84. številka. Ljubljana, v sredo 15. aprila. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MRfljl Ishaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-oge rsko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSii. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po fi kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., fie se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. S$em e ščan i I Izvršujoč soglasni sklop volilnega shoda z dne 12. t. m. usoja se „Slovensko društvo" javiti Vam, da so naši kandidati za izvolitev v mestni zastop nastopni gospodjo: V I. razredu^ lei -voli dne 2"3=, t. aao..: 1. ) Glrassclli Peter, mestni župan, posestnik in deželni poslanec za stolno mesto Ljubljana; 2. ) Grozota Ivail, C. kr. notar in po- sestnik ; 3. ) «ir. Stare Josip, C. kr. finančne pro- kurature pristav in posestnik; 4. ) Vel ko v ril Ivail, tovarnar in po- sestnik. V II. razredu, 1. ) Hribar Ivail, glavni zastopnik „Sla- vije" in deželni poslanec za stolno mesto Ljubljana; 2. ) Pire GUlStav, tajnik c. kr. kmetijske družbe; 3. ) Žagar Karo I, deželni blagajnik in posestnik. V III. razredu, ls:i t7-oli đ.iie 20. t. m.: 1. ) Itajzel Pereg*riii, trgovec; 2. ) Kline Matija, krojaški mojster; 8.) Znpaneie Filip, Btavbenski pod- vzetnik in posestnik. Te može Vam podpisano društvo z mirno vestjo priporoča v izvolitev, ker so po večini že stari, izskušeni delavci v mestnem zastopu, pri ostalih pa nam jamči njih značaj, da se bodo svojim tovarišem pridružili v resnem in poštenem delu za blagor našega mesta. Narodni volilci! Pridite na volišče po lno-številni ter združite svoje glasove na kandidate napredne narodne stranke. V Ljubljani, dne 14. aprila 1891. Odbor »Slovenskega društva". Od slovenskih in hrvatskih državnih poslancev došla nam jo nastopim izjava: Zastopniki slovenskemu in hrvatskega naroda v dižavneni /.boru, uvnževajoč narodne koristi ter z ozirom na težave, izvirajoče iz sedaujega političnega položaja posvetovali ao se glede smeri in narimi svojega postopanja ter so po resnem temeljitem preudarku konečuo dospeli do jednoglasnih ukrepov, po katerih bodejo za naprej urediti svoje parlamentarno delovanje. Jednoglasno in z vseh strani j poudarjala so je pri razgovoru poslancev potreba, da se mej dr-ža vuozhoi skimi zastopniki obeh mtrodov ustauovi in obdrži tesna zveza, kateri bode namen, v skupnem posvetovanji razpravljati vsa važnejša politična uprašanja, tikajoča se obeh bratskih narodov, ije-diniti bo o potrebnih korakih ter mej seboj dogovoriti sredstva in načine, s kojimi bi ae storjeni sklepi dali oživotvoriti. O obliki napominane zveze vršila se je obširna in vsestranska razprava. Pretehtalo se je uprašanje, ne bi-li kazalo, da se poslanci dalmatinski, istersko-hrvatski in slovenski združijo v posebno samostalnu skupino, katera naj bi se krstila „slovensko-hrvatski klub" ? Priznavalo se je, da bi jednaka zveza po vsem ugajala vroči narodovi želji, ki po vsej pravici le v tesnem približevanji obeh sorodnih narodov vidi poroštvo našega obstanka in napredka. Ker v sedanjih razmerah ni misliti na ustanovitev slovanskega kluba, mnogo je razlogov, radi katerih gre vsekako samostalnomu sloveusko-hrvatskemu klubu prednoBt pred vsako drugo zvezo, obsezajočo parlamentarne zastopnike slovenskega in hrvatskega naroda. Vsled tega stavil je pri razgovoru jeden izmej poslancev predlog, da se ustanovi v dosego zakonitih pravic slovenskega in hrvatskega naroda tak klub, in predlog njegov se je podpiral od strani nekaterih tovarišev. Ali naravno je, da poslanci, za svoje korake odgovorni svojemu narodu in svoji vesti, vender niso mogli in niso smeli prezirati tehtnih pomislekov, upirajočih se praktični izvršitvi tega nasveta. Prevladalo je naposled mnenje, da bi v sedanjih odnošajin ustanovitev samostojne skupine več škodovala nego koristila. Poudarjalo se je, da bi jednaka osnova pospešila prizadevanje državnozborske levice, prisvojiti si nadvlado v naši državni polovici, kajti nasproti velikemu levičarskemu klubu, broje-čemu 109 članov in nasproti veliki narodni skupini poljski razdrobljena bi bila ostala desnica na maloštevilne in vsled tega malouplivne frakcije. V tre-notji, ko je vse zavisno od tega, da se pot zagradi levičarski vladoželjnosti, poslanci slovenski in hr vatski niso marali, da bi sami uničili blagodejni protiutež, ki ga imamo v velikem klubu, zdru-žujočem v sebi razne narodne in politične skupine prejšnje državnozborske večine! A lastnim svojim težnjam težko da bi koristili, zdruzivši se v svoj lastni klub! Samostalen tak klub mogel bi brojiti k večjemu 20 22 glasov, bridko bi čutil svojo maloštevilnoBt že pri prevažnih volitvah v odseke! Ako pristopijo miši poslanci jednemu izmej velikih klubov, kateri si kakor znano mej seboj razdele meBta v odsekih, je po vsem gotovo, da se za vsak odsek tudi njim odkaže primerno število članov. Kakor hitro jih pa ni v taki mnogobrojni skupini, morali bi uprav prosjačiti okolu velikih frakcij, da Be jim v tem ali onem odseku nakloni pohleveu prostorček In če se ozir jemlje na rešitev nadih narodnih teženj, na uresničenje narodne jednakopravnoati, soditi je, da se bode več dalo doseči, ako se zastopniki slovenski in hrvatski priklopijo velikemu klubu, kateri jim po svojih, jasno izraženih načelih in svoji sestavi nudi poroštvo, da hoče lojalno podpirati njihove opravičene verske, narodne in gospodarstvene terjatve. Politik potrebuje uplivnih zavez nikov, ako hoče prodreti s svojimi na/ori: vsled tega je jusno, da bodisi v zakouodavnem, bodisi v upravnem oziru koristnejši je pristop v jedno izmej m e r o d a j n i h velikih skupin, nego osamljenost v raz mer no maloštevilnem s I n v i'iik ii - h r v ;i i s L c m klubu. Uvaževajoč take in jednake znameniti' razloge skleuili so torej zastopniki vaši, da ho če j o pristopiti novo ustanovljenemu „klubu konservativcev", v katerem so itak že združeni prejšnji naši zavo/.uiki: nemški konser vativci, češko velej)osestvo in avtonoinisii bukovin-ski. Temu z veliko večino storjenemu sklepu pridružili so se tudi oni poslanci, kateri so v prvi vrsti bili predlagali io zagovarjali ustanovitev samostojnega slovenBko-hrvatskega kluba. Poslanci vaši stopijo torej v „klub kouser-vativcev". Toda ustopivši v veliko to skupino ustanovili so in ohranili si bodo svojo organično tesno zvezo; ozko zjedinjeni mej seboj in dobro pripravijo u i pote m e-Ijitem prijateljskem razmotrivanji naših političnih vprašanj zastopali bodo domovinske koristi v klubu konservativcev ter z njegovo pomočjo in nadejajoč se, da jim ne bode inankalo podpore zastopnikov vseh drugih bratskih n a r o d o v, branili bodo narodno stvar s podvojeno odločnostjo v parlamentu in vladi nasproti. Jasno označili so svoje nagibe v izjavi, katero so pred svojim vstopom izročili klubu konservativcev. Izjava slove: „Zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda na državnem zboru izjavljajo s tem, da pristopijo, pridržujoč si svojo tesnejšo mejsebojno zvezo, klubu konservativcev, trdno prepričani, da bode isti krejiko podpiral prizadevanja, katera merijo oa to, da zadobe Slovenci in Hrvatje svojo narodno jednakopravnost, dalje pričakujoč, da se bode pri sestavi odsekov vedno oziralo na slovenske in hrvatske poslance, kateri pripadajo klubu konservativcev, da se bode njihovi skup m v odsekih odmeril primeren zastop ter jim dovolil \ da sami izbero odsekove člane, kateri jim gredo v vsakem slušaji." Klub konservativcev vsprejel je to izjavo, poslanci vaši ravnali se bodo dosledno in vztrajno po onih nagibih, iz kojih se je ta izjava rodila, zaupljivo obračajo se do slovenskega in hrvatskega naroda, (»oživljajoč j a, da podpirajo vsi njih dobro p r e m i š I j e u e namene, na korist domovini, bodočnosti naši v prnspeh! Na Dunaj i, di,e 18. aprila 1891. Znamenit predlog. V poslednji seji mestnega zbora Ljubljanskega bil je na dnevnem redu mej drugim finančnega odseka predlog, da se mestna občina Ljubljanska zopet začne pogajati z državnim vojnim miuister-stvom zaradi prodaje vojaške boluice in preskrb I j e v a I n e ga skladišča z vsemi pripadajočimi zemljišči. Poročevalec bil je mestni svetnik gospod Ivan Hribar, kateremu se mora razven izbornega vodovoda priznavati inicijativa v marsikaterem, za Ljubljano velevažnem vprašanji. Poročilo njegovo bilo je jako temeljito in obširno, kajti napisal je vso zgodovino tega vprašanja, počeuši z 2. dnem aprila 1872, pa do današnjega dne. Ker je odstranitev vojaške bolnice in preskrhljevaluega skladišča za Ljubljano pravo življeusko vprašanje in iskrena želja vsega prebivalstva brez razlike narodnosti, bode čitateljem izvestuo ugajalo, ako priobčimo i/, omenjenega poročila primeren posnetek. Ko so se navela in opisala vsa pogajanja in se je povedalo, kako so se 187i>. 1. pierušila, razpravlja bo potem to vprašanje tako: i Osem let kasneje doletela ja Ljubljano velika sreča, da je Njegovo Veličanstvo presvetli cesar Fran Josip I. počastil jo z najvišjim obiskom. To priliko hotel je porabi£j, mestni zbor, da pred stopnice prestola p^r«>ži najudauejšo prošnjo za odstranitev vojaško /bolniSnicti in polog iste ležečega vojaškega oskrblj.valiiega skladišča, da se tako odstrani iz Ljubljane nevarnost, katera za časa epidemij preti iz bolnišuice mestnim prebivalcem in pridobi prostora za razširjavo mesta. Dne 11. julija 1883 izročila se je ta prošnja s posebno deputaci|o, katero je vodil župan Grasselli iu v katerej je bil poleg mestnega odbornika dr. M osebe ta tudi današnji poročevalec finančnega odseka. Žal, da je tudi ta prošnja ostala brez uspeha. Z odpisum c kr. deželnega jjredsedništva z dne 31. oktobra 1883, št. 9370, naznanilo se je namreč mestnemu magistratu, da se „dvorska prošnja mestne občine Ljubljanske z dne 11. julija 1883, da bi se jej prodala erarska vojaška bolnišnica in preskroljevalno skladišče ni uslišala zato, ker ta dva zavoda z ozirom na nju uredbo in stavbeno stanje, na ugodno lego ob periferiji mesta, kakor tudi ne dalječ od voja -kiIi stanovališč in kolodvorov po|>olnoma ustrezata potrebam Ljubljanske garnizije in ker jednaku ugodno ležeit-ga stavhišča v Ljubljani iu okolici ni dobiti. Tudi ni svota 150.000 gld., katero je ponudila mestna občina za prepustitev teb objektov, v nebenej primeri k velikim troškom, katere bi j»ro-uzročevala gradnja novih jednakih zavodov, kakor tudi k gmotnim koristim, katere bi občini izvirale iz kupa. Bojazen, katero je izrazila mestna občina Ljubljanska v prošnji do Njegovega Veličanstva, da bi vojaška bolnišnica v slučaji kake nalezljive bolezni utegnila {»ostati kontagijozno ognjišče za mesto, m utemeljena z nikakimi izkušnjami in zavoljo ugodne lege poslopja, kakor tudi zato, ker se prostori, v katerih se nameščajo bolniki, večiuoma ne nahajajo v uličnej fronti, temveč v zadnjem, proti dvorišču in vrtu ležečem traktu poBlopja, ni opra-vičeua. Jednako nevarna morala bi biti tudi circa 'JOO korakov od garnizijske bolnišnice oddaljena občna civilna bolnišnica, katera leži ob istej črti in je obrnjena proti mestu, ne da bi se doslej bili čuli proti njej isti pomisleki. Pomisleki, ki se dalje navajajo v dvorskej prošnji, da bi se, ako ostaneta ta dva zavoda na svojem starem mestu, oviral s tem promet in promenade, niso opravičeni v tamošnjih lokalnih razmerah.1* S tem odgovorom bila je za mesto naše važna ta zadeva položena zopet ad aeta za daljših sedem let, kajti finančni odsek začel se je z njo pečati še le po današnjega svojega poročevalca predlogu, kateri je mestni zbor sprejel v svojej seji dne 17. junija 1890. Finančnemu odseku zdelo se je potrebno podati zgodovinski pregled vsega, kar se je doslej zgodilo v tej zadevi zato, da bode mestnemu zboru olahkočena sodba o predlogih, katere bode storil konci svojega poročila. Ako se mestna občina ima spustiti z vojnim erarjem V nova pogajanja zaradi odprave sedanje vojaške bolnice in sedanjega vojaškega preskrblje-valoega skladišča, ne sme si prikrivati, da so se razmere od porušenja prvega pogajanja v letu 1875 iu od leta 1883, ko se je vložila najudanejša prošnja do Njegovega Veličanstva, prav izdatno spremenile. Podlago za ta pogajanja treba je torej pred vsem iskali v teh spremenjenih razmerah. (Daljo prih.) Pt >I i ti en i razgled. Rotiranje dežele. V Ljubljani, 15. aprila. Iz tlržavnet/a zbora. Po končani dru^'i seji zbrali so se oddelki, da so kouštitujejo. Prvemu oddelku bil je voljen predsednikom grof Co roni ni, namestnikom K. pl. I'. e n oe; drugemu oddelku predsednikom dr. Smo lka, namestuikoin dr. vitez Demel; tretjemu predsednikom dr. Czerka vskv. namestnikom grof Dey m; četrtemu predsednikom dr. Herbst, namestnikom D. A b r a h a m o v i c z; petemu predsednikom baron S C h a r s c h m i d , namestnikom dr. vitez M e z n i k ; šestemu jnedsednikom grof Wo 1 k e D S te i 0, namestnikom W i n te r h o 11 e r ; sedmemu predsednikom grof Ho.na.nw ar t, namestnikom baron Wid-mann; osmemu predsednikom dr. Weeber, namestnikom dr. Kbenhoch; devetemu predsednikom dr. Kathrein, naiiiestnikoin grof I)ubsky. Volilni akti izročili se \bodo jutri refereutom V današnji seji bo je dovrčilo kouštitovanje zbornice, potrdile so se volitve jiroti katerim ni bilo nobenega protesta, in volilo predsedstvo. llaztlvlitev članov *< odsekih. Ključ, po katerem se bodo razdelili člani v posamičnih odsekih državnega zbora, usjbmovil se je ) takole: V odsekih po 36 članov imela bode levica 12, klub konservativcev 10, poljski klub 8, Mlado-čehi 2, nemški nacijonalci 2, Coroninijev klub 1 in divjaki 1 člana. V odsekih po 24 članov levica 8, konservativci 7, Poljaki 5, Mladocehi 2, nemški nacijonalci 1 in Coroninijev klub 1 člana. V odsekih po 18 članov levici 6, konservativci 5, Poljaki 4, Mladocehi in ostali vsak po 1 člana in v odsekih po 15 članov, levica 5, konservativci 4, Poljaki 3, Mladocehi in ostali vsak po 1 člana. I>nna/tihi- občinske volitve. Z volitvami prvega razreda končane so občinske volitve na Dunaji, ki so vzbudile toliko hrupa in toliko agitacije. V prvem razredu bili so voljeni skoro izključno liberalni kandidatje. Vsega skup bode v novem občinskem zastopu Dunajskem 96 liberalcev in 41 antisemitov. Večina je torej liberalcem za vse slučaje zagotovljena. Regulacija valute. Pričakovalo se je, da bode prestolni govor tudi kaj omenil o nameravani reformi valute, kar se pa ni zgodilo. Kakor bo poroča iz Budimpešte, se v tamošnjih fiuaueijt Inih krogih temu ne pripisuje nikakeršen pomen Misli se, da se le zato ni omenila regulacija valute, da bi so spekulaciji ne dajalo preveč poguma. Regulacija valute pa se bode gotovo izvedla v bodoči sesiji državnega zbora. Vnanje države. Srbska skupščina zatvorila se je 12. t. m. z ukazom regeutstva. Soboto bila je jako viharna in dolga seja, v kateri se je obravnavalo o dopisu kralja Milana, a kojim se izreka, da hoče zapustiti Srbijo do polnoletnosti svojega sina, kralja Aleksaudra. Pri tej priliki se je sklenilo, da bo tudi kraljici Nataliji stavi v uljudno prisilni obliki |ednak predlog. Kralju Milanu dovolilo se je po burni debati, da vsprejme na račun civilne liste za tri leta naprej jeden milijon frankov. Iztlranja iz Musi je. V ruskih mejnih provincijah v Volinji in na Krnskem Poljskem iztiraia je ruska vlada več oger-skih krošnjarjev, ker jih ima na sumu, da so hoteli spoznavati deželo, da bi jiotem v slučaji vojne služili za voditelja. Ruske železnice. Kakor se poroča iz Peterhurga, je finančni minister Višnegradski predložil ministerskemu svetu načrt za podržavljenje raznih železnic v južni Rusiji. Ta načrt je važen v trgovinsko-j»olitiškem, kakor tudi v strategiškera oziru. Ako se izvede predlog finančnega ministra, jirišla bi država do direktne zveze mej Baltiškim iu Črnim morjem. Ka ml i dat ura Ji i s ma reko va. Danes imelo se je odločiti bode li knez Bis-marek član nemškega državnega zbora, ali ue. Vr-šiia se je volitev v hanoverskein 19. volilnem okraji. Vsega skup bili so štirje kandidati. Mogoče bi bilo, da bi prišlo do ožie volitve mej Bismarckom in so-cijalno - demokratiškim njegovim nasprotnikom. Za izid volitve je živahno zanimanje po vsej Nemčiji. trvof A n tonelli došel je v Rim in je imel 12. t m. konferenco z ministarskim predsednikom Iiudinijem. Nasproti razširjenim neugodnim glasovom trdi „Tribuna", da je zastojmik Italije odpotoval v uajboljih razmerah z ahesinskega dvora. Negus Menelik obdaroval je grofa pri odhodu, kakor je to običaj, in mu dal spremstvo do Zeiiah-u, kjer je angleški guverner vsprejel italijansko odposlanstvo z vsemi častmi. Grof Auto-nelli prinesel je baje popolnoma pomirljive vesti o odnošajib v Etijopiji. Tim boljo za Italijo, če se ta poročila zares obistinijo. Kolera v Masari. Ker je vest, da bi so bila v italijanski koloniji v Ma8avi |>ojavila kolera, popolnoma neosnovana, jo italijanski ministerski predsednik obrnil se do porte s zahtevo, da odpravi odrejeno petdnevno kvaranteno Popolno isključenje evropskih naseljencev, tako se glasi najnoveje od stranke nntivistov izdano geslo v severni Ameriki, katero z naudušenjem pozdravljajo američanBki delavci, ki so zavidni evropskim priseljencem. Ta ideja se je na tihem že dolgo širila mej delavskimi krogi, da se zdaj očitno in javno naglasa, pripisati je dogodkom v New Orlean8U. Slabo ime, v katero ho prišli vsled teh dogodkov vsi Italijani v Ameriki razširilo se je na vse „tujce" sploh, tako se zdaj v izhodnjih drŽavah prav resno pretresujo uprašanje, bi se li no zabranilo za 25 let vse evropsko naseljevanje. Dopisi. Iz Zagorju za Savo 9. aprila. [Izv. dop.] V tožni dobi, kar se je umetno probudila in v fanatizmu vzgojila pogubonosuo stranka v narodu samem, ovirajoča narodno zavest in ž njo združeni narodni prospeh, gotovo veseli vsakega rodoljuba vsak pojav delavnega rodoljubja. Glede idealnega in požrtvovalnega rodoljubja smemo primerjati naše slovensko Zagorcu z naudušeuimi našimi rodoljubi ob mejah slovenskih. Jedva smo pred jednim letom j stopili v vrsto probujenih slovenskih narodnjakov, že Vam moram poročati prijetnih vesti j in uspehov narodnega našega delovanja. V nedeljo 5. t. m. imel je naš „Sokol" svoj občni zbor in praznoval ob jed nem svojo obletnico. V g. Medvedovi gostilni zbralo se je čez petdeset .Sokolov" in mnogo rodoljubov, domačih in iz okolice. Ko je g. starosta Medved po pozivu k trikratnemu živio-klicu na presvetlega cesarja pozdravil b presrčnimi besedami zbrane društvenike in pojasnil namen shoda, poročal nam je gospod tajnik po lepo sestavljenem zapisniku zgodovino „Sokola" v prvem letu mo marljivem delovanji odbora njegovega. Tega ne bom natančneje opisoval, kor smo Vam zanimivo; • dogodke že poročali ob svojem času. — Posebno zanimiva je bila uadaljna točka: poročilo blagajnikovo. G. blagajnik Zimmermann jo ponosen na to, da jo bil blagajnik „Ljubljanskomu Sokolu", a nič manj ni ponosen, da je blagajnik „Sokolu" Zagorskemu. Ima tudi prav. Društvo je imelo 98 reduih člauov, a 26 podpornih. Dohodkov je bilo čez 850 gld. Ako se odštejejo od dohodkov razni Btroški, ostaja skoro fiOO gld., kolikor bode Btala krasna društvena zastava. Ako k tej vsoti prištejemo znatna rodoljubna darila za bralno društvo, za katero jo njega požrtvovalni osnovatelj, g. starosta Medved, že naročil čez dvajset raznih časopisov, ako nadalje beležimo, kar nam je ta večer poročal g. župnik Berce, da ima nabranih že blizo sto goldinarjev za družbo sv. Cirila in Metoda, da torej postanemo Zagorci kmalu pokrovitelji te družbe, uko vse to seštejemo, dobimo okroglo število 1100 gld. rodoljubnih doneskov, zbranih v prvem letu društveuega življenja! Pri volitvi novega odbora bili bo voljeni gg. : Medved starosto, Weinberger podstarosto, Jenu tajnikom, Zimmermau blagajnikom — jednoglasno; tudi ostali odborniki dobili bo veliko večino glasov, e čemer se jim jo pripoznala njihova delavnost, katera nam daje zagotovilo lepe bodočnosti. Zastavonosci voljeni so bratje Taufar, Poljšak, Rahne. Ko so se gg. starosta, podstarosta, tajnik in blagajnik zahvalili na skazauem jim zaupanji, spominjal se je g. Medved društvenih dobrotnikov. Omenil je, da društvo nima nasprotnikov tam, kjer se je bilo bati: nasprotniki so mu oni, kateri bi ga morali podpirati. Zahvalno spominjal se je vrlih Št. Lamberčauov, bivateljev po Medijski dolini gori do Trojan in g. Andrejčka, Čemšeuičanov in nekaterih gospodov duhovnikov, dejanskih društvenih prijateljev. G. župnik Berce je govoril, da bo ne more dosti načuditi darežljivosti častitih Zagorcev, marljivosti in vstrajuosti odbornikov iu društvenikov „Sokola". Narodna zavest se je probudila in utrdila, „Sokol" upliva prav pohvalno tudi v nravstvenem oziru, kar nam še Nemci pripoznavajo. Slava, moč in kropkost društvu, katero na verski, narodni in avstrijski podlagi deluje tako u mesno! Temu so sledile Še razne napituice, a pevci so nas razveseljevali s svojim lepim petjem. Raz-govarjali pa htnu so posebno o prij>ravah za h I h v -nost blagoslovljen^ društvene zastavo dne 17. maja. Tako jo pokazal letošnji občni zbor našega društva, da ima „Sokol" trdna tla in močno za-slomhu, ter da so se pošteno motili oni preroki, ki so celo po časopisih prerokovali, da društvo nima zaslombe, da je predrago itd. Vsi poj'te rakom žvižgat, lažnjivi vi preroki! Domače stvari. — (Ho h o u wa r to v klub) ustanovil se je včeraj. Pristopilo mu je 51 slovensko-hrvatskih, klerikalnih in feudalnih poslancev. Načelnikom izvoljen je grof Iiohenwart, namestnikoma poslanca R a p p in Klaič. Klub postavil si je posebno parlamenta-rično komisijo, v katero so izvoljeni: Knez Karol Schwarzonberg, grof D e y m, Karlo n, Šuklje iu Stvrcea. Klerikalni poslanci predložili bo pri u stopu izjavo, da so napravili svojo skupino iu si -lede katoliško-konservativnih interesov pridržujejo popolno svobodo. Ta izjava ima 27 podpisov. Izjava slovensko-hrvatskih poslancev objavljena je na drugem mestu. Grof Hohenwart je, vsprejernši obe izjavi izrekel, da bode obeh skupin želje vedno v po-štev jemal. — (Dnevni red seji občinskega sveta Ljubljanskega) v petek, 17. dau aprila 1891., ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila pred- spdutva. II. Finančnega odseka poročilo ob instalaciji vodovoda v novi mestni vojašnici. III. Klavnlč-nega ravnateljstva poročilo glede razširjenja upravnega poslopja klavničnega iu male klavnice. IV. Stavbinskega odseka poročilo o vspehu ofertne razprave glede del pri preložitvi tržaške ceste. V. Poročilo odseka za olepšavo mesta o prošnji gimnazijskih ravnateljstev glede prepustitve prostora za ignŠČe. VI. Občinskega svetovalca Antona Kleina samostalni predlog o redu za skladišče drv. VII. Personalia. (V tajni seji ) — (Volilna agitacija za mestne volitve) še ni bila nikdar takšna, kakor je letos. Kapelan Kalan leta okolu, da mu kar škrici vihrajo in volilce po svoji stari navadi z lažmi lovi. Kapelana Oblaka smo že ožigosali, kako nerodno laže. Ohranil si je dovolj drzno čelo, da je vso svojo sramoto mirno v žep utaknil in da dalje agituje. Gosp. di. Gregorič je tretji v tej zvezi. S požrtovalno-stjki bi bila holjše stvari vredna, bega od hiše do hiše in nastavlja svoje klerikalne limanice Pri svojih bolnikih ni nikdar tako priden, našemu poročevalcu vsaj ste se dve osebi pritoževali z željo, da se to priobči in če treba povesta tudi dotični imeni. K jedil', pri kateri jo bila skrajna nujnost, ni hotel iti, Uer so je baš v krčmi zabaval, k drugi pa ne, ker stanuje na Poljanah. — (Koncert „Glas beno Matice",) ki ga priredita v soboto v redutni dvorani novi jievski zbor „Glasbeue Matice" in pa operni jievec Josij) Nolli s sodelovanjem učitelja „Glasbene Matice" g. K. Hoffmeistra in C. kr. vojaške godbe, ima naslednji VSpored: 1.) I. Glinka: Uvoduica ojieri „Poslan in Ljudmila", svira vojaška godba. 2.) A. Nedved: „Vojaci na potu", poje pevski zbor „Glasbene Matice". 3.J a) I. pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", b) Kamilo Mašek : „Kam?a, poje g. J. Nolli, spremlja ga na klavirji g. K. Hoffmeister. 4.) a) A. Nedved: „Slovenska dežela", b) A.Foerster: „Slava Slovencem", poje pevski zbor „Glasbene Matice". 5.) a) I. pl. Zaje: Recitativ in arija iz opere „Ni-koia Šubić Zrinski", b) Donizetti : Recitativ iu romanca iz o|)ere „Don Sebastiano", poj« g. J. Nolli, spremlja ga g. K. Hoffmeister. G.) F. S. Vilhar: „Slovo", za veliki možki zbor iu barito solo, poje pevski zbor „Glasbene Maticisamospev g. J. Nolli, spremlja vojaška godba. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnice: Cerele a 2 gld., sedeži prve vrste vrste a, 1 gld., druge vrste a 80 kr., sedeži na galeriji a 1 gld., vstop v priti'Čje ali na gale: jo a 60 kr., dijaške vstopnice a 40 kr., dobivajo se v prodajalnicah gg. Vasa Petričiča in Fr. Sossa iu na Večer koncerta pri blagajniku. Zborom besede dobivale se bodo v dan koncerta zvečer pri blagajniku. — (Slovensko gledališče) V nedeljo bode zadnja, benetična predstava na korist igralki in pevki Gizoli Ni gr ino vi in igralcu in pevcu Franu Perdanu. Predstavljal se bode Ferd. Rai-miinda vedno mladi „Z a p r a v 1 j i v ec", ki se je na slovenskem odru posebnu priljubil po izborni pi estavi OgrinČevi. Ime N i g r i n o v o je tako znano na slovenskem odru in njega zadnja iu jedina ostala nam zastopnica tako priljubljena, vsestrausko porabil iva moč, da bi že samo to zadostovalo napolniti gledališče. G. Perdan se je tudi vedno v vseh igrah prav pošteno prizadeval posebno v komičnih ulogah in tudi v operetah jirav hvalevredno sodeloval, kakor jo tudi pri družili prilikah vedno rad posvetil svoje moči v zabavo narodnim društvom. No dvomimo torej, da bode občiustvo s prav obilnim obiskom pokazalo svoje priznanje zaslužnima bene-ficijuutoma, ter napolnilo čitaluiško dvorano do zadnjega kotička. — (Vodstvo družbe sv. Cirila i u Metoda v Ljubljani) je imelo dno 8. aprila t. I. XLIV. sejo. Navzočni: Prvomestuik Tomo Zupau. Odborniki: dr. vitez Bleiweis, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Vošnjak (denarničar), Andrej Zamejic, Anton Žlogar (zapisnikar). — PrvomestniU jiojasnjuje razmere v tržaških šolskih zavodih družbe sv. Cirila in Metoda. Blagajnik dr. Vošnjak poroča o dohodkih in treskih v I. četrtini t. I., kakor tudi o zapuščini dr. Cucka, kateremu vsled oporoke naša družba postavi nagrobni spomenik, in se o tisti priliki zanj opravijo zadušnice. Tajnik Žlogar naznanja dospele uloge in izvršitev prejšnjih ukrepov. Mej pokrovitelje so od zadnje seje pristopili gg.: Ivan Res-inao, Jakob Gruden, dr. F. Munda in Ivan Volk. — Nove tačasue podružnice so: Kanal na Goriškem, Breški okraj na Štajerskem, Libeliče na Koroškem in Vransko na Štajerskem. Razni darovi posamni-kov, veselih družb, bralnih društev, mesto vencev po ranjkih rodoljubih, slavnih posojilnic in hranilnic bili so že v naših dnevnikih razglašeni. Sklene se razpisati natečaj za IV. učiteljsko mesto na slovenski osnovni šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu, ker na tej šoli odpre družba z bodočim šolskim letom svoj IV. razred. Istotako se odredi potrebno zbog osuove novega zabavišča v obmejnem mestu. Več prošenj za učne priraomočke je bilo uslišanih. Rešene so bile še nekatere notranje zadeve. — (Imenovanje.) Avskultant za Štajersko, dr. Henrik Stepančič in pravni praktikant dr. Oton Papež pri okrajnem sodišči v Trebnjem imenovana 8ta avskultantoma za Kranjsko. — V K oš a ni) umrl je nag loma v nedeljo tamošnji nad učitelj g. Filip Kete v 42. I. dobe svoje. Ulila se mu je kri in v malo trenutkih bil je mrtev. V m. p.! — (V a b i I o k r e d n e m u o b č n e m u z b o r u domoljubnega deželnega po m o č n e g a d r u-St v a za Kranjsko v Ljubljani,) kateri bo dne 18. apHIS 1891 Ob 5. uri popoludue v mestni dvorani. Dnevni red j 1. Naznanila prvosedstva. 2. Go-8|>odarstveno poročilo in račun za leto 1890 ;> Pre« naredba društvenih pravil. — (Vojaška godba) začno v „Zvezuik svirati ta mesec. Svirala bode v nedeljo dne 19. in dne 26. t. m. Začetek ob Val-- uri dopoludne. — (Napad.) K včerajšnji notici pod tem naslovom, nam je na dotičnika željo pojasniti, da mej napadovaici ni bil Mihael Cerin iz Stejiaaje vasi, ampak drug Cerin. — (Prvi koncert »Slovanskega pevskega društva" v Trstu.) Iz Trsta se nam piše, da je prav dobro usj)el prvi koncert mladega, še le lani ovnpvanega pevskega društva slovauskega, katerega je priredilo v nedeljo v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti". Dvorana bila je napolnjena iu sedeži vsi razprodani, tako da društvo sme biti v gmot&em oziru popolnoma zadovoljno. A tudi v umetniškem oziru bil je izid jirav lep iu za mlado društvo jako časten. Mo^k; zbor, ki broji nad 30 jievcev, pel je prad točno težki zbor „Cigani" in se je v samospevu odlikoval tenorist g. J, jd. Masnec Mešani zbor, v katerem je sodelovalo nad 20 dražestnib gospic, jiel je Foersterjevo „Ki tico narodnih pesmij slovenskih". Gosp. B a rte In u kapelniku in njegovemu sot' idniku J. Maca k u ml., ki je pouče/al ženski zbor, gre vse priznavanje za izborni vspeh. Vila umetnica g. Strass-Čehu va očarala je z izbornirai svojimi solospevi vse občin stvo in morala na bu mo zabtevanje dodati še jedno pesmico. „Slovansko pevsko društvo" sme biti ponosno na to izvrstno moč. Isto tako se je odlikovala g. Pod g o rn i ko v a z izborno igro na glasovirji in je bila burno odobravana. Obe domoljubni dami bili sta odlikovani s krasnimi šopki. Tamburaški zbor „udaral" je krepko, po stari svoji navadi in je posebno dopadala g Jelinkova variaeiia za brač. Društvo, ki je tako vrlo začelo, naj krepko koraka daljo jim tem potu! — („Narodne legende za slovensko mladino".) Pod tem naslovom nabira, izdaje in zalaga gospod Auton Kosi, učitelj v Središči, naši mladini jako prikladno berilo. Prej izšla sta prvi in drugi zvezek (cena 18 in 20 kr.), sedaj došel nam je III. zvezek (cena 16 kr.). V njem so na-sfopne pripovedke iu legendo: Bog za vse skrbi. — Delitev. — Adamova smrt — Najboljše krščan sko delo. — Marijin ubog v Egipt. — Kristus v gosto povabljen. — Zlomljena podkova. — Dve ugauki sv. Petru. — Znamenja dežja. — Hudobna mačeha. — Sirotica. — Ošabna krčmarica na lim-bar8ki gori. — Kako je postala opica. — Daj psu kruha in mački mleka! — Zakaj kukavica samo „ku-ku" poje? — Zakaj je kukavica nemirna in nepekojns ptica ? — Zakaj je kavran ves črn in zakaj ima tako neprijeten glas? — Kako je žolva postala. — Sv. Vrbana grozdek. — Zakaj se listi topola vedno tresejo V — Kako je prišel kovač v luno. — (Nesreča u a polji.) Blizo Karlovca na Hrvaškem igralo 8e je na polji, kjer so delali stariši, nekaj otrok. Zakurili 80 ogenj da bi spekli krompir, a štiriletni deček prišel je ognju preveč blizu in padel vanj. Ko so prihiteli stariši da ga otmo, bilo je že prekasno — deček jo bil zgorel. — (Raspisano) je mesto pristava pri okrajnem sodišči v Rogatci, eventuvalno pri kakem drugem sodišči. Prošnje do 20. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 14. aprila. Nadvojvoda Karol Ludovik pride dne 14. maja v Prago in bode dne 15. maja razstavo, 18. maja pa češko akademijo znanosti j slovesno otvoril. Pariz 14. aprila. Cesaričinja vdova Štefanija obiskala bode baje kraljico Viktorijo dne 16. t. in. V Grasse-u. Monakovo 15. aprila. Nadvojvoda Fran Salvator in Marija Valerija došla z jutranjim brzovlakom na poroko. Na kolodvoru vsprejela jih Leopold in Gisela. Carigrad lf>. aprila. „Agence de Con-stantinoplo" konstatuje na podlagi uradnih zagotovil, da je izvestje Havasovo o korakih, ki bi jih bil baje storil Nelidov povodom avdijence pri sultanu dne 10. t. ni., neosnovano. Bradford 15. aprila. Včeraj zvečer zopet izgredi ljudstva. Množica napala mestno hišo in pobila okna. Policija in vojaki napali so množico. Več ranjenih. Kazne vesti. * (Srečna Bolgarija.) Po zagotovilu či-lutskih listov, nemških in madjarskih, so Stambulov in Koburžan e tutti quanti zastopniki evropsko civilizacije na Bolgarskem in naloga jim je, hraniti svojo domovino, da je ne poplavi rusko barbarstvo. Kako resnično je to, in kako uzvišeno smatrajo imenovani gospodje svojo nalogo, svedočl naslednja dogodba: [lija Slvarov in Dmitrij Orlovski zvršila sta lani železniško Bolo v Odesi, iu vrnivši se v domovino svojo, dobila str služim na železnici Sotiia-BelovS- Nakiat pade naojs sumnja, da sta Ituso-tila. in vrgli so ju v zapor, ter ju mučili, tla bi kaj izpovedala. Mučenje v Sofiji, kjer so v pesteh imeli Orlovskega, nadziral je načelnik policije in bivši minister Itadoslavov sam Pet mesecev ni zaprti revež ni jedne ure spal, vselej so ga probudili, kajti na nogi imel je privezano vrv, za katero ga je vsakih pet minut krepko potegnil stražar, stojtč pred vrati. K^r vzlic tem mukam in pogostemu pretepavanjn ni vedel povedati ničesar, izpustili ao ga, a zdaj leži na smrt bolan v Carigradski bolnici. Baš tako, kakor njemu godilo s" je tudi Bivarovu, s zdaj naj še kdo reče, da Bolgarija ni v pravih rokah. * (H r i ji a na Nemškem) Takozvana „ka-liforniska hripa", ki jo v Chicagu pobrala toliko žrtev, pokazala se jo tudi v NorlmbergU. Umrla je tam s simptomi te bolezni neka zakonska dvojica, in zdaj je umrl še nju ain, ki s^ je pred povratkom v domovino mudil v Oncagu- Policija odredila jo vse jm, rebno, da se omeji razšir jevanje bolezni. * (Kako človek raste.) Človek raste najhitreje v svojega življenja prvem lotu, kajti v tem času vsraste za 8 palcev; v sledečih treh letih vz-raste človek do polovice one večin**, katero ima kot povsem dorasel človek. Od petega do šestnajstega leta raste človek vsako leto skoro jednako za dva palca, potem pa vedno manj tako, da od 20 do 24 leta ne varaste več nogo k večjemu /a jeden palec. * (Velik most.) Mej Anglijo in Francijo vodi se dogovor, da bi ti dve državi zgradili na skupne Stroške most preko kanala Ls Manehe, ki bi bil dolg 38 kilometrov. Delo trajalo bi deset let, a tudi troški bili bi ogromni, vzlic temu jia se nadejajo Francozi in Angleži, da bodo dogovori imeli povoljan uspeh. * (P(»tres) uničil je začetkom tega meseca viir Adil-Djevas v okraji Van v Mali Aziji. 146 hiš je popoloma zrušenih, 210 pa močno poškodovanih, a tudi več .-to ijudij pokopanih je pod razvalinami. * (Nesreča na m o r j i.) Kapitan ameriškega parobroda „Philadelphiuu pripoveduje v New Verskih novinab, da ie na zadnjem svojem potovanji srečal angleški brod „Montreal", kateremu je raz polomljene jambore vihrala črna zastava. „Montreal" jadral je že 71 dnij na morji; vihar vrgel je la -dijo s pravega pota, pošel ie bil živež in voda, in mornarji bili so tako oslabljeni, da niso mogli opravljati nobeno delo več, da uiti govoriti niso mogli, ker ho jim bili jeziki že otekli. — Kajiitau »Fila-dellije" dal jim je živeža in vode za 14 dnij, in jim deločil pot. — Druzega mu ni bilo mogoče storiti zanje. * (Največja ura na svetu) uzidana je v stolp mestne palače v Filadelfiji, kajti premor kazala je dolg 10 metrov, kazalnik za minte je doli; 5 metrov, kazalnik za uro pa 2l/i »»• Zvon, na katerega udarja kembelj vsako uro, težek je 22.000 kilogramov. Ura navija so z malim parnim strojem. * (H l a j> c a ubil) je posestnik Buhta v Ra-hensburgu na Moravskom. Naročil mu jo bil, da tudi pri žrebni kobili, a ko jo ob štirih zjutraj prišel v hlev, našel je žrebo pohojeno, hlapca pa spečega. V jezi vzel jo vile in ž njimi hlapca tako močno po glavi udaril, da ie bil takoj mrtev. Obesil ga je potom za jermen na neko kljuko, da bi sum ne letel nanj, toda sodna komisija so ni dala preslepiti, nego Buhto takoj izročila pristojnemu sodišču. * (Negalanten ukaz.) Turški uradni list priobčuje ukaz sultana, s katerim se pozivlje policija, da se vsaka turška ženBka, ki bi brez zavoja hodila po ulicah, mora takoj zapreti. Te odredbe ne bodo baš z veseljem pozdravljale turške dame, katere simpatizujejo s francosko modo in jo žele uvesti tudi mej seboj. s Anatherinova ustna voda in zobni prašek a ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustno vode volja 40 kr. ; jedna škaf I ja zobnega praška 20 kr.; VI steklenic 4 glđ«; 12 Skatelj samo S gld. (81—49) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. »I i i i i'i'i'i* ii 44 *************** i I Tujci: 14. Hprila. Prf VI n I i1 : Konečnv s soprogo, (Jninfcbi, Feilender, Pfeifenberger, Srneibid. Iteisinger, ltachler z Dunaja. — Makesch iz Celja. — Courier iz Trsta. — Terpotic iz Trbovelj. — Grahor iz Zagreba. — Kleinporer it Prage. — lireun iz Hrna. Pri Mihih: Horlicb, Schlosser z Dunaja. — Golob iz Motnika. — Smrekar iz Metlike. — Kundič iz Opatije. Uerzog iz Zagreba. — Kloptstock iz Urna. — Engelhofer iz Gradca. Pri »v irijNkem cesarji ! Stadler iz Beljaka. — Ahaćlć iz Tržiča. — Horvvat iz Maribora. — MuKer iz Trsta, Pri liHVHrNkriii dvom : Sadar iz Škofje Loke. Dolinar iz Suše. Umrli so v 9Jubljaiilt 14. aprila: Maks Patat, hišni posestnik, 77 let, bv. Petra CMta št. 32, za kapjo. — Jožef Virk, delavec, 73 let, na Zahjeku št. B, za oslabijenjein. Tržne cene v lAjnl>ljaui dne 15. aprila t. 1. d. kr *1. kr Pšenicu, hktl. . - . 7 15 Speli povojen, kgr. 1— 64 Kož, it . T> 3H Surovo maslo, „ \— 68 Ječmen, a . 4 87 ■Jajce, jedno ; . , . — 2 0 res, n . .'i BO Mleko, liter .... 1— 10 Ajda, . B 20 (to veje meno, kgr. — tio Prono, n * . B 20 Telečje „ , — f>H Koruza, . B BO Svinjsko , „ — 64 Krompir, ■ . 1 2 t>8 Koštruuovo » , — 40 Loču, • • . 10 - Pišanec...... — bV> Grah, • • • . 9 - Holob...... •22 Fižol, . y — Seno, 100 kilo . . . 1 9« M . ■ ■ kgr. . — 88 Slama, „ „ 2 32 Mast, * . — 68 Drva trda, 4 □ uietr. a 80 Speli Iriši tu „ _fjij „ mehka, 4 „ i 60 Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 14. aprila 1 7. zjutraj. •_' popol. 9. zvečer 781*9 mm. 730 •) mm. 782*0 mm. 4*8° C si. svz. 9 0° C si. szh, ti 2« C si. szh. 1 obl. dež. obl. 5-20 mm. dežja. ! Srednja temperatura b"7n, za 2 4° pod nonnaloui. ID^najska "borza dne 15. aprila t. I. (lavirao tnlegrafiotui poročilu.) \^eraj - dain'k Papina renta.....gld. 92 4.r) — glrf, 9960 Srebrna renta....., 92 50 — , 92 f 0 Zlata renta....... 11095 — „ 11090 B°/0 marčna renta.....10180 — p ini 10 Akcije narodno banko . . „ 986 — „ 98f» — Kreditne ahcije..... „ 800*95 — „ 801'— Loinion .....„ 1680 . 16 10 Srebro........» —— — ■ Napol.......... 9 22'/, — . 9 il9 C. kr. cekini...... , f»*f>3 — , 52 Nemške marku..... „ 57*05 — . 57*02*/ 4- „ državno srečke is I. Iti > t 250 gbl. 133 gld. 75 kr. Državne prečke iz 1. 1B«4 100 . 180 „ f>0 „ 8gerska zlata renta 4«/«....... 105 , 30 , gorska papirna renta f>° „......101 » 40 , Donava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 , 75 , Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 »lati »ast. liati . . 114 „ — „ Kreditne srečke......100 gld. 186 „ 50 , Kudolfove srečke..... 10 „ 20 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 161 , 10 „ Tramway-dru*t. velj. 170 gld. a. v. . . . 220 „ — , Knjigovodjo veščega in spretnega ter zmožnega slovenskega in nemškega jezika, vsprejme pivovarna gonpoda Simonu Kukee-a v Kulel (Štajersko). (306 1) Podpisani s tem javno prekličeva obdolženje g. Si. M. ScVnačIč-tt, brivca v Kranj i. (308) Ivana Košir. . Mina Gros. v Ljubljani, Rimska cesta hiš. štev. 10, dajeta se v nuj4*111. (284—2) Več o tem pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". v starosti od 25 do 40 let, neoženjenim, zdravim in krepkim, ki so nemškega iu tudi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni in morejo dokazati, da je bilo njihovo dosedanje življenje neoinadeževano ter da jo njihovo gmotno stanje urejeno, ponuja Be z oddajo službe potovalnega lastopnlka, kateri službi bi so morali zavsem posvetiti in s katero je združena stalna plača s stranskimi dohodki, prilika, ako se njih sposobnost dokaže, zagotoviti si sigurno iu stalno bodočnost. Za to Blužbo se pa naj le take osebe potegujejo, katere meni tem zahtevam ustrezajo in ki imajo veaeije do potovalnega posla in so vajene, svoje dolžnosti z resuoNl j o. pridnostjo in žilavo vztra|nost|o izpolno-vati, pri čemer se pa tudi brrtuiadežno obnašanje zahteva. Lastnoročne, nemško in si »vensko pisane prošnje, katerim se morajo priložiti prepiri spričeval, pošljejo naj se pod .,11.-171'* v tiradee, poBte restaute. (151—7) 20 hektolitrov dobre (238—9) po 58 gld. hektolitev proda Fran Prijatelj v Tržišči, pošta Mokronog;. folje iz kitovih jeter i ♦ ♦ i ♦ i ♦ i ♦ i ♦ ♦ i ♦ ♦ i iiaji'isii'lsi', iinJ«vece|Me Iu iiiijupli viifjMe Vrste uifdiHnaliio ol[e 1/. kitotlli Jeter. Maro jir«-\« i|4iio Hr<>o pr«»ti kaMlJu, kIumII pi i pluetiili Itoleaittli, NkrotVl|iilli .lil. Mala Steklenici SO kr., dvojna steklenica »O kr. ItergeiiNko l>orHeli-evo ol}«' Iz kit<»vilt |el«*r v trioglatih steklenicah ■ gl«l. (793—4f)) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na v 1 . j 111»11 ii ii i. mi MeHt nem I r^n 11. ♦ ♦I 1**1 l**l Okrožni vozni list za progo 1'JuhlJana-IleIiak-C'eiovcc-Maribor-IiJub- Ijana. II. razred, veljaven do 10. maj a t. 1., proda •e za lO gld. (Veljal je 11 gld. 70 kr.) — Kje? pove upravništvo „Narodne Tiskarne*1. de skoro popolnoma nov ne takoj protla. Več o tem se izve pri gospodu Avguatn Juk-ii, Hllšer-Jeve nllee At. S, I. nadstropje. (290—3) 150 hektolitrov jako dobrega lanskega dolenjskega po 20—24 gld. hektoliter proda (300—3) Ivan Prijatelj, trgovec v Nt. Janin na Dolenjskem. Na zahtevan je pošiljajo so uzorci nefrankovano. Manj ko 50 litrov jedno vrste se ne pošlje. ♦♦*♦♦♦♦♦♦♦»»»•»♦•*♦♦»♦»♦»»»+♦*♦♦♦♦e« Na najnovejši in najboljši način X itti* o t u«>. (33—2fi) i zobe In zobovja ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* VHiija iu vse sobne opera«)j v. — odstranuje aobne boleelne z usmrtenjem živca t zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Uradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. < puškar v Borov IJ ali (Ferlacli) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puftke in revol* verje ter vse lovske priprave, patrone ter drnico atrel)ivo po najnižjih cenah. — Puške so vse pre« Hknriene na ces. kr. izkušavališči ter zaznamenovane z znamko tega zavoda. (175—12) Za izbornost blaga jamoi izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. I)r. Friderika I^en»;iel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot irnjizvrstnejšo lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadubi pa čudovit, učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dreg> deli polti, lo£l|o m«' že druifl dan ne-od polti, ki postane vsled tega fiMto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podobi ju beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pe>$c, žoltavost, ogerce, nosno rudečiuo, zajodce in druge nesnažnosti na polti. — Cona vrču z navodom vred gld. 1.50. (119—4) Dr. Friderika Lengiel a BENZOE-MILO. Nujmilejše iu iiajdobrodejnej-l juni v 11». pl. Trnkoery - ja lekarni i u v vseli vetjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejeuia *♦* - llenn, l>iinn{, X. anatne luskine I kisla voaa po natriju m ntiju najbogatejša in (270—4) Radgonska čista alkalična kiselica. Glavna zalogfa pri J. LININGER-ji v l.jultljuni. HlniNka *-«'s1j« hiš. šlev. ii. 1'i'odnjiL po prvotnih c/^ »"* ''K^d v praskom kožt biva ne Dobiva v lekarnah ^>S* ^*>/r glavni razpošiljalnici: ' +%rl* Schwenk-a lekarna (471) Ho Idi ln g-Dunaj. ^1 Pristi'ii samo, re imata navod in _s obliž varstvrno znamko in podpis, , r^^^ y K' Jt! tn zrave"i torej naj se pazi >r in zavrne vso manj vredno ponareibo. Pristnega imajo v l.fiilt-IIhiiI J. Swoboda, U. pl Trnkoe/.y, G. Pice.oli, L. (Jrečel: v KiiiIoUok-iii S. pl. Sladovič, K. llaika; v Kamniku .1. Močnik ; v <