Poitnloa plačan« f gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 26. junija M
Stev. Ho i lena i.su Din, z ilustrirano prilogo Z.50 CM
Naročnina mesečno ^^^	^m^m __ ^^ Ček. račun: Ljnb-
40 - ne- ^^m	^ Mg a ^m	^m ^ i,^ za
ce- ^^^^^^ ^mm	m ^^mtm^ ^^^^ m ^^mmt^ ^^m
^^^^^	a w jr^^^f w
inozemstvo 12(*Pin	B ^^B
Uredništvo je v ^^^^ JBh^ ^^^^^^	W ^^^^^ Uprava:
Kopitarjevi ul.6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva la apravet 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-96 —	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
„Razširjeno gospodarsko sodelovanje"
med Italijo in Jugoslavijo
Začetek posvetovanj mešanega odbora v Rimu
Volitve
v kmetijsko zbornico
Ko smo dobili v prvi točki čl. 72 finančnega zakona za 1936-1937, ki je stopil v veljavo dne 1. aprila 1936, pooblastilo za kmetijskega ministra, da sme predpisati uredbo o ustanovitvi, ustroju, področju, pravicah in dolžnostih kmetijskih zbornic kot uradnih zastopnikov kmetijskih koristi, se je vsa naša javnost zavedala, da je napravljen s tem velik korak k stanovski organizaciji v naši državi. Kajti poleg številnih drugih zbornic, ki so več ali manj uspešno zastopale interese svojih članov, ee je vedno bolj čutila potreba, da pride tudi kmetijski stan do svojega zakonitega zastopstva. Sicer so pravice tega stanovskega zastopstva kot pri drugih zbornicah še zelo omejene, ker se omejujejo predvsem na posvetovalno vlogo pri odločanju v državni gospodarski politiki, toda to nas ne 6me motiti. Kajti sčasoma si bodo znale zbornice same priboriti kot legitimne zastopnice svojih stanov več pravic in si povečati svoj delokrog tako, da bodo lahko tudi soodločale
§ri važnih vprašanjih naše splošne zakonodaje, eveda pa ne sme nikdo misliti, da bo taka vloga pripadla zbornicam, če bodo samo ponavljale to zahtevo. Ako bodo hotele doseči večje spoštovanje, bodo morale dokazati z resnim delom, da poleg zaščite interesov svojih članov razumejo tudi splošne potrebe drž.avne gospodarske politike. Enostransko poudarjanje samo enih interesov bi lahko privedlo samo do poostritve odnošajev med posameznimi stanovi in bi tako zbornice tratile dragocene svoje sile za podpiranje takih zahtev, ki morajo nujno vzbuditi upravičen odpor in protiakcijo, ki potem daje državi, posebno pa njenemu upravnemu aparatu možnost, da se postavi v vlogo nekakšnega posredovalca in izravnalca interesnih koristi, poudarjajoč pri tem, da je treba te interese spraviti v sklad še z višjimi interesi, čeprav so mogoče kdaj ti višji interesi samo interesi birokracije.
Seveda je danes težko govoriti drugače kot na splošno o delu zbornic. Nimamo namreč še doslej podrobnih določil za poslovanje zbornic. Predvsem potrebujejo zbornice statutov za svoje poslovanje, nadalje morajo v statutih podrobneje določiti posamezne potrebne stvari, za katere je dala uredba o kmetijskih zbornicah samo okvir. Potem je važno vprašanje kakšen bo zbornični urad. Tako pridemo do najvažnejših misli, katero se nam zdi potrebno
Eoudariti: najvažnejše je vprašanje oseb, ki odo postale zbornični svetniki in ki bodo vodile zbornični urad. Od njih dela je odvisno, Jcako se bodo zbornice uveljavile, od njih je odvisno, kakšen ugled bodo imele zbornice in od njih je odvisno, kaj bodo zbornice dosegle v korist svojim članom. Uredba sama je deloma že tudi šla po tej smeri, ko je n. pr. določila potrebno šolsko izobrazbo za glavnega tajnika, ko je predvidela, da more zbornica pritegniti za posvetovalne člane še strokovnjake za gospodarska vprašanja. Kajti zbornice bodo morale predvsem vplivati na kmetijsko politiko. Tu pa ni potrebno samo, da so zbornični člani dobri kmetovalci, ampak da imajo pri takšnem delu pomočnike, ki se spoznajo na vprašanja gospodarske politike bolje, tako da lahko veliko več koristijo s svojimi nasveti kot pa bi kdo mislil. Danes so ta vprašanja tako zapletena, da je tudi strokovnjakom vedno težje najti pravo pot. Poznati morajo namreč toliko zakonodaje, kako se zakoni delajo, borbo interesov in organizacij med seboj, da bodo brez njih zbornice same težko našle kar takoj pravo pot v največjo korist svojim pripadnikom.
Svetnike v kmetijske zbornice volijo člani zbornic, ki so kmetje indirektno. Pri drugih zljornicah volijo pripadniki zbornic svetnike naravnost, pri kmetijskih zbornicah pa jih volijo volivni možje po občinah. Zagovarjati se da ena in druga pot, toda v trenutnih razmerah, če hoče kmetski stan priti do svojih zbornic, je najcenejša in najgotovejša pot posrednih "volitev. Saj so danes v občinskih odborih vse naše dežele občinski možje v ogromni večini kmetovalci, na drugi strani pa bi direktne volitve povzročile preveliko stroškov in bi izzvale tudi take pojave, ki niso v skladu s cilji stanovske organizacije.
Naša slovenska zbornica bo dala 25 zastopnikov iz vseh naših političnih okrajev v zbornični svet, nadalje bosta v zborničnem svetu dva zadružnika in po en zastopnik kmetijske družbe, agronomov, gozdarjev, veterinarjev, kmetijskih strokovnjakov in vodnih zadrug, skimno torej 33 svetnikov, ki imajo še_ nadalje možnost, da si izberejo izmed strokovnjakov za gospodarska vprašanja največ 10 oseb za člane zborničnega sveta s posvetovalnim glasom. Omenjamo še, da skliče zbornični svet pristojni ban v mesecu dni od dne prvih volitev svetnikov.
Z izvolitvijo prvih zborničnih svetnikov, katerih mandat traja 6 let — prve volitve bodo v nedeljo, dne 27. junija 1937 — se bo začela doba, ko bo tudi naš kmet imel svoje poklicno zastopstvo. S tem bo postal formalno enakopraven z drugimi stanovi, ki že imajo svoje stanovske zbornice, dejansko pa bo postal enakopraven šele tedaj, ko bodo te zbornice začele delati in ko bodo premostile prve težkoče ter se uveljavljale v plemeniti tekmi z drugimi zastopstvi v korist vsega kmečkega stanu in države. Vendar pa je pot odprta in z delom se bo lahko začelo. Pomisliti je treba namreč, da smo morali dolgo časa čakati, da smo dobili kmetijske zbornice, čeprav je bila to že stara zahteva našega kmečkega stanu. Dolga je bila pot in še bo poteklo nekaj časa, predno bodo vidni prvi sadovi dela te "hove ustanove. Zato je potrebno veliko podrobnega dela. Ker pa se je po zaslugi sedanje vlade stara zahteva vendarle izpolnila, je treba sedaj posvetiti vse sile. da bi bila ta ustanova kar najboljša in da bi odgovarjala svojim visokim ciljem.
Ko bodo v nedeljo pristopili naši kmetje <— volivni možje na volišča, da si izberejo prve zastopnike naše prve slovenske kmetijske zbornice, naj se zavedajo, da so pred velikim dejanjem, zn katerega imajo veliko odgovornost. Pomislijo naj, da je treba poslati v zbornico najboljše delavce v korist kmetskega stanu, ki
Rim, 25. junija b. V ponedeljek, 28. t. m. se sestane v Rimu jugoslovansko-itnlijansko stalna komisija, ki ima nalogo pospeševati trgovinske odnose in izdelati širši načrt za gospodarsko sodelovanje med dvema delegacijama. Člane jugoslovanske delegacije pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra g. Pilje pridejo že nocoj v Rim. Na čelu italijanske delegacije je senator Janini, ki je bil 11..in 12. t. m. v Belgradu ter tedaj s šefom jugoslovanske delegacije izdelal dnevni red in program sestanka v Rimu.
Rim, 25. junija. AA. »Giornale d'Italia« prinaša članek Virginija Gayde pod naslovom »Bel-grajski sporazum pri delu in gospodarsko sodelovanje«. Člankar pravi, da se bo 28. t. m. sestal v Rimu stalni gospodarski odbor iUlijansko-jugo-slovanski, ki ga je uvedel dopolnilni gospodarski dogovor z dne 25. marca t. 1. V tem odboru bosta imela glavno besedo na italijanski strani senator Giamini, na jugoslovanski strani pa dr. Milivoje Pilja, pomočnik zunanjega ministra, čigar strokovno znanje je v mednarodnem gospodarskem svetu priznano.
Belgrajski gospodarski dogovor z dne 25. III. 1937, ki sta ga sestavila predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič in zunanji minister grof Ciano, določa ne le povečanje volumna
in vrednosti izmenjave blaga med Jugoslavijo in Italijo na osnovi kliringa temveč tudi širše gospodarsko sodelovanje v obliki ožjega regionalnega dogovora. V tej smeri se bo gibalo prvo zasedanje tega prvega skupnega gospodarskega odbora.
Za svojega bivanja v Belgradu 11. in 12. t. m. se je senator g. Giamini dogovoril z jugoslovanskimi činitelji o dnevnem redu prvega zasedanja odbora, na dnevnem redu bodo vso vprašanja. katerih ureditev naj gospodarsko sodelovanje med dvema državama razširi do največjih možnosti. Uporaba h atena T h a o n de Reve I na Reki in jadranske ugodnostne tarife, ki so imele obrniti v italijanske luke del jugoslovanskega blagovnega prometa in tuje blago na tranziti čez jugoslovanska tla, niso rodile želenega uspeha. Trgovinski dogovori, sklenjeni med Italijo in Jugoslavijo od leta 1924 do 1036, ki so še danes v veljavi, niso prišli do popolnega izraza zaradi pomanjkanja potrebnega ozračja, pomanjkanja, ki ga jo letošnji politični dogovor odpravil.
Možnosti za globlje gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo so velike. Obojestranskim željam po tem sodelovanju je treba samo dati še obliko pravnega sporazuma, ki bi jim omogočil delovanje. Zato tudi obstoji vzajemni gospodarski odbor, ki bo imel stalno
uravnavati v isto smer gospodarstvo obeh držav v isto smer v obojo korist.
Naloga italijansko-jugoslovanske trgovinsko komisije je, da temeljijo prouči te probleme in da izdela načrte za liodoče trgovinsko sodelovanje. Gospodarska sestava Italije in Jugoslavije je takšna, da se ti dve državi gospodarsko izpopolnjujeta. To je najboljše jamstvo, da se bodo gospodarski odnosi v bodoče lepše razvijali, posebno zaradi tega, ker so sedaj tudi [»litični odnosi prešli v popolnoma prirodno dobo.
Italijanska gospodarska agencija podaja tudi razvoj italijansl;o-jugoslovanskih trgovinskih odnosov v prvem četrtletju. Po uradnih statističnih podatkih je znašal italijanski izvoz v Jugoslavijo v treh mesecih 1. 1936 61,700.000 lir, letos pa se je zvišal na 62,200.000 lir. Istočasno se je povečal tudi jugoslovanski uvoz v Italijo na 55 milij. lir. Italija je uvažala v Jugoslavijo v prvi vrsti bombažno predivo in bombažne tkanine v vrednosti 37 milij. lir, dalje pa riž v iznosu 6,800.000 lir, razne zelenjave za 4 milij. lir. Jugoslovanski izvoz v Italijo pa je obsegal predvsem žito, katerega vrednost je znašala v prvem letošnjem četrtletju 16,700.000 lir, daljo les v znesku 8.400.000 lir, svinec za 7,300.000 lir, prašiči v vrednosti 4,400.000 lir in perutnina v vrednosti 3,000.000 lir.
f*
Časi, ko smo se morali umikati — so za nami"
Resno svarilo Anglije na naslov Nemčije
London, 25. junija, e. Danes je bila v spodnji
zbornici velika debata o angleški zunanji politiki. Ta debata je posebno važna zaradi tega, ker je tokrat prvič v parlamentu govoril novi predsednik angleške vlade Neville Chamberlain. Debato o zunanji politiki je izzvala opozicija in je bila ta debata napovedana že pred dnevi in ni torej v zvezi samo s trenutno napetostjo zaradi kontrole okoli Španije.
Prvi je govoril voditelj liberalnih opozicional-cev sir Archibald Sinclair. V svojem obširnem govoru je dolžil Italijo in Nemčijo, da sta stalno kršili dogovor o nevmešavanju v Španiji
Vatikansko glasilo
obsoja Nemčijo
in pošiljali ojačanja generalu Francu. Po njegovem mnenju bi morala angleška vlada takoj podpreti stališče francoske vlade, ki se je skušala postaviti na stališče, da naj Francija in Anglija tudi podpirata špansko vlado v Valenciji vsaj na ta način, da zopet odpro vrata trgovinski izmenjavi med vladnim delom Španije in ostalimi velesilami. Anglija in Francija bi morali podpirati španski narod v njegovi borbi.
Za njim je_ govoril predsednik vlade Neville Chamberlain. Njegov prvi govor v spodnji zbornici je opozicija večkrat motila z medklici, i Neville Chamberlain je najprej rekel, da je m e d -'narodni položaj zelo resen, ni pa ob-■ upen. On je prepričan, da v Evropi ni nobene države, ki bi želela vojno. Zato je dolžnost angleškega naroda, da tudi sam ostane miren in resen in da zaupa v delo vlade. Nato je Chamberlain prešel na dogodke v zadnjih dneh, ki se tičejo dogodka križarke »Leipzig«. Chamberlain je rekel, da so častniki s križarke »Leipzig« vedeli povedati, da je bil izveden napad na križarko. Častniki s te križarke so prepričani, da je bil napad
Vatikansko mesto, 25. junija. TG. V vatikanskem glasilu »Osservatore Romano« je izšel načelen
članek o mednarodnem položaju, ki je nastal po	....
umiku Nemčije in Italije iz nadzorovanja španske izveden, vendar pa ni mogoče izključiti možnosti, obale. Člankar uvodoma daje nepristransko sliko o ® a so se zmotili. Vsi vemo, da je napad na
daje nepristransko vzrokih, ki so dovedli do tega koraka ter daje prav angleški in francoski vladi, da se nista uklonili nemškim zahtevam po »kaznovanju, predno ni bila nepristransko in zanesljivo ugotovljena krivda« glede poskusnega torpediranja nemške križarke »Leipzig«. Nato nadaljuje članek:
Posledice tega dogodka postanejo lahko zelo hude:
V	prvi vrsti je treba pripoznati, da se je k nerazpoloženju med posameznimi brodovji sedaj pridružilo še popolno pomanjkanje »duha vzajemnosti« med temi brodovji, ki so se sporazumela, da skupno opravljajo nadzorstvo.
V	drugi vrsti je težko misliti, kako bo mogoče nadzorovanje preosnovati in mu dati novo obliko, ker bo težko odstranili nezaupljivost, ki je nastala vsled umika dveh velesil.
V	tretjem redu nastane vprašanje, če je odslej, navzlic zagotovilom Nemčije, da ostane v odboru za nevmešavanje, delovanje tega odbora eploh še mogoče, ker mu je delovanje silno otežkočenO in mu je odvzeta njegova poglavitna vloga, da namreč organizira nadzorstvo nad španskimi obalami in za ta nadzor tudi jamči. Kako bo odslej mogoče v novem ozračju, ki mu manjka vsak duh vzajemnosti, načeti drugo, še važnejše vprašanje o umiku inozemskih prostovoljcev iz španskih bojišč. Zdi 60, da 60 tukaj vsi izhodi zaprti.
Končno pa je najbolj vznemirljivo dejstvo v tem sporu to, da se 6edaj nahajajo v Sredozemskem morju brodovja držav, ki opravljajo nadzorstvo, a tudi brodovja onih, ki so se od nadzorstva umaknile. Skoraj gotovo je, da se mora v primeru kakšnega napada zrušiti sploh vsaka možnost medsebojnega posvetovanja in da se vračamo zopet nazaj k starim metodam, da vsaka velesila po svoje nastopa. Vsak incident ima na ta način lahko nepregledne in usodne posledice. Če pomislimo, kakšna napetost vlada v Evropi, moramo priznati, da je evropsko ravnovesje s tem postopanjem Nemčije zadobilo hud udarec. Zato je treba države opomniti na čut, ki ga imajo o odgovornosti za usodo Evrope.
križarko »Deutschland« povzročil številne smrtne žrtve. Zato moremo razumeti, da je nemška vlada morda upravičena, da skuša zaščititi svoje ladje na ta način, da umakne svoje vojne ladje iz kontrole, če se ji zdi, da je to edina pot.
Za predsednikom vlade je govoril najprej Atlee in Lioyd George. Posebno slednji je zelo napadal način nemškega postopanja, Zahteval je, da naj bo vlada trdno odločena, da bo izpeljala načelo, da morajo vsi spoštovati predpise mednarodn. prava.
Ob koncu je resumiral vso debato zunanji minister Anthony Eden. Glede spora v vprašanju kontrole okoli Španije se je Eden povzpel do trditve: Jaz mislim, da naše oboroževanje in oborožena sila naših zaveznikov ni več tako slaba, da bi bili mi prisiljeni, da bi se morali zmeraj umikati in braniti. Ta čas je danes že za nami I«
London, 25. junija, c. Izgleda, da se v Londonu zelo pospešeno vodijo pogajanja za izpopolnitev praznine mednarodne kontrole, ki je nastala radi odhoda Nemčije in Italije iz kontrole. Zjutraj je že obiskal francoski veleposlanik Corbin predsednika odbora za nevmešavanje lorda Plymoutha.
Po tem sestanku je prišel k lordu Plymouthu takoj nemški odpravnik poslov. Njun sestanek je trajal zelo dolgo. Istočasno pa je jord Cramborne sprejel zastopnika valencijske vlade, ki mu je prinesel noto 6\oje vlade o varnostnih zonah v rdečih lukah.
London sedaj odklanja
Neurathov obisk
Veliko nerazpoloženje, ki je zavladalo proti Nemčiji zaradi dogodkov zadnjega tedna, se še vedno ni poleglo v britanski javnosti. Britanska vlada zastopa mnenje, da ona s svoje strani ne more ničesar več storiti, da pride nemški zunanji minister von Neurath v London, če Nemčija želi, da ne prekine še zadnjo niti z Londonom, mora dati iniciativo in izrecno prositi, da njen predstavnik v imenu nemške vlade obišče London.
Francija in Anglija
složni v nastopu
Pariz, 25. junija, b Francoska diplomacija je mnenja, da pomeni koncentracija nemških in italijanskih vojnih ladij v Španiji skrajni napor, da se zagotovi generalu Francu zmaga. Francoski zunanji minister Delbos opozarja na težave, ki bodo odtod nastale, če bi Italija in Nemčija izvedli blokado španske obale. Delbos je izrecno poudaril, da je treba v tem primeru resno pomišljati na nevarnost za varnost Anglije in Francije v zapadnem delu Sredozemskega morja. Samostojni nazor Nemčije in Italije v Španiji se nikakor ne sme dopustiti. Anglija in Francija bosta svojo stražo raztegnili na vse področje, tako na republikansko, kakor tudi na nacionalistično. Umik nemške mornarice iz Sredozemskega morja bi zmanjšal nezaupanje angleške admiraiitete. V Londonu verujejo, da bo Nemčija umaknila del svojega brodovja iz španskih voda.
»Figaro« poroča iz Londona, da strokovnjaki britanskega zunanjega ministrstva proučujejo problem kontrole in ravnovesja vojnih mornaric na Sredozemskem morju. Sklep bo sprejet takoj, ko bosta Italija in Nemčija jasno sporočili svoje namere.
Berlin, 25. junija, b. Iz Rima prihaiajo vesti, da Francija in Anglija ne bosta dopustili blokade valencijske vlade in tudi ne zaplembe valencijskih ladij.
Hitler nazaj v Berchtesgaden
Berlin, 25. junija, c. Vodja rajha in državni kancler Hitler je odpotoval danes v Berchtesgaden. Tukaj splošno menijo, da je sedaj mednarodni položaj znatno boljši, ker sicer gotovo Hitler ne bi odhajal iz Berlina, če bi bila kaka težava še predvidena.
Nemško brodovie v Španiji
Gibraltar, 25. junija, c. Danes ob 13 je plulo skozi gibraltarsko ožino sedem nemških vojnih ladij proti vzhodu. Nemška eskadra, ki hiti ojačit nemško brodovje. obstoja iz dveh križark in petih torpedovk. Sedaj ima Nemčija v Sredozemlju 17 vojnih ladij, to se pravi, skoraj vse svoje vojno brodovje razen križarke »Deutschland«, ki je v Kielu v popravilu.
Nacionalisti prodirajo dalje
Motorizirane čete, tanki, oklopni avtomobili...
ne bodo samo govorili in obetali, ampak je bolje, da samo delajo in čim manj govore. Kajti le tako bodo uspešno zastopali interese kmptskpgii ctnnii v težki današnji gospodarski in socijalni borbi, kjer se morajo napeti vse sile, da prido tako zaželjeni in pričakovani uspeh.	Oec.
Madrid, 25. jun. b. cUnited Press> poroča, da nacionalisti napredujejo od Bilbaoa proti Santnn-derju. Zavzeli so bogato industrijsko področje zahodno od Bilbaoa in se trudijo, dn zavzamejo še vse področje najbogatejših baskovskih rudnikov. Preteklo noč so se v tem področju odigrale ogorčene in krvave borbe. Francove čete hrabro prodirajo na 10 km široki fronti. Cesto, ki vodi iz Santanderja, nacionalisti neprestano pregledujejo s pomočjo svojega letalstva in težki bombniki obsipajo z eksplozivom vsakogar, ki ga odkrijejo na tei cesti. Pod varstvom težkega topništva prodi rajo maroške čete in tujska legionarji naprej, številni tanki pa uničujejo barikade, ki so jih rdeči v naglici postavili.
Salamanca, 25. jun. b. Navzlic slabemu vremenu, ki je zavladalo na vsej baskovski fronti, napredujejo nacionalisti proti Santanderju ter ho^ čejo izkoristiti ugodno priliko, dn se čim bolj približajo svojemu cilju. Vsa leva obal reke Nervion do izliva je v rokah belih čet, ki jih z morja podpirajo vojne ladje. Nova defenzivna Črta, ki so jo vladne Čete organizirale za ohramlio Santanderja, leži severno izza prvih bojnih črt nacionalistov. Beli so vrgli v borbo močne motorizirane čete, ki jih varujejo tanki, oklopni avtomobili in letala. Letala so neprestano v dejstvu ier prizadevajo rdečim ogromne izgube. Rdeči se hočejo ustaviti nn gorskem vencu med Bilbaom in Snntanderjem.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Poročila rdečih
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Rantander, 25. jun. AA. Havas: Baskovska vlada je snoči oh 17 objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da pospešeno utrjujejo mesto in da vsa podjetja in vse tovarne delajo noč in dan. Uradno poročilo tudi pravi, da je sedaj v tej pokrajini nad en milijon ljudi, od teh je 400.000 beguncev. Vendar pa je prehrana vseh sedaj že zagotovljena. Poveljnik severne armade je imel četam govor, v katerem jih je pozval, naj junaško branijo republiko.
Po vesteh iz Madrida so 20 km zahodno od Bilbaua zbrali republikanci armado, ki šteje 65 tisoč mož. Ta armada naj ustavi prodiranje nacionalistov proti Santandru. Baskovska armada je popolnoma reorganizirana. Ima 100 najboljših tankov in avtomobile s strojnicami. Vlada v Valenciji je obljubila pomoč Baskom.
Od druge strani pa se izve, da so baskovske oblasti uvidele nesmiselnost upiranja in da so sklenile izročiti Santander.
Smrtne žrtve rdečih
Salamanca, 25. jun. b. Nacionalisti poročajo, da se jim je posrečilo ugotoviti število žrtev med civilnim ljudstvom na področju valencijske vlade. Na madridskem področju je bilo usmrčenih 60.000 oseb, na področju Valencije 30.000 in na področju Barcelone 70.000 oseb, vsega skupaj 160.000 oseb.
Vladarske pravice
madjarshega regenta
Budimpešta, 25. junija. AA. Madžarski brzojavni urad poroča: Zakonski načrt o razširitvi pooblastil kraljevskemu namestniku določa, da imajo biti zakoni, sprejeti v parlamentu, v roku 6 mesecev razglašeni po kraljevskem namestniku in podpisani. Kraljevski namestnik ima pravico vrniti zakon parlamentu in utemeljiti to, da se zakon na novo prouči. Če pa parlament tudi drugič ostane pri prvotnem besedilu, je kraljevski namestnik obvezan ta zakon razglasiti čez 14 dni. Kraljevski namestnik lahko določi tri kandidate za volitve regenta. Tudi parlament ima pravico določiti tri osebnosti pri volitvah. Kadar se izprazni regent-stvo, ima državni svet, kjer zasedajo predsednik vlade, predsednika obeh zbornic parlamenta, princ-primas, predsednik vrhovnega sodišča, predsednik upravnega sodišča in vrhovni poveljnik vojske izvršiti volitve. Obe zbornici parlamenta volita na skupni seji s tajnim glasovanjem novega kraljevskega namestnika iz vrst osebnosti, ki jih določijo kraljevski namestniki in obe zbornici parlamenta.
Zakonski načrt pravi tudi, da parlament nima pravice zahtevati od kraljevskega natnestnika polaganje računov.
Blomberg v Pešto
Budimpešta, 25. junija. AA. (DNB) Nemški vojni minister maršal Blomberg se je odzval vabilu 6vojega madžarskega tovariša generala Raeder-ja in bo prišel 28. t. m. v Budimpešto. Maršal bo ostal na Madžarskem 5 dni in bo 6 tem vrnil obisk, ki ga je svojčas 6torit v Nemčiji madžarski vojni minister. Kot gost kraljevega namestnika admirala llorthyja se bo maršal udeležil vaj vet madžarskih vojaških enot.
Aretacije narodnih socialistov na Koroškem
Te dni so aretirali v Škocijanu v Podjuni 13 narodnih socialistov, ki so jih zasačili ravno pri vojaškem vežbanju. To je dalo povod za nadaljnja poizvedovanja in v naslednjih dneh je bilo prijetih v okolici Dobrle vasi in Velikovca nadaljnjih 30 hillerjevcev.
Na četrto obletnico prepovedi narodnosocia-ILstične stranke v Avstriji so hitlerjevci razširjali litografirane letake, kjer je bilo med drugim či-tati tudi tole: «V Avstriji vlada teror, tu je lakota, ljudje umirajo gladu; tu ni dela in brezposelnost je vedno večja. V tretjem Rajhu pa vlada svoboda, ljudje imajo kruha v obilici, delovnih moči celo primanjkuje — v Nemčiji je delo, kruh, svoboda.« Sploh je razgibanost narodnega socializma zlasti na Koroškem vedno večja.	AKO.
Radeh pomiloščen
Varšava, 25. junija, b. Iz Moskve poročajo, da je Stalin pomilostil znanega publicista Radeka, bivšega glavnega urednika »Izvestij«, ki je bil, kakor znano obsojen na 10 let prisilnega dela v Sibiriji. Amnestija Radeka se tolmači tako, da je s pomočjo njegovih izjav sovjetska oblast odkrila zaroto Tuhačevskega in njegovih tovarišev proti Stalinu.
Glavne zadružne zveze
^Beograd, 25. junija. AA. Resolucije glavne zadružne zveze, ki so jih sprejeli soglasno zastopniki 19 zvez iz vse državo na včerajšnji seji širšega upravnega odbora glavne zadružne zveze, vsebujejo poleg znanega stališča v polemiki s trgovskimi zbornicami in poleg znane ugotovitve uspešnega zadružnega dela za pospešeavnje izvoza živine, še lale dejstva, zahteve in stremljenja:
1.	Glavna zadružna zveza je kot članica mednarodne kmetijske komisije v Parizu dala tudi letos pobudo za propagando mednarodnega kmetijskega kongresa v Haagu. Ustanovil 6e je nacionalni odbor pod predsedstvom dr. Korošca, za kongres sam so pa izdelali devet referatov. Glavna zadružna zveza obžaluje, da ni našla razumevanja, da bi mogla poslati mnogoštevilnejšo delegacijo, ki bi zastopala naše zadružništvo na tem visokem mednarodnem forumu. Ker pa vidi potrebo, da 6ino vendarle zastopani na tem kongresu, je glavna zadružna zveza poslala 6vojega delegati, da bo tolmač želja in nadzorstva našega zadružništva ter opazovalee tega kongresa.
2.^	Zaradi ugleda zadružnega imena in koristi zadružništva samega je glavna zadružna zveza ukrenila vse potrebno proti anomalijam, ki ee zadnje čase pojavljajo. Tako 60 časopisni oglasi zadnje čase omenjali neko prvo jugoslovansko gospodarsko zadrugo v Belgradu, ki baje išče devet ravnateljev, 377 zastopnikov, enega pooblaščenega inženirja, deset tajnikov, deset blagajnikov, deset knjigovodij itd. itd. Ugotovilo se je, da se takšne zveze ustanavljajo iz spekulativnih nagibov in x direktnim namenom, da kompromitirajo naše zadružništvo. Glavna zadružna zveza naglaša, da nima nikake zveze z organizacijami, ki ee pojavljajo pod imeni »Osrednja zveza jugoslovanskih kmetskih in gospodarskih zadrug; Prva jugoslovanska gospodarska zadruga v Beogradu, itd.«
3.	Petnajsti mednarodni zadružni kongers bo v Parizu od 6. do 9. septembra t. 1. V tej mednarodni zvezi je včlanjenih 38 držav s 70,500.000 zadružnikov, organiziranih v 120.000 zadrug. Glav-
na zadružna zveza je sklenila, da se v čim večjem številu udeleži kongresa v Parizu.
4. Glede PRIZADa so na včerajšnji seji širšega upravnega odbora glavne zadružne zveze prečitali poročilo, ki pravi: Privilegirana družba za izvoz je zadnje čase vršila svoje poslovanje večji del z majhnim številom favorizirani h tvrdk. Tisto, zaradi česar se je PRIZAD ustanovil, to je zaradi ustanovitve nacionalnih izvoznih in močnih žitarskfh zadrug, zaradi zaščite mrflega kmeta in popolnega zajamčenja prave cene, se zdi, da zadnja leta sploh ne pride do veljave. Iz teh razlogov se ustvarja špekulacija v breme pridelovalcev in državne blagajne. — To se "je zgodilo v' zvezi s PRIZADovimi določbami za odkup žita pri velikih nalogih itd. Zato je glavna zadružna zveza sklenila poslati na pristojno mesto vloge, v katerih bo zahtevala:
a) da je potrebno preurediti Prizad in po-
novno spraviti v upravni odbor tudi zastopnike zadružnikov in izvoznikov;
b) da je treba pripraviti načrt večje intervencije in zaščite malih pridelovalcev pred odkupom žita in raznega živeža posebno pšenice, tako da se poslovanje ne raztegne samo na določene kraje z najboljšo pšenico temveč na vse kraje, ne glede na vrsto in kakovost.
5.	Treba je doseči poseben sporazum z zadru-ganu, zadružnimi zvezami in jim poveriti odkup živeža. Zagotoviti je treba denarna sredstva za to stvar z direktnimi krediti na odkupljeno pšenico, spravljeno v zadružnih skladiščih, tako ustaviti prvi val jionudbe; ki vpliva na padec cen, in omogočiti tudi najmanjšim pridelovalcem, da izrabijo popolno tržno ceno.
6.	Glavna zadružna zveza pozdravlja s te svoje seje ustanovitev osrednjega odbora gospodarskih organizacij za izvoz živine in mesnih izdelkov, prepričana, da bo njeno delo koristilo vsakemu pridelovalcu, kmetu in zadružnim ustanovam ter vsemu našemu narodnemu gospodarstvu na področju izvoza živine.
»Slovenska Matica"
pred novimi nalogami
Ljubljana, 25. junija.
Danes ob 6 popoldne je bil v društvenih prostorih občni zbor »Slovenske Matice« ob zelo lepi udeležbi s strani književnikov in drugih društve-nikov. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Lončar, ki se je v svojem obširnem predsedstvenem poročilu dotaknil tudi vprašanja, ki eicer še ni prodrl v javnost, vendar pa se o njem mnogo razpravlja, namreč, naj bi se delokrog »Sovenske Matice« razširil. Za to ee zlasti zavzema skupina mladih. Vendar pa »Slovenska Matica« mora ohraniti svoj značaj, namreč založništvo slovenskih knjig, tako izvirnih in pa prevodnih del iz svetovne literature, bodisi jeposlovnih, bodisi strogo znanstvenih. V podobnem smislu je podal poročilo tudi tajnik g. Josip Vidmar, ki je razvijal tudi program za
Kmetje — dolžniki plačujejo
Belgrad, 25. jun. m. Po podatkih, ki jih je zbrala PAB, so sedaj plačali dolžniki-kmetje agrarni banki 61,542.000 Din in to na področju podružnice PAB v Ljubljani 25.280 dolžnikov 9,840.000 Din, na področju podružnice v Zagrebu je plačalo 59.000 dolžnikov 12,000.000 Din, v Sarajevu jc plačalo 26000. dolžnikov 2,850.000 Din in na področju zavoda v Belgradu je plačalo 118.000 dolžnikov 36,870.000 Din.
PAB daje kredite Sloveniji
Belgrad, 25. jun. m. Na današnji seji je izvršilni odbor PAB izplačal kot predujem na prvo-
letne anuitete večjim ustanovam odgovarjajoče zneske. Tako je odobril 18 ustanovam na področju podružnice agrarne banke t Ljubljani 485 tisoč dinarjev, dva ustanovi na področju podružnice agrarne banke v Zagrebu 28.500 Din, 6 ustanovam na področju podružnice agrarne banke v Sarajevu 118.000 Din, 20 ustanovam na področju agrarne banke v Belgradu 753.322 Din. Končno je na današnji seji izvršilni odbor odobril še 5 ustanovam na področju podružnice agrarne banko v Ljubljani 85.000 Din, 1 ustanovi v Zagrebu 6500 Din, 22 ustanovam v Sarajevu 28.700 Din. Dosedaj je PAB izplačala skupno 75 ustanovam 1,774,322 dinarjev.
Domači odmevi
Proslava dveletnice v Belgrada
Belgrad, 25, junija, m. Dveletnico obstoja sedanje vlade bo mestni odbor JRZ za Belgrad, Ze-mun in Pančevo proslavil z velikimi shodi, ki bodo na več mestih v Belgradu, Zemunu in Pančevu prihodnjo nedeljo. Na shodu bodo poročali o dveletnem delu sedanje vlade za zboljšanje gospodarskega stanja države ter za ureditev notranjepolitičnega stanja. Govorili bodo člani vlade dr. Beh-men, dr. Kožul, Djura Jankovič in Dobrivoj Sto-šovič. Ob dveletnici sedanje vlade je tudi tukajšnje časopisje objavilo večje članke, v katerih izreka priznanje sedanji vlade za vse njeno delo in politično in gospodarsko obnovo države. Za današnjo »Pravdo« je napisal daljši članek tudi minister dr. Miha Krek.
Uganka sporazuma
V zadnji številki »Otadžbine« je Dimitrij Ljotič v uvodniku povedal, kako gibanje »Zbor«, ki je pod njegovim vodstvom, gleda na napore za dosego sporazuma in rešitev hrvatskega vprašanja: »Hrvatskega vprašanja s sporazumom ni mogoče rešiti. Ima dva dela: Tisti del, ki sestoji iz globokih družabno-go6podar. in moralno-pol. izboljšanj, Jugoslavija mora dati. Ako Jugoslavija tega dela ne bi dala, ne bi izpolnila naloge, ki jo kot država ima. Je pa še drugi del: frankovščina, čustvo mržnje do Jugoslavije, do vsake skupnosti s Srbi. Tega dela pa z nobenim sporazumom ni mogoče rešiti. — Med Davidovičem in dr. Mačkom je velika razlika, ki ju moti, da se ne moreta sjjora-zumeti. O. Davidovič smatra Jugoslavijo za 6vojo državo, g. Maček pa smatra za svojo državo dve in pol banovini, ostali kraji ga pa »zanimajo«, ka-
Absolventi slovenskih
kmetijskih šol v Belgradu
Slavnostna seja „Agrarne misli"
Belgrad, 25. junija, m. Davi je prispelo semkaj 53 absolventov slovenskih kmetijskih šol pod vodstvom Janeza Ovsenika. Na železniški postaji je absolventom slovenskih kmetijskih šol priredila prisrčen sprejem »Agrarna misel«. Med drugimi jih je pozdravil predsednik »Agrarne misli« dr. Ne-deljkovič s toplo besedo. Za pozdrav se je v imenu absolventov kmetijskih zahvalil Janez Ovsenik. Za tem se je razvil z gosti velik sprevod po bel-grajskih ulicah v hotel »Imperial«, Po zajtrku v tem hotelu so si absolventi slovenskih šol ogledali razne znamenitosti naše prestolnice. Pod vodstvom predsednika Zveze absolventov kmetijskih šol Janeza Ovsenika je deputacijo sprejel minister dr. Krek v svojem kabinetu. Minister je deputaciji obljubil, da bo na merodajnih mestih podpiral njihove upravičene prošnje. Popoldne so si mladi gospodarji ogledali še razne znamenitosti v naši prestolnici ter so se končno zbrali v dvorani Privi-ligirane agrarne banke, kjer je imela »Agrarna misel« njim na čast slavnostno sejo.
Sestanku, ki ga je priredila »Agrarna misel« na čast svojim delegatom ler 53 absolventom slovenskih kmetijskih šol, so prisostvovali tudi minl-sler dr. Krek s šefom kabineta Končan oni, odposlanci kralja, patriarha in skupščine. Navzočih je bilo tudi veliko število belgrajekih Slovencev, članov tukajšnjega Prosvetnega društva, z dr. Bi-
zjakom, svojim predsednikom, na čelu. Po pozdravnem govoru predsednika »Agrarne misli« dr. N e d e 1 j k o v i č a, ki ga objavljamo na drugem mestu, je govorilo še več delegatov »Agrarne misli« iz raznih krajev.
Naposled je govoril tudi predsednik Zveze absolventov kmetijskih šol iz Slovenije Jane7. Ovsenik, burno pozdravljen od navzočih, in se je v slovenskem jeziku najprej zahvalil za pozdrave. V svojih nadaljnjih izvajanjih je povedal, da so sc mnogi absolventi obrnili nazaj h kmečkemu delu, ker hočejo v potu svojega obraza obdelovati zemljo in pomagati svojim kmečkim tovarišem. Absolventi slovenskih kmetijskih šol so se radi odzvali vabilu »Agrarne misli« ter prinašajo pozdrave slovenskih kmetov svojim srbskim tovarišem. Slovenski kmet se ni ohranil na svoji zemlji z mečem in puško, temveč s svojo prosveio in kulturo. Absolventi kmetijskih šol eo prišli med srbske kmete tudi radi tega, da jim pojasnijo vse težave slovenskih kmetov, ki se morajo 7. njimi boriti, in od katerih je največja slovensko kreditno zadružništvo. Naposled je Ovsenik izjavil, da so prišli absolventi slovenskih kmetijskih šo! v Relgrnd tudi zaradi tega, da povedo svojim srliskim kmetom, da so Slovenci lilij	In držav« in -<> jn jifipia> Ijriii In"ri-
nili tudi proli vsakemu sovražniku, naj pride od kalerekoli strani.
kor bi g. Davidoviča »zanimala« ureditev Albanije ali kake druge obmejne države, s katero mora njegova država imeti politično gospodarske zveze. Tako torej, zato se ne moreta sporazumeti.«
Pijano stanje
Slovenjski pristaši JNS, ki jih na bogve kakšne tisoče itak nikdar ni bilo, so zapadli posebni bolezni, ki se imenuje obup. Kako tudi ne bi? Že mesece in mesece jim dopovedujemo, da bodo vsak čas rešeni bremena enakopravnosti, ki ga niso nič vajeni nositi, in da bodo • zopet postali državljani boljše vrste. Pa se jim te sanje kljub slovesnim zagotovilom ne marajo uresničiti, že dve leti morajo biti normalni državljani, toliko vredni kakor celo tisti »klerikalci«. Takega ponižanja oni ne prenesejo, zato se jih je lotil obup, v katerem počenjajo tudi nora dejanja, ki za njihovo spretno taktiko in hinavščino le preveč odkrivajo njihovo pravo barvo, ^remetenejši so se kar spogledali, ko so zvedeli, da so trije njihovi pajdaši in člani najbolj hvaljene in »za državo zaslužne« organizacije v Laškem pri Celju sneli in raztrgali državno zastavo in svoj greh skušali prikriti s tem, da so ostanke vrgli v Savinjo, ki naj bi jih odnesla. Pa se je onečaščeni simbol državne skupnosti oprijel obrežnih vej, kakor za pričo ., , Ako bi to storil kak komunist, katerih rovarjenje proti sleherni družabni osnovi je znano, bi še bilo nekako razumljivo, toda ti, ki so se tolikokrat proglašali za edine čuvarje državeMI Bolj jasno pač niso mogli pokazati, da sicer so za državo, dokler jim priznava prvenstvo časti, oblasti, podpor in vseh drugih ugodnosti državne organizacije, če morajo pa biti z drugimi državljani enaki, jim pa vse to nič več mar ni in morejo celo sovražiti državo, ki jih je izenačila. Duh preziranja je v njih, prezirajo vsakogar, ki se pred njimi ne odkriva, celo do države so brezobzirni.
Kot zagovornik se je oglasil sam dr, Kramer, ki pravi, da so omenjeni »trije mladeniči« pokazali pravi sad svoje »nacionalistične« vzgoje: 1. v pijanosti, 2. ker so mislili, da trgajo »plemensko« zastavo. — Samo po sebi je razumljivo, da člani tako odličnih organizacij nc bi smeli biti nikdar to-' iiko pijani, da ne bi ločili državne zastave od »plemenskih«. Po dejanskem stanju pa je ugotovljeno, da so bili toliko trezni, da so drug drugemu pomagali, da so mogli doseči zastavo, ki je za enega samega visela previsoko. Sicer bi bila pa to kaj spretna pijanost, če bi zameglila barve državne zastave in pokazala natančno barvo »plemenske« zastave.
Ti ljudje pa tudi vedo, da radi snemanja in trganja »plemenskih« zastav še nihče ni bil kaznovan, zato bi v tem primeru ne bilo prav nič potrebno skrivati svoj zločin v Savinji, da bi izginil popolnoma brez sledu. Dr. Kramerju, kateremu je to odkritje prišlo morda ob najbolj nepriličnem času, se je zagovor ponesrečil. Zopet se je izkazalo, da so v dravski banovini najboljši Jugoslovani tisti, ki se prištevajo med dobre Slovcnce — prav po besedah rajnkega kralja.
Talto je treba
Na klavrnem sestanku JNS v Sarajevu je, kakor posnemamo iz »Slovenskega naroda«, govoril tudi gospod Bogoljub Jevtič, ustanovitelj »Pofa«, ki se je s svojo bivšo vlado nesmrtno blamiral
pred vsem svetom. Sedaj, ko je v pokoju, pa je mož skrajno energičen in je takole nahrulil vse Hrvate in Slovence, ki se borijo zoper centralizem: »Bil jc že zadnji čas, da se je pričela organizirana akcija za naše iueale. Prav sedaj jc lieb«, da smo najodločnejši. Ali naj dopustimo, da bi bile pokrajine neodvisne od celote, ali da bi bile celo
književna izdajanja. Blagajniško poročilo je podal g. Rožanc. »Slovenska Matica« izkazuje sicer majhen prebitek, toda to le iz dohodkov premoženja, ne pa iz izdaje knjig, ki je pasivna.
Pri volitvah so bili izvoljeni naslednji odborniki: dr. Lončar, Vidmar, O. Župančič, PrepeJuh, F. Albrecht, Juš Kozak, dr. Boris Furlan, France Koblar in dr. Joža Glonar; v nadzorstvo pa: dr. R. Sajevic, A. Tosti in M. Rožanc. Štirje odborniki so ee namreč zaradi odsotnosti iz Ljubljene in zaradi bolezni odpovedali 6vojim mestom.
Pri obravnavi je odbor sprejel nasvete dr. Re. gallyja, dr. Mraka in skupine mladih, da se »Slovenska Matica« v bodoče bolj posveti zbiranju in sestavljanju propagandnega gradiva za slovenski narod v tujem svetu, da se prieno pripravljalna dela za slovenski realni slovar, ki naj bi ponazoril in izpopolnil slovensko terminologijo, in še drugi predlogi.
Osebne cesti
Belgrad, 25. junija. AA. Povišani so za davčne mspekforje v 6. skupini pri davčni upravi v Škofji Loki Rudols Zeslin; v Višnji gori Rudolf Kump; v Slovenski Bistrici Dragotin Čeplak. Za višje davčne kontrolorje v 6. skupini pri davčni upravi v Ljubljani-mesto Viktor Koritnik; v Ptuju Ludvik Avšič. Za davčnega kontrolorja v 7. 6kupini v Kranju Metod Vilfan. Za davkarja v 8. skupini pri davčni upravi v Mariboru-srez JosipFunnan. Za arhivarja v 8. 6'kupini na davčni upravi Dolnja Lendava Davorin Oruškovnjak. Za pomož-i nega arhivarja v 9. skupina pri davčni upravi v Kamniku Josip Divjak. Za pomožne davkarje v 9. skupini pri davčni upravi v Šoštanju Drago Karba, v Kamniku Jože Pfaf, v Mariboru-mesto Anton Cimperman, v Brežicah Marijan Bavčar, v Šmarju pri Jelšah Miroslav Boznik.
Nastavljeni so za uradnike v 8. skupini na pošti v Mariboru I Danica Milavčič, na pošto v Slo-venjgradec Berta Toplič, na pošto Ljubljana I Jo-sipina Crnugelj.
Upokojena sta v ljubljanskem železn. ravnateljstvu prometnik Alojzij Bezjak in vlakovodja Jožef Bizil.
Belgrajske vesO
rnjoV
Belgrad, 25. junija, m. Trgovinsko ministrstvo je v smislu pooblastil § 73. finančnega zakona, za proračunsko, leto 1937-38 izdalo uredboorganizaciji trgovinskega ministrstva. Ministr^Vo^se^lJo razdelilo na šest oddelkov: splošni oddelek, oddelek za notranjo trgovino, oddelek za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume, oddelek za trgovino in obrt, oddelek za bančništvo in zavarovanje ter oddelek za pouk. Uredba določa tudi, da se v tem ministrstvu ustanovi uprava za turizem. V ministrstvu bo poevetovalno-organizacijski svet za strokovni pouk.
Avstrija brani nerojeno življenje
Dunaj, 25. junija, TG. Zvezna vlada pripravlja nov zakon, katerega namen je zaščititi nerojeno življenje. Avstr. vlada s strahom opaža strahotno padanje rojstev v državi. Zadnje čase se je s pomočjo posebnih preiskav mogla prepričati, da je temu padanju vzrok v veliki meri zločinsko početje sistematičnega uničevanja nerojenega življenja, ki ga opravljajo ponekod uprav pravcate organizacije priganjačev in priganjačic, ki so v službi zločinskih zdravnikov in babic. Novi zakon uvaja silno stroge kazni za vsako prostovoljno odpravo plodu ter zadene slehernega, ki je koltttor toliko sodeloval pri zločina, četudi samo na željo dotične matere. Zakon izrecno našteva primere, ko sme zdravnik poseči z operacijo v razvoj življenja. Vsako izgovarjanje bo odslej nemogoče. Država pa bo dobila v roke sredstvo, da neusmiljeno udari po zločincih, ki izpodkopujejo osnove narodne rasti.
proti narodu? Ali naj damo vsakemu narečju po eno državo? Povedati moramo, da tega ne bomo storili in ne smemo storiti in da tega ne bomo nikdar dali brez krvi. Baš Bosna, Šumadija in Črna gora morajo z nogo udariti ob tla in zaklicali: Nečem in ne dam!«
Tako se je okorajžil bivši predsednik skrahi-rane vlade, ki bi moral prav za prav za te svoje besede dati odgovor pred državnim sodiščem, ker zna tako sijajno hujskati pleme proti plemenu. Ta junak bo kar vse Bosance, Šumadijce in Črnogorce poslal nad hrvatsko in slovensko pleme, in če ne bodo nehali terjati svojih narodnih pravic, bo tekla kri! Sicer pa naj se ta vročekrvni gospod kar pomiri. Mi se namreč z njim popolnoma strinjamo, da ne sme biti pleme nad narodom ali celo proti narodu. Pri nas imamo samo srbski, hrvatski in slovenski narod, ki ne bodo trpeli, da bi bilo nad njim ali celo proti njim kakšno Jevtičevo pleme. In tudi narečja ne smejo imeti v Jugoslaviji vsako svojo državo, ampak Jugoslavijo tvorijo trije narodi, srbski, hrvatski in slovenski v državnem edin-stvu, politični vzajemnosti in kulturnem sodelovanju. Gospod Jevtič v svoji plemenski omejenosti tega seveda ne bo izlepa razumel, upamo pa, da kljub temu nc bo prišlo do krvavega pohoda njegovih somišljenikov na Hrvatsko in Slovenijo. Na vsak način bo ostal doma gospod Jevtič, ki ne slovi baš po veliki hrabrosti v težkih in zamotanih položajih.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno in ponekod mogoče še dež.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo in hUdno.
Zemunska vremenska napoved: Vsa država bo čutila zapadni anticiklon, posebno pa severozahodni del, kjer se bo še bolj poobiačiioi hiadnejc in dež v plohah in nevihtah. Solnce vzhaja ob 3.53 in zahaia ob 19.28.
Golf-igrišče na Bledu
Bled, 25. junija.
Kakor je >Slovenee< že večkrat poročal, se gradi na Bledu veliko golf-igrišče. To je bila že dolgo želja vseh Blejcev, posebno pa blejskih hotelirjev, da bi se namreč s tem čimbolj dvignil tujski promet na Bledu. Sedaj se nam je ta želja izpolnila, delajo se že zadnja dela in 10. julija bo že slovesna otvoritev.
Golf-igrišče ne leži na Bledu samem, ampak je tri kilometre oddaljeno, in sicer v smeri proti Lescam. Tu se pri vsakem mostu odcepi posebna, na novo zgrajena cesta, ki vodi na kakih 60 m nad strugo Save ležečo razsežno planoto. Lega igrišča na tej planoti je prekrasna, saj je z igrišča izredno lep razgled na vse Julijske Alpe in na Karavanke, ki s svojim vencem gorskih velikanov nekako oklepajo visoko planoto. Vsak igralec bo imel torej pri igranju ob vsakem pogledu pred seboj drugačno, pestro in veličastno panoramo, kakor si jo tudi najbolj razvajen okus ne more lepše želeti. Tajnik golf-kluba g. Gelmini, ki pozna vsa večja golf-igrišča v Angliji, kjer je pravzaprav domovina te športne igre, dalje v Italiji, kjer si je gol! tudi že pridobil mnogo prijateljev, in končno v Avstriji, trdi, da je poleg zgradbe igrišča samega pri vsakem golf-igrišču nadvse važna okolica igrišča. In prav glede na okolico bo po njegovem prepričanju blejsko golf-igrišče eno najlepših v Evropi. Glede na lepoto svoje lege bo v primeri z vsemi doslej znanimi golf-igrišči na svetu blejsko igrišče nekako na desetem mestu, kar je hkrati dokaz, da je le malokje na svetu najti še tako lepih kotičkov, kakor jih premore slovenska zemlja. Igrišče samo bo dolgo nad 6000 m ter bo popolnoma dograjeno imelo 18 manjših zelenic. Za letos bo dokončanih 9 ze-
lenic, kar je za igro samo popolnoma zadosti in s čemer shajajo tudi vsa manjša igrišča v Evropi. Ob igrišču bo postavljena tudi klubska hiša.
Ni dvoma, da bo glede na razvoj tujskega prometa v Sloveniji in zlasti na Gorenjskem predstavljalo novo zgrajeno golf-igrišče pravi mejnik v našem tujskem prometu. Sicer so se že slišale opazke, da nam ni treba pripravljati igrišč, na katerih bodo igrali le bogataši, če so tudi druge stvari potrebne. Ako pa vpoštevamo, da je bilo golf-igrišče zgrajeno zato, da privabi in privede na Bled goste, ki doslej k nam niso zahajali, potem je to za nas velikanskega pomena. Začeli bodo prihajati k nam res bogati tujci, ki so tudi na Bledu še vedno redki, hkrati pa se bo podaljšala letoviščarska sezona. To bo veljalo zlasti za mesece april, maj in september ter oktober. Ti meseci so namreč najbolj prikladni za igranje golfa in v teh mesecih Gorenjska pač še nima mnogo gostov. Mirno lahko pričakujemo, da se bo število bogatih Angležev, Američanov, Francozov in drugih, ki prihajajo sedaj k nam, zelo povečalo, saj so igralci golfa znani, da najraje hodijo od enega igrišča do drugega. Ko bo naše golf-igrišče postalo znano v svetu, bosta brez dvoma vsa Gorenjska in zlasti Bled imela od tega velike koristi.
Slovesna otvoritev bo 10. julija ob 10 dopoldne in je popolnoma gotovo, da bo otvoril igrišče vojvoda Windsorski, ki je poseben ljubitelj tega športa. Vojvoda bo imel prvi udarec in bo nato igral z drugimi visokimi gosti prvi mateh. Zmagovalci bodo nagrajeni z lepimi pokali. Ta slovesna otvoritev bo gotovo najboljše in najlepše priporočilo, kar jih je moglo nuditi novo golf-igrišče Bledu.
Ob knjigi dobrovotjcev . • .
Vojni dobrovoljci so izdali dokaj zajetno in zanimivo knjigo: Dobrovoljci — kladivarji Jugoslavije 1912—1918. E>elo je lep spomenik in zgovorna priča velikega idealizma, s katerim 60 se naši ljudje izročili borbi za uresničenje stoletnega sna: svobodni Slovenci v svobodni, bratski državi. Knjiga je dokument narodne zavesti in zdrave 6ile v Slovencih, ki so zastavili svoje življenje, da postane slovenski narod na svoji zemlji svoj gospod, svoboden in enakopraven v zboru ostalih narodov. Poleg upravičene samozavesti diha iz celega dela veličastna himna trpljenju in žrtvovanju, ki je potrebno, da postane življenjski ideal — 6tvamost, iskrena beseda — dejstvo.
Ob tej knjigi pa 6em 6e 6pomnil onih slovenskih vojakov, ki so krvaveli po mnogobrojnih evropskih bojiščih. Pomislil sem na vse tiste, ki spe pozabljeni, neproslavljeni v galiških poljanah, romunskih in ruskih 6tepah, v Karpatih, v obsoških
Eredelih, ki jih krije francoska zemlja, skalovje Do-rnritov itd. Kdo bi našteval vsa številna zemljišča, katera je namakala slovenska kri, kjer so trpeli in živeli mnogi možje in fantje, ki 60 se po končani vojni vrnili težko preizkušeni na svoje— svobodne domove. Ob zmagoslavju, ki je napisan epilog gornje knjige, sem pomislil na tragedijo slovenske krvi, ki je tako obilno tekla po tujih bojiščih za tujca, večkrat v borbi proti bratu. Z nemško- avstrijskimi polki so se borili slovenski polki. Pa zato slovenski fantje in možje niso nič manj slovenski, nič manj vredni, nič manj slavni. Sli so 6 tujci v krvavo borbo — s slovensko pesmijo na ustih, s slovensko zavestjo v 6rcu. Trpeli in umirali so —• s hrepenečo mislijo na slovensko dekle, slovensko ženo, na slovensko mater. Padali 60 — z ljubeznijo do slovenske zemlje. Trpeli, mnogi bridko trpeli. ker so ostali zvesti svojim prednikom in njihovim izročilom; zato 60 kajkrat morali v najhujši ogenj. Nemi spomeniki stoje po 6lovenski zemlji kot neme, a težke priče turobno-bridke usode, ki 6e je tako kruto poigrala s slovenskim življetn. Vo-sčenke in žalostinke ob njih na praznik vseh mrtvih 6e zde včasih kot prošnja, naj Bog za vedno prizanese slovenskemu narodu 6 toliko ironijo: žrtvovati najboljše moči 6vojim tiranom, v j>ogubo svoje svobode. O, tragika: usužnjen narod, hlepeč po svobodi, je bil tiran v borbo proti svoji svobodi!.
Ce 60 dobrovoljci-kladivarji Jugoslavije, so vsi ti tisoči slovenskih fantov in mož živ dokaz dragocenosti svobode in sooblikovalci slovenske in svetovne zgodovine. Nič pretiranega ni s tem rečeno. V letih 1914-1918 60 6loven6ki bataljoni sodelovali pri mnogih dogodkih, ki jih je zabeležila zgodovina v svoje anale. Ce je bila slovenska kri v primeri z drugimi maloštevilna, ni bila zato nič manj dragocena. Ce pa pomislimo na tragičnost slovenskih žrtev, so tembolj vredna slavnega spomina: v njih se zrcali križev pot slovenskega naroda.
Naprav vsemu temu vlada med nami dokaj — apatičnosti. Brezskrbno dovoljujemo, da ginejo dogodki v nepovrat. Tujci se spominjajo polkov, ki so jih tvorili naši možje in fantje, pa raziskujejo in beležijo njihove pohode, bitke, izgube, skratka — njih življenje v veliki vojni. Tujci se ponašajo z junaštvi slovenskih ljudi in si njih dela prisvajajo v svoji zgodovini. Oni prikazujejo naše žrtve kot žrtve svojega naroda.
Pa pri nas? Težek je davek, ki ga je terjala usoda od malega slovenskega naroda. Kljub svoji maloštevilnosti in brezpomembnosti je moral na prizorišče svetovne drame in vztrajati je moral od začetka do zaključka. Nič mu ni bilo pnzanešeno in ta neprizanesljivost je bila občutnejša. kolikor manjši je napram številčno močnim narodom. Pa tem okrutnejša je bila, ker je z brezobzirno jas-«cst'0 razgrnila, da je slovenski narod enakopraven z vsenti narodi'6veta — v dolžnostih, v pravicah pa — nepoznan.
Nikdar ne bodimo malomarni napram 6amim sebi. Ne podcenjujmo vrednosti slov. krvi, čeprav je tekla pomešana z nemško. Vprav iz tega pretresu-jočega nasprotja naj raste novim pokoljenjem pomembnost svobode v svobodni državi. Ne pustimo, da tone v pozabo življenje naših ljudi v svetovni vojni. Nič ni manj vredno, ker so bili mnogi med njimi neuki, preprosti, kmetje in delavci. V6i 60 sodelovali v tistih velikih dogajanjih svetovnega pretresa in dolžnost je, ki temelji v narodni zavesti in pijeteti, da 6e izroči zanamcem v večen memento, kar in kjer so morali žrtvovati slovenski ljudje. V6e je enako pomembno, čeprav ne gre za velika in vidna dela, gre pa — za življenje samo. In ne dajajmo tujcu, kar je našega!
2e dr. Rus, bibliotekar študijske knjižnice v Ljubljani je omenil v nekem razgovoru, kako prav in potrebno je, da se nekdo poloti dela, ki bi zajelo vprav ta poseg našega naroda v svetovno dogajanje in obdelalo življenje naših ljudi po bojiščih, strelskih jarkih, na bojnih pohodih v svetovni vojni. Sicer je izšlo nekaj del, ki zajemajo dogodke te dobe. Vendar so te več ali manj drobci, ki pa dokazujejo, da je precej dobre volje in stremljenja za iskrenim prikazovanjem onih težkih dni slovenskega naroda. Pa tudi pred vojno sta bili izdani dve zanimivi in poznani knjigi: »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini« in »Zgodovina c. in kr. peš-polka št. 17«. Vsakemu delu je potrebno ogrodje in sistem. Vprav to zadnja knjiga pa daje namig, kje naj bi se pričelo. Naš domači polk »zibeenarjev« ima dokaj lep sloves in je s slovenskim življenjem kar nekako simbolično povezan. O njem na pr. so pisali v Avstriji kmalu po svetovni vojni. Z gibanjem, pohodi, bitkami in dogajanji tega polka naj bi se začelo in kot zaključek bi mogla iziti knjiga o slovenskih fantih in možeh po evropskih bojiščih. Njihovo življenje je del celokupnega življenja slovenskega naroda v onih črnih dneh, je ne najmanj važni del slovenske zgodovine. Ohranimo, kar je še živega, da ne bo kdaj kasneje težje izvršiti, kar od na6 zahteva — vest. Mnogo je še živih virov.
Razumljivo pa je, da tako delo zahteva mnogo resnega truda in časa. Za enega 6amega človeka je preobseženo. Naj se združi nekaj ljudi z neneh-ljivim hotenjem uresničiti postavljen cilj, zbero naj materija! (arhivalni. pismena in U6tna izročila), ga sistematično urede in rezultat tega hvaležnega dela more postati nov dokument silnega idealizma: ko je narod krvavel na stoterih bojnih poljanah v 6lavo in dobiček drugih, ni usahnila slovenska zavest v mučenih 6rcih, ni omahnil polet slovenske misli in dela. Gnan je bil sin slovenske matere daleč v svet, da 6e s tujci bori takorekoč zoper sebe, a vrnil se je — k svoji materi, težko preizkušen, pa zato tem bolj zvest. Tudi ti zaslužijo, da se jim postavi spomenik: knjiga o golgoti slovenskih ljudi. Golgota zahteva velikega junaštva, globoke vere, neomajne zvestobe. Zahteva močnega, neuklonljivega življenja in samobitnosti. Mnogi slovenski fantje in možje 6o to izpričevali daleč po Evropi; za to resnico je izkrvavelo premnogo src. Usnel rezultat takega dela more biti dokument življenja s:nov 6loven6kih mater.
Ne zamujaimo časa, ne pustimo, da usahne v pozabo* ena najtežjih in najtragičneiših dob našega naroda. Dajmo znancem živo izročilo o zvestobi, junaštvu in trpljenju slovenskih ljudi. Dojmo bodočim nokoljenjem 6 krvjo potrjen dokaz slovenske samobitnosti.
Pijeteta do padlih, spoštovanje do naporov in junaštev, dolžnost in ljube/en do naše zemlje in njenega ljudstva: vse to zahteva, da se ovekoveči tragedija in preizkušnja slovenskega naroda, ki je mogočno dokazal, da je vreden in sposoben svobodnega, samobiinega živijenja v svobodni državi.
M. Rado.
Tabor slovenskih fantov in m o* v Celin
v dnevih od 27. do 29. junija 1937.
Slovenski fant je iz dna duše dober in veren. Zalo je vedno spoštoval in iskreno ljubil svetinje, za katere se je njegov ded stoletja boril. In ko si je pod vodstvom svojih voditeljev ustvaril lasten dom, svobodno državo Jugoslavijo, še ni počival. Deloval je še dalje za moč in procvit naroda in države. Gojil je prosveto in z vso vnemo in vztrajnostjo je sodeloval pri dograditvi svojega ljubljenega doma. Ko pa so prišli nadenj Črni dnevi, dnevi teme in žalosti, tudi ni klonil. Z bolečino v srcu je molčal in Čakal, z zaupanjem in vero čakal, da zmaga pravica, ln zasijalo je zopet solnce prostosti. Slovenski fant je 'zopet prost in brez strahu pred preganjanjem zopet lahko dela za svoje ideale. Leta krivice in preganjanja ga niso strla, le še bolj so izklesala njegov značaj. Tabor slovenskih fantov in mož pa mu bo prepričevalen dokaz, da ni osamljen, ampak da stoje za njim vsi slovenski katoliški fantje in možje z enim skupnim, mogočnim geslom v srcu: vse za Boga, narod in državo!
Slovenski fantje in možje! Vsi na tabor v Celje! Naš skupni prvi veliki javni nastop po dolgih letih molka mora hiti mogočna manifestacija naših čustev in našega prepričanja!
Brezposelni profesorski kandidati
Njihove težave in njihovo delo
Poleg 700 brezposelnih učiteljev imamo v Sloveniji tudi 150 brezposelnih profesorskih kandidatov. Njihova organizacija ima v zadnjem času skrbi z novo težavo, ki jim preti. Napovedujejo namreč uvedbo volontiranja za čakajoče filozofe. Uradno menda še ni bilo sporočenega nič podrobnega, vendar na splošno je prosvetni minister g. Stošovič napovedal volontiranje že v Narodni skupščini ob priliki letošnje proračunske debate in tudi zastopniku društva, ki se je v Belgradu oglasil v prosvetnem ministrstvu, je bila napoved potrjena. Zato se je društvo odloČilo, da zavzame in izpove svoje stališče takoj, čeprav še nima v rokah podrobno izdelanega načrta nove uredbe. Izdelalo je resolucijo, v kateri apelira na kraljevo vlado, g. ministra, nar. skupščino, senat in vse druge pri tem odločujoče ljudi, naj store, da se volontiranje ne uvede in da se pomanjkanje učnih moči na srednjih šolah reši s plačanimi nastavitvami vseh diplomiranih filozofov. Resolucijo so s svojimi podpisi podprla še druga društva, ki jim je posebno na skrbi nivo pouka na naših srednjih šolah, tako Profesorsko društvo, Zveza društev >Sola in dom<, Pedagoško društvo in Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani.
Nedvomno bi uvedba volontiranja za brezposelne filozofe, od katerih čakajo nekateri že štiri in celo pet let, pomenila silen udarec. Onemogočila bi jim inštruiranje, s katerim se zdaj velik del njih preživlja ali si vsaj pomaga za silo; kajti profesorju začetniku je nemogoče poučevati v šoli in hkrati še inštruirati. Morali bi jih torej vzdrževati starši. Starši, ki so z muko in žrtvami spravili svoje sinove in hčere skoz študije in pričakujejo zdaj z veseljem njihovega lepega dela in — pomoči za stara leta. Od teh staršev bo moral zdaj terjati sin: ni bilo dovolj, da ste se ubijali za moje šole vsaj 16 let, vzdržujte me še zdaj, v poklicu. Jasno je torej, opozarjajo filozofi, da se v takem razpoloženju in pod takimi pogoji ne bi mogli v šoli dobro uvesti v svoje poklicno delo, da bi torej volontiranje občutno škodovalo pouku. Poleg tega bi po uvedbi volontiranja izginile potrebe naših srednjih šol po novih učnih močeh. Upravičeno torej skrbi brezposelne filozofe, da bodo potem plačane nastavitve še redkejše, da se bo njihovo čakanje še neprimerno bolj zavleklo.
Pa tudi sicer se to mlado društvo, kf je tipičen otrok krize in današnjih težkih gospodarskih pogojev za nas, prav živahno udejstvuje. Ne samo s skupno skrbjo za nastavitve in z budnostjo glede na vse eventualnosti, društvo si neprestano prizadeva tudi za to, da doseže za svoje člane čim Več možnosti za težki čas brezposelnosti. Popusti v gledališču, pri Planinskem društvu iti podobno, predvsem pa je vredna pozornosti njihova velikopotezna organizacija instrukcij. Ze med šolskim letom so naši brezposelni filozofi imeli v Ljubljani svoj instruktorski tečaj, zdaj pa pripravljajo zopet svoj že dokaj vpeljani
počitniški pripravljalni tečaj
za tiste dijake in dijakinje srednjih Bol, ki so dobili popravne izpite. Ker imajo brezposelni na razpolago pač dovolj moči in za vse predmete, zato si lahko urede svoje delo zelo na široko. Njihov počitniški tečaj, ki je zlasti po lanskem odlično uspelem primeru že dobro znan, izgleda kakor prava mala gimnazija. Mladi profesorji vam vzamejo gojenca za 3 do 4 ure dnevno v svojo oskrbo (v prostorih I. drž. r. gimnazije v Vegovi
ulici). Tam bo imel eno ali dve url redni pouk, ostali čas pa bo študiral svojo snov pod nadzorstvom in ob stalni pomoči profesorja. Vsak predmet uče seveda le tisti, ki so zanj posebej kvalificirani. Tečaj bo trajal od 19. julija do popravnih izpitov, bo obsegal nad 80 učnih ur, a bo vendar dostopen za vse potrebne, saj znaša prispevek za predmet komaj 250 dinarjev. (Vpisovanje bo 17. julija od 8—12 v pritličju gimnazije v Vegovi ulici.)
Tako vidimo dvojno marljivo prizadevanje naših brezposelnh profesorskih kandidatov. Po eni strani lepo organizirano skupno skrb za čimprejšnje nastavitve ter budno varstvo svojih žo tako revnih možnosti zaslužka, po drugi strani pri instrukcijah pa vneto in tovariško sodelovanje, s katerim si tudi skupaj odganjajo nalodušje v težkem času brezposelnega čakanja.
Cesta Ruše - Smolnih - Fata
Okrajni ceslni odbor v Mariboru je poslal v odobritev tehničnemu oddelku kralj, banske uprave načrt za izvršitev cestne zveze Ruše-Sinolnik-Fala, ki bi predstavljala podaljšanje banov, ceste Maribor-Ruše-Selnica na desnem bregu Drave do Fale, kjer bi se spojila z banovinsko cesto Cešnje-vec-Fala-Jodl-Marija v Puščavi-Sv. Lovrenc na Pohorju. Na ta način bi se dosegla tako potrebna cestna zveza po desnem dravskem bregu od Maribora do Sv. Lovrenca na Pohorju. Prav tako bi za kasneje ostala možnost, da bi se ta zveza nadaljevala do Ribnice na Pohorju aH pa še naprej.
Posebna važnost te novo cestne zvezo leži v tem, da bi bili kraji na desnem bregu Drave z njeno izvršitvijo neodvisni od prometnih zvez na levem bregu, katerih se morajo sedaj vedno posluževati. Včasih pa to niti mogoče ni, in sicer ob zelo visoki vodi ali pa tudi ob hudih sušah. Takrat namreč brodi ne morejo voziti in prebivalstvo je na tem odseku desnega brega Drave popolnoma odrezano, ker od Maribora pa do Brezna ne vodi čez Dravo noben most. Prav radi tega se je že neštetokrat pripetilo, da je bil ves vozovni promet z desnim bregom po cele dneve prekinjen. Splošni načrt za to cestno zvezo je ugoden, ker kljub temu da je svet za graditev ceste razmeroma neugoden, predstavlja načrt skoraj premočrtno zvezo Ruš z Falo in Marijo v Puščavi. Načrt v splošnem določa širino ceste 5 m, pri čemer bo tlakovana.
Drzen cerkven ropar
Ljubljana, 25. junija,
V juniju eo bili izvršeni 4 cerkveni ropi, pri katerih je zelo moralno pokvarjen zločinec oskrunil tudi sv. hostije. Ima navado, da iz kelihov pobere hostije, jih razmeče po tleh ali pa jih seboj vzame in použije. Zgodi se baje tudi, da potem to hostije ropar kaže in se norčuje v družbi izprijenih eksistenc, raznih potepuhov in vlačugarjev. Je oženjen in oče 3 otrok. Za družino mnogo no skrbi, klati 6e okrog in najraje rlamlja v cerkve. Bil je že nad 15 krat kaznovan zaradi raznih slič-nih tatvin in vlomov. Pripovedujejo, da je pred tedni povabil ropar v neko šupo na Gmajni svojo ženo. Priredil je v družbi 20 propalic gnusno nočno orgijo tako, da je žena potem 6koraj nezavestna obležala v šupi. Prva dva cerkvena ropa sta bila izvršena na Črnučah in pri Sv. Jakobu ob Savi v začetku junija, sledil je 19. t. m. ponoči vlom v romansko cerkev na Dobrovi in sedaj v štepanjsko cerkev. Povsod se ropar poslužuje istih zločinskih metod. Rabi kak kramp, da dvigne vrata, najraje se splazi v cerkev 6kozi zakristijo.
Vseh teh vlomov je osumljen France Rokavec, oženjen, brezposelni delavec, doma iz Dobrnič pri Novem mestu. Za njim je izdana tiralica, toda Rokavec se zna kot lisjak skrivati pred zasledovalci in orožniki. Oborožen je s samokresom, ki ga mu je bil podaril vlomilski pajdaš Stanko Gornik. Ta je pretekli mesec končal svojo burno življenje pod vlakom na progi Ljubljana—Rakek v Rožni dolini, ko je bil osumljen večje tatvine. Rokavec je močan in velik človek, pravcati hrust, zelo nevaren tuji lastnini, oblečen je prav elegantno. Ze dolga leta ni nikdar prijel za pošteno dleo. Rad menja obleko.
Da je bila dognana identiteta skrunilca hostij in roparja, jc tudi zasluga orožnikov na Brezovici, ki jim je bil javljen rop na Dobrovi. Orožniki »o zvedeli, da sta bili 19. junija okoli 4 do 5 popoldne na pokopališču delavka Neža Remškairje« va iz Dobrove in posestnica Ana Peklaj iz Gaberja, Popravljali sta grobove. Kar je na pokopališče privozil eleganten človek z biciklom. Kolo je prislonil ob pokopališki zid. Nato je vstopil pokrit v cerkev in začel na vse 6trani ogledovati. Sel je celo v zakristijo, od tam v mrtvašnico in v kapelo. Ženski sta ga opazovali. Ko je šel tik mimo njiju, ni črhnil niti besedice, v tla je pogledal in se odstranil. Ko so sedaj orožniki prejeli od ljubljan-sek policijske uprave Rokavčevo sliko, ki je sicer stara in kjer je zločinec naslikan v bolj žalostnem položaju in v slabi obleki, sta obe ženski takoj na prvi pogled spoznali v zločincu onega elegantnega moškega, ki je 19. t. m. ogledoval cerkev, Vse orožniške postaje v Sloveniji in tudi druge oblasti v državi so bile obveščene o roparju.
Vojni arhiv, dr. Tuma in dr. Prijatelj
Na naše odkritje o Tumovem »Kriegsarchivu« se je oglasil v »Sloveniji« neki zainteresiranec z novo bajko, češ, Tuma bi bil moral zapisati »Kriegs-sammlung« — Vojna zbirka v dvorni knjižnici, katero je pomagal upravljati dr. Ivan Prijatelj, drugače specialist za slovanske jezike. Ta knjižnica je baje uživala ugodnost direktnih zvez z zamejstvom. Tu je dobil dr. Tuma na razpolago vse, kakor tudi dr Žerjav. Samo to mesto je bilo, kjer se je ta vojna literatura sistematično zbirala.
Ne, s takimi novimi pravljicami se ne boste mogli izviti iz zagate. Dr. Tuma je svojo pravljico vsaj zavil v bolj verojetno obliko: oo je videl tam v dobro znanem »Kriegsarchivu« vojaškega poveljnika, in sicer »nadporočnika« dr. Ivana Prijatelja, ki mu je omogočil vstop itd V tem arhivu so se zbirala vsa dela, ki so se tikala vojne, iz vsega sveta. Zbirala pa jih je avstrijska tajna policija... To Tumovo pravljico smo razkrinkali in dokazali, da Tuma ni imel niti pojma, kaj je to »Vojni arhiv« bivše monarhije, v katero je bil vstop nemogoč, toliko manj, ker pokojni dr. Prijatelj ni imel tam nič opraviti, saj tudi nadporočnik ni nikdar bil, marveč samo uradnik dvorne kniižnice. Dvorna knjižnica je pač dobivala iz Švice tako zvano vojno literaturo, ali v g'avnem v knjižicah in publikacijah, O tem smo v svojem listu že govorili v odgovoru na bahanje »Jutra« o slovenski mafiji. Ni pa res, da se je tu zbirala vsa vojna literatura in dvorna knjižnica ni ničesar prejela potom tistih »ugodnih direktnih zvez«, ki jih takrat ni bilo. Le čudno je, da dvorna knjižnica, pa tudi »Kriegsarchiv« ne, nista dnHi|a n a ono publikscije članov Jugoslovanskega odbora v Londonu, ki je izdajal knjige, brošure, časopise v vseh možnih državah, tudi v Ame-
riki, ko še ni bila zapletena v vojno. Prav ničesar ni ta neizmerno pridni Tuma našej, ko je cele noči do zore prebiral, kar je »tajna policija pošiljala iz vseh držav«. Da ne bomo navajali še drugih dokazov, naj končamo to pravdo na kratko z ugotovitvijo, da je ta nova pravljica v »Sloveniji« le še bolj brez smisla kakor Tumov izvirnik. Tudi nima tisti popravljač nikake pravice, da Tumo tako nespretno popravlja.
Naravnost smešen pa je dostavek v »Sloveniji«, kjer pravi: »da je dr. Prijatelj prejemal za svoje de lovanje »den Dank vom Hause Oesterrcich« na tak način, da je postal v Ljubljani, zagrenjen, odljuden in mrk. In ostalo mu je prihranjeno vsaj to, da ni videl, kdo vse se ob njegovem pogrebu razkazuje na ulici in da ni čital svojih nekrologov.« Zakaj, vprašamo pisca v »Sloveniji«, naj bi bil poslal rajni Prijatelj doma v Ljubljani mrk in zagrenjen zaradi čudne zahvale »vom Hause Oesterreich«, ko bi mu taka očitna zahvala bila le v čast in ponos?
Tak brezsmisel čitamo v listu, kateremu je idejni vodja gospod, ki mu je natančno znano, da je tista znana zagrenjenost in nejevolja dr. Prijatelja imela vse drugo ozadje. Saj je njemu natančno znano, kako je dr. Prijatelj iskal celo pri sodišču zadoščenja, ki ga pa ni mogel izsiliti; zato tista strašna zagrenjenost in nejevolja nad vsem žitjem in delom. »Slovenija« dobro ve, da tega ni zakrivila avstrijska dinastija, ampak dinastija dr. Žerjav et consortes. Pozivamo pisca v »Sloveniji«, da to nesrečno zadevo razkrije, da bo dr. Prijatelj vsaj p« smrti dobil primemo zadoščenje, čemu tako nerodno :zbetfavanjs in Valerije krivde na tuja ramena, ko bi bila vsaj po smrti tega učenjaka na mestu odkrita beseda v obrambo njegove časti.
Drobne novice
Koledar
Sobota. 26. junija: Janez in Pavel, mučenca; Vigilij, mučenec.
Osebne vesti
—	Promocija. Na univerzi kralja Aleksandra I. bo v soboto 26. t. m. ob pol 12 v veliki dvorani promoviran za doktorja filozofije gospod Vincenc Logar iz Horjula. Čestitamo!
f^Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze so bile diplomirane iz romanistične skupine Jamar Marija iz Ljubljane, Lombar Alojzija iz Kranja in Miiller Marija iz Radeč pri Zid. mosiu. Cesti-tamol
= Iz vojaške službe. Imenov!yi je za sanitetnega poročnika vojaško državni gojenec dr. Kre-šimir Jelača in za kemika v VII. pol. skupini pogodbeni kemik dr. Aleksander Damanski. — Preveden je v sanitetno stroko rez. topniški poročnik dr. Hubert Pehani. — Upokojeni so inž. polkovnik tehnične stroke mornarice Reinbold Vit; strojni podpolkovnik Franjo Tinta in strojni major Feliks Volzcetel; nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Milan Turk, nižji voj. uradnik I. razr. topniško tehnične stroke Ivan Studenič, vet. pomočnik I. razr. Dragotin Vagner, orožniški stotnik 1. razr. Franjo Stojan in višji voj. kapelnik III. razr. Ivo Cižek. — Ostavka na drž. službo je bila sprejeta topniškemu stotniku II. razr. Vladu Trizuncu, sanitetnemu stotniku II. razr. dr. Janezu Gantarju in veterinarskemu stotniku II. razr. Ignacu Bašu. — Razrešeni so službe rez. častnika peh. poročnik Franjo Krajač, peh. stotnik II. razr. Srečko Ferjančič in topniški stotnik II. razr. Tasilo Horvat. — Odlikovani so z redom jugoslov. krone petega razr. nižji voj. uradnik L razr. ekonomske stroke Milan Turk; z redom sv. Save tretjega razr. inž. polkovnik tehnične stroke mornarice dr. Rein-hold Vit; z redom sv. .Save četrtega razr. strojni podpolkovnik Franjo Tinta; 7. redom sv. Save petega razr. strojni major Feliks Volzcetel; vet. pomočnik 1. razr. Dragotin Vagner in konjeniški stotniki, razr. Marijan Jovan ter s kolajno za vojaške vrline vet. pomočnik I. razr. Josip Čotka.
tfotedmokod?
Kdo je tega kriv? Otroci ali preveč nervozna mati? Ne izprašujte! Dajte vsem
BIOMALZ
Poskusna doza Din 12"50 v lekarnah.
Šolska naznanila
—	Na uršulinski vadnici v Ljubljani bo vpisovanje za 1. razred 30. junija in 1. julija od 8 do 12 ln od 14 do 16. V Z 3. in 4. razred pa se bodo učenke vpisovale šele začetkom septembra, kar bo pravočasno objavljeno.
—	Sprejem dijakov v serafinski kolegij v Ljubljani. Letos bomo sprejemali v naš kolegij samo dečke: a) ki so naredili sprejemni izpit za srednjo šolo, b) ki bodo obiskovali v šolskem letu 1937-1938 prvi razred klasične gimnazije v Ljubljani in c) ki čutijo v sebi poklic za redovni 6tan. — V6e potrebne informacije in prospekt dobite osebno na samostanski porti. Prošnje naslovite: »Vodstvo Se-rafinskega kolegija, Ljubljana Marijin trg 4.
Ze prvi dan dopusta lahko solnce polno izrabite, ako uporabljate Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	V nedeljo, 27. junija v Groblje! Misijonska razstava je odprta do 29. junija. V dnevih 27., 28. in 29. se ustavljajo vsi vlaki v Grobljah. Med razstavo misijonski film iz Afrike. Vstopnina 2 din.
—	Aljažev klub. — Služba božja na planinskih postojankah bo v nedeljo in praznik na sledečih krajih: 27. julija ob 10 v Vratih, ob 11 v Planici, ob 9 na Pokljuki, ob 10 na Kofcah, 29. julija: ob 8 na Kredarici, ob 10 na Krvavcu, ob 10 na Kofcah. Istočasno prosi Aljažev klub v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, gospode katehete, da bi se prijavili za maševanje za naslednje nedelje na naših planinskih postojankah. Redna služba božja je na Pokljuki ob 10 in na 'Kofcah tudi ob 10. Ža druge postojanke pa bo Aljažev klub objavljal, če bodo gospodje na razpolago. Pri Aljaževem klubu v Ljubljani se dobe tudi informacije v zadevi intencij na imenovanih postojankah. Telefon 28-58.
—	Nova skupina ameriških rojakov v domovini. Dne 19. t. m. 6e je vkrcala na veliki Cunardov prekomornik »Berengaria« v New Yorku skupina naših Amerikancev, ki šteje 175 oseb. Med njimi so mnogi naši odlični rojaki v Ameriki. Aranžman izleta je v rokah družbe Cunard Line, ki je iz-poslovala s pomočjo naših izseljenskih oblasti v Ljubljani za izletnike 50% popust na vseh naših železnicah do 31. oktobra 1937. Popust velja za neomejeno število potovanj. S to ugodnostjo je bil napravljen korak v pospeševanju našega tujskega prometa, ker bo deloval propagandno med našimi rojaki v tujini. Skupina potuje tudi v Belgrad, kjer bo sprejeta tudi na merodajnih mestih, gre na Oplenac in obišče tudi druga naša mesta. Skupina pride v nedeljo dne 27. junija ob 8.50 z brzovlakom v Ljubljano. Sprejemu na kolodvoru bosla prisostvovala ludi zastopnika banske uprave in mestne občine. V začetku julija pride zopet nova skupina 100 oseb, ki 6e bo pripeljala 6 Cunardovo ladjo »Aquifania«.
—	Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni lrg 2, za šolsko lelo 1937/38 bo 26. in 30. junija t. L od 9. do 12. in od 15. do 18. Vse informacije daje vodstvo zavoda.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana s nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30174/35._
—	Vid vaših oči si obvarujete te z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari tre 9. Ljubliana.
—	Vpisovanje ▼ priv. trgovsko šolo »Christosov učni zavod« za Enoletni trgovski tečaj se vrši tudi že 26., 28., 30. junija pri ravnateljstvu na Domobranski ce»ti 15. Potrebne informacije, pismene in ustmene, na razpolago, Redno vpisovanje bo začetkom septembra vsak dan.
—	Bele borovnice nam je poslal g. Fr. Kralj, pregl. fin. kontrole v p., Križe-Bregovo. Nabral jih je lovski čuvaj g. Ivan Zorko iz Zavratec,
—	Putnik Ljubljana priredi od 10. do 11. julija izlet z avtobusi do Trsta in od Trsta z preko-morno motorno ladjo »Neptunija« na Brioni. Informacije v vseh biljetarnicah »Putnika«.
—	Obsojena ^lomilca. Dne 14. oktobra lani, ko je zapadel prvi sneg, je bilo vlomljeno pri belem dnevu v hišo posestnice Katarine Knezove, stanujoče v Vojnem dolu, občina Vače, okraj Litija. Vlomilci so odnesli 4000 din gotovine v samih jurjih in za 500 din razne zlatnine. Prvotno je bil tega vloma osumljen neki Aleksander De-como. Cez 13 dni pa se je zglasil pri orožnikih v Vačah Lojze Kepa, delavec na Savi pri Litiji ter povedal prava vlomilca. Bila sta to že kaznovana, brezposelni trgovski pomočnik Polde Kotar od Sv. Križa in brezposelni delavec France Podbre-gar z Dolgega Brda. Državni tožilec g. Branko Goslar je sedaj obtožil oba zločinstva vloma, Lojzeta Kepo pa, da je prav on nagovarjal Kotarja na ta vlom in da je pozneje pred okrajnim sodiščem v Litiji po krivem pričal. Pred malim senatom sta vlomilca v bistvu priznala vlomno tatvino. Kotar je tudi povedal, da je dal Kepi 600 din, nasprotno pa je Kepa zatrjeval, da ni Kotarja nagovarjal k vlomu, da je pa dobil od njega le 50 din zato, ker se mu je kolo pokvarilo. Bili so obsojeni: zaradi vloma Polde Kotar na 2 leti in mesecev robije, njegov konipanjon Pod-bregar pa na 6 mesecev strogega zapora. Kepa je bil zaradi prikrivanja tatvine obsojen na 1 mesec, strogega zapora, v ostalem oa je bil oproščen.
—	»Putnik« Ljubljana prireja avtobusne izlete na pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Prvi izlet ee bo vršil od 30. VI. do 14. VIL a sedemdnevnim bivanjem v Parizu. Avtobus pelje preko Milana, Nizze in Marseilla ter ee vrača preko Strassburga, Miincbna in Salzburga v Ljubljano. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vodstvo v Milanu, Nizzi, Marseillu, Miinchnu in za kolektivni potni list znaša 3695 Din. Informacije v biljetarnicah >Putnik«-a.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen žclodcc kozarec naravno »Franz. Josef grenčice«.
Gledališče
Ljubljana
V soboto, 26. junija
Drama: Sobota, 26. junija: »Tisočak v telovniku«. Red A. Zaključek sezone.
Opera: Sobota, 26. junija: »Prodana nevesta«. Izven. Gostovanje gosp. Josipa Križaja, člana zagrebške opere. — Nedelja, 27. junija: »Pod to goro zeleno...« Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 28. junija: »Ero z onega sveta«. Red C — Torek, 29. junija: »Prodana nevesta«. Ijven. Gostovanje gosp. Križaja, člana zagrebške opere. Zaključek sezone.
Prireditve in zabave
Velik koncert v Frančiškanski dvorani priredi Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga v ponedeljek, dne 28. VI. ob pol devetih zvečer na čast udeležencem zadružnega kongresa Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev. Na koncertu nastopita tudi obče priljubljena sopranistka ga. Lovšetova in basist g. Schiffrer, katerega smo že pred kratkim poslušali na samostojnem koncertu v Filharmonični dvorani. Pester spored koncerta bo nudil glasbo ljubečemu občinstvu največji užitek. Vstopnice od 20 din navzdol se že dobe v razprodaji v pisarni Pax et bonum v frančiškanski zgradbi.
Naše dijaštvo
Dijaški krožek K. T. na Poljanski gimnaziji priredi v nedeljo zvečer ob pol 8 v Ljudskem domu v Mostah svojim članicam in članom abiturientom valeto s sledečim sporedom: Pozdrav (solospev s klavirjem), Kresovi (slovenska legenda v slikah in pesmi), Pri potoku (prizor iz naše vasi) ter opereto »Za srce in denar«. Uljudno so vabljeni k prireditvi vsi prijatelji našega dijaštva! Lep sprehod in izredno zanimiv program bosta razveselila občinstvo, dijakom pa jx>džgala pogum za nadaljne delo.
Cerkveni vestnik
V cerkvi sv. Jožefa je ves mesec junij vsak dan ipobožnost v čast presv. Srcu Jezusovemu. Zato morejo vsi verniki, ki 60 se vsaj 15 krat udeležili te pobožnosti, prejeti od danes popoldne do jutri, v nedeljo zvečer, popolni odpustek tolikokrat, ko-likorkrat obiščejo cerkev 6v. Jožefa in v nji znio-lijo 6 očenašev, zdravamarij in častbodi, če prejmejo v zato odločenem času sv. zakramente. — V nedeljo 27. junija zvečer ob pol 8. po pridigi so pete litanije Srca Jezusovega in blagoslov. Sklep junijske pobožnosti bo v sredo, 30. junija zvečer ob pol 8. Po pridigi in litanijah bo zahvalna pesem in blagoslov.
Cerkvena glasba
Trnovo. Na kresno nedeljo, 27. junija bo slovesno praznovanje patrocinija sv. Janeza Kr6tnika. Ob 9 slovesna sv. maša. Izvajala se bo z orkestrom: Missa solemnis — Franek; introit in communio koralen, graduale: S. Joannes — Chlondowsky; of-fertorij: Jubilante — Wagner; Tantum ergo — Grum. Sv. Janez Krstnik — Marolt.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 1, in mr. Uslar, Selenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Izgubljeno. Na poti iz Kopitarjeve ulice preko živilskega trga do semenišča je izgubila v četrtek okrog 10 dopoldne revna uslužbenka denarnico, v kateri je bila ura, dve 6rebrni verižici in nekaj gotovine. Pošten najditelj se prosi, naj odda proti nagradi v trgovini II. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2.
»
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, v nedeljo, in v torek, na praznik, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 4.15 zjutraj.
1 Knjigo Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije lahko dvignejo prednaročniki in novi reflektanti vsak dan od 17. do 19. ure v društveni sobi okr. organizacijo vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Fran čiškanska ulica 10.
Koncert orkestra vojaške godbe
Danes zvečer na vrtii hotela ,,UNION" v ponedeljek Vidov dan na „BELLEVUE"
1 Razstava Lepavac-Magolič-Bregar v Jakopičevem paviljonu. Jutri, v nedeljo, ob 11. dopoldne bo imel vodstvo po razstavi g. Srečko Magolič. Ljubitelje lepih slik vabimo k številnemu obisku. Zanimanje za razstavo je vedno večje. Dve sliki g. Magoliča sta bili prodani v inozemstvo.
1 Glavni odbor Legije koroških borcev vabi svoje članstvo, da se udeleži odkritja plošče blago-pokojnemu kralju Aleksandru L v nedeljo, dne 27". t. m. ob 10 dopoldne v šoli na Grabnu.
I Sekcija Podmladka Rdečega križa opozarja starše dečkov, ki so bili sprejeti v njeno počitniško kolonijo, da odpelje vlak v Bakar v sredo 30. junija ob 5.30 zjutraj. Zbirališče ob 5 pred gl. kolodvorom.
1 Rezervni častniki se vabijo, da se udeleže v nedeljo slavnostnega odkritja spominske plošče blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru, ki bo ob pol 4 popoldne na ljudski šoli na Grabnu. Zbirališče ob 15 na Vegovi cesti pred Glasbeno matico. Istega dne se bo-odkrila enaka spominska ploSča ob 10 na ljudski šoli na Barju, vabimo da so tudi te prireditve udeleže rezervni oficirji v večjem številu. Tajništvo.
1 Vojnim dobrovoljcem. — Vojni dobrovoljci okrajne organizacije v Ljubljani se udeležimo z zastopstvom dne 27. t. m. odkritja sjx>minske plošče blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. v šoli na Barju. Zbirališče in odhod ob pol 10 dopoldne pri Karlovškem mostu. Korporativtio s praporom se udeležimo istega dne tudi odkritja enake plošče v šoli na Grabnu (Cojzeva cesta). Zbirališče in odhod ob 15 popoldne izpred Glasbene matice. — Tovariši vojni dobrovoljci, pridite poluoštevilno. — Uprava.
1 Društvo J-Bran-i-bor«, podružnica v Ljubljani, vabi svoje članstvo, da se udeleži odkritja spominskih plošč v počaščenje blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Obiščite slikarsko razstavo
Lepavac - Magolič - Brega r
v Jakopičevem paviljonu Odprta od 9 dopoldne do 7 zvečer
I Izletniki) Ob nedeljah in praznikih prične redni tramvajski promet že ob 4 zjutraj. Prvi voz odhaja proti glavnemu kolodvoru: iz Viča ob 4.30; iz Zg. Šiške ob 4.01; iz Most ob 4.29; od dol. kolodvora ob 4.26; nato pa vsakih 6 minut. Za nedeljske jutranje vožnje veljajo povratni vozni listki po 2 din za obe smeri, t. j. za vožnjo zjutraj na kolodvor in zvečer za povratek.
1 Rdeči križ v Ljubljani se najiskreneje zahvaljuje vsem in vsakemu, ki je na ta ali oni način pomagal pri naši kresni veselici na Ljubljanskem gradu ter s tem pripomogel k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu naše prireditve.
1 Namesto venca na grob rajnkega akademika Rudolfa Dolinarja je Sedejeva družina darovala Vincencijevi konferenci za akademike 150 din. Odbor 6e ji za velikodušen dar najlepše zahvaljuje.
1 Zadnja predstava v letošnji sezoni bo drevi za red A. Igrali bodo Realovo in Fernerjevo zabavno burko »Tisočak v telovniku«, ki žanje pri sleherni predstavi vedno znova velik U6peh in izredno zabava občinstvo. Ilumorno dejanje ter od igralcev posrečeno zamišljene vloge, dajejo igri vedrost in učinkovitost. V glavnih vlogah naša priljubljena člana gg. Gregorin in Daneš, ki vzbujata v 6vojih partijah salve smeha. Zaljubljeni par predstavljata: Mileva Boltarjeva in Stupica, skopega očeta — Bratina, krojačevo čeno — Rakarjeva, nadalje sodelujeta še gg. Pianecki in Vertin. Režija je Kreftova. S to predstavo se zaključi letošnja dramska sezona.
1 Zadružna razstava. Ob priliki zadružnega kongresa Zveze Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Ljubljani v dnevih 27. do 30. t. m., se otvori v nedeljo, dne 27. t. m. ob 11. lepo urejena zadružna razstava v prostorih železničar-skega glasbenega društva »Sloga« in v bančnih prostorih palače Ljubljanskega dvora. Razstava se deli v dva dela: v bančnih prostorih prikazuje Zveza Nabavljalnih zadrug stanje in razvoj svojega zadružništva in to: Nabavljalne zadruge, Kreditne zadruge, stavbene in produktivne zadruge. Tudi zadružno zavarovanje in turistično-letoviška razstava tvorita lep del te Zvezine razstave. V drugem delu (v dvorani Sloge) prikazujejo naši železničarji kot tipičen primer, kaj more doseči poedin stan potoni samopomoči in vzajemne pomoči. Obisk prav toplo priporočamo vsem! Vstop je prost!
1 Delikatesna trgovina V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti vljudno obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo trgovina vse tri praznike zaprta. Vabimo vse odjemalce in izletnike, da si nabavijo vse potrebno še danes.
1 Zanimivosti z živilskega trga. Ta teden se je prav za prav pričela prava sezona za gozdne sadeže, tako zlasti za borovnice in jagode. Od raznih krajev so prinesle ženske cele košare borovnic, ki so letos dobro obrodile, so prav zdrave in lepe. Lahko računamo, da je bilo te dni prinesenih na trg nad 700 košar borovnic. Prostor med semeniščem, stolnico in škofijsko palapo je bil naravnost natrpan z borovnicami, jagodami in gobami. Na 15 stojnicah so bili sadeži razvrščeni. Borovnice so bile 1.50 din in celo 1 din liter. Jagode so dražje in sicer 6 do 7 din liter. Jih je pa razmeroma malo. Prav mnogo je bilo lepih in zdravili, malih in velikih jurčkov, ki so bili 3 din merica, kilogram pa 12 do 14 din. Breskve in marelice prihajajo v Ljubljano iz Veleša in Gjev-gjelije, kakor tudi iz Novega Sada. Marelice so 14 do 18 din kg, prav taka cena je breskvam. Ribji trg je bil včeraj srednji. Starotrški raki iz Notranjske so bili 3 do 5 din kotnad. Povpraševanje jo bilo po cerkniških ščukah, ki jih je bilo malo. Cene morskim ribam so neizpremenjene.
1 Opozorilo lastnikom psov - čuvajev. Mestno poglavarstvo v Ljubljani ojiozarja lastnike psov-čuvajev, da morajo biti psi-čuvaji čez dan priklenjeni, le čez noč sinejo biti odvezani in prosti v zagrajenem prostoru. Mestno poglavarstvo bo v kratkem napravilo strogo revizijo in bo vse lastnike psov-čuvajev, ki se nc ravnajo po tej naredbi, kaznovalo v 6inislu tozadevne uredbe Pogoslo se namreč dogajajo primeri, da najdejo mestni organi psečuvaje čez dan proslo letali j>o mestu, kar v smislu uredbe oziroma pravilnika o pasjih taksah nikakor ni dovoljeno. V vseli primerih bodo polili cani lastniki psov na odgovor
Maribor
m Na tabor mož in fantov v Celje bodo šli tudi mnogi Mariborčani. Vsi si naj v Prosvetni knjižnici na Aleksandrovi cesti 6 nabavijo taborne znake in izkaznice, brez katerih nimajo pravice do polovične voznine in ne dostopa na prireditev.
m Odvetniški izpit je opravil pri apelacijskem sodišču v Ljubljani odvetniški koncipijent in mestni svetnik dr. Josip Leskov ar, sin bivšega mariborskega župana in bivšega predsednika mariborske oblasti dr. Josipa Leskovarja. — Iskreno čestitamo I
m Pred oltar. Jjitri se poročita v šentpeterski cerkvi v Ljubljani g. Ludvik Gračner, magistratni oficijal v Mariborij in gospodična Olga Juvanova, magistratna uradnica v Mariboru. Mlademu paru obilo sreče!
m Pogreb sefetre Lamberte Jelenik, ki je umrla v samostanu šolskih sester v Mariboru, bo danes ob pol 3. iz hiše žalosti na pobreiko pokopališče.
m V zavodu Šolskih sester v Mariboru se sprejemajo v oskrbo gojenke, ki posečajo osnovno ali meščansko šolo v zavodu ali pa kako drugo državno šolo. Pojasnila daje vodstvo zavoda.
m Stalni mestni turistični odbor se je osnoval na podlagi uredbe za pospeševanje turizma v Mariboru ter se je na svoji prvi seji konstituiral. Predsednik je podžupan Fr. Žebot, podpredsednik Jože Stabej, člani pa so dr. Franc Sušnik, inž. J. Jelene, Josip Ošlak, predsednik tujsko prometne rveze inž. Šlajmer, ravnatelj Loos, za SPD v Mariboru B. Gajžek, za zadrugo Pohorski dom Brandner, za gostilničarsko združenje A. Klešič, za trgovski gre-mij Franc Skaza, za avtomobilski klub Drago Rozina, za Banovinski arhiv Fr. Baš, za Olepševalno društvo Gilly. Radi hitrejšega poslovanja se je izmed članov osnoval ožji odbor, v katerem so J. Stabej, dr. Fr. Sušnik, ravnatelj Loos, prof. Baš in kot tajnik magistratni uradnik L. Zorzut. Ožji odbor bo izdelal proračun in načrt dela.
m Šola na državnem mostu. Mariborska policija si je nadela hvalevredno nalogo, da bo vzgajala trdovratne kolesarje v vožnji po določbah cest-no-policijskega reda. Vrsta policijskih stražnikov že_ par večerov uravnava promet kolesarjev čez državni most in jih uprav nazorno uči pravilne vožnje. Želeti je, da bi šola imela trajne sadove.
_ m Konjske dirke bodo v nedeljo, dne 27. junija in na praznik, dne 29. junija, na vojaškem vež-bališču na Teznem. Med drugimi bodo dirkali znameniti ljutomerski konji Peter Pilota, Pelikan, Ner-vus vitae in kobila Tilde iz Ljubljane, ki je dirkala že na Dunaju in v Gradcu. Dirke prično obakrat ob 14. uri.
m Putnik sporoča, da bo njegova glavna poslovalnica v Mariboru, tel. št. 21-22 v nedeljo in na praznik sv. Petra in Pavla ves dan zaprta, na Vidov dan pa bo odprta od pol osmih do 1. popoldne. Ekspozitura na glavnem kolodvru pa posluje pri vseh odhodih in prihodih vlakov.
m Mariborski in okoliški čebelarji imajo jutri, v nedeljo dopoldne ob 10. v Krčevinski osnovni šoli v Tamšičevem drevoredu sestanek, na katerem se bodo pogovorili o vstopu v »Čebelarsko družino« v Ljubljani in ustanovitvi avtonomne sie^c-cije te družine.
m Smrten padec s črešnje. Obiranje črešenj ja zahtevalo smrtno žrtev v Jablancah. 55-Ietna po-sestnica Lucija Murko je padla z visoketfardrevesa tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenrtS*2kraalu po padcu je umrla.
Celje
c Višji tečajni izpiti na drž. realni gimnaziji r Celju so se vršili od 14. do 16. t. m. pod predsedstvom g. direktorja Mravljaka Franca in od 18. do 23. t. m. pod predsedstvom min. odposlanca g. Remca Bogomila. K izpitu ee je prijavilo 47 rednih dijakov in dijakinj, med temi 1 repetent. Izpadli eo naslednji: Belič Igor, Birsa Edvard, Blazinšek Natalija, Bole Radmir (oproščen ustme-nega), Dobovišek Marija (oproščena), Drovenik Anton (oproščen), Fabjan Alojz, Felicijan Jožef (oproščen), Ferlež Saša (oproščen), Gologranc Marija, Gorenšek Maksimilian, Gradišnik Fedor, Gro-belnik Marija, Herman Josip, Hrašovec 'Aleksander, Jug Kari, Kač Alojzij, Kladnik Terezija (oproščena), Kline Friderika, Konig Friderik, Korpiva Stanislav, Koren Fran, Kos Karol (oproščen), Kudisz Karlo, Lesjak Ladislava (oproščena), Lesjak Leopold, Marchetti Ivan, Marinček Miloš, Mejavšek Vekoslava, Ocvirk Maksimilijan, Oper-čan Anton (oproščen), Platzer Janez, Prodnik Alojzija, Savelli Emil, Spolenak Bernarda (oproščena), Stegenšek Klemen (oproščen), Steinbeck Friderik, Stelzer Doroteja, Travirka Margareta, Vehovc Jože (oproščen), Vizovišek Ivan (oproščen), Vole Stanislav, Zdolšek Dušan (oproščen), Žumer Maks (oproščen).
KINO METROPOL prinaša danes ob 18.15 »LUMPACIJ VAGABUND«. — Ostale predstave ob 10 in 16.15 »BEN HUR«, ob 14 in 20.45 »LOUIS PASTEUR«
c Brivski in frizerski lokali so izjemno v nedeljo 27. t. m. dopoldne odprti.
c Mesto venca na grob pokojnemu prof. Kobalu Francu iz Ljubljane je poklonil g. Pečar Albin, prokurist cinkarne v Celju, 100 Din Krajevni proti-tuberkulozni ligi v Celju. Iskrena hvala 1
c Razbojniški napad na 71 letnega starčka. 21. junija letošnjega leta 60 6redi noči vlomili v stanovanje 71 letnega najemnika Laznika Jerneja iz Zreč štirje moški, ker so pričakovali bogatega plena. Laznik je spal v sobi in ee je zbudil, ko ga je eden izmed nasilnežev pograbil za vrat, ga obevetil z žepno baterijo, obenem pa držal sekiro nad njegovo glavo, drugi razbojnik pa je imel v rokah odprt nož. Starček se je napada prestrašil in v tem silnem strahu prosil, naj ga puslijo šo živeti, ker bi se rad veaj še spovedal. Zatem so ga začeli spraševati, kje ima denar, kar jim jo prestrašeni starček povedal, vendar z drobižem niso bili zadovoljni in 60 zahtevali »jurčke«. Laznik jim jc dejal, da »jurčkov« nima, nakar jim jo izročil par stotakov. Orožniki so roparje kmalu izsledili, in sicer Blečiča Silvija, 28 letnega vrtnarja brez stalnega bivališča, Tajnikarja Alojza, 23 letnega krojača iz Spodnjega Doliča, mladoletnega T. F. iz Spodnjega Doliča in Repinca Franca, 27-letnega tesarja nestalnega bivališča. Vsi štirje obdolženci so v preiskavi dejanje priznali in izpovedali, da so si ukradeni denar takoj po izvršenem razbojniškem napadu razdelili. V petek popoldne jo bila pred celjskim sodiščem razprava proti vsem štirim obdolžencem, na kateri eo bili obsojeni: BleSič Alojzij na 2 leti robije, Tajnikar Alojzij na 3 leta in 1 mesec robije. mladoletni T. F. na 6 nie-scccv strogega zapor«, Rcpmc Franc pa na 3 leta robije.
Izboljšanje zunanje trgovine
Velik izvoz - Znatna aktivnost
Pravkar eo objavljeni podatki o naši zunanji trgovini v mesecu maju 1937, ki kažejo ponovno lep napredek v naši zunanji trgovini. Izvoz sicer ni bil t\ko velik kot v aprilu, vendar še presega vsoto pol milijarde dinarjev ter pomeni v primeri z lanskim letom veliko povečanje v vrednosti za celih 128.11%. Tudi uvoz je višji kot lani, je pa nižji kot aprila. Skupno je znašal izvoz v maju 1937 399.867 ton (maja 1936 206.857) ton za 501.44 (219.8) milij. din, uvoz pa 93.354 (78.651) ton za 418.5 (324.3) milij. din. V posameznih menecih letos in lani se je gibala naša zunanja trgovina sledeče (v milij, din):
lanuar
februar
marec
april
maj
skupno
uvoz
1936	1937
3425	321.1
293.8	334.0
420.0	451.0
326.0	462.6
324.3	418.5
1.706.5	1.987.3
IZVOZ
1936	1937 288.8 402.2 215.0 419.2
345.6	511,8
268.5	570.2
219.8	501.4
1.337.7	2.404.8
Uvoz glavnih predmetov je bil v maju naslednji (v milij. dim, v oklepajih podatki za april 1937 (surov bombaž 31.8 (37.56), bomb. predivo 38.6
(44.37), bomb. tkanine 21.86 (26.8), volna 10.46
(6.8),	voln. predivo 11.0 (9.3), voln. tkanine 10.37 (20.0), svil. prediva 8.35 (7.9), nepredelano in pol-predelano železo 8.0 (7.15), pločevina 4.56 (4.97), tračnice, železn. material za mostove itd. 4.34
(5.9),	razni popolni izdelki iz železa 32.4 (28.9), nepredelane kože domačih živali 9,1 (5.35), riž 3.0 (2.86), kava 5.2 (4.9), premog 13.5 (8.84), »troji, orodie in aparati 27.4 (34.2), elektrotehnični predmeti 14.35 (11.0), prevozna sredstva 16.3 (19.25).
Izvažali pa smo največ te-le predmete: pšeni- I
Zaposlenost narašča 100.000 članov OUZD
Prejeli smo statistiko Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani o zaposlenosti po strokah v mesecu maju 1936. Iz te statistike jc razvidno, da se je od aprila na maj 1937 povečalo število zavarovancev za 5.883, od maja lani do maja letos pa za 8.080.
Po posameznih strokah je zaznamovati od lani na letos največji prirastek v tekstilni stroki s 1857 delavci ali 13.31%, pri gradbah nad zemljo 1525 delavcev ali 26.06%, pri gozdnožagarski industriji 1004 ali 15.51%, pri kovinski industriji 721 delavcev ali 10.57%.
V sezijskem pogledu je najbolj napredovala gradbena stroka, industrija kamenja in zemlje, go-zdnožagarska industrija in gradnja železnic, cest in vodnih zgradb.
Tudi v juniju se je povečanje zaposlenosti nadaljevalo. Število članov je prvič od časa krize sem zopet doseglo 100.000 in sicer dne 22. junija. Pripominjamo, da je bila najvišja zaposlenost dosežena leta 1930 dne 7. junija s 103.729 člani in leta 1929 dne 11. avgusta 102.769. Če vzamemo mesečna povprečja, tedaj je bile najvišje število zavarovancev leta 1930 junija s 103.214, leta 1929 pa av-•1SUs£awS"402.599 člani,
Bilanca
»Dfr. hipoteharne banke
Državna hipotekama banka objavlja svoji bilanco za 31. maj, iz katere posnemamo naslednje postavke (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih podatki za 30. april):
Aktiva; gotovina in blagajniški zapisi Narodne banke 836.0 (783.0), posojila: hipotekama 2032.6 (2039.25), komunalna 1038.95 (1040.1), vodnim zadrugam 75.55 (75.8), meničnohipotekarna 104.6 (105.7), domače menice 55.1 (54.4), lombardna 108.63 (127.84), tekoči račun finančnega ministrstva 494.26 (482.5), razni tekoči računi 198.95 (308.1), vrednostni papirji 426.2 (381.45), efekti rezervnega sklada 204.26 (203.56) efekti amortizacijskega sklada 10.25 (10.25), nepremičnine 222.3 (221.7), razna aktiva 109.06 (101.36), kavcije itd. 2614.15 (2828.97).
Pasiva: samostojni skladi 466.2 (460.96), skladi in glavnice javnih ustanov 1781.4 (1734.8), hranilne vloge 1313.85 (1286.45), vloge v tekočih računih 557.6 (557.64), tekoči račun finančnega ministrstva 65.94 (69.1), razni tekoči računi 372.4 (371.4), za-
>5v9
ca 122.8 (76.75), koruza 61.6 (68 34), otrobi 5.05 (2.7), konoplja 15.5 (14.5), konji 6,65 (7,5), goveda 11.45 (9.4, prašiči 25.5 (28.3), sveže meso 4.9 (6.4), jajca 13.86 (12.94), drva 0.7 (0.6), stavbni les 70.7 (83.4), oglje 0.9 (0.66), hrastovi žel. pragovi 2.7 (6.05), bukovi žel. pragovi 0.7 (2.1), izdelki iz lesa 3.5 (6.87), cement 2.36 (—), baker surov 26.6 (75.25), zemlja in rude 41.76 (75.6).
Aktivnost naše trgovinske bilance je prav znatna. Lani je bila naša trgovinska bilanca v maju pasivna za 104.5 milij. din, letos v maju pa je aktivna za 82.9 milij. din. Skupno smo lani v prvih 5 mesecih zabeležili pasivnost v znesku 368.8 milij. dinarjev, letos pa imamo aktivnost v znesku 417.5 milij. din in je pričakovati, da bomo v prvi polovici letos dosegli skoro pol milijarde prebitka našega izvoza nad uvozom, •
Izvoz lesa. Od 1. januarja do 31. maja je znašal izvoz lesa iz naše države 470.70 ton v skupni vrednosti 445 9 milij. din. To pomeni, da se je v primeri z istim časom lani izvoz povečal za okoli 90%. Seveda ne moremo vzeti lanskih podatkov za izraz normalnih razmer, saj so bile tedaj v veljavi sankcije proti Italiji. Največ lesa je letos kupila Italija: 93 813 ton (lani v prvih 5 mesecih 20.345), kateri sledi Nemčija: 78.226 (31.424), Anglija 77.597 (25.221) in Madžarska 62.543 (49.917) ton.
Izvoz pšenice in koruze. V dobi od 1. avgusta lani do 14. junija letos je bilo izvoženih 46.657 vagonov pšenice v skupni vrednosti 740 milij. din, nadalje je bilo od 1. novembra 1936 do 14. junija letos izvoženih 29.544 vag. koruze za 280 milijonov dinarjev.
slavni listi in obveznice v obtoku 754.2 (755.4), predujmi tujih bank 95.85 (98.6), rezervni sklad 183.17 (181.0), amortizacijski sklad 51.6 (51.5), razna pasiva 374.54 (368.2), bilančna vsota 6016.7 (5935.1) milijonov dinarjev.
Tuja sredstva banke so se ponovno zvišala ter ie posebno znaten dvig hranilnih vlog, katerih ima banka skupno že 1871.4 milj. din. V začetku leta so znašale vse vloge samo 1659.3 milj. din in so sc lorej vloge v kratki dobi 5 mesecev povečale za nad 200 milj. din.
Novo dotekla sredstva je banka predvsem porabila za povečanje svoje likvidnosti, tako da jc gotovina in njej podobna postavka blagajniških zapisov narasla na 836 milj. din. Nadalje je omeniti večje izpremembe pri dveh postavkah, ki so najbrž v zvezi: postavka lombardnih posojil se je znižala od 127.84 na 108.63 milj., narasli pa so lastni vrednostni papirji banke od 381.45 na 426.2 milj, din. *
Trgovinska delegacija za Rim. Včeraj je odpotovala v Rim naša delegacija, ki bo z italijansko delegacijo proučevala možnosti za povečanje trgovinskih odnošajev med obema državama. Delegacijo tvorijo pomočnik zunanjega ministra g. Mi-Iivoj Pilja, upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Sava Obradovič, šef urada za izvoz živine dr. Miljutin Petrovič, načelnik industrijskega oddelka trg. ministrstva dr. Milan Laza-revič, glavni ravnatelj Prizada Edo Markovič in gl. ravnatelj Narodne banke dr. Milan Protič.
Kongres mednarodne trgovinske zbornice bo letos že 9. ter bo v času od 28. junija do 3. julija 1937 v Berlinu. Na ta kongres bo odpotovala številna delegacija naših gospodarskih ljudi; delegaciji predseduje Miljutin Stanojevič, predsednik belgrajske trgovinske zbornice, tajnik delegacije je Ste van Popovic, tajnik belgrajske industrijske zb omice, izmed Slovencev pa se udeležita kongresa predsednik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industriio g. Ivan Jelačin ter gl. tajnik te zbornice Ivan Mohorič.
slovesnost, ko so se razdelile nagrade najboljšim učencem. Na prisotne učence in zastopnike trgovskega stanu je imel nagovor ravnatelj šole g. Rado Grum, nato je predsednik šolskega odbora Združenja trgovcev g. Anton Verbič razdelil med najboljše učence darila, hranilne knjižice. V imenu nagrajencev se ja zahvalil Janez Lipnik. Nagrade so dobili 1300 din (darilo g. Avgusta Volka) Lipnik Janez, nagradi Trg. društva Merkur po 250 din
Kulturni obzornik
Vasil Levski
(Ob stoletnici rojstva apostola bolgarske svobode)
Na tem mestu sem poročal že o dveh pomembnih bolgarskih borcih za narodno svobodo, o pesniku Botevu in pisatelju in revolucionarju Kara-velovu. Danes bom spregovoril nekaj besedi o Vasilu Levskem. Prav za prav so se posamezniki, posebej duhovniki, učitelji, književniki in revolucionarji kot idealni borci za svobodno domovino začeli že od trideseteh let preteklega stoletja družiti v manjše ali večje skupine, ki sicer niso delale po istem načrtu in niso vedno stremele, da bi po isti poti prišle do enega, vsem skupnega cilja. Tako so se nekateri borili za samostojnost bolgarske cerkve. Vzporedno s to borbo je šla tudi borba za bolgarsko prosveto, posebej ljudskošolsko. To je tako imenovana fanariotska borba, ki je bila naperjena proti Grkom, ki so hoteli v cerkvenih tn prosvetnih vprašanjih v Bolgariji imeti prvo in odločilno besedo. Samo par imen iz teh bojev bom omenil: znanega Neoiita Rilskega, Slavejkova, Neo-fita Bozvelija. In dosegli so cerkveno samostojnost.
Ideia narodne svobode pa se je posebno razplamtela v šestdesetih letih. Njeni privrženci so bili po vrsti mladi ljudje, večji del književniki, ki so živeli največ v inozemstvu, predvsem v Romuniji, zlasti v Bukarešti, deloma pa tudi v Belgradu. Tu so: filozofsko nastrojeni Rakovski, ki je skrojil načrt za hajdukovanje, pa književniki Karavelov, Botev; v tej skupini je tudi Vasilij Lev«ki, ki sicer ni bil pisatelj, pač pa najbolj goreč delavcc za bolgarsko narodno osvobojenje. Georgi Konstantinov beleži o njem, da je bil »srce bolgarske revolucije«. Njegova življenjska pot je posebej zanimiva. Ker bo te dni minilo sto let od njegovega rojstva (rodil se je 6. julija 1837), se ga bomo v nekaj stavkih spomnili.
Rodil se je v mestu Karlovu v znani »dolini vrtnic«, torej v kraju, odkoder je doma večji del najvplivnejših bolgarskih borcev za narodno svobodo (Botev v Kaloferu Vazov v Sopotu, Karavelov v Koprivštici). To je planinski kraj, kjer je bilo hajduštvo zelo razvito, ker so prav tukaj turški mogočnjaki in bogatejši Bolgari, tako imenovani »čorbadžije. , ki so držali s Turki, najbolj izmoz-
gavali ljudi Zato se jc že od rane mladosti navzel osvoboditeljskega duha, posebej ker so ga v bližini se nahajajoči hajduki Srednje gore in Stare planine navduševal: zanj.
Ni bil posebno učen, vendar za tiste čase dovolj, vsaj v razmerah, v katerih je živel in deloval. I oda imel je vse potrebre lastnosti za organizatorja, bil je vesele narave, do konca pravičen, globoko etičen, zraven tega pa premiseln in junak. Ko se je njegov stric, ki je bil menih v hilendarskem samostanu, vrnil v domače Karlovo, je Vasil postal njegov sluga. Takrat je bil kakih dvajset let star. S stricem sta hodila po okolici, od vasi do vasi. Vasil je čistil in krmil konja, pomagal stricu pri cerkvenih opravilih, pel na koru, zraven tega pa vneto prebiral revolucionarne kniige, zgodovino Srbov in Grkov in podobne stvari. Zgodaj se je poglobil v osnovna vprašanja narodne revolucije, ki so jo pripravljali posamezniki, s katerimi pa je bil duhovno v soglasju tudi bolgarski narod kot tak Ko je bil Vasilij dva in dvajset let star, so ga v samostanu v Sopotu posvetili za meniha in dobil je ime Ignacij, Kmalu po tem je postal tudi dijakon.
Rusi so izrazito vplivali na Bolgare in jih ščitili in jim pomagali v borbah za narodno samostojnost. In prav rojstno mesto Vasilija Levskega, Karlovo, je veljalo za najbolj rusofilsko mesto v Bolgariji. V Karlovu je bilo nekako središče ruskih vplivov, tjakaj so najprej prispele prepovedane brošure, listi in revije. Razen tega so bili Karlov-čani znani kot raznašalci novic, predvsem seveda takih, ki so vplivale na razpoloženje naroda in bile priprava za zadnji obračun. Takrat je bila namreč bolgarska administracija v veliki večini v rokah ruske inteligence, pa je zato vpliv, ki so ga imeli na Bolgare, zlasti na mlajši rod, razumljiv in opravičen. Ta čas je bilo žc nekaj najvplivnejših bolgarskih omladincev izven domovine, zlasti v Bukarešti, kjer so na vse kriplje delovali proti Turkom. Največ težav je bilo v tem, ker so najvplivnejši domačini Bolgari, tako zvani »čorbadžije«, o katerih sem se zgoraj nekai zapisal, bili na strani močnejšega t. j. turške oblasti. To pa je strašno slabilo notranji odpor bolgarskega naroda in zavlačevalo odločilno borbo.
Vasil Levski se je že kot dijakon Ignacij spoznal in sprijateljil z dijakonom Grnadijem, ki jc sicer prebival v Nišu, vendar posebno po trgovskih poiih pogosto zahajal v Karlovo. Dijakon Ignacij se je odločil zapustiti domači kraj in pobegniti v
.......~ .......
j * • ' J ''v '• "V*\" j lil	.• vs"V,'	<> -i .
A
Nikjer -Kol?
ČC1K0-
slovaShl
ne bodete prisrčneje sprejeti. Tukaj sc boste hitro udomačili. Tu so svetovno znana kopališča Karlovi vari, Marijanske Lazili, Joachimov, Luhačovlc, Pistvan. Trenčiansko Tepla, priljubljena pri jugoslovanskih pacientih.
Itazven kopališč je mnogo krasnih zgodovinskih spomenikov, ki so v tesni zvezi z zgodovino Jugoslavije. V mestih in na deželi udobni hoteli. Dobre ceste. Direktne železniške zveze s 50 do 6670 popusta za Vas. Pridite in drugo leto se boste gotovo zopet podali na Čehoslovaško!
Informiraj le se o prednostih in popustih za inozemce v Čeboslovaški pri potovalni pisarni Putnik d. d., Beograd, pri \Vagon-Lits-Cook, American li.\press., kakor tudi pri vseh potovalnih pisarnah.
Marija Knafeljc in Klara Prab, nagrado Ivana le-lačina v znesku 200 din Seinrajc Rado, darili Ljubljansko kreditne banke po 200 din Andreja Steg-nar in Ana Kalau, darila Ljudske posojilnice po 50 din Mara Bizilij. Angela Harcj, Veronika Košir, Bogomira Kosec in Anton Gašperlin, darila Mestne hranilnice ljubljanske po 50 din .Marija Zdovc, Josipina Mihelčič, Vera Setina, Iva Brolih, Josi-pina Zahjek, Vinko Mirt, Marjan Pele in Stanko Gabrijelčič.
Borza
Dne 25. junija 1037.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avst rijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.21—8.31. v Zagrebu na 8.195-8.295, v Belgradu na 8.18—8.28.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.75 denar, v Belgradu 32.90—33.60.
Italijansko lire so nudili v Belgradu po 2.20.
Nemški čeki so v Ljubljani malenkostno na-rastli na 12.695—12.895, v Zagrebu na 12.715 do 12.915, nadalje so beležili za sredo julija 12.63 do 12.83, za konec julija pa 12.65—12.85. V Belgradu so beležili 12.7394—12.9394.
Devizni promet na zaerebški borzi je znašal 2,909.308 Din, v Belgradu 2,711.000 Din. V efektih pa zagrebška borza sploh ni imela prometa, v Belgradu pa je bil malenkosten: 40.000 Din.
Ljubljana. -- Tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold..... 2391.41—2406.
Berlin 100 mark...... 1742.03 -1755.91
Bruselj 100 belg...... 734.45— 739.51
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......214.55— 216.61
Newyork 100 dolarjev .... 4317.26—4353.58
Pariz 100 frankov...... 193.62— 195.06
Praga 100 kron ...... 151.54— 152.64
Test 100 lir........ 228.44— 231.53
Curih. Belgrad 10, Pariz 19.435. London 21.555, Newyork 436.625, Bruselj 73.725, Milan 23, Amsterdam 240,10, Berlin 174.95, Dunaj S1.90 (81.75), Stockliolm 111.15, Oslo 108.325, Kopenhagen 96.225, Praga 15.21, Varšava 82.75, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ifelsiimfors 9.53, Buenoe-Aires 132.75.
Vrednostni nanirii
Ljubljana 7% inv. posojilo 88 88.50, agrarji 50—58, vojna škoda promptna -107.50—408.50, begi. obveznice 74—76, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Bie-rovo posojilo 95—96. 7% Blerovo posojilo 85 —86, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 89 denar, agrarji 52—53, vojna škoda promptna
407—-10R, bogluške obveznice 76 denar, dalm. agr. 73.50 denar, 4% sev. agrarji 52 denar, 7% Blerovo posojilo 86 blago, 1% stali, posojilo 86.50—87. — Delnice: Narodna banka 7.1fii> denar. Priv. agrarna banka 195—195.50, Danica 50 blago. (tej. sladk. tov. .190 denar. Duhrovačka 380 den., Occania 250 den., Jadr. plov. 365 denar.
BH^rad. Državni papirji: agrarji 48.50—50.50, vojna škoda proinptnu 407 — 408, begluške obveznice 76—76.50. dalm. agrarji 73—74.50, 4% sev. agrarji 52 denar. 8% Blerovo posojilo 94.75- 96, 1% Blerovo posojilo 85.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 87.75 blaco. Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Priv. agrarna banka 197.50-199.
Žitni trg
Novi Sad. Moka: bč., ban. OgOng 250 260, 230—240, 210—220, 180-190, 150—160, 110—115: srčni., slav. Og Ogg 245—255, 225—235, 205—215, 175—185, 145—155, 110—115. — Ostalo neizprem. Tendenca prijazna. Promet srednji. — 28. junija bo borza zaprla.
So in bor. Koruza : bč., srem. 87-89, bč. bela 2% 91—93. Vse ostalo neizprem. Tendenca neiz-premenjena. Promet 25 vagonov.
Živina
Mariborski svinjski sejem dne 24. jnnija. Na
današnji svinjski sejem je bilo prignanih 198 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 100—120 din, 7—9 tednov stari 110—140 din, 3—4 mesece 160—190 din, 5—7 mesecev 245—350 din, 8—10 mesecev 380—500 din, 1 leto stari 690 do 800 din Kilogram žive teže 5—7 din, kilogram mrtve leže 9—11 din. Prodanih je bilo 99 komadov
Oglase
za jutrišnjo oziroma vidov-dansko številko »Slovenca« prosimo čim največ mogoče že v teku današnjega dopoldneva, ker bomo sicer le težko ustregli željam cenjenih inserentov glede izvršitve in namestitve oglasov
Niš. To je tudi storil s pomočjo Geuadiia in leta 1862 sta oba lepo zajahala konja in se napotila v Belgrad, Med potjo sta si obrila bradi, slekla me-niški obleki, si vzdela novi imeni (Levski se je imenoval Vasil Ivanov) in prišla v Belgrad, ki je bil takrat poln revolucionarjev iz raznih predelov Balkanskega polotoka. Tu je bil znani Rakovski, tu Hristo Makedonski, tu Hadži Dimitar in druili. Načrt za osvoboditev Bolgarije je bil na papirju gotov. Napravil ga jc Geoigi Rakovski. Tudi službeno so bili v zvezi s srbsko vlado. Knez Mihajlo je bil za to, da bi se prvi uprli Bolgari, ker so pač najbliže Turkom, ta čas pa bi Srbi pregnali oslabljene iur?ke posadke iz trdnjav na srbskem področju. Rakovski je imel v Belgradu četo mladih borcev, ki se je imenovala »Legija«. Vendar do upora ni prišlo, dasi so številni odposlanci iz Bel-grada krožili po notranjosti Bolgarije in navduševali ljudstvo. Celo do razpustitve »Legije« je prišlo in Rakovski je romal po Črni gori in Grški in iskal somišljenikov in zaveznikov proti skupnemu tla-čitelju — Turku. Drugi zopet so iz Belgrada odšli v Romunijo in potem v Bolgarijo navduševat ljudi za novo gibanje.
Tudi Vasilij Levski se jc oglasil doma, v Karlovu je začel zbirati ljudi, zopet oblečen v meniško haljo, p a se je kmalu preoblekel, postal učitelj v vasi Vojnjarovo. organiziral »tajno bratstvo«, navduševal ljudi po Srednji gori in Stari planini. Ko ga je oblast pregnala, je šel v vas Enikej in bil zopet učitelj. Naenkrat ga je zmanjkalo. Ljudje so ga imeli sila radi, ker jc bil sicer človek na svojem mestu, pa so se čudili, kam je odšel. On je krenil v Romunijo (1876). Tam sta bila že Botev in Rakovski. Zopet so odšli v Belgrad, ki je njihovim četam služil celo za zimovališče. Mnogi bolgarski omladinci so bili sprejeli na takratno »veliko šolo« v Belgradu, tu ie bil tudi zanimiv sestanek predstavnikov Bolgarov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, na katerem so razpravljali o jugoslovanski federativni državi. Vasil Levski, nekdanji menih, je bil sprejet v Belgradu v podčastniško šolo. Organizirali so »bolgarsko legijo«. Tu je Vasil Ivanov dobil tudi priimek Levski, ki <?a je potem obdržal. Ob neki priložnosti se jc Vasil namreč sijajno izkazal in preskočil iirek turški jarek nekje ob kalimcg-danski trdnjavi. Karavelov. ki je bil tudi prisoten, je ta skok imenoval levski (levji) «kok« in od lega dne sc je lo Ime prijelo Vasila Ivanova.
Garnšantnova vlada je padla, kne* Mihajlo je '
bil ubit in Bolgarom v Belgradu je začela trda presti. Razbežali so se. Hadži Dimitar je bežal čez Donavo s svojimi četami in padel potem na Sipka sedlu Njega je Botev opeval v znani pesmi
istega imena. Levski je bežal in skozi Zaječar prišel v Romunijo Ljuben Karavelov, ki so ga osumili, da je v zvezi z umorom kneza Mihajla, pa je prebil
več ko pol leta v novosadskih in peštanskih temnicah. Bolgarsko osvobodilno gibanje je zastalo. Leta 1868 je Vasil Levski zopet v svoji domovini. Toda čudno naglo se seli iz kraja v kraj. Tu se izdaja za trgovca s koruzo, tam kupuje sviloprejkine kokone, tam zopet živino, v kakršnem kraju se je že nahajal, ponekod je menih, drugod uglajen gospod, sedaj Turek, pa zopet cerkveni pevec, kmet, ogljar in podobno. Skrival se je dolgo in zbiral ljudi za vstajo. V tem času jc setavil revolucionarni statut, ki ga je odobril v Bukarešti prebivajoči Karavelov. Središča so bila Jedrene, Samokovo in Carigrad. Leta 1869 so se v Bukarešti zbrali odposlanci vseh revolucionarnih komitejev, ki *o tvorili neke vrste narodne skupščine, tu ?o sestavili provizorno vlado s predsednikom Karavelovom in petimi člani. Prvi je bil Vasil Levski. On postane vodja gibanja v sami Bolgariji. Ljudje vro skupaj, skrivne celice rastejo iz dneva v dan, zarotnikov je vsak dan več. Turki so zvedeli za njegovo vlogo in načrte zarotnikov. Njegova glava postaja za turško oblast dragocenost posebne vrste; najprej so ponudili 20.000, pozneje celo 50.000 grošev zanjo. Toda Levski kljub nagovarjanju prijateljev po razkriti zaroti noče bežati v inozemstvo.
Ko se je zgodaj v letu 1873 Levski nahajal v Loveču, takratnem središču in prestolnici nezakonite bolgarske države sredi turškega gospodstva, ga je pop Krstja, ki je bil blagajnik tamošnjega revolucionarnega komiteja, izdal. Vasil Levski je prenočil v vasi Kaprini z dvema tovarišema. Zjutraj sc jih presenetili Turki. Levski je hotel preskočiti plot, pa je obvisel na ograji, Turki »o ga ujeli, ga odpeljali najprej v Loveč, potem v Trnovo in nazadnje v Sofijo, kjer ga je preki sod obsodil na smrt. L>ne 6_ februarja so ga že onesveščenega obesili sredi Sofije v današnji Regentski ulici, kjer so mu pozneje postavili mogočen spomenik. Tako je končal največji prijatelj bolgarskega naroda in njegov najčistetši borec za narodne pravice. In njegovemu
spominu se še danes klanjajo milijon: boli__»'••'h
src, ki prav te dni za stoletnico njegovega rojstva pripravljajo najsvečanejšo proslavo.	T P.
Iz spominov Wilsonove hčere
Ko je profesor
postal predsednik države
Najmlajša hči rajnega predsednika Združenih držav Severne amerike Wilsona je bila Eleonora, ki se je kmalu nato poročila z VVilsonovim finančnim tajnikom Mc. Adoom. Doma so jo na kratko vsi imenovali samo Nelo, ker je bilo tako bolj priročno. Ta gospa Nela Mc. Adoo je sedaj izdala svoje spomine na svojega očeta ter razmere v razmeroma skromni in revni družini profesorja princeton-ske univerze sila živahno popisuje.
Najbolj pa je zanimiv popis, kako se je ta profesorjeva družina preselila iz svojega skromnega stanovanja v Princetonu v Belo hišo v Washingtonu. Takole pripoveduje:
»Vsi radovedni smo preiskali vsak kotiček predsednikovega vagona.' Sklenila sem, da se bom sila dostojanstveno vedla. Ker pa mi je bilo to hudo težavno, sem se rajši omejila na to, da sem skrivala svoj ponos.« V Wa6hingtonu so jih peljali v hotel »Shorehain«. Vse sobe, ki 60 jih imeli tukaj na razpolago, so bile polne cvetlic, ropota in ljudi. Skozi njihove sobe so vreli prijatelji, sorodniki in varnostni uslužbenci. Nikjer ni bilo mogoče dobiti mirnega kotička. Za njimi je bilo poLno razburjenja, zlasti izza volitev. In pa prijatelji, kako 60 bili šele ti razburjeni! Po tistem dnevu, ko je bil Wil-son izvoljen za predsednika Združenih držav, so dekleta, ki so bila godna za možitev, prvič v življenju bila deležna dragih okraskov. In pa koliko oblek so dobile! Nela je v Filadelfiji in v Newyorku naročila kar sedem oblek zase! In je bilo nadvse čudovit občutek, ko pri nakupu ni bilo treba paziti na ceno! Toda povedati je treba, da je takrat profesor Wilson, ko se je moral seliti v Belo hišo v \V'ashington, prvič v svojem življenju moral pri banki narediti večji dolg, da je mogel poravnati stroške. Mož namreč ni imel toliko denarja, da bi se bil mogel preseliti. Brez dolga bi niti v \Vashing-ton ne bil mogel.
In pa vpliv njegove žene in hčera na vodstvo državnih poslov je kar naenkrat samo po sebi prišel. Wilson se je težko odločil, koga bi imenoval za svojega zunanjega tajnika. Tukaj je možu zelo odločilno svetovala njegova žena. Takrat še mlada Nela pa je bila silno radovedna, ali bo očka imenoval za svojega zakladnega tajnika ali ministra lepega gospoda Mc. Adooja. Ta je pozneje res postal njen mož. Očka profesor in predsednik se je ob takih vprašanjih vedno smejal svoji hčeri in dejal ženi: »Nela hoče, naj sprejmem v 6vojo vlado takega moža, ki bo ženskem všeč.< In večkrat je svojo najmlajšo razigrano podražil: »Nela, ali se kaj bojiš, da Mc. Adooja ne bom imenoval za zakladnega tajnika?«
Tore j tako je bilo takoj spočetka. Ko so se preselili v VVashington, so se drugega dne iz svojega hotela peljali v državnem avtu na Kapitol. Wil6on in Taft, njegov prednik, sta se tjakaj pozneje pripeljala. Ob 12. naj bi bil Wilson zaprisežen. Govoril Ipa je senator Poindexter pred zaprisego, toda govornik ni znal najti konca. Zato je nekaj minut pred poldnem prišel v dvorano sluga ter je kazalec ure pomaknil nazaj. Nela pa je prav blizu govornika zašepetala svojemu sosedu: »Poindexter je re-
Najdaljši sotnčni mrk
Solnčni mrk, ki so ga 8. junija opazovali in fotografirali ameriški znanstveniki, je bil najdaljši solčni mrk v teku zadnjih 1200 let. Trajal je 3 min. in 33 sekund. Opazovanje pa je bilo kaj lahko, ker so bile takrat nenavadno ugodne razmere. Ko je luna prišla do soLnca, je okoli nje zažarel demantni venec, kakor znanstveno imenujejo tisti sij. Ko pa je luna pokrila večji del 6olnca, tedaj je švignil od solnca krasen višnjevkast žarek, ki je bil nenavadno dolg.
publikanec, pa nam nalašč nagaja!« Ko pa je novi predsednik VVilson spregovoril svoj prvi govor ameriški domovini, se je Wilsonova gospa prerinila toliko v ospredje, da je stala tik pred 6vojim možem in ga gledala z resnimi in otrošlio zaupnimi očmi.
S Kapitola pa se niso več peljali v hotel, marveč v Belo hišo, kjer je bilo njihovo prihodnje stanovanje. Tamkaj jih je sprejela gospa Taftova, ki je po nekaj pozdravnih besedah vprašala, ali bi dame želele videti svoje prostore. Najprvo so si dekleta ogledale svoje spalnice. Ogromno velike spalnice, zraven pa oblačilne sobe in kopalnice. Neli se je zdelo, da je njena spalnica preveč imenitna in prevelika. Potem je stopila v oblačilnico, kjer je videla svetle zastore in ozko posteljo, zraven pa na tleh 6vetlo modrikasto preprogo. Takoj je velela, da b o tukaj spala. In je spala, dokler je bila v Beli hiši.
Ta in naslednji dan je bil dan za obiske sorodnikov. Bilo je ogromno število ljudi, ki so se nagnetli v Beli hiši kot VVilsonovi sorodniki. Sam Wilson je imel kakih 50 nečakov. Nela to 6tvar takole ljubko popisuje: »Prišli so sorodniki, ki jih poprej še nikdar nismo videli in jih tudi pozneje nikdar več ni bilo blizu.« Za sorodnike je bil drugi dan prirejen rodovinski obed. Toda bila je zbrana tolikšna rodovina, da je ni mogla obseči nobena druga dvorana v Beli hiši, kakor edino le velikanska- dvorana za državne obede. In so 6eveda vsi bili močno veseli. Vso družbo je razveseljevala sestrič-na Florenca po imenu. Ta je veselo pripovedovala, kako se je pripeljala pred Belo hišo. Najela je staro kočijo s starim konjem. Šlo je gugaje in počasi, ker bi bi! avto predrag. Ko pa se je pripeljala pred vrata Bele hiše, so lakaji priskočili ter z imenitno gesto kar oni plačali izvoščka.
Na pojedini je bila tudi stara teta, ki pa je lo 6labo slišala."To teto je VVilson obiskal takoj potem, ko je bil izvoljen. In med njima se je razvil tale ljubek pogovor:
Teta: »No, Tomi, kako se ti godi?«
Wi!son: »Za predsednika sem izvoljen!« Nad vse skromno je govoril nečak.
Teta: »Za kaj si bil izvoljen?«
Wi!son: »Za predsednika!«
Teta: »Razumem, ampak za kakšnega predsednika?«
Wilson: »Za predsednika Združenih držav Severne Amerike!«
Teta se mu je maloverno nasmehnila in ga odslovila. Sedaj na pojedini v Beli hiši pa se je prepričala, da je njen nečak ni nalagal.
Lovstvo med Nemci
Letopis nemškega lovstva za leto 1935/36, ki je te dni izšel, navaja, da je v sezoni 1935/36 v vsej Nemčiji bilo uplenjenih 8,611.793 kosov divjadi, katera je bila simpaj vredna nekako 30 milijonov mark. Zanimive so številke, kako je bil plen porazdeljen med posamezne vrste divjadi:
Največ je 6eveda bilo zajcev, katerih 6o pobili 2,741.994« Takoj za zajci pa so poljske jerebice s številko 2,024.637, potem so divji kunci, katerih eo polovili 1,227.666. Mnogo manj je fazanov, katerih navaja statistika le 882.690. Srn je padlo 516.760, vran in srak pa veliko premalo, namreč 441.868. Divjih rac navaja poročilo 253.125, lisic 155.167, drugih roparic 126.133. Med ptiči naj bo omenjeno še, da je padlo 151.0S4 golobov. V razmerju s temi številkami je precej velika številka jelenov, katerih je padlo 59.901. Zato pa je padlo samo 30.768 divjih svinj, kar je najbrž res malo število, če pomislimo, da je te živali v tamkajšnjih gozdovih silno veliko, ker jo tam goje. Zato jo tudi lažje dobe pred 6trel, kakor pri nas.
Kake primerjave z našimi številkami pa ne moremo povedati, ker pri nas ni številk. Če pa so, jim pa verjeti ni treba, ker vsak poroča, kar se njemu zdi. V tem oziru bi bilo treba več sistema-tike v stvarnosti, če se bo kdo hotel sklicevati na lovske pravice.
Najstarejši šofer na svetu
Američan Charles E. Folansby je menda res najstarejši šofer na svetu. Mož je namreč že 89 let star. Ker je že tako star, mu je oblast velela, naj še enkrat dela šofersko skušnjo, kar je starec rade-volje ubogal ter skušnjo tudi z odliko napravil. In ni prav nič čudnega, če je starček skušnjo tako igraje napravil, ker prebivalci njegovega mesta Barre v Ameriki vedo, da je 89 letni starček dober šofer, ki je bil daleč na okoli sploh prvi možakar, ki si je nekdaj kupil svoj avtomobil. Doslej ni imel nič manj kakor 45 svojih avtomobilov. Na avtomobilu je že 38 krat prevozil vso Ameriko na vse strani. 2e pred 37 leti je dobil prvo šofersko izkaznico.
Boksarski dvoboj za svetovno prvenstvo se je v Newyorku končal s image, črnega boksarja Lou roper belega mojstra Bradocka. Na sliki vidimo Bradocka, ki je po zadnjih udarcih omedlel ter
ae more več dvigniti.
Lov na race in na druge močvirske ptice se bo začel zopet meseea julija. Vendar ni priporočljivo zalezovati te ptiče sedaj, ker jih je v naših krajih ie malo gnezdilo.
300 tet staro vino
V	sloveči rotovški kleli v Bremenu imajo tako dragoceno vino, da bi si ga niti milijonarji ne mogli privoščiti. Tam namreč stoji v kleti sod vina še iz leta 1653 ter je torej najstarejše vino, kar jih pozna svet. To vino pa ni le najstarejše, marveč je tudi najdražje, kakor so izračunali strokovnjaki.
V	bremenskih knjigah je namreč še zapisano, koliko je takrat pred 3()0 leti veljal tisti sod vina. In je torej zapisano, da je takrat bremenski magistrat moral plačati za tisti sod vina celih 300 zlatih tolarjev. Če tiste zlate tolarje človek preračuna v današnji denar z ozirom na današnjo vrednost ter k temu priračunamo še obresti in obrest obresti tistega kapitala ter zraven še upoštevamo, koliko se je medtem vina usušilo in izlilo, dobimo kar strašne številke. Izračunali so torej strokovnjaki, da bi samo ena kapljica tega vina veljala v današ-
njem nemškem denarju več kakor 48.000 nemškil mark. Če pa upoštevamo, da ima en kozarec kakih 100 kapljic, bi en kozarec vina veljal celih 48 milijonov mark. Tako nam velevajo računi strokovnjakov.
Toda so še drugi strokovnjaki, ki se ne razumejo kaj prida na številke, pač pa bolj na kakovost vina. Ti pa pravijo, da so te številke prazne marnje, ker to vino v resnici ni vredno niti beliča, ker je zanič. Res je, da 6tari pregovor pravi, da je vino tem boljše, čim starejše je, vendar za tako 6tara vina to ne velja. Tega 300 let starega vina ne bi namreč noben živ človek ne mogel piti, ker brez dvoma diši 6amo po plesnu in gnilih vinskih dogah. V tisti kleti imajo še druga stara vina, ki 60 tudi precej draga, toda 60 še vseeno dobra, ker 60 samo 44 let 6tara.
Kolesar z dotgo brado
Včasih je bila dolga brada pri moškem znamenje velike časti in veljave ter najlepši okras njegovega obraza. Dandanes v času vseh mogočih in nemogočih športov pa je brada ne le silno nesodobna, marveč tudi nerodna zadeva, kakor kaže tale vzgled.
V okolici danskega glavnega mesta Kopenha-gena je po cesti naglo vozil možak z lepo dolgo brado. Sredi poti pa se mu je kolo nekaj pokvarilo, nakaT je morai skočiti s kolesa ter začeti kolo popravljati. Ko je nekaj časa vneto popravljal kolo, ni opazil, da se mu je njegova dolga brada začela zapletati med šipke v kolesu. Ko je nazadnje kolesar vendarle opazil, kaj se je zgodilo je bilo že prepozno, ker se je brada tako čudno zapletla, da si ni mogel več sam pomagati. Vsekakor je bil to za mimoidoče smešen prizor, ko je tako rekoč velik mož za brado bil privezan na svoje kolo, ki je ležalo na tleh. Nazadnje ni kazalo drugega, kakor da je mož zaprosil za pomoč ljudi, ki so stali okoli in zijali. Ti so naglo priskočili na pomoč, vendar mu tudi ti niso mogli pomagati. Brada je bila le preveč zapletena med kolesje. Ker je bilo jasno, da tako mož ne more nikamor naprej, je nekdo od nekod prinesel škarje in je možu odrezal brado ter ga na ta način rešil neprijetnega položaja.
124 tet star mož umrl
Kakor poročajo argentinski listi, je v Mendoni umrl 124 let star starček, ki se je pisal Teofi! Videla. Imel je več kakor 10 vnukov. Ko je lansko leto septembra meseca v Londonu bil kongres dolgoživih ljudi, je bil Videla od pripravljalnega odbora povabljen, da bi predsedoval temu liongre-6U. Lansko leto je bil mož še tako krepak, da je sam brez pomoči drugih zajezdil konja in ga jezdiL
Ognjenik bruha
asi^Jiftf.iiu.
Iz mesta Arequipa v južnoameriški prijavi Peru poročajo, da je 23. t. m. začel bruhati viSoko ležeči ognjenik Urbinas. Iz njega so 6e naenkrat začeli dvigati g06ti oblaki dima, ki so kar oblake zatemnili. Takoj nato pa je začel na zemljo deževati vroč pepel. Zaradi tega se je prebivalstva polastila velika proza, da so ljudje pobegnili z gora v doline. Tudi poštne in brzojavne zveze eo pretrgane.
Dokler ne popravim motorja, si pa malo pokrajino oglej!
Od povsod
Krsto s truplom maršala Pilsndskega so 23. t
m. prenesli iz dosedanje grobnice v novo kripto, ki so jo zgradili nalašč za Pilsudskega.
Novi boji v Varizistann z upornimi pristaši fakirja Ifija so veljali angleške čete 7 mrtvih vojakov in 34 ranjenih.
Veliko in nenavadno lepo podzemeljsko jamo
s čudovitimi kapniki so baje našli v Trnovskem gozdu nad Gorico.
Zavetišča zoper zračne napade bodo po novi
postavi morale imeti vse nove hiše v Avstriji. Kdor ne bi poskrbel v načrtu za tak zavarovan prostor v svoji hiši, ne bo dobil gradbenega dovoljenja.
Ameriških brezposelnih je letos skoro poldrugi milijon manj, kakor jih je bilo prej. Omeniti pa je treba, da je ameriška vlada skoro četrt milijona ljudi poslala nazaj k poljedelstvu.
6 albanskih komunistov je bilo zaradi zadnje vstaje obsojenih na smrt.
Bele čete v Bilban, glavnem mestu Baskov.
22 obtožencev pred sodniki
zaradi tatvin „befe kovine" v mariborskih želez, delavnicah
Maribor, 25. junija.
Lansko pomlad jc dvignila v Mariboru afeTa z belo kovino obilo prahu. Govorilo ee je o milijonskih vsotah, za katere je oškodovana mariborska železniška delavnica, o ogromnem obsegu tatvin te kovine, o neštetih krivcih, ki so v afero zapleteni. Po enoletnem raziskovanju se je afera končno izkristalizirala na mnogo manjši obseg, kakor se je prvotno govorilo, kljub temu pa je še vedno velika in vzbuja tudi sedaj največje zanimanje mariborske javnosti, posebno še uslužbencev železniških delavnic in železničarskih krogov. Danes je ta afera končno dobila svoj epilog na 6odišču.
OBTOŽENCL
22 je vseh obtožencev, in sicer so to uslužbenci železniških delavnic: 51 letni livar Janez Galjot iz Maribora, 31 letni pleskar France Zinkovič iz Hotinje vasi, 56 letni delavec Josip Zorko iz Nove vasi, 51 letni livar Ivan Č e h iz Studencev, 44 letni b-rusač Josip Lešnik iz Pobrežja, 39 letni delavec Andrej 2i-rovnik iz Studencev, 45 letni strojni delavec France Kacijan iz Maribora, 51 letni strojni delavec Matija Gradišnik iz Studencev, 34 letni strojni delavec France Grosman iz Maribora; dalje so obtoženi 55 letni delavec Franc Stancer iz Studencev, 25 letni ključar-ničarski pomočnik Štefan Obreht iz Maribora, 481etni livar tvornice »Kovina« Josip Korošec iz Kaimnice, 22 letni mesarski pomočnik Franc Gobec iz Tezna, 33letni prevoznik Franc Klobasa iz Nove vasi; potem eo obtoženi solastniki tvornice kovinskih predmetov in livarne »Bratje Widler« v Melju: 52 letni mehanik Alojz Wudler star. in njegov sin 26 letni mehanik Alojz Wudler, 56 letni ključavničar Ivan Wudler, 43 letni podjetnik Ludvik W u d 1 e r in 40 letni mehanik in posestnik A d o 1 f W u d 1 e r. Dalje 43 letni metalurg R a d o v a n Velebir iz Maribora, zakupnik livarne »Metra« na Temu in zagrebška trgovca 52 letni Drag o-tin Schreiber ter 381. Leopold Drnovšek.
KAJ SO ZAKRIVILI.
Uslužbenci železniških delavnic so obtoženi, da so jemali v železniških delavnicah belo kovino v originalnih kockastih formah in v ostružkib, jo nosili pod obleko iz delavnic ter na določenih shajališčih prodajali svojim zaupnikom, ki niso bili v delavnicaw usluiibeni. Ti so to kovino prodajali naprej obema livarnama. Lastniki livarn so kovino deloma prelili v novo obliko, deloma pa so jo v originalnih kockah prodajali naprej zagrebškim trgovcem. Največ kovine sta odnesla iz delavnic Galjot in Zinkovič, katerima očita obtožnica, da sta
Dijaški dom v Ptuju
Sprejem gojencev
Dijaški dom v Ptuju eprejema gojence za pri-hondje šolsko leto 1937/38, ki želijo obiskovati tukajšnjo gimnazijo ali meščansko šolo. Poelopje Dijaškega doma stoji neposredno tik gimnazije, tako, da imajo dijaki prehod iz enega v drugo v samem poslopju.
-Preti enim letom eo prevzeli vso upravo in vo^tS'o;toga zavoda oo. mlr.oriti v Ptuju, ze v tem RTjifftern 'Času njihovega delovanja je zavod v vsakem oziru veliko pridobil. Število učencev se je znatno dvignilo. Vzorni red in disciplina, ki vladata v zavodu, sta dvignila moralo pri gojencih in pripomogla do lepih uspehov v nauku.
Vzgoja v zavodu sloni na versko-moralnem in narodnem načelu ne glede na poklic, kateremu se bodo gojenci posvetili. Poučujejo 6e privatno tudi klasični jeziki za one gojence, ki se za to prijavijo, v ostalem pa dobivajo gojenci pouk in pomoč v vseh obveznih predmetih, ki se poučujejo na gimnaziji. Razen tega je tudi vsak teden obvezna ura za gojence, v kateri ee vadijo v lepem vedenju ter uglajenem nastopu v družabnem življenju.
Gospodinjstvo so prevzele šolske sestre, ki ntnlijo dijakom zdravo izdatno hrano in vso oskrbo. Za obolelo gojence je na razpolago tudi domači zdravnik.
Starši, ki žele v prihodnjem šolskem letu dati svoje gojence v Dijaški dom v Ptuju, naj naslovijo svojo prošnjo (nekolkovano) na: Ravnateljstvo Dijaškega doma v Ptuju.
Vzdrževalnina bo znašala mesečno 450 Din ali letno 4500 Din za gojenca, ki se plača vsak mesec naprej. Posebni izdatki za knjige, šolske potrebščine, zdravnika itd. se poravnajo posebej. V6ak gojenec mora prinesti s seboj potrebno obleko in perilo. Kaj vse mora imeti, se bo sprejetemu proš-njiku naznanilo obenem z rešitvijo prošnje.
Zahtevajte »Prospekt Dijaškega doma v Ptuju«.
Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju.
Vič
Naša apostola. Jutri, v nedeljo bo župnija Vič pred župno cerkvijo vprizorila D. Petančičeve »Naša apostola« (sv. Ciril in Metod). Kakor vse prejšnje predstave, ki 60 bile dekoracij6ko in igralsko na višku, bo tudi ta predstava, sodeč po pripravah, na višku. Sodeluje nad 100 ljudi iz vseh krajev župnije. Viška cerkev nudi svojevrsten in pripraven oder za tako vprizoritev in tudi za glc-dalce je primeren prostor. Pod spretnim vodstvom preizkušenega režiserja g. Kunaverja bo predstava gotovo dobro uspela in pričakujemo, da jo bo občinstvo v obilnem številu obiskalo. Igra bo jutri, v nedeljo-in v ponedeljek. 28. junija, obakrat ob 8 zvečer Predstave na prostem so se na Viču že udomačile in so vsakokrat dobro obiskane. Gotovo bo tudi tokrat občinstvo napolnilo ves za gledalce določeni prostor.
Trbovlje
Poostren pasji kontumae je razglašen v celem našem okraju, ker je v enem mescu ugotovljen že drugi primer pasje stekline.
Opravičevanje. Nekateri so v Trbovljah hoteli omiliti in nokako opravičiti zločin Sokolov v Laikom, ki so raztrgali in zrezali državno zastavo, s tem da so trdili, da jo imel g. Deželak izobešeno najprej slovensko zastavo, ki jo jc šelo pod večer zamenjal z državno. Da so torej Sokoli nekako v zmoti raztrgali državno zastavo. To pa no drži. G Deželak je imel izobešeno sploh samo državno zastavo, katoro so potem vedoma in namenoma strgali in razrezali aktivni člani Sokola v Laškem.
Da sc ne poiahi. G. Živkoviča so sli na Zidani most pozdravit: Poslanec Pleskovič Rudolf, starosta tukajšnjega Sokola. Letnik Ivo in Forte Janko. Zahvalili so so g. Živkoviču za socialne uredbe v prid trboveljskim rudarjem — kakšne so tiste socialno dobrote. Trboveljfani ne vemo in g. Zivkovič najbrže tudi ne.
Si v teku enega leta, od maja 1936 do aprila 1936 prisvojila 6000 kg te kovine.
NAJMANJ DOBIČKA SO IMELI ŽELEZNIČARJI.
Bela kovina, ki je zmes kositra, antimona, bakra in svinca, se uporablja v delavnicah za izdelovanje vagonskih ležajev. Kovina vsebuje ali 10%, 50% ali 80% kositra. Po vsebini kositra se ravna tudi cena ter je 80% kovina najdražja, V delavnicah ee je uporabljalo največ 50% in 80% kovine, ki je prihajala iz železniših livarn v Nišu. Materialno skladišče v delavnicah jo je dajalo de-UvniSkd livarni po potrebi. Kontrola je bila pri izdaji zelo ostra, nemogoča pa je bila pri uporabi, ker je sipreten delavec lahko napravil pri svojem delu precejšnje prihranke na kovini. Teh prihrankov ni mogel nihče kontrolirati, pa je bila zaradi tega podana možnost, da so neikateri delavci odnašali prihranjeno kovino pod obleko iz delavnic. Prodajali so jo na dogovorjenih mestih svojim zaupnikom, dobili pa so zanjo le malenkostne zneske. Tako pravi Galjot, da je dobil vsega skupaj okoli 1000 din, dasi je ta kovina zelo draga teT se proda i a 50% po 37 din za kg. Preprodajalci, ki so dobivali kovino od železniških uslužbencev, eo jo spravljali v Wudlerjevo ali Velebir-jevo livarno ter jo prodali. Največ kovine eo pokupili bTatje Wudler, ki so Jo deloma prelili v drugo obliko, deloma pa jo prodajali v originalnih kosih trgovcu Schreiberfu v Zagreb. Ta je plačeval Wudlerjem kovino po 16 din za kg.
RAZPRAVA.
Razprava se je pričela ob pol 9. Dvorana je bila nabito polna, največ poslušalcev je bilo izmed železničarjev. Senatu predseduje dr. Tombak, vo-tanta sta sodnika okrožnega sodišča Miloš Lečnik in Josip Kolšek, zapisnikar dr. Ivo Lepej, obtožbo pa zastopa državni tožilec dr. Sever. Železniško ravnateljstvo v Ljubljani zastopa dr. Moliva, delavnico državnih železnic v Mariboru pa uradnik Volavšek. Obtoženci imajo deset zagovornikov. Po izvršenih formalnostih in prečitanju obtožnice se je pričelo dopoldne zasliševanje posameznikov, ki je trajalo vse dopoldne, kaiti mate-jal je ogromen in tehtajo samo spisi nekai kilogramov. Popoldne so prišle na vrsto priče. Naibolj zanimivo je bilo zasliševanje, Priča Gorjak, ki je med preiskavo obtožencc zelo obtoževal, je danes svoje takratne izjave popolnoma spremenil. Državni tožilec je zatrjeval danes, da je prišla priča pred sodišče v pijanem stanju in da jo je treba odstraniti od razprave. Gorjak je precej časa zabaval občinstvo s svojimi iziavami in je malo manjkalo, da ga ni da! predsednik sodišča zapreti. Razprava je trajala do večera in se bo jutri nadaljevala.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Zemljiška knjiga. Pomen in sestava zemljiške knjige, prošnje, listine takse, vpisi v zemljiško knjigo, sestavil Spende Anton, ravnatelj zemljiške knjige v pokoju. Knjiga obsega 164 strani in stane vezana 44 din. V zalogi ima knjigo tudi Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. — Avtor je znan


eni uri fioaimc - ^	. w
doiritek 300 Or^Piit!

Solea krema s kolesterinoni, ki krepi kožo, za sončno kopel, za rdeče in hrapave roke, za potovanje, za šport, za gore in morje - Solea milo z aktivnim lecitinoni za vsakdanje umivanje in poleg tega se veliko Solea-tekmovanjc s skupno
vec kot za 10.000.- Din. nagrad!
Tu morate sodelovali. Odkriti posebno prednost Solea-kozne nege - in napisati, zakaj ravno Solea va£i koži tako dobro dene - (o je vset
Uporabljajte Solea milo in Solea kremo, potem vam ne bo vec težko najti pravo reSitev. PoSljite dopisnico ali pismo, kratko ali obširno, v verzih ali v prozi do 14. julija 1937 na Tvornice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor. Ponuja se vam 1. dobitek 3000,- Din. v gotovini in se nadaljnjih 399 sijajnih nagrad. Vse pravilne rešitve imajo enake izglede k na uspeh. Vesele Solea - počitiniee!
il« w
J
šjtUUr in kt^omeo
DIN JT50 brtt trošarin
0IN 10.-5.-3.-
strokovnjak v zemljiški knjigi in je to že tretja knjiga o tem vprašanju. Razdeljena je na šest poglavij, ki pojasnjujejo postopek in nauk o zemljiški knjigi po veljavnih določbah zakona. Knjiga bo torej služila predvsem onim, ki poslujejo v tej panogi sodnega poslovanja. V prvem delu obravnava nauk o zemljiški knjigi, o važnih predpisih in institucijah (notarskih aktih), napravi in evidenci zem-ljarinskega katastra itd. V drugem poglavju slede vzorci zemljiškoknjižnih prošenj glede vpisov v zemljiško knjigo. Obrazložen je tudi zemljiškoknjižni postopek glede prošenj. V tretjem poglavju so vzorci pogodb in listin, na podlagi katerih se utegne izvrši vpis. V četrtem so navedene vknjižbe, predznambe, zaznambe raznih vrst in poučitev. V petem je pa nekaj celih zemljeknjižnih vložkov v pravilni obliki glavne knjige. Knjiga obsega tudi obširno stvarne kazalo, ki znatno pospešuje uporabnost dela, Knjiga bo zanimala gotovo vse one, ki imajo opravka z zemljiško knjigo, s prodajo ali nakupom nepremičnin in slično.
Šport
v
Moštvo SK Sparte — Zagreb
ki nastopi jutri proti SK Grafiki ob 17.30 na igrišču ASK Prlmorja v sledeči postavi: Urbančič-Smrkič,
Petermanec-Petrinec, Gmajnički-Belak-Bruner, No-vosel, Pavletič, Stankovič, Glavica.
Od vseh strani
V Helsinki-u, glavnem mestu Finske, so te
dni bile velike lahkoatlelske tekme, ki so se jih razen najboljših domačih atletov, udeležili nekateri odlični madžarski tekmovalci. Odlični Madžar Szabo, svetovni rekorder v teku na 2000 m, je na 3000 m v sijajnem finishu pustil za seboj vse Fince, med njimi tudi znanega Faista Maekija, Sal-minema in Lehtinenia. Čas: 8.27.8. Drugo plasirani z letošnje olimpijade. Barlund je za 27 cm prekosil Madžara Daranzja. Vrgel je kroglo 15 m in 37 cm. Pri skoku v višino je zmagal Perasalo s skokom 195 cm.
Nekaj dni zatem se je Maki osvetil Szaboti za poraz na 3000 m in ga v teku na 1500 m s časom 3.55.2 pustil za seboj.
Mnogo se govori, da se bo tudi Anglija udeležila svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo prihodnje leto v Franciji. Potem bi se iz tehničnih razlogov moralo število držav, ki bi igrale v finalu, povečati od 16 na 18. Vsekakor pa o teh doumevanjih ni nič gotovega.
Ob priliki teklftc med Srednjo in Zapadno Evropo ie v Amsterdamu imela FIFA sejo, na kateri so navzoči sklenili, da zaenkrat ne morejo odobriti nobene tekme z reprezentanco Španije, ker o prilikah na jugu ni nič dokončnega znano.
Teniški turnir v Wimbledonu je v polnem teku. Doslej so še vsi naši tekmovalci v konkurenci. Dosedanji rezultati:
Punčec Maneff 6 : 3, 6 : 3, 6 : 2. Fisher de Borman 8 : 6, 6 : 4, 6 : 1; Mc Grath Ellmer 0 : 6, 6 : 4, 6 : 4. 9 ■ 7; Grawford Menzel 6 : 4, 7 : 9, 4 : 6, 6 : 3, 6 i 4; Austin Roggers 6 : 4, 6 : 2, 6 : 0; Von Cfafnm Lyo«gih 3 : 6, 8 : n, 6 ; i; 6 : 2, M.i-ho Jamain 6 : 4, 5 : 7, 6 : 3, 6 : 3; Pallada Oliff
2 : 6, 2 : 6, 6 : 4, 6 : 0, 6 : 2; Tucky Fontes 6 : 2, 6 : 1, 6 : 1; David Hughan 6 : 4, 6 : 4, 6 : 2; Prenn Robertson 7 : 5, 6 : 1, 6 : 2. Parker Ho 6 : 1, 6 : 1, 6 : 3; Brugnon King 6 : 4, 6 : 2, 6 : 4; M. Bernard Turnball 6 : 4, 6 : 0, 6 : 2; Sproule Sturgeon 2 : 6,
6	: 3, 6 : 4, 6 : 2; Kirby Nicolaides 6 : 0, 11 : 9,
7	: 5; Eydes de Štefani 6 : 1, 2 : 6, 7 : 5, 6 : 4; Kukuljevič : S. Hare 6 : 2. 6 : 2, 6 : 2; J. Hare : Metasa 6 : 0, 4 : 6, 3 : 6, 6 : 0, 6 : 3; Avory ; Collius 3 : 6, 6 : 4, 7 : 5; Boussus Rilchie 6:1, 6 : 2, 5 : 7, 6 : 3; Henkel Neuman 6 : 1, 6 : 0, 6 : 3.
Nekdaj slavni turinski Juventus bo jutri igral v Belgradu. Nič več ni v njegovi postavi imen Combi, Onsi, Calligaris, Cesarini itd. Pa je ravno zaradi svoje slavne preteklosti še vedno j»rivlačen.
Ljubljana bo jutri prekinila enomesečni odmor in se v Zagrebu pogledala s Haškom, ki se resno pripravlja za jevsensko sezono in skuša svoje moštvo vigrati. Gsjer, ki s je vrnil z Malte, bo v nedeljo prvič igral.
Kolesarska podzveza: Za medklubske krožne kolesarske dirke ŽSK Hermes, ki se vrše v nedeljo 27 t. m. s startom in ciljem pred gostilno »Čarman« c Zg. Šiški se določa: Podzvezni delegat g. Plankar Ivan, sodnik: Pogačar in Bezlai, na progi Schvveitzer, starter: Pleško in Frkol. Zapisnikar: Gregorc. Pozivajo se klubi, da sc dirk v čim večjem številu udeleže. Verificirajo se: Za 2SK Hermes: Golob Armando, Trobec Franci, Zajec Ton' in Podgornik Lojze, za kol. društvo Sava: Pire Stanfelav, /.a kol. društvu Ljubi jtiiitca: De-bevec Ivan.
Pokalni turnir v Mostah
OB 16.00 SLOVAN : MLADIKA
Na prvi pogled je favorit Slovan, toda Mladika je že premnogokrat dokazala, da je kos tudi najmočnejšemu nasprotniku, zato je izid tekme zelo negotov.
OB 17.30 LJUBLJANA : MOSTE
Moste stoje pred težko preizkušnjo; to je najtežja tekma, kar jih jc doslej klub igral; zato verjamemo, da se bo z Mostam svojstveno požrtvovalnostjo trudil, da iz borbe z svojim močnim nasprotnikom izvleče čim boljši rezultat.
Finale turnirja se igrajo 4. julija.
SK Mars : Bratstvo (Jesenice)
v nedeljo 27. junija ob 17 na igriiču »Slovana« za Kolinsko tovarno.
Bo to zadnja kvalifikacijska tekma, katere zmagovalec preide iz II. razreda v I. razred.
Tekma je važna za enega kot drugega, ker se je končala na Jesenicah neodločeno (1:1) in radi tega se nam obeta lepa in borbena igra, na katero opozarjamo cenjeno športno občtttštvo ,da si jo ogleda in s tem podpre Marsovec v njihvem stremljenju. Tekmo sodi g. Mražan. Vstopnina nizka.
Mariborski šport
V nedeljo, 27. junija popoldne oh 17.30. so bo na igrišču SK Železničarja odigrala zanimiva revanžna kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo me<| SK Železničarjem in SK Slavijo iz Varaždina.
SK GraHkn. Jntri ob 15 pozivam vse člnnstvo ktnba kakor tudi odbornike na igrišče SK Prlmorja, kjer ne bomo Mikali. Moštvo v (Športnih dresih ki ho bo slikalo posamezno In v skupini. Znto vsi in točno. Predsednik.
Fram
Občni zbor električne zadruge ie bil prošlo nedeljo v prostorih gostilničarja g. tlogenvvarta. Ker ima zadruga nad 100.000 din dolgov, se za njeno vodstvo ne poteguje nihče izmed onih, ki svoje obveznosti napram njej redno izpolnjujejo. Tc redne plačnike je zastopala na občnem zboru petorica zadružnikov, ki je takoj po prečitanju dnevnega reda stavila zahtevo, naj 6e stavi sporočilo uradnega revizorja takoj po obračunu za leto 1036, ne pa kot zadnjo točko dnevnega reda po izvršenih volitvah novega odbora. Tej zahtevi so 6icer ugodili, a hkrati pričeli očitati tej skupini, da vnaša politiko v zadrugo. Cim pa se je po prečitanju revizorjevega poročila oglasil k besedi eden izmed skupine zastofmikov rednih plačnikov in poudaril iz uradnega revizorjevega poročila odstavke ki ocenjujejo knjigovodstvo zadruge kot neprimerno, sejne zapisnike kol nejasne in pomanjkljive ter iz-_ . j_ i_ ,	josobnoet taj-
sro plačan, je
vajal iz tega, da je temu kriva nesposobnost tajnika g. Sotoška, ki je za to delo dobro plačan, je nastalo prerekanje, v katerem se je posenno odlikoval zadružnik Cernej. Proti pričakovanju jc predsednik prekinil govornika in zahteval od njega, da zapusti občni zbor. Imenovani jc io tudi storil, z njun pa je demonstrativno odšla skupina zadružnikov rednih plačnikov, ki jih vodijo le gospodarski vidiki, uc pa demagogija. Nismo preroki, a dobro vemo, da se na ta način zadruga nikoli nc bo rešila svojih dolgov.
Programi Radio Ljubljana
Sbbota, m. juttljn I2.no Plošča za ploščo. plsanr znjo«, godb« vesela In pesmice vmcu — 12.45 Vreine. poročila — 13 Cas, spored, obvi»tila — 1.1,15 Plošča zn ploščo, pisan« ziuus, godba vesela in pesmice vni<-s — 14 Vreme — iS Zn dejopust (igra Kadilski orkester) — 1H.40 Pogovori s poniiiShlel — 1« 0an vreine, poročila, spored, obvestil« -- 19.'» N'ap. uru Štromnajrer-iipostol jugoslov. misli (Trlfuo Džukič. prof,) - 19.,Vi Pregled spored« — 2(1 O zunanji politiki (g. urednik dr, Alojzij Kuhar) — ?0.!M .Praprolno seme v mikrofonu ali '-■■n kresne noči v sodobni Izdaji«. Besedilo .loiek In .lejek, sodelujoči: člani rad. igral, družine, Jožek iu .le/.ek in drugi, vodstvo: Ipt 2? (as, vreme, poročila, spored — 22.15 Vesel konec (Radij, orkester).
Orugi programi
Sobota, {K. iuniia liflnrail: 10.50 Operni odlomiti 21 Vnrodno pesmi - Znpt rh: 2|i Igra — Ihiilaj: •_*r».<i5 ISn lelnlea dunajskih valčkov ~ 11.55 lirbusšvj, v« skladbi- - a.2H Ple«nn glasi)« — 43 l)umtjnl<« glasb« — linilitnrirsln: "o Zabavni večer - 22.20 Koncertni orkester - 2.1.20 Ciganska glasba 7'iW \lllun: IV IS Plesna trlnsb« 'M I ari, Ittm Itnri- ■), n I....... u
pravljični deželi - /V«««: 211.11;, Pesiir večer - "I..10 Dvorakov* romantične slike — 22.3.1 Plesni orkester -
TRIPERESNA DETELJICA "
Spisa! H. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej.
»Ali nisi zadovoljen s plenom?« je silil vanj Peter. »Saj se nismo tako slabo odrezali. Čakaj, bom prešteli« Stresel je vsebino torbice v klobuk in začel šteti. »Dvesto in petdeset dinarjev. Toliko cvenka že dolgo nisem videl skupaj! Ampak spodobi se, da jaz, poglavar »Kluba črnih vragov«, dobim največji del.« Vtaknil je sto dinarjev v žep, ostanek pa je izročil Nandetu z besedami:
»To si pa razdelita vidva!«
»Meni se pa zdi, da se nismo zmenili tako,« je boječe pripomnil Jožek, ki mu Petrova grabežljivost ni bila nič kaj všeč.
»Zmenili ali ne — jaz sem poglavar!« ga je oblastno zavrnil Peter in ga grdo pogledal.
Nande pa je brez besede pridržal polovico denarja zase, drugo polovico pa je stisnil Jožku v roko.
»Povej že vendar, kaj ti je!« se je razjezil Peter. »Ali si mutast?« »Dobro, bom pa povedal,« se je udal Nande. »Takole vama rečem, tovariša: bogve kako se nocoj nismo postavili. Napasti takšnole slabotno ženico bi si upal vsak smrkolin. Kar spomnita se slavnega roparja Diineža! On nikoli ni napadal in ropal revežev, ampak samo bogatine; revnim je celo pomagal. Kar naravnost vama povem: žal mi je, da sem sodeloval pri tem ropu.«
Jožku so Nandetove besede segle v srce in kar koj se je pridružil njegovemu mnenju. Od strani je boječe pogledal strogega poglavarja in rekel:
2Pa res ni bilo lepo!«
Peter se je zaničljivo namrdnil in se ponorčeval: »še cmergati se mi pričnita od samega usmiljenja! Denar je denar, naj bo od kraljice ali beračice.«
Nande je vstal, se postavil predenj in odločno rekel: »Samo toliko ti rečem: če imaš v načrtu še kakšen takšen rop — mene ne bo zraven!«
:In mene tudi ne!< se je ojunačil Jožek, iz previdnosti pa se je skril Nandetu za hrbet. »Vsak hip si bosta skočila v lase!« si je na tihem mislil.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din 1*—; ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Kalmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Prt oglasih reklamnega enačaja se račnna enokolonska 5 mm tisoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
ilini^doEi
Slikarske pomočnike
sprejme Jernej Ambro-žič, slikar, Večna pot 7.
Prvovrsten kuhar (-ica)
za stalno, se Išče takoj za restavracijo v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj« Stev. 10160 upravi »Slovenca«.	(b)
Služkinjo
vajeno ktihe ln vseh hišnih del sprejmem takoj aH 1. julija. Plača dobra. Javiti so: »Moj dom«, Dvoržakova 8.	(b)
Hlapec
za deželo, ki je vajen vseh kmečkih del — se sprejme. Florjanska ulica 16.	(b)
mm\
Vajenke
za vezenje ln predtlsk -sprejme Matek & Mlkeš, Ljubljana.	(v)
Učenka
z 1 do 3 razredi meščanske šole se takoj sprejme v modno trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajen-ka« št. 10136.	(v)
I
Auto-mofor
i
Dvosedežno motorno kolo
novo ali malo rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Točen opis ln skrajno ceno je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Motorno kolo« št. 10075.
Gospodle!
Če rabite za jutri novo srajco, _ _ spodnje hlače, nogavice ali kravato!" dobite" v tem največjo izbiro v novi modni trgovini
r. A i. GORICAH - SV. Petra c. 30
Ljubljana
Priloga »Teden v slikah« se pošilja le onim naročnikom, ki so jo posebej naročili. Stane na mesec 2 Din. Novim naročnikom postrežemo lahko še i vsemi izišlimi številkami. Toliko vnovič v pojasnilo onim naročnikom, ki bi jo radi še naročili. Priloga se najenostavneje plačuje obenem s naročnino za list.
PoUk:
Strojepisni pouk
II!
Vina
(za časa počitnic). Večerni tečaj. Vpisovanje dnevno. Prlčetek pouka 1. julija. Učna ura 2 Din. Chrlstofov zavod, Domobranska 15.	(u)
gfTTOfnffi
Tračnice
za poljsko železnico — 65 mm profil — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tračnice« 9999.
lastnega pridelka, bela ln rdeča, odlične kakovosti, kakor tudi žganje, po Izredno nizki ceni kupite pri Vinarski zadrugi Metliki. Vino prodajamo od 10 litrov naprej.
»H
llLL
Buret,
llster ln vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Gumbi
vseli vrst v veliki Izberi pri Osv. Dobelc, Ljubljana, Pred škofijo 15. Na debelo ! Na drobno !
I a. orehe
cele 50 kg 220 Din, Jedrca la. 5 kg 85 Din fran-ko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Elektrolux-hladilnike
brez motorja, na električni, plinski ali petro-lejskl pogon, prodaja na ugodna odplačila Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25/1 telefon 25-80.	(1)

NajbolJSI trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-59
Vino silvanec
odlične kakovosti prodaja 10 litrov ln več po prav ugodni ceni vinogradnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9184.	(1)
listam
Premiera velefllma po znamenitem romanu Claudea Farrerea
Novi ljudje
v glavni vlavnl viogl HARRY BAUR rreantave aanea od 10-16 in 21-16 un
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
EEEHSH
Prometno gostilno
koncesijo — v centru Ljubljane — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10110.	(n)
Posojilo
morete dobiti v roku štirih dni v gotovini In blagovnih bonih HERMES. Informacije: Tavčarjeva St. 2.	(d)
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje
vnovčim
najkulantneje po najvišji ceni
takoj v gotovini
AL. PLANINŠEK. LJUB LJANA, Beethovnova ull ca 14. telefon 85-10.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. 37-52
Hranilno knjižico
Hranilnice in posojilnice na Ljubnem, 80.000 din takoj kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj plačam« št. 10186.
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40
vnovčuje HRANILNE VLOGE bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni.
I 'JltTl'1
Novo vilo
dvostanovanjsko, z ogra jenlm vrtom takoj prodam. Kač Franc, Latkova vas, Sv. Pavel pri Preboldu.	(p)
Impozantno vilo
novo, pet stanovanj, zelo velik vrt ali park, sončno, pripravno za letovišče ln okrevališče, prodam za 450-.000 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Donosna in krasna« št. 10159. (p)
Pekarijo
v obmejnem kraju (nad 200 državnih nameščencev) zaradi bolezni oddam v najem solidnemu reflektantu, ali ugodno prodam, ter 70% kupnine lahko ostane v hipoteki z nizkimi obrestmi. Host-nlk, Ljubljana, Jerneje-va 1.	(n)
Razno
Pozor izletniki!
Gotovo Vam še nI znana najlepša Izletniška točka na Poljanah pod Babo. V »Gostilni pod Babo« se Vam nudi mnogo zabavet Postaja Slov. Javornik.
Skupno združenje
obrtnikov na Teznu vabi obrtništvo k proslavi »Zlatega jubileja« v nedeljo 27. t. m. ob 15. uri v prostorih gostilne 6a-beder, Tezno. Tudi vrtna veselica! Gostje dobrodošli!	(r)
Stanovanja
IŠČEJO:
Večje enosobno
eventeulno dvosobno stanovanje se išče za avgust. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »1. avgust« št. 10129. (c)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
(ena večja in ena manjša soba), s prltiklinami, oddam za julij poleg cerkve sv. Krištofa. Naslov v upravi »Slovenca«, (č)
10 MINUT ZJUTRAJ 10 MINUT ZVEČER,
pa Vam bo lepota uspešno zavarovana pred vsakim vremenom. — Kratka in preprosta uporaba. Proizvodi so znanstveno izdelani in se prodajajo po zmernih cenah. — Vidite, kaj Vam COTY dandanes vse nudi, madame!
Ti proizvodi se prodajajo pri tvrdkah:
LJUBLJANA
Drog. Gregorič Drog. I. Kane, Nebotičnik MARIBOR Drog. M. Kane CELJE	■«==
Drog. F. Vrtovec	; -
i
METODA ZA NEGO LEPOTE COTY
lepa priložnost za vsako žensko.
Zahtevajte našo specijalno
broSuro „Pot do lepote"
Dvosobno stanovanje
s . prltiklinami oddam s 1. avgustom. Triglavska ulica 3, blizu Stadiona.
Petsobno stanovanje
popolnoma renovirano — sončno, z vsemi prltiklinami, na Rimski cesti — oddam poceni takoj ali avgusta samo stalni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10076. (č)
Kolesa
moška in damska raznih nemških znamk v največji izboril > po neverjetno nizkih cenah
nudi
jqp ceuvp
Nova trguvirtšr
Tyrševa cesta 36
ZAHVALA
Za vse prisrčne In številne izraze sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše nad vso ljubljene, zlate
HERICE
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno hvalo pa smo dolžni primariju g. dr. Lutmanu za ves njegov trud, nadalje Sokolu Maribor Matica za odposlanstvo s praporom k blagoslovitvi pokojnice, zastopnikom realne gimnazije v Mariboru gg. prof. Bogovlču in Spendalu; g. Dušanu Kovaču, ki nam je bil v najtežjih urah neprecenljiva opora, g. dekanu Gregoriju Poto-karju v Velenju, Sokolskemu društvu v Velenju za številno udeležbo pogrebnih svečanosti, zlasti pa njegovemu starosti g. Tonetu ICurniku za njegov poslovilni govor, ter velenjskemu sokolskemu pevskemu oktetu za pretresljivo nagrobnlco, cerkvenemu pevskemu zboru v šmartnem, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem udeležencem pogreba v Mariboru in Velenju, vsakemu posebej naša najlskrenejša zahvala.
V Mariboru, dne 24. junija 1937.
RODBINA S K A Z A.
Agnes Giinther:
23
Dušica - Rožamarija
Gospa Hardenstein vidi, da od Harra uprizorjeno tihožitje cvetlic na dušico skoraj presvečano učinkuje. Niti bela mizica z darili, ki 6toji v sredini. ne more umiliti tega učinka. Otrok si je 6icer ogledal vsa darila, toda brž jih je vzel ter ponesel v kot na d i van. Nato počene na tla v polkrogu, katerega tvorijo lilije. Kar sezuje svoje zlate čeveljčke ter jih po6tavi na prazno belo mizico. — To je vendar rlarrovo darilo! — Nato jih znova obilje.
»Čuden otrok to!« Tako si misli gospa Har-denstein. »Harro jo je s 6vojim cvetličnim čarom zopet zadel! Oh, deklica, kaj bo s teboj, če ti tvojega dolgega prijatelja zopet vzamejo! Zdaj pa še na dvorišče, dušica! Tudi tam te čaka presenečenje! Vonj lilij je tu že 6koroda preopojen!«
»Ah, ljuba gospa, naj še malce ostanem 6ama pri svojih lilijah! Nočem 6e jih dotakniti, saj vem. da tega ne 6mem. Samo kratko ča6a, prosim! Potem pa hočem storiti vse, kar zahtevate od mene.«
»Dobro, pa ostanite! Jaz grem preko lipovega debla v park po rožni poti in pridem potem na dvorišče. Tam vas hočem počakati.«
Zdaj je dušica sama s 6vojimi lilijami. Stoji v krogu svojih cvetlic pred veliko sliko svoje mamice ter šepeče: »Mamica! Ali me vidiš, mamica?« Kratek premolk, kot bi čakala na mamičin odgovor. — Toda vse ostane tiho! Le poletni veterček se je ujel v dolgih belih zastorih in skoz okno spušča sonce 6voje zlate puščice. — »Mamica!« — Dušica vzdihne ter reče: »Oh ta tako trdo spi in je zelo daleč! Kako lef>o mora biti tam, kjer je ona, da se ne mara več ozreti na 6vojo dušico, ki obhaja danes 6voj praznik lilij! Ali prirejajo lilije tudi godbo? Vsaka ima svoj glas in s tem tudi poje. Mar bi ee dalo po tej godbi tudi plesati? Toda le prav počasi, jaz ne maram naglih plesov! In če je človek srečen, mora vendar plesati!«
In dušica vzame konce 6vojih dolgih kodrov, da se zlato predivo razgrinja čeznjo kot zlata ko-prena. Izprva nagiba svojo z rožnim vencem okrašeno glavico, potem dvigne svojo nežno nožico in že plava v krogu svojili lilij. Obrača se in pripogiba.
Kar se odpro vrata in prikaže se Harro z velikim šopkom vrtnic v roki. Dušica se mu nasmehlja ter nagne glavico v pozdrav. Toda vrti se naprej prav počasi in njeno nežno telesce je kakor bel plamenček v beli halji. Harro pa stoji in se ne gane. Njegove oči uživajo. Brž zadoni njen zvonki smeh: »Ples lilij, Harro! To je njih godba na nebeškem vrtu in po njej plešem v svojih zlatih čeveljčkih!«
Zdajci je začutil Harro, kot bi se ga kdo s hladno roko dotakni! ob plečih.
»Pridi zdaj. dušica gospa Hardenstein te pričakuje. Vonj je tu vendarle preopojen!«
Na dvorišču najde dušica še nekaj lepega. Tu jo čaka rjavoblesteč, živ konjiček, ki ii ga je poslala teta Helena za rojstni dan. Vsa osrečena gladi dušica lepo živalco. Toda zajahati ga ne more, 6icer bi izgubila svoj rožni venec in svoje zlate čeveljčke. Zadovolji se danes s tem, da mu ponudi košček sladkorja in ga poboža. —
Na lipovem deblu, v prijetni lip>ovi 6enci, hočejo obedovati. —
»Ali 6fe se že zahvalili, princesa? In Harro, kako ste prišli do teh zlatih čeveljčkov?«
»Oh, Harro, najprisrčneiša hvala ti! To so čeveljčki moje radosti. Vselej jih hočem obuti, kadar bom srečna. Kdo ti pa je dal te čeveljčke zame? Mar možiček v gozdu ali meglena žena? Ali si jih našel pri otroškem 6tudencu?« —
»Oh, dušica tega pa ne uganeš!« —--
Ko so že pobedovali in se še gostijo z jagodami in 6 smelano, začne Harro pripovedovati: »Ko sem bil zadnji teden v Mtinchenu. sem zapazil v mali ulici na stari, že grbavi hiši napis: Ivan Ne-pomuk Wurmhaber, umetni čevljar — V izložbi sem videl marsikatere čudne čevlje. Kljunaste, zelo dolge, široke razparane copate iz barvanega usnia. čevlje z zaponami in z visokimi podpetniki. — Tu
6em vstopil. Našel sem majhnega možička z rdečimi lasmi, ki je bil grbav, kakor njegova hiša. Ta je zahreščal: »Gospod, morem vam postreči v vseh stoletjih. Vi ste umetnik!« No, ni mi bilo ravno neprijetno! Kaj takega se mi še ni bilo dogodilo, povsod 60 me smatrali za častnika v civilu —
Odgovoril 6em mu. da bi rajši ostal v našem stoletju ter da želim zlate čeveljčke. V prvem trenutku je bil osupel, toda kmalu 6e je imel zopet popolnoma v oblasti.
»Moji čevlji so umetnina,« nadaljuje, »zato jih ne pribijam na kopito, ampak 6e ravnam po osebnosti.«
Nakar sem mu odgovoril: »Tu vam morem f>o-magati!« Obenem mu predložim dva modela, enega za desno in enega za levo nogo, katera sem 6i bil mukoma izoblikoval iz voska. Dušica, ti si bila tako prijazna, da si bila večkrat sezula 6voje čevelje.
Toda zdaj 6e gospa Hardenstein re6no ozlo-volji:
»Ljubi Harro,« reče ozko, »bojim se, da moji opomini ne bodo nič zalegli ako vi hvalite prin-cesine slabe navade. Tudi včeraj je pri zgodovinskem pouku jx>d mizo sezula čevlje. Predlagam, da 6e ji zlati čeveljčki takoj odvzamejo, če bi se to ponovilo.«
Oba okarana sklonita glavo. Harro 6e nagiba čez svoje jagode in dušica, ki je hudo zardela, skoraj izgine za 6ervieto. Čuti se krivo, kajti pravkar nosi le še ena noga svoj zlati čeveljček! K sreči go spa Hardenstein ne pogleda po«l mizo in Harro nadaljuje 6voje poročilo o zlatih čeveljčkih:
»Gospod Wurmhaber je bi! mojih modelov zelo vesel, in ko je še izvedel, da jih bo sme! obdržati, mi je obljubil, da si hoče preskrbeti pravo pozlačeno usnje po nekem prijatelju, ki se peča z vezavo dragocenih knjig. Naprosil me je, naj si izberem obliko ter me je povabil, da si ogledam njegovo zbirko. Ta se nahaja v majhni 6obici na vrtni strani in odkoder se vidi kos 6;njega neba, kot bi gledal globok studenec. Tu so bili razni nožni od-livki iz mavca. Nožice Canovinih plešočih gracij
fa
sem videl tu. Razen teh še nogo napenjalca loka in Grka, ki vleče trn iz noge. Tvoji nožici je postavil poleg leve noge neke grške plesalke. Nato me je ogovoril z votlim, grobnim glasom:
»Zdaj pa, gospod, nrideva v kamrico groze!« In že dvigne zastor. Viael sem grozno spačene noje! In že nadaljuje: »Gospod, v?e to sem zbral z ahkoto v tej ulici in po sosednih hišah. Tole prihaja od previsokih podpetnikov, onole od čevljev, ki so spredaj in sicer v sredini koničasti. — Da pa se izognemo vsem tem nezgodam, hočemo zdaj izbrati primerno obliko. —«
Tole obliko je baje videl na grobnem spomeniku nekega vviirzbuškega škofa. Ne vem, če mu naj to o škofu verjamem. Toda za čeveljčke ni hotel mož ničesar vzeti, bil je zadovoljen, da je, smel obdržati oba modela za 6Vojo zbirko. In ti čeveljčki so dobri!«
»Oprostite, Harro, nekam čudni so pa vendarle,« začne gospa Hardenstein. »Za svečanosti naj bi že bile te 6tvarce, brez vsake oblike!«
»Prosim va6, gospa! Imajo vendar obliko no-žic in so prav lepi in dobri!«
Zdaj vzklikne dušica: »Jaz hočem nositi le te zlate čeveljčke in ne maram drugih. Nočem priti v kamrico groze!« —
V pomirjenie predlaga Harro —: »Ce dušica obljubi, da odslej ne bo nikdar več pod mizo sezula čeveljčkov, potem naj se izpolni njena želja.« — Toda gospa Hardenstein zastoka: »Harro. za vzgojitelja princes 6te vi najneprimernejša osebnost, ki si jih morem misliti! Kakšno nesrečo boste še povzročili!...«
Ni vseeno Harru. da ga je okarala gospa Hardenstein Malce vznemirien se poda k svojim študijam na rimski travnik. — Proti večeru bi imel priti k hladnemu studencu, kamor 6e pripelje tudi dušica z gospo Hardenstein. Tam zori nešteto jagod Olrok ima s seboj košarico, katero je lepo obložila z listjem vinske trte. V njo hoče nabirati jagode in ž njimi pogostiti Harra, kadar pride. —<
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčil