mi Znanstvena priloga „Zori". Na ta list se poseliej ne narccuje. — Maja vsafci mesec 15, dne. Štev. 8. V Mariboru 15. avgusta 1873. Tečaj I. Jurij "VVasliington. Spisal * * * (Dalje.) Washingtonovo življenje od 1758 do 1775. Ko je leta 1755. Washington obiskal Novi Jork, zaljubil se je z nova, takrat v neko niis Marijo Filips, sestro žene enega izmed njegovih najboljših prijateljev. Pa prerano je moral Novi Jork zapustiti, ko da bi jej bil mogel odkriti svojo udanost, in poslej je mis Marija Filps se omo-žila stotnikom Moersom, Washingtonovim tovarišem v Braddokovi vojski. Še le tri leta poslej (1759) se je tudi 27 let stari Jurij Washiugton oženil z lepo in jako izobraženo Marto Kustisovo. Ta je bila mlada in bogata udova, katerej je bil rajnki mož polovico velikega premoženja zapustil. Naslednjih 15 let je Washington živel v miru na svojih posestvih, natauko opiavljaje vse svoje dolžnosti. Pečal se je kaj pridno z gospodarstvom, pa tudi kot izvoljeni poslanec naselbino zastopal v zastopu deželnem (house of burgesses). Kot povsodi v Virginiji*) so zamorski sužniki obdelovali tudi Washing-tonova posestva. Kolikor vesten in milosrčen je tudi bil Washington, vendar se ni nikakor spodtikal nad nečloveškim robstvom. Njegovi dnevniki kažejo, kako je od dne do dne gospodaril. 5. svečana 1. 1760 je zapisal v dnevnik: „obiskal sem svoje kmetije, ter se posebno čudil Stefensu, da je neprestano delal. Prišedši k tesarjem sem videl, da so štirje iz med njih, namreč: Jurij, Tom, Mike in mladi Billy od včeraj ob desetih nasekali le 125 črevljev. Zato sem se vsedel ter opazoval Toma in Mika, ki sta v 30 minutah obsekala veliki topol, ga 10 črevljev na dolgo občrtala, in vsako stran 10 palcev globoko vsekala. Potem sta pa 25 minut sama *) Virginija meri 38352 angležkik □ milj t. j. 180G zemlj. □ milj. L. 1860 je štela okoli 1,110.600 ljudi; med temi je bilo 513.000 sužnikov. L. 1870 pa 1,225.000 duš. 8 ostala, šla po žago ter se posvetovala, kaj je storiti itd." Iz tega se vidi, da bi bil vsak od jutra do večera lebko 125 črevljev nasekal. — 26. svečana je zapisal v dnevnik: „Skoro celi dan sem delal nek nov plug po moji iznajdbi". Nek drug dan je zapisal v dnevnik: „Huda ura je bila in dež je močno lil, v moje poslopje je treščilo ter zadelo 10 Zamorcev; izmed teh so bili nekteri močno pohabljeni, a spustili so jim nekaj krvi in kmalu so se ozdravili". Sparks, Washingtonov životopisec, sporoča še nektere zanimive stvari o njegovem gospodarstvu. Virginija prideluje uže od nekdaj veliko pšenice in turščice, primeroma največ pa tobaka; namreč dobro l/3 vsega tobaka, kolikor ga izraste v severni Ameriki. Tobak je bil tudi glavni pridelek na Washingtonovih kmetijah. Naj več ga je prodal v London, časih pa tudi kaj malega svojim trgovskim hišam v Liverpoolu in Bristolu. Ker so se angležki naselniki pečeli le s poljedelstvom in živinorejo, kupovali so vse obrtnijske izdelke na Angležkem; kajti Angleži so na to posebno gledali, da se še navadno rokodelstvo ni razvilo. Posestniki virginski so dobivali potrebne reči večidel iz Londona. Washington je svojemu zastopniku v Londonu poslal vsako leto po dvakrat dolge zapiske vseh potrebnih mu izdelkov, n. pr. plugov, motik, rovnie, kos in drugega kmetijskega orodja, potem sedi, uzd in druge konjske oprave itd- Iz Angležkega je dobival on kakor drugi posestniki tudi razno obleko za se in za svojo rodovino. Pri tej naroČbi je imenoval vsako osebo, ter zaznamoval njeno starost, visokost, debelost itd. V nekem naročilu do svojega krojača v Londonu pravi, da je „6 črevljev visok in primerno izraščen, in če bi imel kaj opaziti, rekel bi, da je skoro pretanek ze osebo njegove velikosti; pristavlja tudi, da ima dolge noge in roke". Natanko merjen je imel 6 črevljev in 3 palce. Svojemu zastopniku je tudi naročal, da mu razve skupnega računa pošilja tudi izvirne pobotnice raznih trgovcev in rokodelcev, ki za njega blago narejajo. V tem oziru je bil silno natančen, tako da je mnogo let vse take pobotnice itd. prepisoval sam v veliko knjigo, ki jo je navlašč za to napravil. Vsled hvalevredne te naprave je zmerom lehko pregledal svoje dohodke in stroške, poznal je razne cene, ter je lehko zasledil tudi vsako sleparijo ali pomoto svojih zastopnikov. Če je bil enkrat goljufan le za najmenjšo stvarico, opomenil je na to svoje zastopnike pri prvej priliki. Večidel skoro le s poljedelstvom se pečaje se vendar ni odtegoval izobraženemu občinstvu. Po gostem je obiskaval Anapol, sedež naselbinske oblasti marylandske; v tem mestu so se nedavno shajali premožni pa izobraženi in olikani naselniki. Ž njimi je mnogo občeval. Nasproti je bil sam v Mount Vernonu jako priljuden in gostoljuben; držal se je v tem oziru stare lepe navade, s katero se posestniki v južnih deželah zedinjenih držav uže od nekdaj posebno odlikujejo. Če je bil doma, ni bilo skoro dn£, da bi ga prijatelji ali pa tujci ne bili obiskali. Če je bival v Wil-liamsburgu ali pa Anapoli, hodil je pogostem v gledišče; doma pa ga je lov najbolj kratkočasil. V primernem letnem času je navadno hodil po tri- ali štirikrat na teden na lov; spremljala ga je zmerom mala družba bližnjih sosedov ali pa raznih gostov. Kot velik posestnik udeležaval se je raznih občinskih opravil svojega okraja. Sosedje njegovi so se navadno do njega obračali, da je njihove prepire razsojeval. V vseh važnih zadevah so ga popraševali za svet, kajti njegova prebrisanost in previdnost je slula daleč po deželi. Tudi s cerkvenimi rečmi je imel mnogo opraviti. Cerkev njegove občine je bila stara in slaba; treba je bilo novo zidati. Farani so se večkrat zbirali ter se posvetovali, kje da bi zidali novo cerkev. Po mnogih razgovorih razdelili so se v dve stranki: ena stranka je hotela novo cerkev zidati na mestu, kjer je stara stala, druga pa bolje v središči občine. Prva stranka je med farani skoro prevagovala; zlasti v zadnjem shodu, ko je Jurij Ma-son, prijatelj in sosed Washingtonov in kaj veljaven mož v celej občini z veliko navdušenostjo govoril za staro mesto. Spominjal jih je stare do-godbe ter jih opominjal, da naj nikar ne zapuste starega kraja, kjer njih očetje in pradedje v veČuem miru počivajo. Besede so poslušalcem segle do srca in podoba je bila, da bodo soglasno sklenili novo cerkev na mestu stare sozidati. Kar vstane Washington ter vzame iz žepa mapo cele fare. Na tej mapi ste bili zaznamovani mesti stare in nove cerkve pa stanovališča vseh faranov. Washington jo razgrne pred zborom ter pravi, naj pozabijo za nekaj trenutkov na navdušeni govor gospoda Ma-sona, ter naj na mapi sami opazujejo lego cerkve, pa bolj ali manj dolgo pot, ki bi jo imeli od svojih stanovališč do ene ali druge cerkve. Na to je zbor sklenil, zapustiti staro cerkev in staro mesto ter na novem mestu sezidati novo cerkev. Natanko je Washington tudi spolnoval kot zastopnik v deželnem zboru virginskem vse dolžnosti. Ko je po težavni vojski zoper Francoze prvikrat v zbor prišel, vstane govornik, ter mu vsled posebnega sklepa v imenu celega zbora izreče zahvalo vse naselbine za velike njegove vojaške zasluge. Storil je to govornik zborov z jako pohvalnimi besedami. Ko Washington vstane, da bi se zahvalil za izkazano mu čast, obrudi, trese se po celem životu, skuša govoriti pa beseda mu ne gre iz grla. „Gospod Wasbington, vsedite se, pravi govornik zborov, vaša ponižnost je ravno tako velika kakor vaša srčnost in pogumnost in to prekosi največo moč mojega govora". Washington je tako vestno opravljal dolžnosti javnega zastopnika — in ti niso dobivali niti petakov niti desetakov, — da ni zamudil skoro nobene seje. V zboru je redkokrat govoril, pazljivo pa 8* poslušal razne razgovore in opazil vsako malenkost; kedar je govoril, govoril je kratko pa jako prebrisano, ter je vsakrat dotienega predmeta glavne in potrebne reči poudarjal. Njegov životopisec pravi: „Nikdo se ne spominja, da bi bil kedaj govoril redni govor ali da bi se bil udeleževal silovitih in navdušenih razprav". Prišteva se tedaj onim možem v javnih zastopih, ki se ne odlikujejo z veliko — pogostem zelo prazno zgovornostjo, ampak z veliko prebrisanostjo in razsodnostjo. Zarad tega se pred ko ne Washingtonovo ime tako redkokrat bere v prvih letih velikega razpora med ameriškimi naselbinami in veliko Britanijo. Nekteri so iz tega celo sklepali, da je Washington sprva bil drugih mislij, kot začetniki in voditelji amerikanske revolucije. Pa dokazano je, da je iz začetka vlekel s stranko Henry-a, Randolf-a in Lee-a, ki so najbolje nasprotovali nameram angležkega ministerstva. Rečeni možje so tudi kakor Washington sprva upali, da se bo velika napetost med veliko Britanijo in ameriškimi naselbinami polegla, ter se vse sovražtvo z lepa odstranilo. Tako se je "VVasbington očitno in na ravnost izrekel proti glasoviti postavi o koleku, imenoval jo neustavno, pa jo zaznamoval kot hudi napad svobode severo-ameriških naselbin. Odveč bi bilo kratkemu temu životopisu pritakniti obširno razpravo o začetku severoamerikanskega punta. Gotovo pa so uzroki velevažnega prevrata bili vsi drugi, kakor se brez izjeme naštevajo v splošnih in posebnih zgodovinskih knjigah. „Jasno je kot beli dan", je angležki kralj Jurij I. govoril 1. 1724. pri odprtji angležkega parlamenta, Jasno je kot beli dan, da nobena reč ne pospešuje tako zelo občnega blagostanja kot izvažanje obrtnijskih izdelkov in vvažanje tujih surovin" (Ustaritz. The-orie du commerce; chap. 28). Tedanji angležki ministri, ki so kralju rečene besede v govoru podtaknili, so sprevideli, na kterej podlagi je treba zidati moč in velikost slednjega naroda. Izrečenega načela so se tudi vsi držali, ne glede ali so bili izmed whigsov ali toriesov potisnjeni na mini-stersko klop. Po vseh deželah zlasti pa po svojih naselbinah so skušali zatreti tujo obrtnost. Posebno zel6 so v tem oziru zatirali severo-ameriške naselbine. Razen neznatnega rokodelstva se onde ni smela ustanoviti nobena obrtnost „Vaša zemlja je navlašč ustvarjena za poljedelstvo in živinorejo ; ne pečajte se z rokodelstvom in obrtnostjo, ker mi vam po najnižji ceni radi dajemo sukno, usnje, vozove, železo, milo, sveče itd., ter radi od vas jemljemo pšenico, vino, les, živino, kože, loj, roge itd." Te slepilne in za dotične narode kaj pogubljive besede so uže v začetku preteklega stoletja angležki ministri priporočali vsem kratkovidnežem in kjer so le mogli, so je tudi vpeljali šiloma ali se sleparijo v državno in mednarodno življenje in občenje. Genijalni Adam Smith je navedena načela v zadnji tretjini preteklega stoletja razvil v lepo teorijo o svobodni med narodni kupčiji. Da so ga Angleži poslušali ko pravi sveti evangelij, ni se jim niti čuditi, niti jim zameriti. Še bolj razvili in olikali so Smithovo teorijo angležki in nekteri neangležki učitelji narodnega gospodarstva v v sedanjem stoletji. Med temi sedaj najbolj sluje angležki učenjak John Stuart Mili, katerega so nekteri slovenski pisatelji v slovenskih novinah oklicali za največega sedanjega učitelja in poznatelja narodnega gospodarstva.*) Angležu se ne čudimo, kajti on se bori in dela za velikost in blagovitost lastne dežele, lastnega naroda; njemu je malo mar, bi tudi pri tem propadli vsi drugi narodi. Pa vrnimo se v severno Ameriko. Naselbine so se morale pečati s kmetijstvom. Ostro je bilo prepovedano katero koli obrtnijsko mašino in orodje vvažati v severoameriške naselbine. Naselniki so pridelovali na kupe bombaža, žita, tobaka, volne itd., ter skoro v nič prodajali Angležem, kajti imenitna Cromvelova mornarska postava je i'«, angležkih naselbin odstranila vse trgovce tujih narodov. Se-veroameriški naselniki so silno bogatili angležke obrtnike, angležke mornarje, angležke trgovce. Njim so skoro zastonj dajali loj, od njih pa drago kupovali sveče in milo, cen6 jim dajali volno in bombaž, predrago pa od njih kupovali sukno in pavolnik itd. Ko so 1. 1750. v državi Massachussetsu (r. Mesečuzetsu) ustanovili prvo klobučarnico, prestrašila je ta Angleže tako zelO, da je angležki parlament ali državni zastop oklical vse fabrike za občno škodljive naprave (common nuisanees), med njimi cel6 plaveže in železne fužine, če ima prav dežela na ostajanje najboljšega blaga za veliko železno obrtnost. Zavidnost je rastla od dne do dne, od leta do leta, kajti severoameriški naselniki so zmerom znova skušali fabrike ustanavljati, dasiravno so jim angleške postave delale največe zapreke, in če ravno jim je konkurencija uže cel6 razvite angležke obrt-nosti spodrinila skoro vsako ustanovljeno fabriko. Se leta 1770 je slavni Chatom (r. Četem t. j. Wilj. Pitt earl of Chatam, preimeniten angležki minister) zaradi takih obrtnijskih poskušenj v naselbinah preplašenemu parlamentu očitno nasvetoval: „ Angleži ne smejo pripustiti, da bi naselniki le en konjski žrebelj sami izkovali". Toliko tlačenje in zaviranje gmotnega razvitka severoameriških naselbin je eden glavnih vzrokov, rekel bi skoro edini poglavitni vzrok punta severoamerikanskih naselnikov. Te zapreke odstraniti, delali so severoameriški veljaki in rodoljubi leta in leta. Na to sklene angležki parlament eno znano postavo, v kterej se je izreklo načelo, da ima on pravico naselnikom davke nakladati. Vsled tega je angležko ministerstvo hitro na dan spravilo postavo o davku na usnje, steklo, na opravilska pisma, na čaj. Te postave so ljudstvo posebno podkurile, da se je s toliko večo navdušenostjo zbiralo pod praporom izvedenih in pre- *) Nemški in nenemški učenjaki postavljajo J. St. Milla v eno vrsto s Comte-jem in B u c k 1 e-jem. Op. ured. medenih svojih voditeljev. Angleži so pač skušali te potolažiti in za se pridobiti, a Benj. Franklin, Silas Deane, John Adams, John Jay, Arthur in William Lee, Peyton Randolph, Patrik Heniv i. d. so bili možje, ki niso hoteli niti za velik niti za mali dobiček angležkemu ministerstvu na ljubo slepiti svojih rojakov. (Dalje prih.) Blisk in strela, človeška igra. Dr. Simon Šubic. Kam je nek prišla danes priprostost tistih starodavnih časov, ko so še celo modrijani igrali se z natornimi prikaznimi, ko je še modrijan Tales Miležan delal čudeža z elektronom ali jantarom? Vedel je dati jantaru prečudno moč, katero je Grk imenoval ,;električno". Vzel ga je v suhe rokč in drgnil ga z volnato ali sukneno cunjo. Pri tem drganji se je navzelo truplo jantarovo kakor se navzame od diganja štanjšica spanj-skega voska tiste prečudne moči, katero imenujemo elektriko. Z drganim jantarom je Tales kazal svojim radovednim poslušalcem, kako prečudno se je oživil od neke neznane natorne moči. Ko ga je približal od daleč kakemu perescu ali lascu ali kaki drugi rahlo gibljivi stvari, jo je električen jantar na-se potegoval in po dotiki od sebe zaganjal, kakor da bi se igral ž njo in bi gibal stvar semtertje. Kar je nekdaj modrijanu delalo veselje, o tem se radujejo še dandanes otroci na prvi stopinji natoroznanskega uka. Takih iger pa so se polastili tudi celo že otroci divjih indijanskih ljudstev, ki bivajo po okolicah orjaškega amerikanskega potoka: „Orinocco". Kdo jih je to naučil, tega nam ne vč povedati živa duša. Videl pa je Al. Humboldt potovaje po Ameriki indijanske otroke valjaje se nagč po sipi na bregčh tega potoka in igraje se z električnimi prikaznimi. Otroci so imeli v rokah stročje nekega zelišča, ter so ga drgali s suho travo ali s senom, dokler jih ni razveseljeval in na-se potegoval res, slame in drugih majhnih suhih obrezkov. Kedar pri nas kmet elektriko poskušati hoče, gre na električni kolovrat, katerega prinese kak star berač na semanji dan s saboj na trg! Kmet prijemlje za drotove na kolovratu pa ga stresa elektrika po udih, berač pa pobira mili dar za to natorno igračo. Ve pa ne kmet ne berač, da se z strelo igrata. Ko pa sliši kmet, da tista električna moč , katera njega stresa na kolovratu, leta po drotenih ,vezeh iz mesta do mesta, da nam služi za posla, da prenaša naše misli v daljna mesta, pa misli menda v svoji pri-prostosti, da spravlja elektrika vsaktera poselska dela. Saj je vsem bralcem znana šaljiva pripovest o očetu, ki je imel sina, ki je hodil v dal-njem mestu v šolo. Sin je potreboval novih črevljev, oča jih napravi, gre v mesto in ko sliši kako hitro nam telegraf pošto opravlja, jih pa obesi na telegrafne vezi, češ, zdaj pa le peljite se po drotu na Dunaj k mojemu sinu. Čez nekaj časa gre gledat, ali so se črevlji odpeljali po telegrafu ali ne in zadovoljen koraka domu, ker jih ni videti več na dratenih vezčh, misleč da so peljali se k sinu — in ne pade mu v glavo, da bi jih bil kdo raznel in odnesel. Kaj pa vendar no! bo djal kmet, če še tega ne opravi telegraf, po čem pa je? — Podobe, gole podobe nam prevaža elektrika po telegrafu in s podobami naznanjamo svoje misli; drugih stvari pa elektrika po tele-grafnih vezeh ne prenaša. Kdor pa hoče vse to dobro razumeti kako in kaj se godi, mora poslušati tega, ki je ogledoval in razumel naprave, z katerimi dela telegraf iu ki je natanko zapazil, kaj se godi pri tem delu. Hitro, skoraj tako hitro, kakor svetloba po nebu miga neka skrivna moč — elektrika — notri po drotenih vezčb. Dandanes sicer še učeni možje ne ved6, kaj je to za ena reč sama na sebi, poznajo pa njeno zadržanje, njene lastnosti in moči tako natanko, da ji vemo zapovedovati , kaj in kako da naj opravlja našo voljo. Kaj, vi se hvalite z elektriko, se ustite da imate blisk in strelo v svoji oblasti, norca se delate, da jo jaz ne poznani, pa jo sami ne poznate! — Glej prijatelj, ta stvar se tako-le zaderžuje. Ti najmeš posla, ker imaš preveč dela, kega ti drugi opraviti ne morejo. Po čem ti prašaš? Gotovo prašaš, ali je nov posel pošten in zanesljiv, ali je že kdaj opravljal to delo, kterega mu imaš dati v roke , koliko dela bo opravljal in koliko bo prejemal plačila. Kaj ne, ti bi se smejal, ko bi tebi sosed rekel: ne vzemi ga, dokler ne veš, kaj je hlapec sam na sebi za ena stvar! Kako bi ga hotel preiskati na dulm in na telesu, kako bi se nepotrebno trudil z oprašanjem, kako ga je Bog stvaril, kako bo iz tega sveta šel in kaj bo po smrti ž njim. — Tisti natoroznanci pa fiziki in matematiki, kateri preiskujejo natorne prikazni, hočejo poznati stvar po vseh teh oprašan-jih, in tega dozdaj pri elektriki še ni bilo doseči. Tudi še ni tako dolgo, odkar se je jela elektrika nekaj bolje spoznavati. Ko je v preteklem stoletji leta 1752 Benjamin F* r a n k 1 i n spuščal v zrak navadnega papirnatega lintverna, je po zmočeui vrvci, na kteri je visel, pritekla elektrika iz hudournih megla na zemljo, in hitro se je spoznalo, da ta moč, ki po meglah dela blisk in strelo, ni druzega kot navadna električna iskra na kolovratu. Ta prikazen pa je bila takrat še tako nova, da je vse mikalo, ponavljati Franklinovo poskušnjo. Leta 1783 je Francoz „D e Romaš'1 spustil lintverna v zrak privezanega na svilnati vrvci , v kateri je bil te-nek drot vpleten. Mož je držal samo svilnato nitko v rokah, drot pa je precej daleč od njega blizo zemlje segal. Važno je bilo zanj, da ni držal v rokah droteiiega kouca in da so po seženj dolge strele švigale iz drota v zemljo; v zemlji pa so se od strele delale po palci široke luknje. V Petrogradu poskušal je R i c h m a n n potegovati strelo na zemljo s kovinskim drogom. Na zadnje pa je prišel v nesrečo s svojo napravo. Ponesrečilo se mu je, da je hotel nekemu imenitnemu možu skazovati svojo napravo , ter je hitel predstavljati orodje in pozabil je varovati se pred strelo; v tisti priči, ko je prestavil drog, je zagnala huda ura toliko elektrike v drog, da je strela po drogu iz neba vanj udarila in ga ubila. Benjamin Franklin je po svoji izskušnji z lintvernom spoznal, da se pusti strela iz hudournih megla varno v zemljo prevaževati po kovinskih palicah ali drogib. Tedaj je B. Franklin vpeljal strelovode, s katerimi se varujejo pohištva pred strelo. Francozi so jih koj od začetka jeli rabiti in ker so videli, da varujejo pohištva, so pa domišljevali si tudi, da bi varovali strelovodi tudi vinograde, da bi jih toča ne pobila. To upanje pa je bilo prazno. Pri takih poskusih so pa prizadevali se nekteri napraviti orodje, z kterim bi se dala elektrika na kolovratu tako nabrati ali zgostiti se, da bi zadobila njena iskra moč, kakor jo strela ima. Srečneje ko so bile izpeljana ta orodja, bolj nevarna so bila nevednežem. Včasi še iznajdljivec ni bil gotov svojega dela. K 1 e i s t-a in M u s c h e n b r o e c k-a je od začetka elektrika iz kolovrata v lancih nabrana 'silno stresala. Muschenbroeck je pisal prijatlju: „Nikoli več ne poskusim električnega udarca iz navzetega Kleistovega lanca, tudi ne, če bi se mi krona francoske dežele za to ponudila." Francozi pa se radi igrajo in še leta 1845 so hodili mestjani iz Pariža v „ChampsElysees" na električni kolovrat. Tudi učeni natoroslovec D o ve pripoveduje, da je tamkej šel na kolovrat in da je plačal en „sou" za električni udarec. Dove pripoveduje o Parižanih in pravi, da ni bilo nič več tako skrivnostnega občutka videti na množici, ker so že preveč tega vajeni bili, k večemu je kdo, ki ga je streslo po udih, zaupil na glas: „C'est dr Sle", o francoski kroni pa ni bilo nobene omembe več. VI Ptuj, peč in tuj. 0. Caf. (Dalje.) B. Za silo značimo staroslov. nosnika: oa-ii in e n = č, ktera šče se v poljsk. golčita; v bolg. pa se cirilski o krivo rabi; v starosl. se m. d nahaja večkrat u, ker iz inih narečij, in ju; v slov. načeloma o; v hrv. in srbsk. u in (ju); v bolg. (o), ", u, o- r rusk. praviloma u (ju); v Češk. tt (ou); v Inž. u; in v poljsk. d, 2; lit. an, on, au itd.; lotv. o, u, au, ai, an; e se pa glasi v starosl. kakor en; nahajajo se tudi kri vike: e, ja, e; slov. e, a; lirv. srbsk. e; bolg. e, e, ja, je-, rusk. ja — e = (a) ; češk. e, i, a; luž. ja, e; poljsk. id, (ie) ; lit. in, en; lotv. (en, in) ee. —Slovenskim ii-kavcem, ki čisti u kakor u: duh = dlih izrekajo, in sicer od Drave do trdih Madžarjev, dalje ob lirv. meji, le pri Savi nekoliko pretrgano, po spodnjem Kranjskem (Volč. „Novice" 1855 str. 112) do Trsta (,,Novice" 1854, str. 191, Kosesk.) je pravilo: o — o, kakor o: zob = zomb Zahn in Bog; ol kakor u: dolg — dwg in pravi u — il in če naglasa nčma = i pistiti = pitstiti; B6gt večnemt in Bog«. — Nekoliko besedic mi Slovenci krivo pišemo: tu ga — tužn = reziansk. toga,, odsod togota; nmka — nntčiti = ogrskoslov., na staj. ob brv. meji moka, se s delom močiti; s?tžnj m. so — brž iz brv., ker nč nigder t«ga, muka, m U-čiti; samo prvotni u = u, zatore zastonj = brv. za-ob-stttnj, prim. ogrskoslov. tonj (nigdar tiinj) adjectiv: woblfeil: tonja hrana wohlfeile Speise Nagy Navod 154, tonjost Wohlfeilheit 147; tonje meso Gašp. Jan. Knig. Csteny. 81, 135, 149, 153, tedaj iz za-s-tonj , prim. luž. tunji in poljsk. tani m. toni = tani, tudi w o h 1 f e i 1, billig , velikorusk. tunnyj; dodaj Miki. L. 1015 twnje; — ali je taka s kranjsko „punca" MSdchen; Pnppe, Miki. Fremdw. 118 jo iz starošpanskega pwncella izvaja; napravimo ovinek: 1. p u n c a je brž m. punica, ker se nenaglašeni i rad izpušča; raznice so iz otročjega izgovora postale: Gutsm. p«ža Puppe, nad Mariborom poža Madcben, in hrv. pttca, prim. iz starosl. kttčka Hund: kužek, kuzek, cucek itd.; 2. Zaradi premnogih sličnih izrazov zaM&dcheu iu Puppe iz znanih mi jezikov nje opustivši, sem stavim le: Miki. L. k o r e l"k per-sona, larva 304, kuril typus, kurel"k imago iz ko — ku — opd-oiov Madcben; Puppe, prim. lat. pupa — puella; Varr. imago vestibus amicta, in ' v 3. slov. d o n d a Puppe = hrv. srbsk. d u n d o = stric; staj. b a-b a tudi Puppe kakor Gutsm. b a b k a; naša lila Puppe, poljsk. 1 a 1 a (lelja), lit. lebe, v bolg. pa lelja Tante, estnsk. tit Puppe =■= naša teta, reziansk. d i d e c = dčdec Marionette; potem 4. ali ne punica prvinski postala, kakor Puppe iz vzhodnje-slov. hrv. srbsk. punica (mi ne rekamo pitnica) = tašča — t'šta Schwiegermutter, in hrv. srbsk. p«uee = tast = t'st'; prim. negdanji družinski žitek med rodbino, zatore v sanskr. rodbinskih izrazov vzetih s razmer do otrok in vnukov; uže ravno t'st' — češk. tchan je iz tišiti — tešiti (brž otroke), franc. beau-pčre, belle - mčre; — in zato Kranjci „p u n e c" (Cig) v tem pomenu več ne znajo; če pa imata Trub. Megis. pol ni ca (zakaj Miki. L. 576 pri poln = pl"n?), le posredno svedočita, ka se izgovarja ponica ali pounica kakor dolg; dalje o pred n se v slovenskem rad na u obrača; staj. zema m. zona, brv. zone, a češk. zwna taube KOrner (ali iz ital. zizz&nia?); Kranjci so «ni — vuni — oni pustili; štaj. Mna je doma sv. Antun itd. Le izreeimo jo: 5. v sanskr. je p u n s iz p u m a n , tedaj za nas : p u m n - s vir kakor lit. šamana Moos, lotv. sjtna m. sainua; ponec v.ocr IJo/tjv m o ž prim. stari oča, stara mati; moj stari, moja stara = reziansk. m a t v o č i a Schvviegermutter: mati in ital. v e c c h i a stara; pon-ec (kakor »trije, ujee, dedec) iz sanskrt. m. pumenec? primeri jun — jun-ak — sanskr. j uvan juvenis in d'n, — den Tag, lotv. deena sanskr. divan itd.; nč li kranjsk. punca v rodu si s ponec, odkoda pa tč?? Ob dobab bomo videli, ka je več besčd dobrih, če ravno nčso nadaleko razširjene in se le gdegde na poteptani slovanski zemlji kakor vešče javijo: stoj tu sam paš levir Stulli in pašanac, pašenog iz pasati = mj<5? = zao? m. izx(a)6s? prim. Miki. b 1 i ž i k a, oži k a itd. — V brv. je o samo v snobok = snubitelj Beloszt. I, 969, Jambr. I 647, 778; vohati I 633, 887; močnjak pulmen-tarium Beloszt. I, 998, kosati zerstUcken; — starosl. pokv Miki. L. 612 quid sit, nescimus" je m. poky iz pok po slov. srbsk. češk. Sprung itd.; kor. poknoti: a/bjiata, /dtap-ata, d i s c e s s u s (m a r i s r u b r i) prim. Bo-gor. bolg. pukal' offene See; Klapperrose in Miki. L. počina; starosl. u m. o, n. pr. pokrita panis in prikritta dos Miki. L. 611, 669 prim. ondi 320 krot tortus; prolitka 699, „sensus dubins" m. — lok — Wiudung ooatpo'f-q, SA^ad?; pros«g - sč)g profectus ~[.v/sl~ii noti: iz seg — trubiti se 1004 „sensus dub." prim. reziansk. trobac Haarschnec/kerZ; s k o t a t i sepelire „forma dub. 854" je s"-kotati, prim. rusk. kutat', staro-prusk. k u n t, sansk. k u n t h tegere, servare; prim. kot in košta — koča in: mrliča hraniti slov.; a 846 „skol'kutaja" septum, voc. dub." je ondi iz s k o Pk u tu ju (accus.) m. s k o Pk o tojo co neham h a n c: kakor so pomote: 1065 „u s k a t i sens. ignot." m. u i s k a t i quaerere; 255 „i k r a n i j e vox ignot." je: i (et) in k r a n i j e -/.paviov calvaria, prim. ondi 309 k r a n i j e v; 259 „i p o t u k a, quid sit, nescimus" in „poti(ka 646 sens. ignot." je i (et) in potaka 643 adulatio; 1147 „jaskrušte vocab. dub." je: j a et 1141 in s"k r u š'š e prim. rusk. k r u š i t' betrllben; 1031 ubožnica tempi u m, je hiba m. b o-žnica 39, odtod lit. bažnvčia Kirche: ubožnica pa je nusk. Ar menil a u s itd.; — Miki. L. e m. o: 762 p e h y r' buli a, prim. poljsk. pecherz, luž. puchor' Blase; y m. 5: 852 „skyd'stvo sens. obse." m. s k o d'-inopia, kakor ondi skodostvo indigentia, m. skodotsfuo, prim. 350 lepotstvo; k <3 šče: 764 „pod pabulum voc. dub." izkusimo: navedek (citat) je iz Genes. XXIV, 25. (ne 26.): po S e p t u a g. -/dptcMaa Futter, G ras; p 0 d je ondi v množn., najbrže je prestavljavec mislil na pa So, lat, V al g. ima: palearum quoque et f o e n i plurimum: dobra Rebeka bi po našem bila rekla: imamo dosti suhe klaje in paše? prim. rusk. poljsk. v y g o n (naš izgon) Trift = Weideplatz; „Trift" pa je = Trieb, Triebe, Treibe, Trobe (Adel.) = Weide iz treiben; dalje lit. ganyk\a. in lotv. ganmba., gunneMis „Weide", Viebtrift iz lotv. dzin-t treiben g a n n i-t wei-den, .lit. g i n-ti bilten: naš gnati in goniti: tedaj je pod iz pSditi — Trift, W e i d e; bolg. bibl. ima: slama i hrana. — o bolg. = u n. pr. rifc5v in franc. joug = žug, se s svojim oznikom spoji in svoje nemilo in razno delo dokonjavši, šče sploh nerad izgine: ravno slov. narečja mu nepotrebno odliko davajo, ka ga značijo. N. pr. le troško: a v e: češk. duše = —a iz — hž; e v je: i — ji- o — e: kolo — polje, 6 — e; y v i, ji; b, p, m, v = bij . . .; — g v ž in z iz gž in gz; h v £ in s; k v S in c n. pr. čemer, čemerika Niesewurz; Gift, Ka^opov Plin. eammaron in staronemšk. Graff III 870 hemera; rj = češk. itd. rž, )j ■ ovč;sv£;zvz. — Mudimo se le pri sledečih: t — d itd. 1. Načeloma Rta t \u d v slovanščini rušečemu vplivu i — j, podvržena, gdar za t e m biva t r d samoglasnik ali bi v pregibanji lehko bil; a v poljsk. in luž. pred mehkimi samoglasniki vseli. Poraznih prikaznih i — j, bodi a) t +j = tj (kar se nekoliko tudi piše) spojena v 6, n. pr. piča Futter iz pitati: pit — i + a = pitja, oča Vater iz o t— otec. Hrvato-Srbom, ki latinicoj pišejo, negda tudi Jej, (primeri naš /teden = tje-den Wocbe, prokje, = proti, trekji = tretji)- in nekoliko v cirilici kj — k', najboljši znak za tj ima V. Karadž. c se izreka po slovensk. in sicer na spodnj. kranjsk. („Novic." 1854 str. 190; 1855 str. 112, v istrsk. do morja (Kosesk., Volč. Pajk „Izbr. spis." I, 135) na reziansk. in benečansk., potle po srbsk. in hrv. srbsk. (ilirsk.?) in gostoma v bolg. ravno tako je d s j spojen = dj, kakor srbski latiničani pišejo, negda tudi gj-, Srbi imajo za to svoj posebni znak — pisme; v bolg. pogostoma dj, a pred e sej v pisanji tudi izpušča; v slov. hrv. j, redko dj, n. pr. sadja — saj a Russ; tako gajčica ovemu c gore enaki znak: z s š i b i c o greša. b) ako se j v podobi z s t spoji = tz , daje c n. pr. pica Futter kakor v češk. poljsk. in luž., in tako s d = dz, kakor ravno poljsk. n. pr. sadza Russ; luž. dz as s š i b i c o (Pful); in v češk. z; a lit. dz. c) če se pa j v podobi l s t spoji = tž daje tš = č", tedaj pica Futter, kakor izvekšega slovensk. hrv. in rusk.; lit. tudi S- a v spodnje-luž. in lotv. I (Dalje prih.) Narodne priče, navade, stare vere. Priobčuje v izvirnem govoru Mat. Valjavec. Kuca i gospodarstvo. (Dalje.) 89. Gda pastirje prvikrat na pašo ženejo maro, te si zemejo edno tri kuhane bilice krttj ali kak šteri prevttpa. Gda priženejo na pašo, tou jim je najpi va dužnost, da si morejo gesti na zeldno trato pa jesti najprvle biiice pa za tim krlij i či kaj drttgo majo od vsakoga malo, tou z&to da bi se mara cejlo lejto rada pasla. Po tom pridejo vsi vkttp i tU se špilajo popejvajo i plešejo do večera, da bi se tak mara cejlo lejto vkttp držala, da je ne bi trbelo po kakšein trnji iskati ali pa daleč vkup goniti. Noršinci na Ogrskem. 90. Skoro vsaki pastir ma rogle od roglača. Dere na paši zaspi pa ne ve gde so krave, te tote rogle na dlan spusti, kan toti špici kažejo tanta more iti krav iskat. — Ttidi g r m i č k a j o se radi: Saki ima palco na enem kraji ošpičeuo, da more zemljo kopati. Oni si zberejo en grm, te so vsi glih davč od grma. Ker' pr' tistem kraji stoji, gder sunce gor gre; on začne najprle palco metati v grm s svoje liikje; či ne trufi v grm , te vsi drttgi svojimi palcami k njegovoj ltikji skočijo pa tak dugo •kopajo, dokič si on palce ne pr'nese. Tisto keko si ker skopa, si k svo-joj ltikji nese, no to je jegova mast. Počasi in;l že keri teko liikjo, da si nemre svojoj mastjoj zadelati, to si on more od drugega, keremi ostane mast na hrbti k svojoj ltikji voziti, te se jemi norca delajo, ga forajo kak ktlnja; dere do liikje pride, te se stavi te jemi eden eno giiido v rit poči, te se more stepsti no s fistoj mastjo svojo liikjo zadelati. — Potli se p rasi čka j o:*) Vsaki ma palco ne ošpičeno. Eno velko liikjo skopajo te pravijo da je tista štala prašička. Okoli te liikje majo na okoli male liikje, gde vsaki stoji no more palco v ltikji meti pa ne noge tak kak pr' grmičkanji. En les okrožen na vsaken kraji se pravi prašiček. **) Eno liikjo meje (manje) napravijo kak jih je, da tisti ne treba liikje, ker prašička glini. Ker pa more prašička guniti, napravijo tak: vsi dajo enemi palce v jegovi dve roki, on roki obedve gor drži ter gor na palce jemi denejo prašička. On vse vkttp palce no prašička prek glave požene te poleg kerega palce prašiček najbliže leži, tisti more prašička gtiniti. Ali pa tudi tak napravijo: eden začne šteti od sebe: „eketi peketi cuketi me, abe fabe domine, elc pele dras tis tus''. Na kerega „tus" pride, tisti more prašička guniti. Ali pa tudi do enega broja šteje eden, na kerega tisti broj pride, on more prašička guniti. Ali pa ttidi tak začne eden šteti od sebe najprle: „enega benega čičeka lenka, šmiikla diikla divola diiks". Na kerega „diks" pride, on more prašička guniti. To napravijo kak se dogučijo, ker de prašička guna. Tisti ker prašjčka gftni, on ga žene prta (-proti) ltikji, jegovoj stali, te jemi ga nazaj odbijajo, da ga ne bi moga prgnati. On ker prašička gflni, more pazko meti, ker jemi če prašička odbiti, či on prle svojoj palcoj v jegovoj ltikji kak on, te more on drttgi iti prasičko gliuiti. Ali pa tiidi tak, dere ga v stalo srečvo pr'žene, vsi *) Na ptujskem polji „finčkati" **) * „ „ „f i n k a". Ured. Ured. svoje palce denejo v lnkjo prašičkovo, no prašiček more tiidi v lttkji biti, te vsi okoli liikje grejo no kričijo: „po verige, po verige", no to večkrat rečejo, no to večkrat rečejo, na enok samo eden zakr'či: v liikje! Vsi bežijo v liikje, ker ne dobi liikje, more prašička giiniti. Či se dva posva-dita, da vsaki pravi, da je on prle v lttkji bia svojoj palcoj kak drilgi, te obedve palci vrže eden s prašičkom red prek glave, poleg kerega palce bliže je prašiček, tisti more prašička gfiniti. Či pa je tisti nezadovoljen s tim, da on more zaj prašička giiniti, da reče, da je resen on prvi bia v lttkji s palcoj no neče prašička giiniti, tega v prešo denejo i to tak: Dva jemi dve palci deneta pod pazduhe, pod vsako roko eno palco, no pr' nogah tttdi tak, tega zlo stisnejo no ga pitajo: si pokoren? Či reče, dane je, to še ga duže stiskavlejo, či pa reče da je pokoren, tega spttstijo, no to tak ide dalje. Či pa je ker' pr'silen, da more svojo liikjo pttstiti, da more na stran iti, ali si more krave zavrnoti, da mu ne grejo v škodo, on more reči: moja lttkja je doj zakovana no zlatom zalijana, to jemi ne sme tisti v ltikjo iti, ker prašička glini; če pa on nič ne reče, dere odide 'z liikje, te jemi on žiher v liikjo ide pa potli more on driigi mesto jega delati, kaj je do zaj on dela. Tiidi palco more prek liikje djati, dere odide. — Te se tiidi idejo „Rimskega klttča" iskat. Vsi se v eno kolo postavijo no za roke vkup držijo. Eden gre notr na sredo, on gre okoli od enega do drttgega pa pita: ge je Rimski kliič? Vsaki jemi pove: pri sosedi ga iši, dokič na zadjo eden nc pove: „ttJ ga je prašiča zakopala". On si zaj vzeme en les pa pr' vsaken, de se vkup držijo, malo s tistin leson prevrta kak da bi si s totin klttčon roke odklena, de se driigi vkiip držijo, da bi te leži vtijša. On zaj na vse kraje leče da bi mogaviin; či dugo nemre vttn, tega na zadjo spttstijo vtin; dere pa je vttni, te pa vsi za njim bižijo te ker ga zgrabi te on ide Rimskega klttča iskat, no to tak ide dalje. — Te se idejo tiidi „k o (n) j i č k a t". Napravijo se dva pa dva eden za drttgin, no takših parov je lehko keko šte. časi, či je dosti diklin, te sta si pajbar no diklina par, či pa jih je ne, te pa samo paj-bari, ali kak že so. Eden na pre pred jimi stoji no kriči: zadji kojič naj biži! te ti zadji dva moreta bežati, eden na levo stran no driigi na driigo stran, te tisti, ker ga zove, za enin biži, či se ga dotekne, te sta si oje dva par no greta naj napre, ne nazaj, da zadji kojič more bežati, ne prvi, no tisti, ker je prle par 'zgttba, more zaj on zvati tak kak prle on driigi, no to ide tak dalje kak dugo se čejo konjičkati. Dragotinci Št. 91. Na selih neje običaj, da bi celo selo imelo jenoga ali dva čre-dara, neg saka kuča ima svoje pastire. Prvi je konjar, za tim volar, kravar, teličar, svinjar in gusar. Ako nima kuča tuliko pastirov, onda se snsedi med sobom zamenjaju tak, da eden dži kravara pak ov pase krave gvoje i eusedove, drugi da svinjara i. t. d. Jako pazijn na to, na koj den izpustiju prvi put marhu na pašu. To biva z vekšinum vu pondeljek ali četvrtek. Clda prvi put tera pastir marhu na pasu, to ima vnogo šatring: Najpredi da marhi soli, a gda tera pazi, da pred njega ne dojde stara baba ali pak črni maček. Ako se to dogodi, onda več misli, da je nesreča pri marhi a to osobitopri rogati. Pastiri imaju svoje vesele dane: vuzeni, Jurjevo, križevo, trojaci i telovo. Na ove svetke dobiju na cvrtje dve, tri jajce, falačec slanine i celu pogačo. Na vuzem načiniju vuzmenice po tri livate visoke iz sami' suhi' drv. Na Jurjevo načinijo vence marhi, koj ne bi to načinil, ne bi uiti jesti dobil, ar to jako preštimavajo, ka da ovi venci zdravje marhi donosiju. Svinjari imaju veliki korbač, kravari biče, konjari žveglicu a volari rogove, vu lcoje tuliju, gda se približavaju domu. Pastiri imaju svoje igre: kolo, trgati lanc, ružice brati, vreča šivati, čelce krasti i druge. Ako pastir jčde kruh za marhom, gda ide na pašu, onda je marha lakoma. Ako pastir more-'z onoga hrasta vkrasti mehna, na kojem kukavica kuknje, onda mu se stado skup drži. Zidovinjak. Drobnosti. j. p. — Umrl je 13. julija v Berolinu „Nestor nemških povestničarjev", Friderik Raumer, v 93. letu starosti. Največe jegovo delo je „Ge-scbichte der Hohenstaufen" (1823—25). Pisal je tudi o „srbskem ustanku". — Dr. Schliemann opisuje v „A. A. Z." Priamov zaklad, koji je bojda v razvalinah Troje našel. Ta vest vzbuja veliko pozornost. Književni vesfnik. D. T. in J. P. 1. Občeslovanska književnost. — V Beču se tiska preimenitno delo profesorja Miklošiča: „Syntax der slavischen Sprachen". Delo je na 63 tiskovnih pol proračunjeno. Nekaj zvezkov je uže na svitlem. J. P. 2. Slovenska književnost. — Ravnokar je iz „Narodne tiskarne" v Ljubjani izišia lično tiskana nova za slovensko slovstvo in šolstvo prevažna knjiga: „Občni zemljepis", spisal in založil Janez Jesenko profesor v Trstu v veliki osmini na 456 stran. Na koncu knjige se najde: Terminologia, ki obsega narimenitniše izraze geogra-fične znanosti. Dobiva se pri g. pisatelju in knjigarjih za 2 gold. — Ker si prihranimo v Vestniku o tej izvrstni knjigi obširniše govoriti, jo za zdaj samo priporočujemo vsem omikanim čitateljem naših listov, in te priporočbe si ne zasluži samo zaradi svojega sodržanja, nego tudi iz tega ozira, ker g. prof. Jesenko je edini slovenski pisatelj, ki svoje izvrstno šolsko knjige sam zalaga in po takem mnogo žrtvuje na korist našega slovstva. Da bodo mu vsaj stroški povrnjeni, ker na dobiček noben slov. pisatelj v sedanjih našili literarnih razmerah še upati ne more, je patriotična dolžnost vsakega izobraženega Slovenca si to delo omisliti, ker le takrat, ako literarna podvzetja mu ne bodo velike škode prinašala, bode mu mogoče že dogotovljena in za tisk pripravljena dela kakor: a) Občni zemljepis za meščanske šole b) Primerjalni prirodo-znanski zemljepis — na svitlo spraviti. Ob enem naznanimo, da se ša tudi druge od g. prof. Jesenka spisane knjige dobivajo in sicer: Zemljepisna začetnica za gimnazije in realk-.', velja 60 kr.; Občna zgodovina, prvi del, stari vek. velja 80 kr - Naš mnogošpoštovani sodelavec, g. J. Severjev (Jarnej Križaj, sedaj kaplan Zminju (Gimino) v Istri), ki je prestavil Tomaža Moora in FrančiŠko z Rimini, in spisal za Zoro nežno novelo: Blaženka, je začel prestavljati Manzoniev klasični roman: Promessi sposi. Ker častiti g. pisatelj ima slovenski in italjanski jezik v svoji oblasti, kakor malokdo drug, smemo izvrsten prevod pričakovati. Bog mu daj ljubo zdravje! da to od vsega izobraženega sveta visoko čislano knjigo srečno prestavi. D. T. — Izdan je IV. zvezek .Listkov"; cena po 25 kr,; dobiva se v obeh „Nar. tiskarnah" iu pri knjigoprodavci O. Klerr-u v Ljubljani. — Diužtvo sv. Mohora je razposlalo svojim udom, kterili letos šteje 21.894, sledečih 6 knjig: Koledar, Kristusovo življenje in smrt, Življenje svetnikov in svetnic Božjih, Domače in tujo živali v podobah, Umno kletarstvo (dr-ja J. Vošnjaka), inlzdajavec, zgodovinska povest Slemenikova. 3. Hrvatska in srbska književnost. — V Pančevu izdane so pri Jovanoviči .Pjesme Branka Radičevida", rano umršega srbskega priljubljenega pesnika. To je četrto izdanje teh pesnij; redka prikazen pri Slovanih. — V Subotici bode s 1. avg. izhajal .Bunjevački tj e dni k", časopis raznega sodržanja. — Srbskemu pesniku Mušick-emu postavil seje v Karlovci spomenik, ki se je 5. avg. odkril. 4. Drugih narodov književnosti. — Znani parižki profesor dr. Louis Leger izdal je knjigo pod naslovom: „Le monde slave, voyages et litterature". Pariš 1873, (Didier et comp ) str. 338. Piše v tej knjigi: 1. 0 južnih Slavenih in njih književnosti; 2. 0 Zagrebu in Hrvatih; 3. O Belgradu in Srbih; 4. O biskupu Strossmayrji; 5. 0 novi drami v Srbiji; 6. Iz Pariza v Prago; 7. Prizor v Rusiji; 8. 0 novi drami v Rusiji; 9. 0 angležkih pisateljih in Rusiji; 10. 0 početku vseslavjanstva. Ta knjiga se za 2 for. dobiva ali p i pisatelji v Parizu (30 quai d' Orteans) ali pa pri vredništvu ,Yienca" v Zagrebu (g. dr. Fr. Markovič-i). — Johna Stuart-a Mill-a .zbrani spisi" prišli so v kratkem vsi na svetlo pri Fues-u v Lipsiku v nemškem prevodu oskrbljenem po prof. Th. Gomperz-u v Beču. — Verkovič, znani prvi izdatelj bolgarskih po Maeedcniji pevanih narodnih pesnij, izdaje tretjo zbirko takovih poezij v Belgradu v družbi z državnim svčtnikom Šafafikom. Iz znanih zbirk Verkoviča, Miladinovičev in Čolakov-a prinaša G. Rosen nemške prevode nekterih .ženskih pesnij" v Wester-mannovih .zvezkih" 1873, od str. 441 naprej. — V Beču je izišlo veliko delo znanega statistikarja barona C. Czoerniga, dotikajoče se tudi naših slovenskih krajin: .D a s Land Gbrz und Gradišča mit Einschluss von Aquileja geographisch - stati-stiseh-historiseh dargestellt, 1. Band. Wien. Braumuller 1873 (1000 stranij). Iz učene kritike tega dela posnemamo, da je po mnogih starih in do zdaj šče neobjavljenih izvirih sestavljeno. — Tudi Seibert A. E. je izdal: .Gorz, Stadt und Land" 1873. J. P. Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin J e I o v š e k. Tisk in založba Narodne tiskarno v Mariboru.