GLASILO I-i trgovsko podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi,obrati delavcev organizacije združenega dela =■ 61001 ljubljana, parmova 33 LJUBLJANA, JANUAR 1977 LETO XVI — ŠT. 69 Dragi bralci! Naše Glasilo izhaja tako poredko, da bi se vam morali ob vsaki številki opravičiti zaradi zamude. Ko smo se pripravljali na jubilejno proslavo, na 30-letni-co našega podjetja, smo ugibali ali naj Glasilo izide pred jubilejem ali po njem. Odločili smo se, da naj izide po proslavi, da bi v njem pisali tudi o tem, ka ko je proslava potekala. Toda nihče ni pričakoval, da toliko časa po proslavi ne bomo uspeli pripraviti nove številke. Vsemogoče delo in težave so povzročale odlaganje priprav za tisk. Ob približevanju Novega leta nas je zopet zapekla vest, toda tudi decembra meseca nismo našli časa za novo številko. No, zdaj je le pred vami. Takoj po Novem letu smo pohiteli zato, da vam bomo lahko v njem še zaželeli zdravja, osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov v letu 1977. Vsebina te letošnje prve številke pa je seveda o proslavljanju naše 30-let-nice. Prepričani smo, da bo to številko marsikdo od naših delavcev, skrbno shm-nil in še kdaj pogledal. Prav gotovo pa bodo to storili upokojenci Dinosa. VSI OPROSTITE NA ZA-MUDI IN SPREJMITE NAŠE ISKRENE ŽELJE ZA VSE NAJBOLJŠE V LETU 1977. UREDNIŠTVO NAŠIH 30 LET »TO JE NAŠIH, SICER TEŽKIH, A NEPOZABNIH 30 LET, V KATERE SMO VLOŽILI VSE SVOJE USTVARJALNE SPO SOBNOSTI, ZNANJE IN IZKUŠNJE, DA BI SREČNO ŽIVELI V NAŠI HUMANI, SOCIALISTIČNI, SAMOUPRAVNI DRUŽBI.« (Iz govora direktorja Janeza RAMOVŠA, na proslavi 30-letnice DINOSA, dne 23. oktobra 1976). Tovarišice in tovariši, dragi gostje! Minilo je 30 let od ustanovitve naše OZD, ki se je takrat imenovala ODPAD. Razvila se je iz zvezne direkcije, ki je začela takoj po osvoboditvi v republiških središčih ustanavljati centre za zbiranje odpadkov, nujno potrebnih našemu skoraj do kraja uničenemu gospodarstvu, ki smo ga začeli z velikim naporom in požrtvovalnostjo obnavljati takoj po končani vojni. Leta 1963 je bilo podjetje z Odločbo OLO Ljubljana-Bežigrad preimenovano v »DINOS«, ki ponazarja kratico: »Dajmo indu stri ji odpadne surovine« in simbolizira njegovo osnovno dejavnost. Prav današnji čas bolj kot doslej opozarja na izredno velik razvoj proizvajalnih sil pa tudi na zaostajanje človekove zavesti pri obvladovanju stihijskega delovanja materialnega razvoja družbe, ki s svojim negativnim vplivom deluje na prirodo. Recikliranje odpadkov, ki jih preko posameznih faz zbiranja, sortiranja, priprave in predelave v odpadne surovine ponovno vračamo v proizvodnjo, dobiva vedno večji pomen. MI IN ČLOVEKOVO OKOLJE Z njegovim razvojem pomagamo ohranjati naravna bogastva in varovati človekovo okolje pred še večjim onesnaževanjem. Na ta način zasledujemo tako gospodarski kot ekološki vidik Da je temu tako, je pokazalo prav letošnje posvetovanje o odpadkih v mesecu februarju v Ljubljani, njihovemu pravilnemu odstranjevanju in ponovni uporabi kot dodatnemu viru surovin. Pojav odpadkov in onesnaževanje okolja je treba obravnavati na osnovi pridobivanja sekundarnih surovin, pospeševanja raziskovalnega dela in razvoja čiste tehnologije, ki sicer ni poceni, je pa za družbeno skupnost in razvoj zdravega okolja izredno pomembna. Problemov, ki so se nakopičili v okolju zaradi intenzivnega gospodarskega razvoja, ni mogoče odpraviti naenkrat, ampak le postopoma ob ustrezni družbeni pomoči in podpori. Tudi razstava na Gospodarskem razstavišču, kjer je sodelovala tudi naša OZD, je pokazala, kakšen napredek je bil v zadnjih letih dosežen v opremi in tehniki predelave odpadkov v V*. t o Slavnostni govornik je bil direktor podjetja Janez Ramovš odpadne surovine. Se več, pokazala je na domačo ustvarjalnost in celo sodelovanje te dejavnosti z umetnostjo. Prav pomen dejavnosti in njena neposredna povezanost z varovanjem človekovega okolja nas posebej zavezuje v izboljšanje in razširitev zbiranja odpadkov s povečevanjem števila odkupnih mest in širjenjem odkupne mreže, kar smo predvideli tudi v sprejetem in potrjenem srednjeročnem razvojnem programu naše OZD za razdobje od leta 1976 do 1980. Seveda pa bo potrebno mnogo bolj kot doslej razširjati vzgojo pri občanih, da ne bi odpadkov, ki bi jih lahko koristno uporabili kot odpadne surovine pri ponovni uporabi, odlagali po gozdovih, bregovih, rek, ob cestah in drugod. S tem bi povečali njihov obseg in preprečili, da ne bi onesnaževali človekovega okolja, istočasno pa vsaj delno prispevali k zmanjševanju uvoza in trošenju deviznih sredstev. MI IN ŠOLSKA MLADINA Kot rečeno, bi nas morala v teh prizadevanjih podpirati širša družbena skupnost, saj smo z večletnimi akcijami v zbiranju zlasti odpadnega papirja z mladino po šolah dokazali, da se zavedamo, kakšnega pomena je vzgoja mladega človeka v spoznavanju dejavnosti, ki jo opravljamo. Če bo mlad človek spoznal koristnost in vrednost svojega dela pri zbiranju odpadkov in čiščenju okolja, smo lahko prepričani, da bo kot odrasel občan in proizvajalec ter samoupravljalec skrbno in varčno gospodaril s surovinami in zaupanimi družbenimi sredstvi ter povečeval, njihovo vrednost. Zato se ne smemo čuditi, če je marljivo delo slovenskih pionirjev imelo, sicer svoj simboličen, vendar zato nič manj pomemben delež pri izgradnji spominskega doma v Kumrovcu. Najbolj veseli in z njimi tudi mi smo bili osebnega priznanja predsednika Tita, ki jih je postavil za zgled ostali mladini Jugoslavije. Ker je organizacija zbiranja tako lepo uspela in smo v njej zbrali preko 1000 ton papirja, smo organizirali za več kot tisoč pionirjev in pionirk iz vse Slovenije izlet na Kozjansko in ogled spo- minskega doma v Kumrovcu, ki je bil takrat še v izgradnji; mladina si je lahko ogledala ta veličasten spomenik, kjer se vzgajajo bodoči rodovi marksistične miselnosti. Če se danes ozremo nazaj v prva povojna leta, potem lahko ugotovimo, da je podjetje vseskozi hitro raslo, čeprav se je zlasti takoj po vojni srečevalo podobno kot ostala podjetja in vse naše gospodarstvo z velikim pomanjkanjem finančnih sredstev, tehnične opreme, skladiščnih prostorov in strokovnih kadrov. MI IN NAŠI JUBILANTI Vse prepreke in težave so naši delavci premagovali z velikimi napori, samodpovedovanjem in iznajdljivostjo. Velika je bila tudi želja, da bi v vojni opustoše-no domovino in vse naše gospodarstvo ob vsesplošnem pomanjkanju čimprej usposobili in ga postavili na noge. Med nami je še 9 delavcev, ki so vseh 30 let aktivno sodelovali in svoje ustvarjalne sposobnosti dajali našemu podjetju. Slovesen jubilej naše OZD je istočasno tudi njihov osebni praznik, zato mi dovolite, da jim v imenu nas vseh prisrčno čestitam in se zahvalim za njihovo dolgoletno prizadevno in neumorno delo z željo, da bi do svojega zasluženega odhoda v pokoj pomagali še naprej graditi naš boljši jutrišnji dan. Enako zahvalo sem dolžan tudi 21 delavcem, ki so že prazno- vali 25 let svojega dela v naši OZD in ki s prenašanjem svojih bogatih izkušenj na mlajše pomagajo ustvarjati strokovnjake, ki jih zahteva vsakodnevna praksa. Čeprav so bili pogoji dela izredno težki pa je našim delavcem, mnogim danes že upokoje- nim in tu v velikem številu prisotnim, ob takratni skromni družbeni pomoči uspelo postopoma izgrajevati tisto, kar je družba od njih pričakovala. USTANAVLJANJE IN ŠIRJENJE ODKUPNE MREŽE Začeli so graditi odkupne po staje, današnje poslovalnice in skladišča in širiti odkupno mrežo po vsej Sloveniji, kot eno osnovnih in najpomembnejših sestavin v zajemanju in odkupu odpadkov. Istočasno so s povečevanjem števila poslovnih enot začeli uvajati in uveljavljati nova transportna sredstva in tehnično opremo, ki je začela postopoma nadomeščati najtežja in najbolj nevarna ročna, fizična dela. Vzporedno s tem je bilo treba širiti in dopolnjevati pridobljeno znanje ter vzgajati in izobraževati delavce v dobre poznavalce posameznih vrst odpadkov, njihovo uporabnost in koristnost. Tehnična oprema in transportna sredstva so zahtevali usposobljene in vešče rokovalce pa tudi vzdrževalce. Pridobljeno znanje, še posebej ob delu, je polnilo vrzeli. Izkušnje so rasle iz leta v leto in iz nekaterih ustvarjale prave strokovnjake v poznavanju posameznih vrst odpadkov. Temu primemo se je spreminjala in prilagajala organizacija dela. Ka- Janez RIGLER, predsednik skupščine občine Ljubljana-Beži-grad, je imel na slovesnem proslavljanju 30-letnice našega podjetja naslednji govor: Spoštovani tovariši in tovarišice! Pozdravljam vas in vam čestitam k tako visokem jubileju, v imenu občinske skupščine in vseh družbenopolitičnih organizacij občine L j ubij ana-Bežigr ad. Trideset let je relativno kratka doba, toda dolga za obstoj nekega podjetja. Mislim, da je kolektiv vašega podjetja v tem času napravil ogromno. Rezultati vašega dela so velikega pomena tudi v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Vaš delež je veliko pripomogel k razvoju našega gospodarstva. kor ni bilo več mesta primitivnim in največkrat začasnim objektom in preprostim tehničnim pripomočkom, tako tudi ne primitivni miselnosti in nestrokovnosti pa tudi ne cehovsko obarvani gospodovalnosti, ki ni imelo ničesar skupnega z dobro organizacijo dela in humanimi medsebojnimi odnosi. Primitivizem vseh oblik se je z vedno večjim dotokom šolanih in ob delu dopolnilno izobraževanih in zlasti z delovnimi izkuš- Tovariši in tovarišice! Živimo v času velikih družbenopolitičnih sprememb. Postajamo bogatejši, bolj razviti. Revolucija začeta v NOB, se vsak dan nadaljuje. Z novimi ustavnimi spremembami nadaljujemo razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Gre za načelo izbojevano v NOB, da delavski razred dejansko prevzame oblast. Nova ustava nam nakazuje nadaljnjo vizijo nadaljnega samoupravnega razvoja naše samoupravne Titove Jugoslavije. Mislim, da je tudi podjetje DINOS v okviru celotnega gospodarstva dalo svoj doprinos in želim mu nadaljnje afirmacije in nadaljnjih uspehov tako kot doslej in na vseh področjih. Pozdravljeni! n jami pridobljenih delavcev moral umikati naprednim idejam in ustvarjalni miselnosti, ki si je prizadevala uvajati sodobne oblike organizacije dela in poslovanja ter medsebojne odnose, temelječe na novih socialističnih, samoupravnih, družbenih odnosih. PODJETJE V ROKAH DELAVCEV Prav gotovo ne moremo in ne smemo prezreti izvolitev prvega delavskega sveta podjetja 24. 11. 1950. leta. Razvoj družbe in družbenih odnosov je zahteval in pokazal, da država s svojim togim centralistično vodenim administrativnim aparatom ni najbolj primerna niti uspešna v imenu neposrednih proizvajalcev voditi gospodarstvo. Tako je na izvoljene samoupravne organe prišla odgovornost za celotno poslovanje in upravljanje podjetja, čeprav še vedno močno utesnjenega v predpisih in državni regu-lativi. Že do leta 1950, to je v času administrativnega vodenja gospodarstva, so se stalno povečevale količine zbranih in odkupljenih odpadkov. Do konca leta 1945 je bilo zbranih 7000 ton, v letu 1946 že 22.000 ton, v letu 1950 pa 26.000 ton raznih vrst odpadkov kljub izredno težkim gospodarskim razmeram, ki so bile v tistih časih. Po letu 1960, ko so administrativne spone in vezi močneje začele popuščati in ko je dobilo doslej utesnjeno gospodarstvo nov polet, je tudi v našem podjetju vzporedno z rastjo delavskega samoupravljanja, katerega 25-letnico smo praznovali preteklo leto, začela vznikati nova kvaliteta, ki se je kazala v drugačni obliki gospodarjenja kot doslej. Nič več ni bila pomembna samo količina zbranih odpadkov, ampak tudi njihova uporabna in tržna vrednost. Začeli smo meriti količino vloženega dela in vrednost produkcijskih sredstev ter posvečati vedno večjo skrb in pozornost posameznim fazam: zbiranja, transportiranja, skladiščenja, sortiranja, strojnega in avtogenega rezanja, baliranja, kasiranja, demontiranja, drobljenja, granuliranja, briketiranja, luščenja, razvlaknjevanja, čišče- POZDRAVI IN ČESTITKE PREDSEDNIKA OBČINE Pogled v slavnostno dvorano REPORTAŽNI ZAPIS O SLOVESNEM PROSLAVLJANJU V LJUBLJANSKI FESTIVALNI DVORANI DNE 23. 9. 1976 Festivalna dvorana na Trgu 7. kongresa ZKJ v Ljubljani je sama po sebi slovesna, še pripravljena za slovesnost pa je gotovo najlepša dvorana v Ljubljani, že precej pred 11. uro je bila polna članov kolektiva našega podjetja. Bila je sobota, zato so se slovesnosti udeležili skoraj vsi člani, iz vseh krajev Slovenije, kjer ima naša organizacija poslovalnice oziroma skladišča. Prišli pa so tudi posebej povabljeni gostje, zlasti iz občine Ljubljana-Beži-grad. Nekaj minut po 11. uri se je slavnostni zbor našega kolektiva začel. Začel ga je predsednik delavskega sveta naše organizacije, tovariš Jože MEJAK. Po pozdravnem govoru je predlagal delovno predsedstvo zbora, za predsednika delovnega predsedstva pa tovariša Jožeta HORVATA. Jože Horvat je potek slavnostnega zbora zelo spretno vodil. Posamezne točke dnevnega reda so se prepletale z odličnimi nastopi vokalnega okteta GALLUS, ki je slovesnost obogatil s partizanski mi, narodnimi in umetnimi pesmimi. Glavna točka dnevnega reda je bil seveda govor direktorja, Janeza RAMOVŠA, o razvoju OZD DINOS v 30. letih, nato pa pode- litev priznanj jubilantom in dol goletnim članom kolektiva. Predno je potekel celotni spored slavnostnega zbora našega kolektiva, je h govorniški mizici pristopil predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad, Janez RIGLER. V priložnostnem govoru nas je pozdravil in nam čestital k jubileju. Njegov govor so vsi navzoči sprejeli z močnim aplavzom. Nato je delovni predsednik, zbora, Jože Horvat, predlagal, da zbor delavcev podjetja DINOS, s svoje jubilejne proslave pošlje protestno pismo zaradi preštevanja Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Predlog protestnega pisma je prebral predsednik sindikalne konference podjetja, tovariš Tone PLEŠEC. Ko je končal, je dvorano preplavilo gromko ploskanje, ki je pomenilo enodušno podporo mislim, izraženim v pismu. Potem je Jože Horvat sporočil, da je slavnostni del zbora končan in da se bo začelo tovariško srečanje članov kolektiva. Vsem se je prisrčno zahvalil za udeležbo in sodelovanje na zboru, ter izrekel željo vseh, da bi se kaj kmalu ponovno videli na zboru celotnega kolektiva. Stane Koman nja, pranja, sušenja, to je operacijam, s katerimi oplemenjujemo odpadke v odpadne surovine. DVA MILIJONA TON Vzporedno z novo kvaliteto gospodarjenja niso rasle samo količine, ampak tudi ustvarjen dohodek, ki se je povečeval v odvisnosti od doseženega prometa. Ob decentraliziranih oblikah samoupravljanja in ugotavljanja dohodka po ekonomskih enotah se je povečevala neposredna vzpodbuda za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov. Kajti le-ti so bili pogoj tudi večjim OD, ki so zopet vzpodbudno vpli vali in stimulirali delavce, da je od dobrega gospodarjenja in pra vilne investicijske politike v veliki meri olajšano velikokrat pa tudi nadomeščeno težko fizično delo. V letu 1955 je bilo zbranih 34.000 ton, v letu 1960 55.000 ton, v letu 1965 75.000 ton; ob praznovanju 25-letnice podjetja leta 1971 je bilo zbranih 100.000 ton, v preteklem letu 136.000 ton, v letošnjem letu pa načrtujemo 140.000 ton odpadkov. V ilustracijo naj povemo, da smo v 30 letih obstoja zbrali skoraj 2,000.000 ton raznih vrst odpadkov, od katerih pretežni del odpade na železo in litine, ostalo pa predstavljajo odpadki barvnih kovin, papirja, steklenih črepinj, tekstila, gume, plastičnih mas. Našemu gospodarstvu smo v teh letih prihranili 200,000.000 dolarjev deviznih sredstev, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Vzporedno z izgradnjo naše industrije in s krepitvijo našega gospodarstva so se povečevale tudi količine odpadkov. Pa ne samo to. Vedno bolj so se poudarjali tržni odnosi in poslovnost, ki pa vedno ni bila najbolj zdrava, saj je v sebi marsikdaj nosila tudi kali podjetniškega in samoupravljanju tujega gledanja in odmikala delavca od odločanja in ga spravljala v podrejen in odvisen položaj. Mislim, da so še vsem dobro v spominu dogodki iz leta 1972 in intervenciji predsednika Tita in Izvršnega biroja, ki sta napravili konec nesa-moupravnim silam v naši družbi, v kakršnih koli pojavnih oblikah so se že kazale. NOVA SKLADIŠČA NOVE POSLOVALNICE NAŠI JUBILANTI, KI SO V PODJETJU ODKAR PODJETJE OBSTAJA — TOREJ 30 LET IN VEČ (v podjetju od) 1. ROJŠEK ANA 23. 10. 1945 2. GRM IVA 14. 1. 1946 3. MEZEK IVANKA 22. 1. 1946 4. PILONI ANICA 30. 4. 1946 5. LOBENWEIN ANA 15. 5. 1946 6. MEJAK JOŽE 1. 6. 1946 7. ŠTEMBERGER ANKA 12. 7. 1946 8. KAMNIKAR ANA 26. 9. 1946 9. EBERLINC SILVA 12. 11. 1946 Oktet Gallus Prav gotovo je zdrava in od delavcev kontrolirana poslovnost potrebna in eden izmed dejavnikov samoupravnega socialističnega tržnega gospodarstva. Tega se v celoti zavedamo, zato si prizadevamo, da bi z dovolj velikimi skladiščnimi kapacitetami, sodobnimi transportnimi sredstvi in tehnično opremo ter strokovno izobraženimi in usposobljenimi delavci zadovoljili zahtevam današnjega časa. Iz leta v leto povečujemo in gradimo nove poslovalnice in skladišča, čeprav se stalno srečujemo s problemi primernih lokacij, ki bi nam dajale ustrezne delovne pogoje. Zal je še vedno preveč prisotna miselnost, da bomo z našo dejavnostjo škodovali ugledu okolice in jo ogrožali. Novo zgrajene poslovalnice v zadnjih letih: Velenje, Dravograd, Lendava, Kranj, Novo mesto, Slovenske Konjice, dokazujejo in opravičujejo naše utemeljene zahteve, da je treba dejavnost sekundarnih surovin obravnavati enakopravno kot vsako drugo. Sedaj imamo nad 9000 m2 pokritih površin vključno s pisarniškimi in pomožnimi prostori, kar pa je za današnje zahteve in potrebe še vedno premalo, in katerih vrednost znaša 36 milijonov dinarjev. Zastarelo opremo za predelavo odpadkov v odpadne surovine smo v zadnjih letih v glavnem zamenjali in dopolnili z novo nabavljeno, ki je učinkovitejša in skoraj v celoti nadomešča težko fizično delo. MEHANIZACIJA DELA Bili smo prvi v Jugoslaviji, ki smo začeli v naši dejavnosti uporabljati nove oblike premikov surovin z uporabo kontejnerskega sistema. Danes imamo že 30 sa-monakladalcev in več kot 1700 košev oziroma kontejnerjev v stalnem kroženju. Klasični kamioni v vedno večji meri izgubljajo na pomenu, čeprav so v nekaterih primerih še nenadomestljivi. Imamo jih 6 in 10 kombijev za odkup odpadkov iz manjših izvorov in gospodinjstev. Vedno bolj pridobivajo na pomenu kamioni z montiranimi dvigali, ki so zelo uporabni za premike surovin, in jih imamo že 11. Tako imamo vseh prevoznih sredstev kar 72 ne računajoč prikolic in osebnih avtomobilov, ki letno prepeljejo precej čez 100.000 ton odpadkov in pri tem prevozijo preko 1.500.000 km. Za baliranje železnih odpadkov imamo 18 hidr. paketirk, od tega 9 z montiranimi dvigali, 7 hidravličnih in navadnih Škarij za rezanje železa, 27 hidravličnih stiskalnic za baliranje odpadnega papirja in tekstila, od tega 2 stabilni, zemeljski. — Postavitev sodobne stabilne hidravlične pake-tirke, prve te vrste v Jugoslaviji, na poslovalnici Novo mesto v dolgoročnem poslovnem sodelovanju in povezovanju dela in sredstev z IMV NM samo dokazuje naša prizadevanja, da bi sledili zahtevam časa in našega gospodarstva. Zavedamo se, da bomo lahko samo v tesnem sodelovanju in povezovanju zadovoljevali potrebam slovenskih železarn, livarn in papirnic po konkretnih odpadnih surovinah. Tako imamo kar 54 raznih vrst hidravličnih paketirk in Škarij za pripravo in predelavo odpadkov. Na skladiščih uporabljamo za premike odpadkov in surovin samostojna dvigala, imajo jih 8, od tega 2 samohodni, potem 9 viličarjev različnih nosilnosti (od 1,5—6 ton), deloma pa tudi tekoče trakove (v obratu za granulacijo steklenih črepinj in tekstilnih obratov). V kratkem pričakujemo še 5 samohodnih dvigal, ki bodo kot delovni stroji skoraj v celoti odpravili ročne premike odpadkov in surovin, saj bodo z njimi opremljene vse poslovalnice in skladišča. Šest poslovalnic je že sedaj opremljenih z lastnimi mostovnimi tehtnicami, predvidevamo pa izgradnjo še na dveh (Kranj, Novo mesto). TRGOVINA ALI KAJ VEČ? Še bi lahko našteval opremo, vendar mi čas tega ne dovoljuje, že ugotovitev, da imamo samo v opremi 25 milijonov dinarjev, skupaj s transportnimi sredstvi pa 74 milijonov in z gradnjami vred 110 milijonov, veliko pove, da v našem primeru ne gre za klasično trgovino, ampak za nekaj več. Da gre za dejavnost, v kateri sta zastopani tako trgovina kot proizvodnja oz. priprava in predelava odpadkov v odpadne surovine, in sta v medsebojni tesni povezavi in sodelovanju. V naslednjem srednjeročnem razdobju predvidevamo iz gradnjo novih in posodobitev obstoječih skladiščnih objektov (v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ajdovščini, Tolminu, Sežani, Jesenicah, Črnomlju, Sevnici), za kar bomo potrebovali več kot 80 milijonov sredstev. Precejšnja sredstva nameravamo vložiti v izgradnjo in poso- dobitev obrata za granulacijo steklenih črepinj v Celju in v novogradnji skladiščnih in proizvodnih prostorov tekstilnih obratov, kjer bo v povezovanju s tekstilno industrijo potrebna sodobna oprema za regeneracijo tekstilnih odpadkov. Že danes smo skrbeli, da smo vsaj v TO Bohovi posodobili obrat, kolikor je bilo največ mogoče, žal pa tega nismo zaradi pomanjkanja prostora uspeli v Ljubljani. SOCIALNA ZAŠČITA DELAVCEV Zavedamo se, da bodo samo strokovno usposobljeni delavci lahko varno in zadovoljivo opravljali svoje delo s sodobno opremo. Prav varstvu pri delu in psihofizični pripravljenosti dajemo poseben poudarek, saj se zavedamo vseh posledic, ki jih povzročajo poškodbe pri delu, in včasih zapuščajo trajne posledice. Delo naših delavcev ni lahko in je izpostavljeno vsem vremen skim vplivom, zato skrbimo za stalne preventivne zdravstvene preglede, saj menimo, da je odstotek izostankov z dela zaradi bolezni previsok in predrag za našo OZD in družbo. Ana Itojšek sprejema čestitke in priznanje za delo v podjetju nad 30 let Socialno šibkim omogočamo zdravljenje tudi ob pomoči OZD. Želimo, da bi čim več naših delavcev in upokojencev preživelo v aktivnem počitku svoj letni odmor v počitniških domovih v Savudriji, zato smo v letošnjem letu zgradili še 3 počitniške domove, tako da lahko naenkrat preživlja svoj letni odmor 44 delavcev. Iz podatkov je razvidno, da se vsako leto povečuje število delavcev, ki koristijo svoj odmor v naših počitniških domovih, letos jih je koristilo že 250. OCENA POSLOVNEGA SODELOVANJA Čeprav smo v teh letih z uspešnim delom ustvarili širok krog poslovnih partnerjev, ne samo v ožji domovini, ampak na širšem jugoslovanskem prostoru, saj smo tretje največje podjetje v Jugoslaviji in največje v republiki ter smo znani kot poslovno solidna in zanesljiva tr-govsko-proizvodna hiša, pa vendarle ne moremo biti v celoti zadovoljni s svojim delom. Naša želja je sodelovati na osnovi povezovanja dela in sredstev s čim večjim številom poslovnih partnerjev, še posebej s tistimi, s katerimi nas vežejo že tradicionalni poslovni odnosi in sodelovanje. Še najboljši rezultati so NAGRAJENCI, KI SO V PODJETJU VEČ KOT 25 LET (v podjetju od) 1. JANČIČ DANILO 4. 3. 1947 2. FLORJANČIČ ADA 1. 4. 1947 3. MERC JOŽE 8. 4. 1947 4. KRAMPERŠEK MIJA 1. 6. 1947 5. BOROVIČ ANTON 21. 1. 1948 6. PROSENC FRANCKA 2. 2. 1948 7. KOLAR VINKO 4. 2. 1948 8. VADLJA ANDREJ 5. 11. 1948 9. KRASNIK HILDA 8. 3. 1949 10. BENGEZ IVAN 16. 3. 1949 11. RADANOVIC FRANC 25. 4. 1949 12. GABOL ŠTEFAN 22. 6. 1949 13. DOBNIK ANTON 18. 10. 1949 14. MIŠIGOJ SEVERIN 15. 2. 1950 15. LENČEK HELENA 6. 6. 1950 16. KRAJŠEK MILENA 1. 7. 1950 17. DVORŠAK ERIKA 1. 7. 1950 18. KRAMAR ŠTEFAN 11. 9. 1950 19. ŽURAN FRANC 5. 12. 1950 20. EKART ELIZABETA 7. 3. 1951 21. URBANČIČ NADA 1. 6. 1951 bili doseženi s Slovenskimi železarnami, čeprav tudi nekaterih drugih ne smemo podcenjevati. DRUGI O NAS IZOBRAŽEVANJE OB DELU ČLANEK, KI GA JE OBJAVIL ČASOPIS DELO Dinos se iz nekdanjega zbiralca in prodajalca odpadnih surovin vedno bolj spreminja tudi v predelovalca LJUBLJANA, 2. nov. — Delavci ljubljanskega Dinosa so proslavo 30. obletnice ustanovitve njihove delovne organizacije namenoma pripravili v tem mesecu. Menili so namreč, da spada v ta mesec varčevanja tudi pregled njihove dejavnosti, s katero posebej podpirajo splošne družbene napore za varčevanje s surovinami, njihovo zamenjavo in ponovno vračanje v proizvodnjo. Naša sposobnost po odkrivanju in želja po odpravljanju lastnih napak ter nenehna skrb po usposabljanju in dodatnem izobraževanju ob delu sta porok našemu napredku tudi v bodoče. Doslej je šlo skozi tečaje in si pridobilo razne interne kvalifikacije za strojnike, rezilce, skladiščnike več kot 70 % naših delavcev, na višjih šolah je dokončalo študij 5 delavcev, izredno pa jih študira še 9. Poleg tega dobiva 16 otrok naših delavcev štipendije, kar nedvomno kaže, da imamo veliko razumevanja za vzgojo mladega človeka. Preteklo leto smo praznovali v novo zgrajenih poslovnih prostorih poslovalnice Kranj 25 let delavskega samoupravljanja. Mislim, da lahko rečem, da se je v tem razdobju vseskozi krepila in utrjevala zavest naših samo-upravljalcev. šolo samoupravljanja in z njim povezane odgovornosti pri odločanju je opravilo več kot 3/4 naših delavcev. Tudi strokovne službe so se vedno zavedale, da vsaka razprava na samoupravnih organih in zborih delavcev pomeni istočasno tudi kratek seminar, zato so se trudile, da bi pripravljale čimbolj razumljivo gradivo. Seveda pa to ni lahka naloga, saj nekateri predpisi in pogostnost njihovega spreminjanja povzročajo marsikdaj težave celo zato kvalificiranim kadrom. Rad bi se posebej zadržal na Osnutku zakona o združenem delu in o naših razpravah o novi samoupravni organiziranosti. Mislim, da je široka javna razprava na zborih delavcev pokazala velik interes naših delovnih ljudi za predloge, ki nam jih ponuja osnutek zakona, istočasno pa je tudi pokazala najboljše rešitve lastne samoupravne organiziranosti. Čeprav je bilo v začetku precej oklevanja v iskanju najbolj primerne poti, istočasno pa so se pojavljale nekatere dileme, ki jih je povzročila odcepitev pridruženega podjetja iz druge republike, in je v naši samoupravni miselnosti in želji po medrepubliškem povezova- (Nadaljevanj e na 8. strani) Pred 30 leti ustanovljeno podjetje Odpad, se je razvilo iz zvezne direkcije, ki je takoj po osvoboditvi ustanavljala v republiških središčih centre za zbiranje odpadkov, nujno potrebnih oživljajočemu gospodarstvu. Leta 1963 se je podjetje preimenovalo v Dinos, ter že s tem nazivom — kratica namreč pomeni »Dajmo industriji odpadne surovine« — dejansko v celoti označuje njihovo temeljno dejavnost. Prvi organizator zbiranja odpadkov pri nas je v teh treh desetletjih napravil izreden razvoj, tako po obsegu kot kakovosti in razširjenosti svojega dela. Po gotovo nepopolnih izračunih so doslej zbrali, ustrezno prebrali in deloma tudi predelali ter vrnili porabnikom skoraj 2 milijona ton različnih vrst odpadkov, med katerimi je bilo največ železa in litin, pa papirja, stekla, tekstila, plastike, gumijastih odpadkov itd. Računajo, da so gospodarstvu s tem prihranili za približno 200 milijonov dolarjev deviznih sredstev, za kolikor bi pač morali uporabniki dobiti tovrstne surovine od drugod. Skokovit vzpon zbiranja odpadkov je opazen še zlasti po letu 1960, ko so odkupili in zbrali 55.000 ton odpadkov v preteklem letu pa že 136.000 ton, letos pa končno pričakujejo, da bodo zbrali prek 140.000 ton. Seveda pa ni pomembna samo količina zbranih odpadkov, ampak tudi njihova uporaba in tržna vrednost. Zato izpopolnjujejo mrežo zbiralnic — v zadnjih letih so od prli večje poslovalnice v Velenju. Dravogradu, Lendavi, Kranju, Novem mestu in Slovenskih Konjicah — in jih kolikor se le da oprem ljajo z mehanizacijo za predelavo odpadkov v koristne, torej znova uporabne surovine. Prvi v državi so začeli uporabljati kontejnerje za prevažanje surovin. Danes razpolagajo že s 30 samonakladalnimi ka mioni in več kot 1700 kontejnerji, ki neprestano krožijo po zbiralnih območjih. Svoje dejavnosti torej ne razumejo le tako, da bi se z njo ukvarjali le kot zbiralci in trgovci s surovinami, temveč predvsem s tem, da je ob trgovini zastopana tudi priprava in predelava odpadkov v uporabne surovine torej dejavnosti, ki sta med seboj tesno povezani. V tej smeri je oblikovan tudi njihov novi srednjeročni razvojni program. V njem med drugim predvidevajo izgradnjo novih in po sodobitev obstoječih objektov, za kar nameravajo vložiti več kot 80 milijonov din. DUŠAN SKOK Klepet članov kolektiva pred vhodom v glavno dvorano nju pustila nelagodne občutke, pa je vendarle treba priznati, da so vse razprave, ki jih ni bilo malo, aktivirale vsakega delavca ter veliko koristile, pomagale in prispevale k razčiščevanju posameznih vprašanj. Zato lahko trdim, da so bili delavci resnično informirani kot le malokje, ob uveljavljanju samoupravnih in družbenopolitičnih odnosov, ki jih predvideva Osnutek zakona. Pri tem je treba opozoriti tudi na pripombe in sugestije komisije za preglede samoupravnih aktov pri občinski skupščini, ki so bile posredovane vsakemu delavcu. NAŠA PRIHODNJA ORGANIZIRANOST Z akcijo na političnem aktivu, ki so se je udeležili vsi člani ZK, konference sindikata, samoupravnih organov in vodstvenih delavcev, se je izkristaliziral predlog o prihodnji samoupravni organiziranosti v dve TOZD' TOZD — Trgovino in TOZD — Proizvodnjo ter Skupne službe. Ta predlog je šel v najširšo javno razpravo na zbore delavcev, primerno argumentiran in utemeljen. Iz predhodnih razprav na zborih delavcev smo videli, da bi po regionalnem načelu zelo težko uspeli organizirati TOZD, ker bi morali določene poslovne enote združevati, da bi lahko zadostili zakonu, zlasti v pogledu formiranja delegacij za interesne skupnosti. Tako bi delavci lahko neposredno uresničevali pravice, obveznosti in odgovornosti ter organizirano sodelovali pri upravljanju funkcij družbenopolitičnih skupnosti. Takemu združevanju pa so delavci nasprotovali, ker se je videlo tudi iz zadnje javne razprave na zborih delavcev, ki se je končala prve dni meseca oktobra. DVE TOZD POTREBA IN ŽELJA Zaradi tega menim, da po široki javni razpravi sprejeta samoupravna organiziranost v 2 TOZD na sedanji stopnji našega razvoja najbolj odseva želje in potrebe naših delavcev, saj smo od samega začetka podrejali organizacijske probleme dohodkovnim odnosom. Prepričani smo, da so rešitve, ki smo jih sami izoblikovali, najboljše, in da jih bomo morali stalno preverjati, razvijati in dopolnjevati. Samoupravljanje je proces, ki ni nikdar končan. Menimo in trdno smo prepričani, da so osrednji problem do- Da bi se pogovoril z našimi sindikalnimi delavci je predsednik sam izrazil željo. Ko se je kolektiv pripravljal na tovariško srečanje, je Tone Plešec poiskal predsednike ali predstavnike naših osnovnih sindikalnih organizacij in razgovor se je pričel. Sodelovali so tovariši iz Celja, Maribora, Trbovelj, Brežic, Kranja, Kopra in Gorice. Predsednika Kocjana je zanimala oblika sindikalne organiziranosti z ozirom na število zaposlenih v posameznih poslovalnicah in kaj mislijo o delitvi podjetja na TOZD. Ko je dobil natančne podatke o tem koliko delavcev je kje na enem mestu je tovariš Kocjan povedal, da so bili na občinskem hodkovni odnosi, kajti delavec v TOZD mora biti ne samo ustvarjalno, moralno in osebno zainteresiran za ustvarjanje dohodka in finančnih sredstev ter za odnose, ki nastajajo v procesu združevanja dela in sredstev, temveč mora imeti od vsega tu- sindikalnem svetu v zmoti, ker so mislili, da so vsi delavci ene poslovalnice na enem delovnem mestu. Niso npr. vedeli, da mariborska enota zajema tudi delavce iz Lendave, Murske Sobote, Radgone, Dravograda in Ptuja. Ko so obravnavali vprašanje tozdov, je Marko Kocjan dejal, da so preveliki ali premajhni tozdi enak samoupravni problem. Konkretno je vprašal, če so zato, da bi bil takoimenovani mariborski bazen ena samostojna enota oziroma TOZD. Dobil je odgovor iz katerega je zaključil, da se je prepričal o tem, da kolektivu in sedanji organiziranosti Dinosa najbolj ustreza delitev na dva tozda in sicer na TOZD TRGOVINA in TOZD PROIZVODNJA. Iz razgovora s sindikalnimi delavci Dinosa RAZGOVOR, KI GA JE IMEL Z NAŠIMI SINDIKALNIMI DELAVCI PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, MARKO KOCJAN di materialne koristi. Gre za združevanje živega in minulega dela in delavec se z vsem svojim delom, tako živim in minulim, vrašča v te odnose in mora tako z enim kot drugim delom dejansko pridobivati ustrezne materialne rezultate. Torej je treba na dohodek gledati kot na družbeno-ekonomski odnos, kot motiv dela in gospodarjenja ter kot izraz materialne osnove socialističnih samoupravnih odnosov. PONOVNO K PLANIRANJU Potrebno je opozoriti še na planiranje, ki je bilo zadnja leta nekoliko zapostavljeno. Mi smo sprejemali letne plane, to je načrte in dogovore, v katerih so bile začrtane letne obveznosti Jože Horvat predaja priznanje Jožetu Mejaku, predsedniku našega delavskega sveta in edinemu moškemu članu kolektiva, ki je v podjetju od ustanovitve. in odgovornosti za njihovo izpolnjevanje. Pomemben del so predstavljali instrumenti delitve dohodka, temelječi na samoupravnem dogovoru o merilih za delitev in razporejanje dohodka in OD in merilih resolucij o druž-beno-ekonomskem razvoju SRS. Posebej bi poudaril na vlogo investicijske politike, saj je pravilnost investicijskih vlaganj izrednega pomena za nadaljnji razvoj posameznih poslovalnic in celotne OZD, kot tudi za ustvar- janje bolj produktivnih delovnih pogojev. V letošnjem letu smo prvič sprejemali na samoupravni način sporazume o temeljih planov in dogovore o temeljih družbenih planov za prihodnje srednjeročno razdobje. Takšen način planiranja, ki je v skladu z Osnutkom zakona o združenem delu, po katerem uresničujejo delavci pravico in dolžnost plani ran j a, je novost v naši samoupravni praksi. OBVEŠČENOST IN ZAVEST S sprejemom teh sporazumov in dogovorov smo dokazali neposredni interes uresničevanja ne samo skupnih ciljev in nalog OZD, ampak tudi širše družbene skupnosti. Posebno pozornost posvečamo obveščanju, saj se zavedamo, da je pravočasno in redno obveščanje bistven pogoj za uspešno opravljanje samoupravnih funkcij. Tudi družbeno politično življenje je prisotno na vseh ravneh in v vseh sredinah čeprav ne moremo biti vedno zadovoljni z aktivnostjo posameznikov. Tako konference sindikata kot ZK sta še posebej aktivno sodelovali v razpravah o Osnutku zakona o združenem delu pa tudi sicer je bila njuna aktivnost in pobude, ki sta jih dajali, zelo tehtna, pa naj je šlo za bodočo samoupravno organiziranost, dopolnjevanje splošnih aktov in podobno ali za uvajanje toplih malic v OZD, prispevek za ceste, kjer smo prekoračili predvideni znesek za 20%, pomoč prizadetim ob potresu na Tolminskem, kjer smo dali poleg 4 prikolic in 50.000 din še OD iz dveh delovnih sobot (1 smo delali v maju in 1 v oktobru), tako da smo skupaj prispevali 200 tisoč din; posebej naj omenim aktivnost v zvezi s samoprispevkom II in podobno. Da je bila aktivnost sindikata opazna tudi navzven, se najbolj vidi iz podelitve srebrnega znaka naši sindikalni organizaciji kot priznanju za njeno uspešno delo. PRIZNANJE UPOKOJENIM DELAVCEM Posebej bi se rad zahvalil tu prisotnim, že upokojenim delavcem, pa tudi vsem tistim, ki se iz zdravstvenih razlogov niso Jože Merc mogli udeležiti današnje slovesnosti. Želim jim, da bi se danes tu med nami dobro počutili, saj je minilo že dve leti od našega zadnjega srečanja z njimi, in nam je vsem ostalo v naj lepšem spominu. S polno odgovornostjo se zavedamo, da nadaljujemo njihovo delo in mislim, da jim bomo storili največje veselje, če bomo videli, da OZD uspešno napreduje in da nadaljujemo njihovo delo, kjer so ga oni končali. Moramo jim biti hvaležni za vse, kar so dali kot svoj prispevek pri ustvarjanju in povečevanju sredstev OZD in pri poglabljanju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Mnogo je med njimi takih, ki so dolga leta v mnogo težjih pogojih kot mi danes, gradili in ustvarjali (Nadaljevanje na 10. strani) 1 aQ0ffi DDDCB dinas 33 CD (LceLfe in katerih delo je trajne vrednosti. Prepričan sem, da je želja naših upokojenih delavcev tudi ta, da bi se čim pogosteje sestajali. Zato naj to priporočilo ne pozabijo naše družbenopolitične organizacije, kadar razpravljajo o sindikalnih izletih ali o čem podobnem. Ob tem moram posebej orne niti pionirja in dolgoletna delavca v naši dejavnosti, danes že oba pokojna — tov. Franca Tav čarja in dr. A. Lunačka, ki sta položila temeljni kamen našemu podjetju. KAKO GOSPODARIMO ZDAJ Verjetno bo marsikoga zanimalo, kako gospodarimo v letošnjem letu. Po zadnjih podatkih 9 mesečnega periodičnega obračuna lahko ugotovimo, da je z izvajanjem zakona o zagotovitvi plačil med uporabniki družbenih sredstev od aprila letošnjega leta in zakona o obračunavanju in ugotavljanju OD in D prišlo do novih kvalitetnih premikov v našem gospodarstvu, ki imajo za posledico določeno njegovo prestrukturiranje, zaradi tega pa tudi upočasnitev gospodarskih tokov. V naši dejavnosti se to kaže v otežkočenem plasmaju določenih vrst odpadnih surovin, strožjih kriterijih pri njihovem prevzemanju, v spremembi predvidene dinamike in pd. Zato smo tako v količ. kot vredn. pogledu nekoliko pod planirano realizacijo, pa tudi akumulativna in reproduktivna sposobnost sta prizadeti. Vse to terja od nas dodatnih naporov in prizadevanj, da bi ob istočasno spremenjeni samoupravni organiziranosti in dohodkovnih odnosih povzdignili v novo kvaliteto tudi naše organizacijske in ustvarjalne sposobnosti. Ob koncu bi rad pojasnil, zakaj smo se odločili za praznovanje v mesecu oktobru. To je mesec varčevanja in mislim, da lahko izjavim, da z našo dejavnostjo prispevamo in krepimo napore naše družbe k varčevanju surovin in njihovi zamenjavi in dopolnitvi s sekundarnimi surovi- nami, katerih vrednosti in pomena se vedno ne zavedamo dovolj. ZAKLJUČEK Dolžan sem zahvalo članom organizacijskega odbora pod vodst vom tov. Mancinija za tehnične priprave in opravila v zvezi z našo slovesnostjo. Vse goste in delavce naše OZD pa vabim na prijateljski razgovor, na obujanje spominov, včasih tako občutenih in nepozabnih, skratka želim, da bi to srečanje ostalo vsem v nepozabnem spominu, da bi lahko rekli: TO JE NAŠIH, sicer težkih, a nepozabnih, 30 LET, v katere smo vložili VSE svoje ustvarjalne sposobnosti, znanje in izkušnje, da bi srečno živeli v naši kumani, socialistični, samoupravni družbi. Janez Ramovš V soboto 23. septembra je bil v Festivalni dvorani slavnostni zbor 500-članskega kolektiva OZD DINOS, ki ga je vodil Jože Horvat iz Francka Prosenc Danilo Jančič Dinosove poslovalnice v Murski Soboti. Slovesnosti, na kateri so podelili posebna priznanja osmim delavkam in enemu delavcu, ki so v podjetju od ustanovitve ter 21 članom kolektiva, ki so v podjetju več kot 25 let, so se udeležili tudi naj višji občinski funkcionarji: Janez Rigler, predsednik občinske skupščine, Joško Pirnar, predsednik občinske konference SZDL in Marko Kocjan, predsednik občinske sindikalne organizacije. Slavnostni zbor je začel predsednik delavskega sveta podjetja Jože Mejak iz poslovalnice v Brežicah, edini moški, ki se lahko pohvali, da je v podjetju vzdržal od ustanovitve. Vzdržal, je beseda na pravem mestu vsaj za prvih 20 let, saj šele zadnjih 10 let mehanizacija vse bolj in bolj zamenjuje težko fizično delo. O razvoju in o družbeni pomembnosti Dinosove poslovne dejavnosti je govoril direktor Janez Ramovš. Slavnostnemu zboru in vmesnemu kulturnemu programu, ki ga je izvajal priznani ljubljanski oktet Gallus, je prisostovalo tudi okrog 50 upokojencev Dinosa. Bili so ganljivo presenečeni, ker jih sedanji člani kolektiva niso pozabili. S. K. OBJAVA O NAŠEM JUBILEJU V ČASOPISU OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD »ZBOR OBČANOV«: Dinos ima 30 let O DINOSOVIH UPOKOJENCIH NA SLAVNOSTNEM ZBORU DNE 23. 9. 1976 Osebno sem imel občutek, da so se slavnostnega zbora kolektiva najbolj veselili upokojenci Dinosa. Po vsej dvorani so iskali eden drugega in se prisrčno pozdravljali. Med nekaterimi je prišlo do dolgih razgovorov o tem, kako se imajo in o tem, kako je bilo včasih, takrat, ko so bili še aktivni delavci. Predvsem pa so bili srečni, ker jih kolektiv ni pozabil, kar pomeni, da sedanji aktivni delavci niso pozabili, da je v vse kar danes Dinos ima, vtkano tudi njihovo delo. Del tistega, kar so s svojim delom ustvarili so resda odnesli domov v obliki plač, del je šel za razne prispev ke in davke, del pa je ostal pod jetju in s tem delom se je podjetje obnavljalo, mehaniziralo in moderniziralo. V veselem in prisrčnem razpoloženju, ko je mnogo parov plesalo po taktih tako glasne muzike, da je bil vsak normalen pogovor nemogoč, je upokojenec Dinosa, tovariš Borovič iz Lendave, pri svojem omizju povedal naslednji dogodek iz prvih dni obstoja podjetja. Takole je govoril: »Ja sam delal na Teznu. Šef skladišča se je pisal Taborski Antun. Premeščen sem bil u Dravska. Ko sem prišel nazaj na Tezno so delavci pravili, da je šef rekel, da jim bu en dinar na-metnul na plaču. Mi pa smo pla če dobili bes toga dinara. Ja sam se pa oglasil. Sem rekel, čujte, mene su delavci zbrali, za delegata, ne vem kaj, tovariš šef; pri zadnji plači si sam namenul, da dinar dobimo zraven. Veli on meni, da sam se ja zmutil, da sam ne vem kaj, da delavce bunim. On vzame pištolo van, ja pa sem rekel: Čuj, strelaš lehko, a ja ne odstupim od besede. Z mitraljezi su nas tukli pa se nismo dali... Predi u pisarna, je rekel. Tu je bil tovariš Kokolj Viktor. Sem prišel noter, sem rekel: Viktor, bogami, ja ne vem kaj me je nu-ter nagnal. Šef je šel na stran, al kaj, ne vem. Ko je prišel nazaj je rekel Kokolju: Ma praf tovariš Borovič, sem obljubu, ampak sem pozabu tebi povedat. Veli meni, kaj rabiš pridi u pisarnu, a ne tam pred svima. Se ne strinjam, sem rekel. Ja sem za delavce, ne sam za sebe. Kolko ja zaslužim nek tudi on zasluži. To je bilo januarja meseca 1946. leta. Vem, da je bil tak visok sneg.« Stane Koman °q]@ °q][g _DCD(B -DCDG8 dinos dinos 33 OD 33 (D CLcste OnCsCfc DOPISUJTE IZJAVA PREDSEDNIKA OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD JOŠKA PIRNARJA O NAŠEM JUBILEJU »Predvsem so me podatki o razvoju Dinosa v 30. letih inpre-sionirali. Kažejo kako pomembna je taka dejavnost za preskr-bovanje naše industrije s potrebnimi surovinami in koliko zmanjšuje stroške za uvoz surovin, ki jih industrija potrebuje. Za stvari, ki jih odvržemo ali zavržemo so to ogromne številke. Če pomislim, da bo Dinos samo letos (1976) pripravil za okrog 40 milijard dinarjev surovin, to pomeni, da bo zajel tako ogromno količino blaga, da ta presega običajni splošni pregled in znanje o teh stvareh. Vem pa, da je delovno področje izredno široko in da se ga da, najbrže, še povečati in popestriti. IZJAVA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, MARKA KOCJANA O SLAVNOSTNEM ZBORU DELAVCEV DINOSA Tonček Borovič »Zelo se mi je dopadel govor direktorja podjetja, ker je nevsiljivo poročal o uspehih podjetja, ko je razgrnil 30-letno delo kolektiva. Ljubo mi je, da so se spomnili delavcev, ki so v podjetju 30 in 25 let. Pripombo imam le na del organizacije tega zbora, ker nekateri jubilanti niso prišli. Morali bi poskrbeti, da bi prišli vsi, razen tistih seveda, ki so bolni, še meni je težko, ko jih ni tu, da bi prevzeli zaslužena priznanja s katerimi jih je kolektiv počastil. Če pa pomislim na priprave za takšen veličasten zbor, če upoštevam dislociranost enot vaše delovne organizacije, potem moram priznati, da nastopijo tudi težave. Za takšen zbor imajo težave tudi takšne delovne organizacije, ki imajo kolektiv na enem mestu. Iskreno vam čestitam k tako visokem jubileju! Stane Mancini nam je tudi zapel nekaj pesmic RAZSTAVA UMETNIN IZ ODPADNIH SUROVIN NE SME ITI V POZABO (Nadaljevanje) V zadnji, 68. številki našega glasila, ki je izšla junija meseca preteklega leta, smo pisali tudi o prvi razstavi varjenih skulptur iz odpadnih materialov, ki je ime in ugled naše delovne organizacije ponesla v jugoslovanski prostor povsem drugače, kot smo sicer vajeni. Ta razstava je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, februarja meseca lani, ko je bila tam tudi mednarodna razstava z naslovom TEHNIKA IN OKOLJE 76. Obljubili smo, da bomo v naslednji številki našega glasila objavili kritiko umetnostnega kritika dr. Mirka Juterška, v kateri je ocenil dela šestih umetnikov katerih dela smo razstavljali. To obljubo sedaj izpolnjujemo. Spoštovani! Ob pričujoči razstavi kovinskih plastik, ki jo je pripravilo podjetje DINOS, tu v Ljubljani in v katero so vključena dela kiparjev Janeza Boljke, Toneta Svetine, Rudija Stoparja, Aleksandra Kovača ter Bogomirja Kotnjeka, se pojavljajo ne dvomno razna vprašanja. Kaj dejansko pomeni in predstavlja, iz raznih železnih kosov, pretežno že odvrženih in odsluženih stvari, sestavljati zavestno in z občutkom za likovnost, povsem nove predmete, z novo funkcijo. Na vsiljujoče vprašanje ali so takšni zavestno »umetniško« oblikovani predmeti umetnine — odgovorimo lahko samo za naš čas. V svesti si hitrega menjavanja in širjenja likovnih vrednot v našem času, se pravi, menjavanja v spoznanju kaj je lepo oziroma po ob- Glasilo Dinos izdaja OZD Dinos Ljubljana, Parmova 33 v 500 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tisk Tiskarna Ljubljana, Ljubljana. liki sprejemljivo, se naše likovno obzorje nedvomno hitro bogati in razširja. Vendar smemo trditi, da smo danes v glavnem na stopnji iskanja. Zato je trenutno tudi mogoče, sicer komaj razumljivo so- žitje najbolj tradicionalnih in kla sičnih oblik, oziroma konceptov likovnega ustvarjanja, s povsem novimi, še komaj oprijemljivimi ust-varjavnimi idejami in mišljenji. Ob naglašanju kvalitete je, kot se kaže, trenutno vendar ideja, gonilo vsega. Za nas to pomeni: če imaš idejo in voljo, da seznaniš okolico s to svojo idejo, se že vključuješ v likovni proces našega časa. Znanje in izkušnje niso več bistvene. NA RAZSTAVI SO SODELOVALI: Janez BOLJKA. Ljubljana Jacques BOULLIER, Uzes, Francija Bogomil KOTNJEK, Lendava Aleksander KOVAČ, Maribor Rudi STOPAR, Sevnica Tone SVETINA, Bled vsi kiparji in slikarka Seka TAVČAR, Ljubljana. To dejstvo odvzema sodobni likovni ustvarjavnosti nekdanji mit posebnega poslanstva, postavlja jo trdno na zemljo, med nas. Govori o tem, da je likovno ustvarjanje — naj bo to arhitektura, slikarstvo, kiparstvo, industrijsko oblikovanje ali fotografija in film, — morda vse naše okolje, — le produkt našega duha, naših sposobnosti — torej, da je vse odvisno od nas. Nikjer tedaj ni rečeno, da ne bi znal kdo izmed nas napraviti karkoli še bolje. (Nadaljevanje prihodnjič) Spominski posnetek