbil za roko, ga dvignil k sebi sedlo in skokoma planil proti predoru, v katerem sta pravkar izginila Sam in Winnetou. Za nami pa je vstal pravi pekel. Besno tuljenje je odmevalo po kotlini, vse je kričalo, streli so pokali, krogle so žvižgale o-koli nas, puščice so vršale, konji so topotali. Ponke so bili že za nami —. Zadnji sem bil in še danes ne vem, kako sem prišel skozi ozki, zaviti predor, da me niso došli. Najbrž so vsi hkrati planili k vhodu, ga zagnetli in preden so se uvrstili v gosji red, je minilo nekaj dragocenih sekund, ki pa io bile nam v prid. I-Ivalabogu, zunaj sem bil —! In nihče več me ne bo dobil v pest —! Hawkensa ni bilo nikjer več videti, Winnetou pa je dirjal po soteski in se pravkar okrenil na desno v dolino, po kateri smo pred nekaj dnevi prispeli. Obrnil se je in pogledal, ali prihajam za njim. Ravno sem mislil kreniti za njim, ko j počil za menoj strel. Čutil sem, kako je Harry zatrepetal. Krogla ga je rvadela. "Swallow —! Swallow —Čie bode šlo v takem razpoloženju še v naprej, bo Ddm še vedno napredoval bolj in bolj. Predlagano in podpirano je, da se poročilo vzame na znanje. Sprejeto brez ugovora. Za nadzorni odbor poroča predsednik istega, Joseph Sisko-vič in pravi, da so nadzorniki račune vestno pregledovali tekom leta in vedno našli v popolnem redu. Dalje poroča, da se bo glasom sklepa zadnje direktorske seje izplačal še en dolg eni privatni osebi v znesku $6,500.00 in se bo tako znižal dolg na posestvu. Klubu društev S. N. Doma gre vse priznanje za vzorno vodstvo klubovih prostorov in za izidatno pomoč, ki jo prispeva letno Domu. Ob vsaki priliki in vsepovsod so bile na mestu tudi ženske od Gospodinjskega kluba in so vršile svoj posel. Tudi njim moramo biti hvaležni za njih požrtvovalnost in trud. Tekom leta ni bilo tožb in ne pritožb od nobene strani. Priporoča da naj se računi sprejmejo kot so bili čitani po tajniku Doma, John Tavčarju. Predlog je stavljen, podpiran in sprejet brez ugovora, da se računi sprejmejo kot predloženi. Za Gospodarski odsek poroča Frank Virant. Pravi da bi bil lahko pripravil daljše poročilo o delovanju gospodarskega odseka Doma, ampak ker je že vsa poročila o raznih popravilih vključil v svoje poročilo tajnik Doma, John Tavčar, se mu ne vidi umestno isto ponavljati. Odsek je deloval složno in v sporazumu z direktorijem Doma. Poročilo se vzame na znanje. Za Prosvetni odsek direktorija S. N. Doma poroča Vatro J. Grill, predsednik, in pravi, da Prosvetni odsek direktorija s sodelovanjem Kluba društev ima nalogo, da vodi Slovensko šolo S. N. Doma. Na zadnji delniški seji pred letom dni je bil ustanovljen Slovenski narodni muzej in tudi ta je bil podrejen Prosvetnemu klubu za n a d a 1 j e v a nje tega dela. Dom je bil v prvi vrsti zgrajen za gojitev kulture v naselbini; seveda ne moremo vsega doseči, kar bi radi, ker je še vedno treba gledati da se dolg izplačuje. Ko bo enkrat več denarja na razpolago," bo tudi Dom lahko vršil večje naloge in gledali bomo, da bo res postal pravi, zaščitnik kulture. Slovenski narodni muzej je ena takih velikih idej, katero je treba negovati in če bo Dom stal za njo in jo razvil, bo važna naloga izvršena. Muzej je večjega pomena kot si še sedaj mislimo in bo gotove naloge izvrstno vršil. Predlagano in podpirano je, da se poročilo vzame na znanje. Sprejeto brez ugovora. Frank Smole pravi da Muzej predvideva nove stroške društvom in da je torej proti temu, da bi ga Dom vzdrževal in negoval. Ne vidi ničesar važnega in koristnega v muzeju za Dom. Nato poroča tajnik Prosvetnega kluba S. N. Doma, Erazem Gorshe sledeče: "Leta 1939 se je 32 društev in klubov, delničarjev S. N. Doma priglasilo s svojimi zastopniki za sodelovanje v Prosvetnem klubu S. N. Doma. Toda Prosvetni klub v letu 1939 ni imel posebno velikih nalog za vršiti in vsled tega so se vršile samo dve seji Prosvetnega kluba in tri seje prosvetnega odseka direktorija S. N. Doma in en sestanek po eni izmed direktorskih sej. Tekom leta 1939 so se za-vršile tri običajne priredbe Slovenske šole S. N. Doma in sicer se je vršila zaključna prireditev šole z igro "čudežne gosli"; 23. julija se je vršil piknik Slovenske šole na Močilni-karjevi farmi in 24. decembra se je vršila božičnica šole z igro "Repoštev." Vse priredbe so bile primeroma uspešne, vendar, če bi narod še bolj ra-' zumel pomen šole, bi bila udeležba lahko še večja pri eni ali i drugi prireditvi. V Slovensko šolo pohaja sedaj med 50 do 55 učencev. Za-željivo bi bilo, da bi jih bilo vsaj trikrat toliko in lahko bi I jih bilo, ker je dovolj mladine ! v naselbini. Za leto 1940 je bilo do 1. ja- guarja priglašenih 25 društev in klubov za sodelovanje; nekatera društva še niso javila svojih zastopnikov. Glede razvoja Slovenskega narodnega muzeja morem poročati, da se sicer počasi, toda krepko razvija. Dosti več sploh pričakoval nisem za začetek. Idejo ustanovitve Muzeja so pozdravile skoraj vse večje slovenske podporne organizacije in sicer: SNPJ, SSPZ, SD2 in ZSZ. Od teh so tudi že štiri poslale večje ali manjše zbirke za v Muzej, ena pa sedaj zbira stvari skupaj. Izmed slovenskih listov in revij so v uredniških kolonah pozdravili idejo Muzeja, Ejtbin Kristan v Cankarjevem Glasniku; Ivan Molek v Prosveti in Anton J. Terbovec v Novi Dobi, glasilu JSKJ. Glavni tajnik KSKJ pa je pismeno odgovoril, da bo pismo glede Muzeja predloži) letni seji gl. odbora, ki se vrši ta mesec. Posrečilo se mi je pridobiti in zainteresirati v naš Muzej tudi Matijo Pogorelca iz Min-nesote, ki nam je doslej že poslal osem velikih zabojev raznih časopisov in drugih važnih dokumentov. V tej zbirki sem našel 42 različnih slovenskih časopisov in revij, šest hrvat-i skih listov in revij ter nekaj angleških listov, ki se nanašajo na kakšen poseben dogodek, največkrat glede kakšnega Slovenca ali Jugoslovana ali kaj podobnega. Poslani listi datirajo izmenoma od leta 1891 naprej. V ztjirki, ki smo jo prejeli je tudi deseta številka prvega slovenskega časopisa v Ameriki "Amerikanskega Slovenca," ki se je tiskal v Chica-gu, 111., pozneje, 11. številka pa se je že tiskala v Tower, Minn, pod vodstvom slovenskega misijonarja J. F. Buha, ki mu je bil tudi urednik. Matija Pogorele je poslal tudi fotografijo slik, katere je naslikal pokojni misijonar Buh za Indijance in sliko keliha Frederick Baraga, katerega mu je poklonil pokojni Avstrijski cesar Franc Jožef I. leta 1854 na dan svoje poroke ter več drugih zanimivosti. Kot piše v pismih in v listih, lahko pričakujemo še veliko in bogato zbirko drugih stvari, kar sedaj izbira in devlje v zaboje za nas, da nam ob priliki pošlje. Matija Pogorele bo 14. januarja praznoval svoj 72'. rojstni dan in seveda ni pri najboljšem zdravju, zato ne more izvršiti velikega dela tako hitro. Do sedaj je približno dvajset strank prispevalo večje ali manjše doneske predmetov za v Muzej. V tekočem letu čaka zastopnike v Prosvetni klub precej dela, ker nove ideje dajo nova dela. Treba bo urediti slovenske časopise in revije in kadar in kolikor bo letnikov kompletnih, se jih bo dalo vezati ali pa bomo delo kar doma izvršili. Slovenski narodni muzej je zadeva celotnega slovenskega naroda v Ameriki, ampak S. N. Dom je najbolj logična ustanova in Cleveland je pravo središče, kjer se je pod Domovini vodstvom Muzej osnoval in razvijal do sedaj. Od sedaj naprej pa je od Vas delničarji in zastopniki društev odvisno, kakšne' naloge boste dali tej j ustanovi na tej letni seji za te-ikoče leto in za bodočnost. Tre-■ba je zasnovati načrt, potom katerega se bo zbrala potrebna financa za razvoj Muzeja, potom vseh slovenskih organi-, zacij, društev in Narodnih do-, i mov v Ameriki. Muzej je splo-jšnega, narodnega pomena; nil - zadeva samo Clevelanda ali S. J i N. Doma na St. Clair Ave. Ma- j tija Pogorele priporoča v enem j svojih pisem, da bi Muzej sa-1 mostojno inkorporirali; on .je! 'mnenja, da bi na ta način dobili v krog Muzeja več organizacij, več Domov in več društev, ki bi skrbela za razvoj istega in ga skupno financirali. (Dalje prihodnjič.) IZ PRIM0RJA —Gorica, januarja 1940. —-Zima, ki je hudo pritisnila po vsej Evropi, seveda ni prizanesla tudi topli Primorski. Vso Italijo je zajel val mraza, ki je bil posebno hud v odprti padski nižini v Severni Italiji. Povsod tod je padlo živo srebro znatno pod ničlo. Sneg je padel tudi daleč v južno Italijo in so yiko imeli Rimljani priliko se smučati po rimskih ulicah in Napolitanci so uživali v pogledih na zasneženi Vezuv. Takega mraza že dolgo ni, bilo in ga ne pomnijo niti stari ljudje. V naših krajih pa je bila podobna zima pred dobrimi desetimi leti t. j. 1. 1929. v februarju. Zdi se, da bo sedaj nekaj podobnega. Na Krasu je divjala te dni silna burja, ki je napravila rfiraz še neznosnejši. Pihala je s hitrostjo 100 km na uro in je seveda napravila kup večjih in majših nesreč. — Temperatura je padla v tržaškem mestu na 9 pod ničlo, kar že dolgo ni bilo (L. 1929. je temperatura padla celo na 18 pod ničlo!) Na Goriškem je bilo nekaj manj mraza in so zabeležili le 8 stopinj pod ničlo. Seveda pa je mraz v krajih proti jugoslovanski meji in v Gorah primerno večji. Da je res j velik mraz dokazuje zaledenela Soča na nekaterih krajih v njenem gornjem; toku, kar se je zgodilo samo le v že omenjenem zelo mrzlem letu 1929. Pri industrijskem mestu Tržiču pa so ob i izlivu Soče zamrznila jezera in l močvirja. Tudi snega je po vsej j Primorski razen v Trstu in nekaterih krajih v Istri. Taka ne-predvidevana zima pa je prinesla ne samo kup nesreč temveč večji in manjši zastoj v prometnih žilah. Slabo bo to tudi za vse j prebivalstvo, ker bo tu pa tam ; nastopila influenca, posebno ko j bo mraz malo ponehal in nasto-j pilo južnejše in vlažnejše vreme. —Gorica, j an. 1940. — V ,Če-: dadu se je prve dni tega leta zgodila strašna nesreča. Velik ae-imeljski plaz je v mestu zasul tri hiše. V bližini znamenitega "Hudičevega mostu" na desnem bre-| gu Nadiže se je utrgalo 1200 ton zemlje in kamenja, ki se je z ve-Nikim truščem navalilo na spodaj stoječe hiše. To se je zgodi-j Io ob 4:30 zjutraj 4. t. m. Poru-i |ene so tri hiše in nesreča je zahtevala 11 mrtvih, žrtev bi bilo še več, če ne bi bila tretja hiša ! prazna. Lastnik se je hotel v kratkem naseliti v njo, kar pa so je na srečo zavleklo. — Trst, jan. 1940. Katarina Puac iz Dekanov se je pripeljala v mesto na kolesu. Pred ka-rabinersko kasarno ji je prišel nasproti težak tovorni avto. V hipu se kolesarka mu ni mogla | izogniti, ker se je to zgodilo tako , naglo in je zaradi tega zgubila j ravnotežje ter padla s bicikla rav-; no pod težka kolesa tovornega avtomobila. šofer je nesrečo opazil in takoj ustavil, toda bilo je že prekasno. Katarina Pugac je ležala mrtva pod zadnjimi kolesi. Na kraj nesreče so takoj prišle oblasti, ki so zapisale vse po-• j datke o nesreči. I —Trst, jan. 1940. Nekaj nem-; ških ladij, ki jih je zatekla sedanja vojna v tržaškem pristanišču, oo njih lastniki nekaj časa ponujali jugoslovanskim paro-j plovnim družbam. Ker pa ni bilo interesentov, so jih najbrž prodali tržaškim družbam. To bi se dalo sklepati iz tega, ker so sedaj te ladje prebarvali in na ■ j njih izobesili italijanske zastave. ■i MALI OGLASI Hiša naprodaj Osem sob, za 2 družini, 4 zgo-rej, 4 spodej; proda se po zelo zmerni ceni. Vprašajte na 15620 Calcutta Ave. (43) Perilo se sprejme na dom. Naslov se poizve v uradu tega lista. _(46) Delo dobi izučen mesar za ob sobotah, \ I slovenski mesnici. Naslov se izv< i v uradu tega lista. (45] — ................................ WINNETOU Po nemikem Iiriraika K. Mam DOHODKI najemnin: Klubovi prostori spodaj .......................................-.................$ 1,500.00 Dvorane v starem poslopju...................................................... 934.00—$ 2,434.00 Avditorium ................................................................................$ 3,149.50 Prizidek in spodnji balincarski prostor ................................ 2,355.00 Spodnja dvorana ...................................................................... 1,338.50 Dvorani štev. 1 in 2 v novem poslopju ................................ 1,266.75— 8,109.75 Uradi ..........................................................................................$ 3,111.00 Trgovine .................................................................................... 6,330.00— 9,441.00 Stanovanja v novem poslopju ....................................................................................................................................480.00 Skupaj najemnine ..........................................................................$20,464.75 Kazni drugi dohodki: Mehka pijača, led in stisnjen zrak ........................................S 1,862.55 Perilo ................................................................................................................................................................................299.96 Najemnina posode in plačano za posodo............................................................205.51 Garderoba (Check Room) ............................................................................................................797.05 Razna povračila od Gospodinjskega kluba in druga povračila ........................................................................................................................................................423.79 Oglasi na zastorju v avditoriju ............................................................................................197.60 Obresti ................................................................................................................................................................................63.80 Prosvetni klub SND, preostanek od 15 letnice ....................................39.29 Klub društev SND, povračilo za Social Security in Unemployment Insurance, 1938 in 1939 ....................................................1,098.09 Klub društev SND, letni prispevki ....................................8,000.00—$12,987.64 Skupni dohodki za leto 1939 ........................................................$33,452.39 Skupna izplačila v letu 1939 ........................................................................ 30,008.73 Preostanek za leto 1939 .................................................................$ 3,443.66 Prenos blagajne od 31. dec. 1938 ................................................................ 9,800.73 Skupaj ..............................................................................................$13,243.87 Nadaljno povračilo ........................................................................................ 5.00 Blagajna z dne 31. decembra 1939 ..............................................$13,248.87 Denar je naložen sledeče: The North American Mortgage Co.......................................$ 3,400.96 The Cleveland Trust Co. na čekovnem prometu....................................7,214.15 St. Clair Savings and Loan Co..............................................................................................2,500.00 Naloženo na banko dne 4. januarja 1940 .............................. 130.56 Na rokah tajnika ...................................................................... 3.20 Skupaj kot gornja svota izkazuje ..................................$13,248.87—$13,248.87 Dolg pri S. N. P. Jednoti .........!..............................................$48,000.00 Društvom .................................................................................. 11,500.00 Privatni stranki ........................................................................ 6,500.00 Skupaj je še dolga na posestvu ....................................................$66,000.00 Izplačila v letu 1939: Plača oskrbnika in njegove žene ................................................................$ 2,376.00 Plače ženskam za delo čiščenja ....................................................................................................................................1,631.69 Plača tajnika ....................................................................................................................................................................................................1,539.45 Plače direktorjem in tajniku Prosvetnega odseka ........................................................................562.80 Plača za učiteljico Slovenske mladinske šole ....................................................................................200.00 Plača za posebnega paznika (watchman) .....................................................................................72.50 Oskrbniške potrebščine za čiščenje .................................................................................................359.40 Material za razna mala popravila ................................................................................................................................516.68 Razna popravila in prenovitve ...............................................................................................3,131.01 Umivanje oken, uradov in hodnikov .............................1....................................................146.00 Odvažanje pepela in smeti ........................................................................................................................................................59.50 Premog ........................................................................................................................................................................................................................1,476.3» Gas (plin) ........................................................................................................................................276.45 Elektrika v starem poslopju ................................................................................................................................................630.80 Elektrika v novem poslopju ................................................................................................................................................1,043.60 Električne žarnice ....................................................................................................................................................................................100.45 Voda ................................................................................................................................................................................................................................430.04 Telefon ........................................................................................................................................................................................................................127-95 Razne potrebščine za urad ....................................................................................................................................................74.63 Tiskovine, oglasi in napisi na zastorju v avditoriju ......................................................220.82 Perilo (Laundry) ....................................................................................................................................................................................262.47 Mehka pijača, led in plin, ki se ga rabi pri bari ..................................j... U\o2.13 Kuhinjske potrebščine in potrebščine za baro ........................................219.04 Socialno zavarovanje, brezposelnostno zavarovanje in indu- strialno zavarovanje za delavce ............................................................................................................................827.88 Liability zavarovanje, tornado zavarovanje in šipe ....................................................................234.91 Licenca za prizidek ..................................................................$ 100.00 Licenca za plesno dvorano .................................................... 25.00 Federalni stamp za prodajo pive............................................ 25.00 Korporacijski davek ................................................................ 25.00— 175.00 Zemljiški davek (County tax) ................................................$ 2,755.45 Osebni davek (Personal tax) .............................................. 10.27— 2,765.72 Peč za v spodnjo kuhinjo ........................................................................................................................................................535.07 (K tej svoti je bil prispevek od Gospodinjskega odseka SND, svota $300.00 kot je zapopadeno v rubriki dohodkov Razna povračila.) Plačano na račun za delo slik za veliko dvorano ............................................................................70.00 Zložljivi stoli in card mize........................................................................................................................................................59.76 Obresti S. N. P. Jednoti in društvom ............................................................................................................2,725.00 Povrnjena ara Mr. Max Jakopiču za dvorano ....................................................................................5.00 Skupaj ....................................................................$24,008.73 I Plačilo S. N. P. Jednoti na dolg ............................................$ 5,000.00 j Odplačilo društvu Lunder-Adamič ........................................ 1,000.00—$ 6,000.00 Skupaj izplačano v letu 1939 ......................................................$30,008.73 JOHN TAVČAR, tajnik. redne letne delniške seje S. N. Doma na St. Clair Ave., Cleveland, O., ki se je vršila ob večerih 11. in 12. jan. 1940 (Nadaljevanje) L za beg je bil kmalu v- Najprvo Winnetou in Har-^ nato orožje, kakorkoli — pa Konj« in ven. Naša naj bolj-g«.iaVeZnika sta bila velika na-am osuplost Indijancev. Tve- sreciio ,bi!° treba- če se °P" tudi • če pa ne — Pa nas s^fkalo nič hujšega ko ; g tnakolu. tok"1 Hawkens je tiho hihital „8®ene. i!i vidite, sir?" Kajv- "Hm i tarti]e iT' Pistole staro mrho Po t^vi i/^ tak° udobno valja ^idim." VJeste- čigava je?" I «iutek je napočil. Iz-jima moral prijate-p^eden sta ju privlekla k \ i listih dveh Ponk se ni-I; če sta bila ujetnika | f>%l 4 )ora, ju nisem mogel več sem dejal, "ali se • \ane?ti na vas?" Ne vem, če sami ne - n Pač treba poskusiti, "Pcj .^otim." : S tistega na desni, j^j. vzel onega na levi. v®ži. jJ"1 Prerežite ujetnikoma ni»am noža. Pa naglo , X' ° ^ora vse.zgoditi!" % potem si vzamem svojo V yVeda i" 'i.^o Mary —!" Pc%ve(iu!" sem dejal nepotr- pripravljeni?" ? je- Obraz mu je ža- HColjstva'videti je bil°' "'^• dobro pomerjenim tliseilla.tla' da niti črhnil ni. >%cs 1 imeI nobenega orožja, pestJo pa je bil negotov. ;SVOji žrtvi najprvo h-I' Nil' 7 mu ga tako krepko r'% J 02i grl0' se je z \?bležnigranjein zgrudil in ti- C v