GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
\
99.
IDSTo va/
13. cLeoo=azL~fc>=n?a 1899.
Leto VII,
Velika nesreča.
'remogarji žrtev poklica.
Nesrera v premo^okopn.
Seattle, Was h., 9. dec. Semkaj je dospela vest o grozoviti nesreči v premogarskemu mestecu Carbonado. V premogokopu se je sesul rov iu od 70 do SO premo-garjev je zasulo. Carbonado je kakih 40 milj od Tacom« oddaljeno. Premogokop, v kterem seje pripetila nesreča, je lastnina South Pacific železnice. Formacija premo-gokopa je takošna, da se premog v plastih odločuje. Mislijo toraj, da se je velikanska plast odločila in delavce zasula.
Ker so žice pretrgane, ni možno doseči Carbonado niti s brzojavom niti telefonom. Pozneje so iz Taco-mo poslali tja pomožni vlak. Mestece ima 500 prebivalcev, večinoma premogarjev.
D vain tri deset mrtvih.
C a r b o u a d o, Wash., 10. d« c. Katastrofa pri tukajšnem premogokopu je zahte vala •j "2 človeških žrtev. Do sedaj bo trupel spravili na površje in iskanje po družili so morali ustaviti, ker se je dolenji del premogokopa napolnil s plinom. Ko bode slednji odstranjen, prično z nova iskati. Da zguba ljudi ni večja, je pripisovati le okolnosti, da je 14 premogarjev d»*lalo v gorenjem rovu in se za-moglo rešiti.
Osem rešenih je deloma hudo opečenih, deloma pa drugače poškodovanih. Dva moža so našli danes zjutraj ; bila sta dolgo časa nezavestna, poznaj« pa prišla k zavesti in tavala v temi okolo, k<> so dospeli do njiju rešitelji- Jed-liega pljuča so bila tako oslabljena, da je komaj govoriti zamogel.
Strašna nesreča je provzročila splošno žalovanje in v mnogih bičali plukanje in tarnanje. Mnogo družin je zgubilo reditelja. Kakor hitro so trupla spravili na površje, prepeljali so jih v mrtvašnico, kjer so jih umili in za silo pripravili za pogreb in jih potem izročili sorodnikom Akoravno je danes deževalo, bila je veČina prebivalstva na cestah, da bi bila pričujoča, ko so koga prinesli na površje. Y mrtvašnici in bolnišnici so čakali sorodniki in prijatelji premogarjev. Coroner je naročil potrebne krste. Pogreb bode vtorek ali sredo.
Delo v Carbon Hill premogokopu je že dostikrat tirjalo svoj«1 žrtve, toda nikdar še ne v taki množini. Pri prejšnjih nesrečah eta navadno dva ali trije možje morali žtvovati svoje življenje. Po uoyejših preiskavah včerajšni strašni dogodek ni povzročilo poru-šenje plasti, ampak razstrelba plinov . Premogarska družba bode seveda skušala dokazati, da je nedolžna pri nesreči. Ker so v dolenjem rovu vsi delavci usmrteni, bode kaj težko dokazati, da temu ni tako. Southern Pacific železnica je zahtevala večje pošiljatve premoga, vsled tega so slednji čas delali, akoravno bo se plini nabirali v premogokopu. Iz istega uzro-ka so rabili velike množine smodnika. Pri življenju ostali premo-garji nočejo nič prav z resnico na dan, ker se boje, da ne bi zgubili dela, ako izpovedo kaj zoper družbo.
Pomor za ponesrečene.
Carbonado, Wash., 12. dec. Tukaj osnovani odbor, kteri nabira podpore za družine žrtev vsled raz-strelbe v premogokopu, je izdal poziv na vse ljudstvo. Jednega zasutih, Matt Hihila, o kterem so mislili, da je mrtev, so našli še živega. Ležal je blizu sedmih trupel, ktere
so včerajšno noč odvedli iz jame. V mrtvecih so spoznali Pavel Cur-tissa, Adam, Pavala John Folto, Emil Ilaimta, Jakob Landa, Ben Zedlerja ml. in Evan Iiichardsa.
Znacajna prikazen.
Naša dnevna politika je polna malih znakov, kteri na prvi pogled napravijo neznaten, postranski vtis, pri nalančnejem ogledovanju pa postanejo značaj ne važnosti.
Tako je na pr. isti na, da se sedaj večina obeh hiš kongresa nahaja v soglasju z vladinimi politikarji. T«, seje v 2S. letih prvič pripetilo pri kongresu, kteri je bil med tem časom izvoljen med dvema predsedniškima volilnima borbama, kajti od 1. 187:2. je imel vsak kongres, bodisi v jedni ali obeh hišah, onemu dye leti poprej izvoljenemu predsedniku sovražno večino.
Leta 1S95 je imel Cleveland z večinoma republikansko zbornico opraviti; 1. 1891 je imel Harrison pred seboj močno demokratsko opo-cijo; 1. 1887 so sicer demokratje pod Clevelandom obdržali v hiši malo večino, toda senat je bil močno republikanski; 1. 18S:J je imel predsednik Arthur opraviti s zbornico, v kteri so imeli demokratje brezpogojno kontrolo.
Ta doseda jna okolnost v sestavi zveznega parlamenta ima svojo jednakost v veliki premembi politične strank«1 v osobi predsednika od 1. 18S0. Obe prikazni sti bili v tem smislu značajni, ker kažeti rastočo socijalno-politično nezadovoljnost množine prebivalstva, ktere so nezadovoljnost konečno vselej pokazale z spremembo predsednika. V svojih nadah pa se je ljudstvo ravno tako in vselej zelo hitro varalo, in se je varanje že pri takoj nato sledečih kongresnih volitvah pokazalo. In ko se je na-dalje dve leti pozneje zopet menjala barva stranke predsednika, bilo je ljudstvo le na novo varano in tako se je ponavljalo uekterikrat vrstivši se: Garlield, Cleveland, Harrison, Cleveland, McKinley.
V prvič v 28. letih kakor omenjeno, ni nastopila prememba pri volitvah v kongres. In ako se ne pojavijo prav posebno nepričakovane okolnosti, zamore se s precejšno sigurnostjo prerokovati, da tudi prihodnje leto vsled predsedniške volitve ne bode premembe glede barve meščanskih strank.
Seveda je temu kriva deloma med tem čas"tn nastala relativna pro-speriteta, deloma pa tudi posledica vojnega navdušenja. Toda socijalno politična zadovoljnost prebivalstva v splošnem, je težko kriva, da je sprememba izostala, proti temu priča cela vrsta večkrat omenjenih znamenj.
Pač pa je kot uzrok one prikazni vpoštevati skoraj dokazano absolutno nezmožnost in nesposobnost malomeščanskega demokratstva iu populizma, nezadovoljnemu prebivalstvu podati kaj trajno boljšega. Malomeščansko demokratstvo si ne ve svetovati, oe pomagati, ne more nazaj, niti naprej z svojimi propa-limi starimi ideolngičnimi nazori in demag<gičnimi pravili, na ktere nikdo več ne veruje. Ni čuda, da se ljudBtvo pusti varati od novih kričačev imperialističnega domoljubja in od sijaja splošne prosperity te.
Toda tudi tu bode prej ali Blej nastopilo neizogibno varanje in ker ni v stanu malomeščanstvo demokratske Btranke podati kaj novega, se bodo vsaj delavci dežele zjedinili v svojo delavsko stranko.
Časniški kolek.
Po dolgoletnih teških bojih je 17. nov. sklenila avstr. poslanska zbornica, da se z novim letom odpravi časniški kolek in ljudje veteransko patriotičnega mišljenja bodo z zadovoljstvom vzklikali, da je Avstrija vender enkrat prehitela Turčijo.
Časniški kolek je precej star gospod, in zadnji čas je bil, da je legel v grob. Prineslo nam je to spa ko leto 1789. Časniški kolek je bil refleks, ki ga je velika francoska revolucija vrgla na staro policijsko državo, ki danes že pravega imena več nima ter se zove ,,v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele", Francoska revolucija je rodila nebroj novih idej, in naša država je vsled tega iskala novih s-edstev, da Bi častno ohrani reno-me najreakcionarnejše monarhije-In tako sredstvo je bil časniški kolek. Z njim se je hotela država zavarovati pred razširjenjem omike, in držala se ga je krčevito nad sto let. Revolucija 1. 1848 je v svojih posledicah sicer provzročila, da je bil časniški kolek 1. 1850 odpravljen, a le za malo časa. Komaj je prišla reakcija na krmilo, je zopet uvedla časniški kolek. Iu od tedaj je ostal v veljavi od naših dni. V tem so se stvarjale ustave in zopet sistirale, ministrstva so se menje-vala, liberalna in klerikalna, samo časniški kolek je ostal.
V	Evropi je pač ni države, ki b' ne bila kdaj upeljala časniškega kolka, toda liberalizem ga je povsod kmalu odpravil. Odkar je liberalna stranka na Ogrskem 1. 1869. odpravila časniški kolek, ostal je samo še v dveh državah, v Avstriji in v Turčiji.
Časniški kolek ni v bistvu nič druzega, kakor denarna kazen, katera se nalaga tistim, ki pišejo, in ki čitajo časopise, denarna kazen za razširjevanje in pridobivanje znanja in omike potom časnikov, in radi tega je tudi umevno, zakaj se je klerikalstvo vedno b tako ljubeznijo zavzemalo za časniški kolek, in zakaj je 17. nov. klerikalec Eltz tako bridke solze pretakal v poslanski zbornici.
V	tej dobi, kar imamo časniški kolek, se je izkazalo do dobra, da je ta davek protisocijalen, kulturi in omiki ter obrtniji sovražen, in da Bamo pospešuje najgršo korupcijo. Svetovnim listom ni časniški kolek čisto nič škodoval, ker za tiste tisočake, ki moraje državi dajati, dobe pokritja drugod, četudi ne padejo vsi tako globoko, kakor klerikalni revolver-žurnal ,,Reichs-\vehr", ki je gotovo najkorumpira-nejši list v Evropi. Manjšim in malim listom pa je Časniški kolek neizmerno škodoval. Onemogočil jim je vsak razvoj, in pripomogel največ k temu, da se zlasti provin-cialni listi ne morejo povzdigniti do one veljave, katero ima manjše časopisje v druzih državah.
V	političnem oziru je čaBniški kolek pravi monstrum. Po državnih temeljnih zakonih ima vsakdo pravico, da z besedo, s pisanji in s tiskovinami svobodno izraža svoje mnenje, ali b časniškim kolkom se je naložil poseben davek tistim, ki se dejaiiBki poslužujejo te zajamčene jim pravice. Kako monstrozen je ta davek, Be najlaglje z analogijo pojasni. Vsakdo se sme udeleževati javnih zborovanj, in vsakdo jih sme prirejati. Če bi država rekla, da sme kdor hoče prirejati zborovanja, in se jih udeleževati, ako plača v državno blagajno 1 gld., bi se temu ves svet smejal. In vender bi to ne bilo druzega nič kakor logična posledica uredbe, ki se je upeljala s časniškim kolkom.
Državi ni časniški kolek dosti nesel. Prav lahko bi bila pogrešala ta dohodek, Baj meče sicer denar kar b polnimi rokami pri oknu, in povsem resno tudi nikdar nobena vlada ni trdila, da se iz davčnopo-litičnih razlogov neče ločiti od časniškega kolka, dobro vedoč, da časniški kolek siluo zadržuje razvoj tiskarske in papirne industrije, ter vseh druzih, ki so s tema v zvezi. Jedini pravi razlog, da se vlade za odpravo časniškega kolka niso hotele ogreti, je bil ta, da so se bale občega napredka v omiki in še zlasti jnej slovanskimi narodi.
Za odjiravo čas koleka so si pridobili največ zaslug Čehi, ki bo stvar že pred leti po drju. Pacaku sprožili ter takrat naleteli na odločno nasprotstvo nemških liberalcev in pa socijalni demokratje, kateri so se z veliko vnemo in vstrajnostjo poganjali za odpravo časniškega kolka in s pritiskom javnega mnenja končno dosegli, da so se vladajoči krogi vdali.
Časniški kolek se odpravi z novim letom. Svetovni listi tega niso veseli, ker jim nastane konkurenca, pač pa bo to v korist majšim dnevnikom in drugim listom, kateri so vsled časniškega kolka komaj dihali, in ki vsled tega se niBo mogli povspeti na višji nivo, sosebno ker skoro noben list nima toliko dohodkov, da bi bil aktiven.
Z odpravo časniškega kolka pa še nikakor ni časopisju toliko poma-gano, da bi se moglo razviti in za-'jobiti v javnem življenju tisto veljavo, kakor jo ima na Angleškem in na Francoskem, na Nemškem in na Italijanskem.
Z odpravo časniškega kolka bo časopisom le nekoliko v materialnem oziru pomagano, ali boljše razmere nastanejo šele potem, ko se premeni in preuredi ves tiskovni zakon. Ta je docela zaBtarel, in zgodilo seje celo, da je bil neki žur-nalist v Znojmu na temelju g 23. tisk. zak. kazuovan, ker je pod križnim zavitko'm razpošiljal neko brošuro. Na srečo Be pri nas ne postopa tako, vsaj ,, Slovencu" ni delal nihče ovir, ko je v nebrojnih izvodih razdajal svoj list, in tudi duhovnim gospodom ne dela nihče ovir radi nedovoljene kolportaže, s katero se bavijo. Sele kadar bo tiskovni zakon korenito predrugačen tako, da bo nemškemu, angleškemu, francoskemu ali ogrskemu vsaj od daleč podoben, in šele kadar se odpravi § 493. kazenskega pravdnega reda, šele tedaj bodo dam pogoji za razvoj časopisja, šele tedaj bode Časopisje resničen faktor v kulturnem, v gospodarskem in v političnem oziru. Dokler se to ne zgodi, veljala bo naša država še vedno za reakcionarno policijsko monarhijo, v kateri se zatira svoboda in omika.
„Slov. Narod".
opisi.
Crested Butte, Colo., 4. dec
Gospod urednik „Glas Naroda",
v imenu celokupnego društva sv. Jožefa v Crested Butte, Colo., Vas prosim, da priobčite moj dopis v našem delavskem glasilu, čitali smo v „ Amer. Slov." v oficijelnem naznanilu iz urada K. S. K. Jed-uote, da je naše društvo izključeno zaradi nerednega plačevanja. Kar je pa debela laž iu zavijanje uradnikov K. S. K. Jednote. Tukaj vprašam javno gg. uradnike te Jednote kolikokrat smo zaostali z svojim plačilom, ali nismo redno vsaki mesec za vsak a3ses-ment plačali izvzemši štev. 27, pri kterem smo iz lastne volje odstopili od K. S. K. Jednote ?
Gospodje tam v Jolietu ne delu-jute pravilno in rečem, da ni pošteno, da tako trdite, za naše lepe dolarje nas Bedaj še opravljate, to naj si zapomni marsikdo, ki je pri K. S. K. Jednoti, ker marsikdo bode po večletnem plačevanju imel tako skušnjo kakor mi, da ga bodo opravljali. Laž, debela laž je, ko pravite gg. uradniki v svojem glasilu, da smo izločeni valed nerednega plačevanja, lahko se vsak trenotek pred ljudmi in aodnijo skažem, da smo do štev. 27 vse plačali ker hranil sem pobotnice od blagajnika K. S. K. Jednote, ker to je potrebno. Videti je, da nas mislite obrekovati in sramotiti pred svetom ker smo odstopili tolikanj „blage" K. S. K. Jednote. Toda društvo, ktero se drzne imenovati katoliško, bi vendar moralo resnico povedati, ne pa opravljati, zato pa Vas imenujem pred vsem poštenim svetom : lažnjivci in obrekljivci. Ako Vam nismo vse assesmente, razven poslednjega, ko smo naznanili svoj odstop, plačali pa pridite na dan. Naše društvo je odstopilo dne 10. novembra, ni pa bilo izločeno, gg. uradniki ,,blage" K. S. K. Jednote. Pridite le vselej z reBnico na dan in ne bode potreba nejevolje in pisarenja.
Martin Krašovec, tajnik in delegat društva.
(Opazka uredništva: Najbolje bi seveda storili, da bi plačali tudi poslednji asseBment in potem odstopili, taKO je Baj pravilno postopanje; uradniki K. S. K. Jed. bi pa lahko tudi malo bolj ,,plemA:ito" postopali in kaj lahko navedli: Iztopilo društvo N. N., a na dolgu ostalo poslednji assesment v znesku S— : ne pa izločeno radi nepravilnega plačevanja assesmentov, ako je kako društvo samo jeden assesment na dolgu, ga gotovo ne izločijo in v tem je videti, da gg. niso plemenito postopali.)
San Frnncisco, Cat, 4. dec.
Slavno uredništvo „GlaB Naroda", prosim za vsprejem mojega kratkega dopisa. Rojakom imam naznaniti žalostno novico, ktera se je«dogodila v tem mestu; v naic sredino je namreč posegla neizprosna smrt in pobrala v najboljših letih rojaka Janeza Derganca, rojenega v Malinjah, Semiške župnije na Dolenjskem. Dne 27. nov. je šel še zdrav in vesel k počitku, ali ob 1. uri po polunoči je bil že mrtev, zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil 29 let star in ostavil žalujočo ženo in dvoje otrok, brata in sestro v tej deželi; doma na Kranjskem pa zapušča stariše, brata in sestro. K poslednjemu počitku Bmo ga sprem li dne 1. decembra ob 9. uri dopoludne in sicer najprvo v nemško cerkev, kjer se je služila slovesna sv. maša, potem pa na miro-dvor. Bodi mu zemlja lahka. Pokojni ni bil pri nobenem društvu, dasi imamo tukaj dvoje društev in nemorem rojakom dovolj priporo-da pristopajo k podpornim društvom, ker za nezgodo ne ve nihče naprej.
Grandforks, B. C., 4. dec. Rad bi naznanil rojakom kako je kaj v tej okolici, ker minolo je že leto in pol in kar še ni bilo nič slišati od British Columbia, zato pa opravičeno mislim, da nas je malo Slovencev tukaj in še ti kar nas je, smo daleč na okolu raztreseni. Kolikor mi je znano nas je bilo v Trail Creek pet in v poslednjih štirih mesecih smo se razkropili na več milj narazen, zelo se mi vidi opravičeno, da malo opišem. Tukaj sem že Bkoraj štiri mesece, in je ta okolica prav zanimiva. Mestece Grand-forks, je novo, Se bolj zanimivo pa je par milj proč, ko ftloyek vidi
velike farme kako ljudje preobračajo zemljo. Prav prijetno pa ni za farmerje to jesensko vreme, preveč je deževno in jih to ovira pri delu ; po leti je pa tudi prav dobro vroče. Snega še nemarno, razven na viso-cih oddaljenih hribih. Tukaj so pričeli meseca avgusta graditi novo topilnico (blass farnes), topilnica je že dogotovljena, samo dimnik še ni napravljen, grajenje tega jih pa ovira, ker nemajo dobre opeke. V okolici in bližini je veliko rudnikov na malih gričih. Delo je dosedaj vedno lahko dobiti, zanaprej pa ne vem kako bode čez zimo. Kakor hitro bode topilnica dogotovljena, in bode začela poslovati, bodem že naznanil v ,,Glas Narodu", posebno onim, ktere veseli delati v rudo-topilnicah ; sedaj po zimi ni vredno sem hoditi. Meni je sicer zelo dolg čas, ker ni nobenega Hrvata uiti Slovenca tukaj ; videl sem pač dva Slovaka, toda razumem jih prav slabo. Tukaj se je od meseca julija veliko spremenilo, takrat sem namreč prišel iz Rosslanda; 49 milj daleč peš, ker ni še bilo železnice, pot se pa vleče v hribe. Takrat je bilo vse drago kakor v Alaski, vreča moke S4, krompirja tudi toliko, mnogo stvari pa še dobiti ni bilo za noben denar; v hotelu so računali po 82 na dan, za delavca ni bilo skoraj za živeti. Ni se pa temu čuditi, ker je v tacih puščavah in ko ni bilo še železnice, ves tovor so morali pripeljati na vozeh 80 do 100 milj daleč, sedaj je seveda drugače ko lokomotiva piha še 24 milj dalj od GrandBforks do Greenwood. v Tudi to mesto lepo napreduje, pol milje od mesta tudi delajo novo topilnico, in bode velika, ker nameravajo zgraditi pet topilnih peči. Drugo leto nam obeča veliko dela, plače je S3 na dan za 10 urno delo.
Veže me tudi dolžnost naznaniti o dveh naših rojakov, ki neznata ne brati, ne pisati, in ako nemata poleg sebe rojaka ki zna pisati, potem njihovi sorodniki nič o njih na zvedo, kje da so in tudi med seboj nemoremo občevati pismenim potom, pa tudi ne vem, ako sta zdrava. Tako bo te dni pravili Angleži, da je Frank Oblak umrl v Nelson, B. C., natančnega poročila nemam o njegovi smrti. Znano mi je le, da je delal v Nelson Silverkiu Mine, a oni rudnik je zelo poln plinov, in bil potem več mesecev v bolnišnici, potem je bil v Rossland, tam pa ni zamogel dela dobiti in šel zopet nazaj v Silverkin Mine delati, zelo se mi tudi verojetno zdi da je umrl, ker pa tam ni nobenega rojaka, zato tudi ni nihče poročal. Pokojnik ima tudi dva brata v Zjed.
Seveda ..
dasi \ nem
V,
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK t5
pivo, potem veš, da je boljše H! nego dobro. — Istoje N Af-BOLJŠE.......
w Bosch Brg. Co.
LAKE LINDEN, - - - MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLE-NICAH.



■ •	i * .. . .	„	• v- • •• J
Entered m second clas matter at tlie New York, N. Y. Post office October 2. 1893
,,GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
P. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ta pol leta..............* 1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, t» „ »* pol leta . . . . „ 3.50, \ „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki^
„Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto.
„GLAS NARODA"
(„Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnoBti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po M on \y Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi 3vnika.
Dopi&om in pošiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
državah in nekaj svojcev v stari domovini,zato naj se brata potrudita bolj natanko pozvedeti o njem in lahko pišeta v bolnišnico, meni je samo ta naslov znan : Frank Oblak, Silverkin Mine Co., Nelson, B. C.
O drugem rojaku pa sporočam kar mi je pisal brat Hrvat iz Trail Creeka, in too John Freilihu. Ta rojak je ostavil Trail Creek in delal na progi, ki vodi čez CesketCity — Grandforks do Greenwood, toda jaz ga nisom nič videl, tudi k meni ni nič prišel, dasi je vedel, da sem tukaj v Grandforke, potem je bil dva meseca v bolnišnici v Greenwood, od tam šel nazaj v Trail Creek, a tam ga niso hoteli sprejeti v bolnišnico ker ni imel denarjev, potem pa bolan okolu taval, da je umrl. Tako mi je pisal znan Hrvat in da so potem za njega kolektirali. Znani mi John Freilih, ako se ne motim ima tudi brata nekje v Co-loradi, več mi pa ni znano. Ako pa o teh dveh rojakih še kaj pobližno zvem pa naznanim. Srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki, tebi „Glas Naroda" pa želim ob novem letu veliko novih naročnikov in podpornikov.	JoBip Pirnauer.
Iz naših mk kolonij.
Praska z Aguiualdovo stražo.
M a n i 1 a, 9. dec. General Young brzojavlja iz Vigana, da so utekli španski vjetniki bili 3. dec. priče fttiriurnega boja med Amerikanci in zadnjimi stražami Aguinaldove armade ne daleč od Cervantes 50 milj jugoiBtočno od Vigana. Ka* kor pravijo, je bil sovražnik z velikimi zgubami v beg zapoden. Amerikanci so zgubili jednega mrt-vega in šest ranjenih. Young je zasedel Bangued in ima 600 španskih vjetnikov, vpoBtevši 20 častnikov.
San Miguel osvojili.
Manila, 12. dec. General Law-ton je z svojim vojnim oddelkom osvojil San Miguel brez upora. Polkovnik Hayesev oddelek se je bojevaje pomikal preko Sibula in vjel poročevalca generala Pio del Pilar, kar kaže, da so se vojne moči vstašev razkropile.
Povej mi
kje druge j dobiš sedaj za $20.38 100 kron avstr. veljave s poštnino vred $20,48? FR. SAKSER & Co.. 109 Greenwich Street, New York, edini ti jih pošlje zato svoto v staro domovino.
Razne vesti.
Napad v sodnijski dvorani.
James Lynch, 27 let star, kteri je bil še le pred tednom dni izpuščen iz ječe, je te dni v sodnijski dvorani v New Yorku z nožem napadel svojo tožiteljico, 181etno Kato Hanrahan. Pred jednim mesecem bo Lyncha, na zatožbo omenjenega dekleta, da jo je nadlego val, poslali v zapor. Pred par dnevi je srečal Kato na ceati in jo napadel z nožem. Dekle je bežalo v bližnjo prodajalnico in Lyncha je zaprl policaj. Pred sodnikom Be je Lynch zelo* osorno vedel in ko (mu je prvi naznanil 6 meBečno^ kazen v prisilni delavnici, segel je mladi mož v žep po velik nož in hotel za-bosti poleg njega stoječo tožiteljico. Toda še pravočasno so priskočili detektivi in obvarovali dekleta. V dvorani je nastala velika razburjenost in trebalo je še treh policajev, predno so ukrotili besnega zločinca.
Parnik ponesrečil.
Buf falo, N. Y.f 11. dec. Vse kaže nato, da se je parnik ,.Niagara" blizu Long Pointa potopil. Parnik je minoli teden odpljul iz Port Perry v Giorgion zalivu in bil v Buffalo namenjen. Trupel še niso našli, tudi nimajo imenika na krovu nahajajočih Be osob.
Tovorni parnik potopil.
B u f f a 1 o, N. Y., 9. dec. Par-nik ,,Niagara" s 16 mornarji na krovu in velikim tovorom bo je na jezeru Erie potopil. Parnik ,, Majestic4' je danes prinesel vest, da je videl pri Mohawku ostanke par-nika. Posestniki tovora Heines <fc Co. mislijo, da je parnik zgubljen. Posestnik ladije J. Matthews v Toronto pa še ni zgubil upanja. Parnik je bil vreden 824.000, tovor pa 88500. Kapitana parnikov ,,Cen-turian" in „Fedora" sta tudi vozila mimo ladijnih ostankov, toraj ni več dvoma, da se je „Niagara" potopila. Od moštva se je težko kdo rešil.
Grob v plamenu.
Opustošovalni požar je obiskal te dni prijazno mestece Gloucester, N J. Dva človeška življenja sta postala žrtev plamena, dva hotela in več druzih poslopij je bilo vpe peljenih. Tako hitro Be je širil ogenj, da je bilo nekaj časa videti, da bode večji del mesta pogorelo. Gasilci so se je z vsem naporom borili proti požrešnemu elementu, toda še le ko je požar uničil mnogo poslopij, posrečilo se je ogenj omejiti. Nad Hargredverjevem hle vom stanujoča poštama dvojica Young je zgorela ; pozneje so našli v razvalinah ožgana trupla. V istem poslopju so zgoreli tudi trije konji, več voz in dragocene konjake oprave. Škode cenijo 820.000.
Moško truplo brez glave
našli so v gozdu pri Woodbury, N. J. Policija misli, da je mož žrtev zločinstva. Rop ni bil povod umora, ker so pri truplu našli zlato uro, ktero bi morilci gotovo ne bili prezrli. Truplo je moralo že več mesecev ležati v gozdu, ker bo OBtale samo kosti in obleka. V žepu bo našli listek poznate tvrdke iz Philadelphije, mogoče, da z isto spoznajo truplo, kar pa nikakor ni verojetno. V treh letih so v istem gozdu našli tri grozovite najdbe. Enkrat bo našli truplo navidezno umorjenega moža prav blizu, kjer je sedaj ležalo okostje brez lobanje in ni še dolgo tega, kar so našli lovci moško glavo, tudi skoraj na istem kraju.
Skoraj kakor v vojski.
A 11 o n a, Pa., 10. dec. Charles Brindle, doslužeui vojak 10. penn-sylvanskega prostovoljnega polka je bil daneB, med tem ko je opravljal službo sprevodnika na tovor-uem olaku na železnici blizu Uuion-towna usmrten. Brindle je četrti član polka, kteri je bil usmrten na železnici, odkar seje polk povrnil iz Manila. Na Filipinah je zgubil polk samo 7 mrtvih.
Parnik zaplenili.
Gloucester, Mass., 11. dec. Parnik „Ethel B. Jacobs", kteri je bil minolo spomlad v prvič na morju, je ob irskem obrežju zaple-
nila britiška križarka. Kakor se je še-le sedaj zvedelo, so moštvo zaprli, toda 14 dni pozneje zopet oprostili in jim dali tudi parnik nazaj. Sedaj zahteva kapitan par-nika 815.000 odškodnine od bri-tiške vlade.
Zvišanje place.
Boston, 11. dec. Nedavno napovedano zvišanje plače za deset odstotkov delavcem v predilnicah z bombaževino v novoangleških drŽavah je danes stopila v veljavo. Zvišanja plače bode deležuih 75.-000 delavcev. V nekterih predilnicah posebno v New Hampshire stopi ta naredba še le prihodnji ponde-ljek v veljavo.
New Hayen, Conn., 11. dec. V devetih predilnicah v iztočnem delu države, med temi v onih v Norwichu, Willimauticu, Daniel-sonn, Putnamu in Grosvenordalu je danes stopila v veljavo zvišanje plače od 5 do 10 odstotkov. Plače so sedaj v istini ravno tako velike, kakor pred letom 1892. U nekterih predilnicah še nimajo polnega števila delavcev. V istočnem delu države Connecticut bode skoraj 5000 delavcev deležnih zvišanja plače.
Delavci v pivovarnah zmagali.
Boston, 11. dec. Že štiri leta trajajoče, hudo navskrižje med mednarodno unijo pivovarniških delavcev, unijami štev. 14 in 29 v Bostonu in ,,Narragansett Brewing Co.", pri kterem-ao bile tudi Uuije v New Yorku in novi Angliji živahno udeležene, se je danes poravnalo na delavcem povoljen način. Vsled sklenjene pogodbe dobe unijski delavci v pivovarnah osem-urni delavski dan in plačo, b ktero so zadovoljni.
Rabijo dinamit.
Springfield, Ill.,ll.dec. Služabniki pri „Consol. Street Railway Co." štrajkajo. Včeraj večer je bil na Governor St.razdjan voz poulične železnice vsled razstrelbe dina-mita. Jeden potnik je bil ranjen; o zločincih ni duha ne sluha. V predmestju Ridgeley je razkačena množica raztrgala tir.
Urednik morilec.
Sioux City, Iowa, 11. dec. J. H. Blenkiron, premožen živinorejec v Atkison, Neb., se je podal včeraj večer v uredništvo ,,Velden (Neb.) News", da bi zahteval preklic njega napadajočega članka. Nastal je kratek prepir, v kterem je urednik Charles Hnrris uBtrelil živinorejca Blenkirona. Morilec ae je potem sam ovad.il policiji.
Nagrada za prijetje linčarjev.
Frankfort, Ky., 10. dec. Slednji važni uradni čin governerja Bradleya je bil ta, da je razpisal 8500 nagrade za vsako osobo, ktero bi kdo prijel in bi Be jej dokazalo udeleženje surovega linčanja 19-letnega zamorca Richard Colema-ua dne 6. dec. v Maysville.
Taylor je governer.
Frankfort, Ky., 12. dec. Danes zjutraj je bil republikanec W. S. Taylor, umeščen kot novoizvoljeni governor v Kentuky. Pretenje Goe-belitov preprečiti vmeščenje s orožjem v roki, je bila le Bmešna izmiš-ljenoet. Brez kake ovire bo se vršile parade in ceremonije vmeščenja. Proti vmeščenju druzih državnih uradnikov nameravajo Goebeliti sodnijsko postopati.
Zamorca obesili.
Paris, Ky., 11. dec. Zamorca Clarence Williams, kteri je umoril svojo ljubico J:>Bie Tillman, so danes zjutraj obesili.
Taylor dobi volilni certifikat.
Frankfort, Ky., 9. dec. Da-ueB zjutraj so objavili odlok državnega volilnega urada in izročili certifikate republikanskim kandidatom. Oficijelno glasovanje *a governerja je: Taylor republikanec 193.714; Goebel demokrat f91.331; Brown neodvisen demokrat 12.140 glasov. Goebel in Taylor sta dobila 10.000 več glasov, kakor kdaj poprej kak kandidat njihovih strank.
Na železnicah se pričenja štrajk.
O m ah a, Neb., 11. dec. Na za-padu preti resen železniški štrajk. Pričel se bode na Union Pacific železnici in se razširil tudi na dru-
ge črte. Strojevodji in kurjači zahtevajo zvišanje plače, ker so jim z večjimi lokomotivami znižali plačo. Zastopniki delavcev bo tukaj obravnali z glavnim ravnateljem železnice. Ako se ne bodo zjedinili, potem preti štrajk, kteri se utegne razširiti po vsem zapadu.
Velik požar.
Augusta, Ga., 10. dec. Ogenj je danes razdjal cel block v sredini trgovskega dela. Bilje to največji požar kolikor jih dosedaj pomnijo v Augusti.
Ogenj je nastal v Whitevi proda-jalnici najbrže vsled pokažene električne žice. Plamen Be je širil s tako hitrostjo, da je gorel v kratkem času atari Central hotel, prostozi. darski tempelj in Arlingtou hotel. Vsi gasilci v Augusti kakor tudi pomožno moštvo :z Savanah in Macon, se je borilo proti plamenu, toda trajalo je več ur, predno bo požar omejili. Ogenj je provzročil škode za milijon dolarjev.
Velik primanjkljaj v blagajni.
M on t r e a 1, 11. dec. Fred Le-mieux, bivši račuuBki vodja bankrotirane banke Ville Marie je baje omenjeno banko za $173.000 okra-del, vsled tega so ga daues večer zaprli.
Evropejske in drnge vesti
L o n d o n, 9. dec. Danes seje potopil prevožni parnik ,,Ituahine" v reki Themai.
Bremen, 9. dec. Policaji so daneB zaprli dninarja Ernest Gru-beta, kteri je v štirih dnevih umoril in oropal tri ženske. Grube je napadel tudi ravnatelja severo-nemškega LloydaBremermauna na ceBti in ga nevarno ranil. Tudi je napadel urarja v prodajalnici z namenom ga oropati.
Rim, 9. dec. Papež, kteri se je pred nekterimi dnevi prehladil, da je težko sopel, je sedaj popolnoma zopet okreval.
Pariz, 10. dec. Kakih petdeset metrov Place de 1' Etoile se je včeraj večer udrlo v predor Metropolitan železnice. Deset dreves se je b zemljo vred udrlo. Zasulo je tudi dve osobe, toda posrečilo se jima je rešitev.
Par i z, 11. dec. V St. Eugene cerkvi je včeraj nastal ogenj. Sa-kristan je prižigal sveče na oltarju in pri tej priliki so se užgale umetne cvetljice. Ljudstva se je polastil velik strah in trepet in vse je planilo proti izhodu. Mnogo osob se je izpodtaknolo in padlo. Ogenj so kmalu pogasili in nadaljevala se je služba božja.
Madrid, 11. dec. Med vče-rajuo predstavo se je v gledišču v Murcia, glavnem mestu pokrajine jednakega imena, razletela bomba. Nastal je ogenj, kteri je razdjal poslopje. Gledalci so brez resnega poškodovanja dospeli na prosto.
S a n R e m o, Italija, 11 dec. V predoru pri Savoni sta trčila skupaj dva osobna vlaka, 25 osob je bilo poškodovanih, med temi tudi Amerikanec Nordard.
Vojna med Boerci in Anglijo.
Modder River, 6. dec. (Za-kaanjeno.) General Methuenovi vojaki so Be ta teden v Jarra od svojih zmag odpočili in so Bedaj zopet pripravljeni za bojevanje. Nov leseni most čez reko je Bkoraj dogo-tovljen. Ob južnem bregu je prišlo danes zjutraj kakor tudi včeraj do malih prask med prednjimi Btra-žami, iz česar je razvidno, da bo se Boerci le kakih pet milj od briti-škega tabora vtrdili na gričih proti JacobBdalu. Isto tako bo zasedli višine nad železnico.
Pretoria, 8. dec. Iz Nauw-porta koraka 3000 mož britiške armade proti Colesbergu. Na čelu oddelka vozi oklopni vlak.
London, 9. dec. Kakor ee danes čuje, so Be Angleži v Kap koloniji, kakor tudi v Natalu pričeli pomikati naprej. General Methuen je dobil havbice in konjico, pa tudi general Buller je dobil pričakovane težke topove. Ker je Buller v Pietermaritzburgu naročil 200 bolniških nosačev, sklepajo, da Be je nadejati kmalu resoih dogodkov. Po golobih -pismonoših je dobil Bnller is Ladysmitha vojni'načrt
Boercev. Pred Ladysmithom so Angleži naškočili grič pri Lom-bardskop in tam postavili dva topa. Pri Frere Camp je 200 čevljev dolgi most dogotovljeu. Pod varstvom oklopnega vlaka popravljajo sedaj železnico blizu Chievely. Druga poročila iz Ladyamith poročajo, da vsak teden na izletnih vlakih iz Pretorije prihajajo lepo oblečene radovedne boerske žene, da si ogledajo vojne tabore pred obleganim mestom. Rusija je poslala generala Gurkota od generalnega štaba kot attacheja v glavni stan Boercev.
Novo brigado konjiče bodo danes ali v pondeljek poklicali pod orožje, akoravno nimajo še nič pripravljenega za prevoz. Angleška armada v južni Afriki ima sploh primeroma malo konjiče. Danes so iz Southamptona odposlali oblegovalni oddelek na bojišče.
London, 10. dec. General Ga-tacre poroča daneB vojnemu oddelku o občutnem porazu. Pri napadu na Stormberg se je dal danes zjutraj od straž premotiti in zvabiti v kraj, kjer je bil skrit sovražnik. Pozneje se brzojavlja, daje Gatacre zgubil 1 mrtvega, dva častnika in 17 ranjenih, 16 častnikov in 596 mož pa pogrešajo. Posameznosti o zgubali slede pozneje.
K a p s t a d t, 10. dec. Sovražnik je v Stormberg pokrajini razdeljen sledeče: V Stormbergu 6 taborov, v Dordrecht S00 mož, 23 milj južno od Sterkstrooma 220 mož. Dalgetty je odkorakal v Dordrecht, da bode z Gatacrem skupaj deloval.
Modder River, 10. dec. Proti jugu so poBlali vojni oddelek, da bode ne daleč od Gras Pan od Boercev napadenim zadnjim stražam v pomoč. Čez zopet popravljeni most je predvčerajšnjem zvečer vozil prvi vlak z 16 vozovi. O polu-Lioči je 32 volov vleklo velik top knžarke „Doris" tri milje proti severu. Vojni oddelek v zvezi s pomorščaki je pričel iz višine pri Spyfontein Btreljati in napravil v vrstah Boercev veliko škode. Okolu tukajšnjega vojnega tabora so na pravili močne nasipe. V Jacobs-dalu je le malo Boercev, toliko več pa jih je proti Spyfonteinu in v Scliolte Ropu. Severno od Bel monta je železnična črta zopet prosta.
T r e r e, 10. dec. Iz Ladysmith je dospel brzojav, da je včeraj general Hunter z S00 prostovoljci iz-nenadil sovražno pozicijo pri Gun Hill in se iBte polastil z malimi zgubami. Heliografična zveza : Ladysmithom še vedno odprta Vojnim četam Boercev zapovedujeta poveljnika Schalkburger in Louis Botha. Iz Colenso sem do speli Oranjevec ceni vojno moč ta-mošnjih Boercev na 7000 mož.
M o d d e r R i v e r, 10. dec. Danes popoludne so pričeli z velikimi ladijnimi topovi in haubici in z liddit krogljami in šrapneli strelja ti na pozicijo Boercev. Po jedno-urnem topničarskem boju bo boer-ski topovi obmolknili. Učinek je bil velikansk. Do 250 yardov viso ko je letela zemlja in kamenje, in na deset milj daleč je bilo videti dvigajoči se prah, kamor so kroglje zadele. Topničarski boj je imel namen ae prepričati, kje imajo Boerci postavljene svoje topove, kar se je doseglo. Kakor videti, se nameravajo Boerci pri Magersfontein resno postaviti v bran, ker imajo tam postavljene svoje topove in najbrže tudi pri Spyfontein.
Laurenzo Marque z, 10. dec. Kakor se oficijelno iz Pretorije poroča, se je včerajšno noč pri Modder reki vršila bitka. Poveljnik Cronje je ubranil svojo pozicijo in vjel 50 Angležev.
Laurenzo Marque z, 11. dec. Vsled oficijelne brzojavke iz Pretorije bo Boerci vjeli pri Stormbergu 672 Angležev. Število mrtvih in ranjenih ni znano.
Mohorjsve knjige.
Družba sv. Mohorja je Slovence zopet za dolge zimske večere preskrbela s& zanimivimi knjigami in sicer jih je letos razposlala šestero med širni Bvet, kjerkoli le Slovenci bivajo. Število ee je pomnožilo za 9264 in ima letos članov 78.103;
med Slovence je odposlala letos 468.618 ali skoraj pol milijona knjigi Ali ni to v istini velikansko število 1 To Be pa d& le doBeči z bo-glaBuo agitacijo in delovanjem zato prekoristuo družbo. Toda oglejmo si knjige:
I.	Zgodbe svetega pisma. Slovencem priredil dr. Fr. Lampe. 6. snopič. Ta snopič je prav veren sodrug prvih peterih. Lepo je tiskan in ima prav lične, da kraane slike. Zgodbe sv. pisma veljajo družbo veliko novcev, posebno Blike in kadar bode vse delo dokončano imeli bodemo Sloveuci tako lepo knjigo b kakoršno se mar-sikak drug narod ne bode zamogel meriti z nami.
II.	Molitve nik. Premišljevanje o presvetem Rešujem Telesu, pcmnožuje itak bogat Bklad slovenskih molitvenikov. Molitveuik obsega 380 strani, ter ima poleg premišljevanja presv. Rešnjega Telesa i druge molitve.
III.	J a g o d e. Knjiga za slovensko mladino. Spisal Jož. Stritar. Ta knjiga je v istini zelo nanimiva in blažilna za našo mladino, da bi jo le marljivo prebirala. Prvi del ob-seza j ako krasne pesmi in tako lepo uvrstene, da knjižice človek nemo-re tako hitro odložiti iz rok. Ravno tako zanimiv je drugi del: Igro-kazni prizori, v kterem se vrsti petero kratkih igric, jedna zanimivejša od druge in prav od naroda zajete. Ob sklepu pa je mična povest „Janko Božč. Ta knjiga pa ni le za mladino zanimiva, temveč tudi za odraščeue.
IV.	Avstralija in nje otoki. Spisal Ivan Verhovec, c. kr. prof. To je jako zanimiva knjiga, b podobami in bode naš narod seznanila s tem oddaljenim delom sveta, o kterem je priprosto ljudstvo dosedaj jako malo vedelo.
V.	Potrežba bolnikom. Za domačo potrebo in bolniške strežnice spisal dr. Alojzij Koman. Jako priležna bode našemu narodu ta knjižica in utegne marsikoga poučiti kako ravnati z bolnikom in mu biti v pomoč. PoBebno prav pride ta knjiga ljudem, kteri so oddaljeni od zdravniške pomoči in lekarn; marsikaki hudi naBledki bodo obvarovani, ako to knjigo naš narod ne le enkrat, ampa£ večkrat prečita in Be ravna po svetih pisatelja, a tudi stroški bodo prihranjeni. To koristno knjigo ni po čita-nju takoj zavreči, ali jo pustiti v nemar, da jo otroci raztrgajo, hraniti jo je potreba in večkrat čitati, posebno pa hitro v njo pogledati, ako ae kaka nezgoda pripeti, in seje ravnati po nji.
VI.	Koledar za leto 1900 obseza poleg koledarja in imenika, jako zanimivo tvarino, več pesmic, poljudnih spisov s podobami. Svesti smo si, da bode i ta naše rojake križem sveta zelo zanimal. Dičijo ga prav lepe slike.
Hiisi^olfe:. Na sveti večer.
(Tz ruščine.)
(Konec.)
Stari ga je poslušal. Sedaj je slišal vršenje, ktero ni bilo podobno bučanju vetra, niti šumenju dreves. Prismoda je imela prav. Sedaj ni bilo več dvomiti, da Litwinow z svojimi delavci ne bode več doBpel na kopno, da bi obhajal božične praznike.
„Vuu je!" rekel je Denis. „Led pokal"
Stara ženica je glasoo zaupila in se vsedla na zemljo. Gospa vsa premočena in tresoča vsled mraza je pristopila k čolnu in pričela prisluškovati. In čula je nesrečo na-znanjujoče šumenje.
,.Mogoče je, da je to šumenje vetra 1" rekla je. ,,Ali si o tem pre-pričan Denis, da led poka?"
„Božja volja se zgodi 1 ... To je zaradi naših grehov, gospa".
Denis je zdihnol ip b tresočim glasom dodal: ,,Prosim goBpa pojdite gori. Popolnoma ste že premočeni".
Ljudje, kteri so stali na obali, so slišali lahno otročje, srečno smija-
nje----Bleda žena se je smijala.
Denis je hrkal. On je vedno hrkal, kadas mu je silil jok.

Jugoslovanska Katoliška Jednota. ^
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	,, John Globoka.«, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"-
,,Ob pamet je !" šepetal je proti vaščauu-
Postalo je evitlo. Mesec se je prikazal. Sedaj je bilo vse mogoče videti : morje z napol odtajanim kupom snega, gospo, Denisa in pri-smodo Petruška, kteri je vsled hudih bolečin obraz zategoval. Ob strani so stali vaščani, kteri so za potrebo v rokah imeli vrvi.
Ne daleč od obali je bilo čuti prvo razločno pokanje. Kmalu je sledilo drugo in tretje, ves zrak je napolnjevalo bojazen vzbujajoče šu menje. B^ia, brezkončna planjava seje pričela zibati in postala temna. Pošast sn je vzbudila in pričela svoje viharno razsajanje.
Tu len je vetra, šumenje dreves, stokanje Petruška in zvonenje — vse je molčalo pri bučanju morja.
„Moramo iti gori!44 klical je Denis. ,,Takoj bode obal preplavljena in z ledenimi skrilami pokrita. Jutranja služba božja se pa tudi kmalu prične, otroci! — Pojdite gospa! Božja volja je to !"
Denis je pristopil k Nataliji Ser-gejevvni in jo prijel za roko— .
,,Pojdite gospa!'4 rekel je nežno, z glasom sočutja.
Gospa je hranila Denisu s<* znakom z roko, in s privzdigneno glavo stopilo k stopnjicam. Ni bila več tako mrtvaško bleda, na njenih licih se je pokazala zdrava rudeči-ca, kakor bi se v njo stekla sveža kri; oči niso več tako žalostno zrle, in roke, ktere so ruto na prsah držale se niso več tako tresle kakor preje. . . . Ko je stopila na tretjo stopnjico, je obstala kakor bi pri-rastla. Pred njo je stal visok, ugleden mož, na nogah imel visoke škornje in bil v kožuh zavit. . . .
,,Jaz sem Nataška. Ne ustraši se !44 rekel je mož.
Natalja Sergejewna se je opotekla. Na visokej čepici iz ustrojene ovčje kože,na Črnih brkah, na črnih očeh, spoznala ja svojega moža, posestnika Litwiuowa. Mož jo je vzdignol in poljubil na lice, objednem pa za-dišal po Xeresu in Cognaku. Bil je malo pijan.
,,Veseli se, Nataška!'4 je rekel. „Nis*m niti v snegu umrl, nit utonil. Med snežnim viharjem sem z svojimi ljudmi dospel v Taganrog,
od tam se pa k tebi povrnol___-k
tebi povrnol....
Tako je govoril predse, ona pa je zopet postala bleda in tresoča, ter gledala ga je preseneteno s prestrašenimi očmi. Ni zamogla verjeti...
,,Kako si premočena, in treseš s* na vsem životu!44 šepetal jej je in na prša pritisnil.
V njegov od sreče in od vina razgreti obraz je silil lahan otročji smeh —. Njega je v tej mrzlej, temni noči pričakovala! Ali ni to ijubezen ? Sreče poln se je pričel smijati....
Pretresljiv v srce segajoč krik se je izjavil iz njenih ust, v odgovor na tiho, srečno smijanje. Ne buča-nje morja, ne tulenje vetra ni zamogla to nadvladati. Mlada žena, ktere obraz je vsled obupanja vpad-lo, ni zamogla utešiti ta krik. V tem kriku je bilo vse : ženitev zoper lastno voljo, nepremagljiva nenaklonjenost nasproti svojemu možu, žalost Bamotarenja in konečno zgubljeno upanje na slobodno vdovično življenje. Vse nje življenje z nadlogami, se solzami in bolečinami ▼red, je odmevalo iz tega vpitja,
ktero je celo nadkriljevalo bučanje valov. Soprog je razumel ta krik, iu bilo je tudi nemogoče tega napačno tolmačiti____
,,Zal mi je, da me ni sneg zame-del, da me ni led stisnil!" je mrmral.
Njegove ustnice so se tresle in obraz kazal grenko smphljanje. Stopil je od stopnjic nazaj in spustil ženo na zemljo. ,,Zgodi se kakor ti hočeš!" rekel je.
In šel, ko se je od svoje žene obr-uol, k čolnu. Tam je ge zobmi zaškripal, bedak Petruška je šepaje po jednej nogi skočil k čolnu.
,,Kam gremo?'4 je vprašal Litwi-novv.
,,IIudo trpim Vaše blagorodje! \ topiti se hočem.. . . Mrtvi ne trpe . ." Litwinow je skočil včolu. Pri s moda pa je za njim zlezla.
„Zdravstvuj Nataška!" je zaklical posestnik. ,,Zgodi se kakor želiš! Dosezi to, kar si v mrazu stoječa želel a! Z Bogom, naprej!"
Prismoda je pričela vesljati in čoln je plaval, ko je malo preje zadel ob ledeno plast, proti visoko se valečim valovom.
,,Veslaj, Petruška, veslaj I'4 je govoril Litwinow. ,,Dalje, dalje!"
Litwiucw je sedel v zibajočem čolnu, držal se za rob in nazaj zrl. Zginola je Nataška, zgiuoli so ljudje ob obali stoječi, zginola jo konečno tudi obal izpred oči____
,,Obrni!" je čul ženski zamolkli
glas.
In iz tega klica : „Obrni!" je menil, da čuje glas obupanja.
»Obrni!"
Litwinowo srce je huje tolklo .. . Nj^ga je klicala njegova žena; raz obali,iz cerkve pa se je pričelo oglašati zvonenje k prvej božičnej maši.
,,Obrni!" je ponavljal isti proseči glas. Jek je ponavljal te besede. Pokanje ledenih plošč mu je iste besede ponavljalo, celo veter in božično zvonenje mu je na uho šepetalo : ,,Obrni l44
,,Ali se hočemo vruiti?44 rekel je Lit widow prismodi, poteguivši jo za rokav.
Toda ->rismoda ga ni čula. Zobe stiskaje vsled hudih bolečin in se zaupanjem v daljavo zroč, je marlji vo vesijal z svojimi dolgimi roka mi. . . Njemu ni nihče klical ,,Obr ni!" Toda bolečina, ktero je že od mladih nog prenašal, je postajala veduo nezno8ljiveja. Litwinow je prijel za njegove roke in jih nazaj vlekel. Toda roke so bile trde ka kor kamen, ni bilo lahko iz teh veslo izviti. Iu bilo je tudi že pre pozno. Čolnu nasproti je plavala nenavadno velika ledena plošča. In ta plošča je morala Petruško oslo-boditi bolečin....
Do jutra je stala bleda žena na obali morja. Ko so jo potem na pol otrpuelo in v dušnih bolečinah domu prenesli in v postelj položili, je še vedno šepetala : „Obrni!"
Na sveti večer se jej je še le nje mož priljubil.
Za Bozic
pošiljajo kaj radi naši rojaki svojim sorodnikom darila v novcih in to najbolje store, ako se poslu-žijo posredovanja Fr. Sakser-ja, 109 Greenwich St., New York, kteri jim novce najceneje, najhitreje in sigurno domu pošlje.
Drobnosti.
Požar na Dobrovi. V noči od 17. na 18. nov. okoli jedne ure je nastal na Dobrovi velik požar, kateri je uničil gospodarska poslopja dveh posestnikov. Škode je baje okoli 10.000 gld. Na sumu, da je podžgal, je postopač Ivan Tomšič, 32 let star, rojen v Brezji in pristojen na Dobrovo. Dne 13. nov. je bil izpuščen iz prisilne delavnica in je bil poslan na Dobrovo. Zglasil se je pri županu iu zahteval od njega, da mu da desetak, katerega je zaslužil v prisilni delavnici, in ker župan o tem ni ničesar vedel, da ima Tomšič dobiti kak denar, ga je odslovil. Nadlegoval je tudi druge za ta desetak, in ker ga ni dobil, se je zagrozil, da bode že neko napravil. V soboto večer je prišel orožnik, ki je po požigalcu poizvedoval v Ljubljano, in ga s pomočjo mestne policije izsledil v hiši št. 13 v sv. Florijana ulicah in ga aretiral
in edvedel na Žabjek.
* *
*
Požar. 21. nov. je dvojna čuvajnica nad železniškim mostom proti Borovnici, katero je južna železnica nameravala prezidati za postajo za Preser, popolnoma pogorela. Ko je nastal pc.žar, ni bilo nikogar doma. Na lico mesta je prihitelo gasilno društvo iz Pod-peči.
#	4 v
Podaljšanje kamniške železnice. 20. nov. je bil v Fi-scherjevem hutelu v Kamniku shod, na kterem se je razpravljalo o podaljšanju kamniške železnice. Na razpravi sta bila dva projekta: ali naj Be železnica podaljša do Gornjega grada ali do Vranskega. Shod se je izrekel za progo do Gorenje-ga grada in je izvolil poseben odbor, ki naj deluje na uresničenje tega projekta.
*	* *
Orožniku ušel. Orožniški vodja v Mengšu je bil v Duplici aretiral nekega Franceta Zupanca, ki je bil že večkrat zaradi tatvine zaprt in je tudi sedaj na sumu, da je ukradel Marjeti Dimnik v Dupli-cah li 0 gld. Orožnik je gnal Zupanca v Kamnik. Med potjo pa je Zupauc ušel orožniku in ga ta ni mogel dobiti več v pest. 20. nov. pa je prišel Franc Supanc v Ljubljano in ga je tam policija prijela
in dala pod ključ.
* * *
Obnovljena porotnaob-ravnava proti ciganu Simonu H e 1 d u. Iz novega mesta Be piše ,Slov. Narodu4: Dne 21. nov. ob deveti uri dopoludne pričela se je obravnava proti znanemu ciganu Heldu, ki je dne 9. januvarja t. 1. posestnika Martina Novljana na deželni cesti med Krko in Grosupljem zaklal z nožem, bil dne 10. marca t. 1. na smrt obsojen in je z znano zvijačo eksekucijo zaprečil. Sodišču je predsedoval svetnik g. Golija, votanta sta bila Bvetnika gg. Smola in Gandini, zapisnikar avskultant g. dr. Škerlj, državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik g. Schwinger, zagovornik je bil g. dr. Žitek. Od izžrebanih porotnikov Ba radi interesantne obravnave ni pustil nihče odkloniti. Izžrebani so bili gospodje iz vse Dolenjske. Tako je zastopana Be-lokrajina po metliškem trgovcu in poštarju g. Furh, krški okraj po tovarnarju g. Rumpertu, mokrono-ški po graščaku g. grofu Barbotu, žužeuperški po trgovcu g. Zavod-niku, ribniški po posestniku g. Podboju itd. Sodni j ska zdravnika sta bila gg. dr. Pavlič iz Litije in dr. RepiG iz Št. Vida. Prič je bilo povabljenih 42. Cigan se je jako nesrečno zagovarjal in se zapletel večkrat v protislovja. Dočim je pri prvi obravnavi vse utajil in z vso odločnosjo trdil, da seje stoprav pri Grosupljem s ,,kozavim" ciganom in ciganko slučajno sešel, priznal je dne 21. nov. da je imel on nož z odlomljeno klino pri Krki v rokah, da pa je Novljana le branil proti „kozavemu" ciganu, ki ga je b sekiro obdeloval. Veliko smeha povzročila je mej sodniki, porot-uiki in mnogobrojnim občinstvom, mej katerim je bil celo pater frančiškan — cigana prošnja: Gospodje naj nikar pričam ne verjamejo,
*
ampak samo njemu, saj bo danes vse „prav po resnici" izpovedal. Porotnik g. grof Barbo je opozorjal cigana, da danes dvakrat jednako ne govori. Prvotno je dejal, da je imel nož v levi roki, ko je kakor je predsednik ironično rekel—Nov-ljanov ,,angelj varuh" nastopil, drugič pa je zopet izjavil, da je imel nož ,,v varžetu". Nova je tudi ciganova izpoved, da je ono rano provzročil ,,štilet" kozavega cigana in ne njegov nož, kar pa sodnijska izvedenca g. dr. Pavlič iz Litije in dr. Repič iz Št. Vida odločno zaničujeta. Prič je bilo zaslišanih 21. Vse so govorile jako obtežilno za cigana. Held je odgovarjal na predsednikova vprašanja kaj ima na iz-povedbe prič omeniti stereotipno : No, pa naj bo tako!" Po obtožbi državnega pravdnika in zagovoru zagovornika sledil je izvrsten resume g. predsednika. Vprašanj bilo je stavljenih 7, glaseče se na proEti umor, javno posilnost, razne tatvine iu težko telesno poškodbo. Porotniki (načelnik grof Barbo) potrdili so I. glavno vprašanje, glase-čo se na umor zli proti 1 glasu, na II., III., IV. in V. jeduoglasno in VI. z 10 proti 2 glasoma, VII. vprašanje je odpadlo. Vsled tega pravoreka bil je cigan Held na smrt na vislicah obsojen, kar je obudilo glasno pritrjevanje mej občinstvom v natlačeno polni dvorani. Na pripombo g. predsednika, da je Heldu dovoljeno se proti razsodbi v treh dneh pritožiti, odgovoril je Held: ,,Kaj se hočem pritožiti, saj sem že zadosti pretrpel, obesil se bom še danes sam44. V spremstvil dveh orožnikov in uklenjen po stopnicah idoč, dejal je radovednemu občinstvu: ,,Hudič! le naglejte
se me, da boste vsaj siti".
* *
*
Ubil se je GOletni delavec Pavel Koritnik. Pri sekanju dreveB ga je podirajoče se drevo vrglo 70 m. globoko na Savski breg, kjer so ga našli mrtvega.
* * *
Nesreča. Dne 12. nov. dogodila se je na železnici pri čuvajnici št. 543, pri Rimskih toplicah ne-sreča. Bratranec našega pesnika Aškrca, Josip Aškerc iz Ogrč pri Rimskih toplicah, je bil železniški čuvaj. Rečeni dan je zašel na tir tako, da ga je vlak prijel in ga vrgel tako nesrečno v jarek, da je
tam mrtev obležal.
* *
*
Očeta ustrelil. Pred porotniki okrožnega sodišča mariborskega je stal dne 20. novembra Anton Peserl iz Brebrovnika pri Ormožu, zatožen, da je ustrelil svojega očeta in ranil njegovo gospodinjo. Peserl je bil obsojen nadeBet let težke ječe; ustrelil je očeta, ker je ta pretrdo postopal pri iztirjeva-
nju prevžitnine.
* * *
131 etna samomorilka. Iz strahu pred kaznijo hude mačehe je skočila 131etna Štefanija Maša, delavčeva hči, na Dunaju s 3. nadstropja na dvorišče ter se smrtno pobila. Pred skokom skozi okno je pisal otrok Btarišem pismo, da je bila v šoli nemirna, in da je dobila v risanju dvojko. Učiteljica ji je dala za stariše pismo, katero bi bila morala Štefanija prinesti podpisano nazaj. Iz strahu pred kaznijo pa je hotela deklica umoriti se. V pismu prosi odpuščenja, in se poslavlja od svojih sestric.
Koledar za leto 1900
izide te dni in velja le 25 centov
poštnine prosto, ter je zelo zauimiv.
Obseg: Koledar, to je dvanajst mesecev se zgodovinskimi podatki in nato sledeče koledarske stvari. — Prebivalci Zjed. držav.
—	Nastanek zvezne vlade ameriške. — Sedanja površina Zjed. držav. — Države, ki so podpisali ustavo Zjed. držav in territoriji.
—	Bistvo zvezne vlade. — Raz-predelnina držav z važnimi podatki. — Gesla posameznih držav.
—	Starost ljudi. — Božična sreča. (Povest.) — Rokovnjači na zapadu. (Popis z 2 podobama.)
—	Črtica iz življenja cesarja Fran Jožefa. — Moj stric. — Železniški čuvaj. (Povest.) — Squire Murphy. (Črtica iz amerikanske-ga življenja.) —V pesteh sovražnika. (Zgodovinska povest.) — Mati. (Črtica iz starih časov v Arkansasu.) — Na preužitku. — Strel. (Pripovest iz življenja ob goriškej meji. ) — Kako sem medveda vjel. (Lovska humoreska s petimi slikami.) — Posnetek naselbinske postave. — Sveti za naseljence. — Bogatstvo predsednikov. — Letna službenina uradnikov Zjed. držav. — Po koliko dobivajo vladarji v Evropi. — O priličnih nezgodah. — Pomoč pri nezgodah. — Občekoristuo. — Sirokost nekterih večjih rek. — f Mil. škof Janez Vertin (z dvema Blikama). — Leto 1S99 (z dvema slikama). — Smešnice z slikami. — Naznanila.
Koledar obsega 104 strani in je tiskan na lepem papirju. Rojaki se-
zite po njem!
SLOVENSKA
JPRA.TIKA.
za katoliško ljudstvo
za navadno leto 1900
imamo naprodaj po 10 centov komad poštnine prosto ; za nje se nam lahko pošljejo poštne znamke. Ako kdo vzame 50 komadov jih damo po 6 centov, toda ekspresne stroške nemoremo plačati mi.
V Clevelaxdu, O., prodaja pratiko JOHN GRDINA, trgovec, 1751 St. Clair St.
Na pro flaj iz proste roke
POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tudi v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zved6 pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap.)
Slovenci in Hrvatje v Cbicagi
pripravite se na
MasReradni ples
kterega priredi
Slov. podporno društvo ..SLOVENIJA"
št. 44 Oesko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dne 27. jannvarija 1900
V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in IS. ulice.
Začetek ob S. uri zvečer. Vstopnina za. osobo 25 et.
10 najlepših in karakterističnih mask bode dobilo darila vredna $75, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril.
Udeležnikom se ponuja živahna zabava iu vabi k obilni udeležbi
ODBOR.
place Meat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich.
Z a praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
23F° kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, 0-, ter se priporočam za nadaljua naročila, ker ravno sedaj sem dobil mnogo povestnih in krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati.
Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam po 5 et., G listov za 25 ct., na vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Z spoštovanjem
Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O.
Listnica uredništva.
Od Bedaj naprej moramo avstrijsko veljavo računati v kronah in vinarjih, ker z novim letom nastopi ta veljava v obče; saj je račun lahek, 2 kroni je 1 gld., ali 1 krona 20 centov in ažijo na zlato, ker Avstrija še nema popolnoma vrejene zlate veljave kakor Zjed. države.
Rojakom odpošljemo sedaj za $20.38 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje j g ?
MARTIN KOROŠIČ, po domače Kasten, doma iz Metnaja, pošta Zatičina na Dolenjskem. Njegov naslov bi rad zvedel: Fr. Boršt-n a r, vas Metnaj, Pošta Zatičina, Kranjsko, lahko se naznani tudi »Glas Narodu".
JOSIP DRAGOSH
priporoča svoj
SALOON,
v kterem ima polno zalogo izvrstne pijače, kakor pive, vina in liquore, pa tudi fine smodke. Slovenci pridite se prepričat, vsakdo dobrodošel in bode dobro postrežen. Govori se slovensko iu nemško. JOE DRAGOSH, 1. Ferry St. & Wyandotte Bridge, Kansas City, Kans.
Svoji k svojim!
Podpisani naznanim, da sem odprl novo
PRODAJALNO Z GROCERIJAMI
1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočaje se:
Fred Svoboda,
1702 St. Clair St., Cleveland, O.
{20. f.)
Naznanilo.
Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do $3000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša $5 največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku: An t. Gregoriz 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanioh 655 Throop St, Chicago, UL
Iz proste roke
ipiz ©c^-ecj
v Kandiji, poleg Novega mesta.
Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana
GOSTILNA,
vedno dobro obiskana; leta 1S90. je bila vsa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold.
Dalje prodam
veliko kmetijo,
velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold.
tiri dele h o s t e, vredno 2200 j gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam ; in nemam dedičev. Naslov je narediti:
John Konda,
Kandia, št. 43. pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria.
Francoska parobrodna družba
Conppie Generale Transatlantip.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstria). W Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street;
La Gascogne	14. dec.
L' Aquitaine	21.
La Bretagne	28.
La Normandie	4. jan. J900.
La Champagne 11. „ 1900" L' Aquitaine	18. „ 1900.
La Gascogne	25. „ 1900.
La Normandie	1. febr. 1900
La Bretagne	8. „ 1900!
L' Aquitaine	15. „ 1900.
La Gasgogne	22. „ 1900.
Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje
Glavna agencija za Zjed. drŽave in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK.


MX/jigs,
kfeere imamo ▼ naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, $1. „ „ v usnje vezane, 70 ct.
Rafael, zlata obreza, SI. „ v usnje vezane, 80 ct.
Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 „ „ v usnje vezane, 90 ct.
Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, 80 ct.
Presveto srce Jezusovo, zl. obr., $1.10 „	,, „ v usnje vez., 90ct.
Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. „	„ v usnjevez., 55. ct.
Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct.
«, v platno vez., 42 ct.
Spomin na Jezusa, zlata obr., 9Sct. „ ,, „ v usnje vez.,55ct.
Pravi služabnik Marijin, zl. ob. 81.10 „	,,	i. v usnje80 ct.
Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct
Druge slov. knjige:
Zgodbe sv. pisma, 40 ct.
Evangelij, 50 ct.
Sveto pismo, 6 zvezkov, $5-
Veliki katekizem, 45 ct.
Mali „ 6 ct.
Abecednik veliki, 25 ct. ,,	mali, 12 ct.
Slovarček nemško-slovenski (Pan lin), 35 ct.
Slovarček angleški (Paulin), 35 ct.
Bleiweis Slovenska kuharica $1.80.
Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct.
Cvetina Borograjska 35 ct.
Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Makamilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 "ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct.
„ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski
SKLOPA
9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomn dobro poetreči z dobro pijač o,, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne vč kam, naj se le pri meni ogla-Bi, in zadovoljen bode z vsem. Moj 6aloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
J3 AiVKA^)
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
Allegheny, Pa.
212 Ohio Street,

Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte.
aar GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.



Vina na oroda).
Dobra rudeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela Tina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naroČilom naj vsakdo >pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH,
702 Vermont Street.,
San Francisco> Cal.
IGN. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine>smotke (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Krafijska lepoto Cigars" i barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih v i r i i n k z slamo. Na sahtevanje pošiljam oenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo.
UzoVoe (Samples) kakor tudi večja naročila po&iljam po Expresn
trosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, ouey Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glaa Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
OFFICE: 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Syoji k svojimi 0V 8 pre t« i ageitje >e »prej »o proti ngodni* pogojev.
.JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
olive«ter Strameti, rarnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Goloba imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vaakej godbi na lice, trobente ali piičali.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.

Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^.saloozi^
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLICH.

--jL -i^.-ajf.-ir^rge
IMIa/fcltL. Kapscli na ELY, ------ MINNESOTA,
priporoča Slovencem svojo
trgovino z različnim blagom,
kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni.
Dalje priporočam svoj lepo urejeni
v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fiua vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e.
Rojak naj podpira rojaka !
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice-in dolžna pisma.
lzposlnje in ixteijnje zapuščine in dolgove.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vi j ak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in Btane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . ^JL3« 50
inna 15 kamnov samo t}>15.00
Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
89. E. MADISON STREET. CHICAGO, ILL
i|iii»iiiiiiii»»ii»<i<i»»iitiii in! a m*
Podpisani priporoča vsem Slovencem Bvoj krasno vrejeni
H a tel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno b v e ž e pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni oeni; na razpolaganje je lepo
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoji k svojim!
Sč spoštovanjem ,
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
1111BKMBBB
ululu
■■H
M	tmmt^m
1 11 ! II 1	
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4%
brez odbitja noyega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Gulb Naroda".
m
B
S3 H
■
m m s
SI BI
m m m
ululululululuO' 1»_ilui|i_1i_iIi_4uillui|i_i|i_«h_i|DIOIClOICi|OICilO
Narocujte se na
Koledar »glas naroda"
za leto 1900.
s®- Izide prvo polovico decembra. "®»
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je ei8 do S35 in naprej. Izvršu;em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express OlHce. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
j^-oo-oo'ao..
o_c ca.-aaaooo
r.-i
NAJNOVEJŠE!
Austrian Hungarian Model Tobacco
izdelovalec
Alojzij
209-14th St., BROOKLYN, N. T.
209-14th St.
Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenje (Čik), pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni smet, kakor drugi tobaki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan.
Zavoj stane samo 5 centov.
Slovenski delavci zahtevajte povsodi:
Austrian Hung* Model Tobacco
Razprodajalci dobe popust.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
Dr.O. IV AN POHEK
J__■
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoba se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor tudi vnanjib Meznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-Ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-r.pasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
jega rojaka Dra. Gj
s^fcerbi ~n e
Dr. G. IVAN POHEK,
ura Ivana Poheka. On je na
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
i n sipcyfai "n &
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati BVojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K ar o 1 B 1 ažina,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. IVAN POHEK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, g.	MISSOURI.