5.številka Stezic vam prinaša : Urednikova spremna beseda T.D. Nekaj misli o Stezicah Jakše : Mladinska konferenca Duh : Bili smo v Jurčičevem rojstnem kraju S.Mehle : Voščili smo pisatelju Janku Glazerju MLAul LET3RAT Ala : Pogpvor ob odprtem kaminu, kjer sta si dva moža kuhala večerjo v Mirko : V aprilsko noč '« Babi : Ti veš,da je ta pesem posvečena tebi Dade : Pesem :' C»Herrera: Iskre, pisma s C.Herrera: Večer, cvet mojega življenja Ina : Domača naloga Gazvoda: Šah Za dobro voljo 1 STEZICE - glasilo novomeških gimnazijcev izdajata literarni krožek in aktiv ZMS na Gimnaziji. Glavni in odgovorni urednik Člani uredništva : Tehnični urednik : v Naslovi in ilustracije Sodelavci : Franci Škof, Boris Golež. Izhaja enkrat mesečno. Cena enega izvoda din 5o. ANTON JAKŠE VANI KASTELIC SLAVKA PODRŽAJ HJDI PRB/iC JOŽE SPLIHAL DARKO DUH , Dragi bralci ! S peto in hkrati zadnjo številko, se za letošnje leto poslavljamo od vas„ Upamo, da vas stezice niso razočarale in, da so vam prinesle vsaj del tistega, kar od njih pričakovali Ne zidamo si gradov v oblake, zato vemo, da je bilo pri tem našem glasilu marsikaj pomanjkljivo. Ne mislim tu samo na šteš vilne tiskovne napake, teh tudi drugje ne manjka, pač pa STEZICE tudi vsebinsko niso v celoti izpolnile načrta, ki so si ga v začetku leta zastavile» Leto je izšlo samo pet številk. Malo, če pomislimo, da jih je pred leti izšlo več kot dvajset, pa vendar dovolj, če povemo, da je bil to popoln začetek, da smo souelovali pri STEZICAH sami neikušeni dijaki. Šele praksa nam je pokazala naše napake in le s prakso smo jih lahko tudi odpravili,, Kot sem že na mladinski konferenci povedal, bi bilo dobro, da bo organizirali po razredih mrežo dopisnikov..ki nas bi sproti obveščali o aktualnih dogodkih, skrbeli pa bi tudi za literarne prispevke. Če nam bo to uspelo, bomo drugo leto izdajali STEZICE vsakih 14 dni, kot so izhajale pred leti , pa tudi njih vsebina bo bolj pestra in bo ustrezala namenu, Ne mislim , da bi v STEZICAH izhajale kdo ve kakšne umetnine„ Ne, to tudi ni mogoče, Sile pa naj bi odsev našega življenja, vzoren oris našega veselja nad in razočaranj,skretka slika vsega, kar se okoli nas in med nami dogaja. In ko boste čez deset ali več let brskali po policah in boste naleteli na STEZICE, se boste zopet spomnili svojih gimnazijskih let , zopet se boste spomnili sošolcev, ki so vam bili včasih tako blizu,pa so se razkropili na vse strani, spomnili se boste profesorjjev, ko boste prebrali nad kakim sestavkom svoje ime, se boste otožno nasmehnili, rekoč : " Glej,to sem bil jaz! " To pa je tudi namen STEZIC. Ne samo, da vas seznanjajo z življenjem na gimnaziji, bodo naj tudi spomin na leta, ki so morda najlepša v vašem življenju. Torej, za letos se poslavljamo od vas, želimo vam doora spričevala i n nri 3' ppp-i tni r©. ” jeseni VQ zope+ ^videnje? U r e a n i k ! \ e D s Nekaj misli o STLZICaH c Prosili so me , da povem nekaj misli o letošnjih STkZIGAHc ker sem v teh stvareh bolj doma in ker sem sd včasih tudi sam ukvarjal z urednikovanjem, naj bi povedal , kaj je po mojem v STEZICAH prav in kaj ni. Prav, povedal bom nekaj misli o STEZICAH , glasilu novomeških gimnazijcev - a samo mislih Bog ne naj , da bi kdo to jemal kot kritiko l Kri - kriminal - kritika - naj upora -bim Levstikove besede - to so stvari; ki si jih naš človek boji kot živega hudiča - in mladi nadobudni literati še posebej „ Pred mano je prav-zaprav le dvojna - tretja in četrta šte -vilka šolskega leta 1962/63.» v mislih pa imam z njo vred še obe preostali številki tega šolskega leta, Že ob tejle dvojni bi se moral ustaviti., Pojav dvojnih številk ni značilen le za naše glasilo , opazimo ga tudi pri drugih slovenskih revijah, povsod tam. kjer so prišli na tesno glede časa ali gradiva 0 In tako se nenadoma pojavi';heureka"- izide dvojna številka, ki reši vse probleme, tako z vsebinske, časovne in - finančne plati-. Človek bi pričakoval, de bo dvojna številka res.dvojna5 se pravi , aa bo imela dvakrat več strani kot sicerr a ne ~ bogata je le za, dve, kvečjemu tri strani več* Kar se tiče vsebine same. bi bilo dovolj, da vzamemo v roke STmZIGn pred dvema, tremi leti.-. Primerjave bi bila zanimiva, Ne samo glede vsebine, tudi glede zunanje in notranje opreme. Nočem deliti kakršnih koli očetovskih nasvetov uredniku samemu, povem naj le to, da je namen podobnih glasil v tem, da stikujo življenje in probleme, ki se pojavljajo v okviru njihovega delovanjar Lamo to in nič drugega * Ali je to iz -raženo v obliki kratkih ali izčrpnejših poročil ali pa v literarni obliki, ni bistveno * Bistveno je , da je izraženo» Vidim pač j, da pri STLZlCAH to poskušate in da včasih tudi uspevate0 Največji revež je pač glavni in odgovorni urednik? ne samo pri STL2ICAH, to je pri vseh časopisih, hazumljivo? saj leži na njem vsa odgovornost, In če je to breme pogumno prevzel, naj ga pač pogumno prenaša in naj ne toži o svojih težavah "bravcenv' oziroma "bralcem" ( kot se v članku pozneje sam popravi ) , k sr s tem izgubi pri njih vse zaupanje. Moral bi pač znati na pravi način pristopit-: k tem nadebudnežem , ne mislim osebiege pristopa, ampak pristopa v številki sami c V samem glasilu bi moral za/nlace talente tako urediti njihov preštoraek« da M. vsakogar zamikalo, vic eti v njem ovekovečeno svo je ime« Pravilen razpored člankov tudi mnogo pomeni Res, da je tudi v tej dvojni številki vrstni red člankov urejen go nekem sistemu (novice? mladi literat j novice}„ a so članki nametani tako, da tega resda ne opazimo■ Po mojem bi ne bilo napak, ko bi mlade literate "napovedali" (in podobno krajše vesti ob koncu lista, morda z naslovom "Življenje na gimnaziji"'' in to po možnosti z izrisanim na sl vi; m „ laki naslovi najlepše učinkujejo , če so seveda izdelani okusno in s pravim smislom za vsebino, ki jo podajajoa Prav tako veliko pomenijo ilustracije med tekstom samim.* - Samo - naj bodo po možnosti "realistične", kajti super modernih živ bog ne razunn-(v nekaj primerih uspe to morda njihovim ustvarjalcem) in tako kaj malo pripomorejo k poživitvi vsebine, Ker sem že pri ilustracijah, naj povem še . tem nekaj besed .. C ‘Umetnikih, k j sc umetniki samo zaradi umetniške brade, je že bilo dosti p:vedanega, Ne mislim tukaj žaliti g3 a-me v? -'-g zidarske ga 'kreatorja'7, omenil bi le, da se 1 .j.jub svojemu slikarskemu talentu včasih spušča v nemogoče risarske pustolovščine, ki jih le malokdo lahki sled" Za osebno izživljanje pa v listu, kakršne so "Stezice" ogledalu notranjega življenja na naši gimnaziji - ne b.i smelo biti mesta. Naj torej nariše kaj bolj "realistične*--ga" - saj vemo in slutimo, da to zna Pojdimo torej po vrstnem redu člankov samih, 0 uvodniku sem že omenil nekaj besed, več ne bi. imel reči, Sledi mu nekakšen "intervju" pri književniku dr, Bratku Kreftu« A to bi članku težko priznali.. Premalo je v njem osebnega vtisa, premalo res pravih d-- živeti j z obiska, in prema! -nam pisec prikaže znanega pisatelja, da bi si ga .lahko bolje predstavljali, v njegovem privatnem življenju, Vi. d j. se, da je vse skupaj v? e to prepovršno,- preveč na hitro : Članek, oziroma poročilo Prešernovi, proslavi tudi ni. takšen, kot bi moral, biti - vse preveč je v njem tistih standardnih besed ali tudi fraz, ki jih uporabljamo povsod tam, k j er ne vemo, kaj bi povedali. , članek o Cankarjevem večeru smo že prebrali v Dolenjskem listu m je res škoda, da ga torej že poznam, - saj je siver res najbolje napis an v tej š tevi 1 ki.. c Lj. t si arnik stavki b p... _ . _„č v... .zgub.."-7 oreveč be- sed - znano je pač, kako začetnike (in tudi že uiirisirane umetnike) težk prizadene kritično pero ; Ne bi rad imel na v vesti kakšnih poznejših velikanov naše literature,- Samo to bi omenil, da bi bilo lahko več samost.jnosti / se pravi -manj zgledovanja, kot to tako radi delajo mladi, češ, saj bolje tako he '-bi mogel napisati/ in pri nekaterih člankih več resnosti oziroma osebne doživetosti. Članek o potovanju, na Češko je dobro pisan, samo osebnih vtisov zasledimo v njem premalo, tako da včasih ne zazveni preveč zanimivo., Kratka poročila z življenja na gimnaziji so skopa, tako da dajejo vtis , da se na gimnaziji ne godi kaj posebnega (je t-; res?) Vsakodnevnih problemov je polno in so hvaležna snov za naše glasil <, Sam: še pri tiskovnih napakah bi se nekoliko pomudil. Kar pre-' več jih je - sprašujem se, ali ne poznate korekturnega laka za matrice, ki vse take tiskarske "škrateuniči? Tudi razmnoževanje na ciklostilu ni najboljše - a s tem so tako zmeraj1 težave. Toliko o tehnični plati lista0 j Naj torej končam. Moje misli so bile p stene in upam, da bodo glasilu v čem tudi pomagale, V upanju- da bom d.čakal še katero številko, želom Stezicam čimveč uspeha m čimveč člankov, Mladinska konferenca 21 <, maja je bila v telovadnici zaključna konferenca cel t-nega mladinskega aktiva gimnazije, katere sc se udeležili vsi dijaki, profesorji ter nekaj gest. v iz drugih aktivov. Izvoljeno delovno predsedstv , ki sc ga sestavljali Bojan Možina, Barbara Ahačič in Nina Jakovljevič, je takoj pričelo z delom in predlagalo dnevni red konference; lo Poročilo predsednika ZMS 2C Poročilo tajnika 3v P ročilo blagajnika 4 o Poročilo nadzornega odbora 5. Volitve v mladinski komite 6= poropila razrednih predsednikov 7= Poročila krožk v 8, Razne Dnevni red je bil s.-glasno sprejet in smo ga takoj pričeli izvajati. Rudi Primc, letošnji predsednik ZMS, je pedal referat, v katerem se je dotaknil zunanjvpolibionih problemov v svetu, se nekoliko pomudil pri notranji politiki, nato pa prešel k konkretnim problemom, ki se tičejo dela na našem zavodu. Bil je dokaj izčrpen in je podal resnično podobo življenja na gimnaziji, brez olepševanja, čeprav se o njem ni mogel najbolj pohvalno izraziti, saj je bila za letošnje leto kljub nekaterim poživitvam za življenje na gimnaziji značilna nekaka nezainteresiranost. Tako na primer dramski krožek zaradi neresnosti članov že dve leti študira isto igro, tov.profesorica Nifergal pa tudi ne more loviti igralcev skupaj, če sami nočejo, Čeprav ji je mnogo do tega, da se igra uprizori. Fotografski krožek je dobil temnico in rekvizite, ki sedaj ležijo nizkoriščeni, da ne govorimo o pevskem zboru, saj se je o tem že nakj pisalo v Stezicah in se stvar do sedaj še ni premaknila z mrtve točke. Tajnik Drago Medic, ki je za predsednikom prebral svoje poročilo, je navedel število mladinskih sestankov v posameznih razredih in orisal dejavnost, ki se je odvijala na mladinskih urah. Le-te so bile vpeljane v drugem polletju. (v prvem smo se seznanjali z novo ustavo FSRJ) in so se kar dobro obnesle, saj so na njih dijaki spoznavali razna področja, tehnike, znanosti, turizma itd. Po poročilu blagajnika in nadzornega odbora so bile na vrsti volitve predstavnikov v mladinski komite. Predlaganih je bilo 17 kandidatov, od katerih jih je b:1n izvoljenih 15. To so: Melita Kozina Slavko Splihal Stanko Tomazin Boris Zupančič Katja Vičič Jože Uhan Matija Burgar Danica Marolt Rudi Princ Nina Jakovljevič Jože Spihal Drago Medic Anton-Jakše Tone Kaj z el Igor Kajdunc V nadzorni odbor so bili izvoljen: Boris Golež FRanci Škof Drago Medic Ko so bile volitve izvršene in je volilni odbor pregledoval rezultate, so bila na vrsti poročila razrednih predsednikov. Ta so bila v večini kratka, omejevala so se zgolj na naštevanje sestankov in njih programov, niso pa posegla globlje v probleme, ki so se pojavili v posameznih razredih ali pa so značilni tudi za celo gimnazijo. Isto velja tudi za poročila krožkov. Teh je na gimnaziji kar lepo število, žal pa so aktivni le nekateri. Tako sta bila zelo delavna prirodoslovni in literarni krožek, medtem, ko je bilo pri klubu 0-">' opaziti v primeru z lanskim letom znaten zastoj. Marksistični krožek je organiziral nekaj predavanj, vendar pa zanje ni bilo dovolj interesentov in je tako vse skupaj padlo v vodo. Pohvaliti je treba delo počitniške skupine, ki ima tudi največ članov, strelski krožek ter športno in šahovsko društvo na.gimnaziji, ki sta bila tudi precej aktivna in sta izvedla in se udeležila nekaj tekmovanj. Drugi krožki, ki obstajajo na gimnaziji, so bolj ali manj životarili in to zaradi dijakov samih ali pa njihovih mentorjev. Zadnja točka dnevnega reda je bila razno, vendar pa je vse graje vredno dejstvo, da se k diskusiji ni prijavil niti en dijak. Tako se je še enkrat pokazala vsa pasivnost in nezainteresiranost do problemov, ki se tičejo dijakov samih in bi imeli od njih oni sami korist. To pa je napaka, ki se drugo leto ne bo smela več ponoviti. Darko Duh SroO V j' Dijaki 3, a in 3. b razreda smo se dogovorili z našim profesorjem slovenščine tov. Severjem, da bomo priredili ekskurzijo na Muljavo. Določili smo nedeljo 12. maja v upanju, da mm bo vreme naklonjeno. Toda nedeljsko jutro nos je pozdravilo z oblačnim nebom, ki je obetalo dež«, Kljub temu se je zbrala na postaji večina prijavljenih. Vodja ekskurzije je bil tov. profesor Sever, pridružili pa sta se nam tudi profesorici Jeleničeva in Črtaličeva. Vlak n,s je počasi pri zibal do Višnje gor • . Tu smo i r, o topili in sc napotili v mesto. Po kratkem ogledu smo sc povz poli do razvalin vij.njogorskega dradu. Od gradu smo odšli s o-)/oo jo specialke in komo asa na Polževo. Tu je bila prva večja postaja, kjer smo malicali in si nekoliko "-'oPiii )a tudi fotografi so prišli na svo : račun. 3 Polževega nas jc not vodila po prijazni gričevnati pokrajini do izvirov reke Krko. Treba jc bilo kar pošteno stopiti, tod. dobre volje nam ni manjkalo in čas jo hitro mineval. Končno smo sc spvsljli v dolino in po ozki stezj prišli pod hrib, kier smo zagledali mogočen vhod v jamo. V jami je "bilo temno in strupen hlad je vel iz nje, pa smo jo vseeno mahnili v notranjost, dokler se je dalo. To je najmočnejši izvir, je pa okoli te jame še polno manjših razpok, iz katerih vre voda, Yb smo se nagledali, smo odšli še k drugemu izbiru, ki je tudi po svoje zanimiv. Tu se voda na vsem lepem spomni in pride na dan na travniku pod potjo. Naša naslednja postaja je bila gostilna v vasi Krka, kjer smo imeli kosilo. Kazalci na urah so lezli že proti tretji, ko smo se odpravili na Muljavo. Med potjo nas je ujela ploha, lepa reč, takle dež, ki te premoči kakor gobo! Zdaj je.deževalo kar naprej. Na Muljavi smo nekaj čaša vedrili, ker pa dež le ni kazal namena, da bi prenehal, smo si najprej ogledali cerkev, znano po freskah Janeza Ljubljanskega in po zlatem baročnem oltarju, potem pa smo odšli k Jurčičevi hiši. Najprej so so lotili svojega posla fotografi, potem pa smo stopili v starinsko, zakajeno vežo z odprtim ognjiščem in vso ostalo opravo, kakor je bilo v Jurčičevem času. V prostorni šobi na levi strani smo si ogledali slike Jurčičevih staršev in tudi njegove slike, se podpisali v spominsko knjigo, potem pa stopili še v nizko izbo na koncu sobe, Tu je v enem kotu zibelka, v drugem pa so v vitrini spričevala, nekaj pisateljevih rokopisov in izdaje njegovih del. Zunaj nas je spet pozdravil deš, ki nas je priganjal, da smo se hitro odpravili proti Ivančni gorici. Še lep kos poti je bil pred nami. Deževalo je vedno bolj, bliskalo se je in grmelo. Nekaj časa smo vedrili pod nekim kozolcem, toda kljub vsemu je bilo treba naprej. Dežniki in dežni plašči niso veliko pomagali, ko smo končno prispeli na postajo, smo bili v glavnem vsi temeljito premočeni. Toda veselo razpoloženje nas ni zapustilo in na vlaku smo celo zapeli nekaj okroglih. Tako je ekskurzija kljub vsem neprilikam dobro uspela. Bili smo zadovoljni in želimo si še več podobnih izletov. OB 70-LETNICI JANKA GLAZERJA "Pohorje je svojevrsten svet. Njegovi gozdovi, njegove trate z malinami in cipr.ošem, pašniki z arniko, gsloboko zajedeni kolovozi, ki jim pravijo "kolobarji", studenci, potoki, stare kmečke žage - široka položna--slemena, na zapadu gola, le s trato porasla, planote s pritlikavim boričevjem, sredi njih temna, brezgibna pohorska jezera s šoto na dnu - svet, poln intimnih lepot, ki pa so tihe in nevsiljive, svet, sredi katerega človek umolkne in se zamisli." Tako opisuj ‘e Janko Glazer okolje, v katerem je preživel ne le svojo mladost, ampak večino svojega življenja, okolje, ki ga je tako priklenilo nase, da.se je vanj vedno zopet vračal. Bodil seje 1893 leta v Rušah pri Mariboru. Je pesnik, kritik in literarni zgodovinar. Njegove pesmi so pretežno impresionistične, razpoloženjske podobe s Pohorja in iz Maribora. Izdal je zbirke: Pohorske poti (1919), Čas - kovač (1929), Ob jesenskem ekvind eciju (1946). Najboljše pesmi so izšle v izboru z naslovom "Pesmi in napisi"' (1953). Glazerja ne moremo šteti med plodovite pesnike, saj bi bilo njegovih pesmi komaj za knjigo srednjega obsega, vendar je med njimi nekaj takih, ki bodo zaradi iskrenosti in sugestivnosti ostale drage vsem tistim, ki ljubijo preprostost.in pristnost. Poleg pesmi, ki jih je napisal, pa je izbral -in uredil Slovensko narodno liriko (1920), Izbrane pesmi Otona Župančiča (1948), priredil miniaturno izdajo Župančičevih pesmi, uredil Župančičeve prevode Prešernovih pesmi (1950) in izbor slovenske lirike "Jaz in ti". Razen tega je proučeval kulturno in literarno zgodovino Maribora in Štajerske. Ob njegovi 70-letnici, ki jo je letos praznoval, smo mu člani literarnega krožka Čestitali in mu zaželeli, še mnogo ustvarjalnih .let. 12. aprila pa smo prejeli njegov odgovor, ki nas je prijetno presenetil. Pisal naj je: Dragi! Za vašo čestitko, ki sem se je posebno razveselil-, ker je prišla od mladih ljudi, se vam prav od srca zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. Janko Glazer 1 BO O VO r ii . to sta Umetnik, visok možakar s Šila st u bradico., j e držal šumečo ponvico nad odprtim kaminom, podnajemnik pa je sipal iz zavoja moko v posodo in. trudne govoril; "Ti ničesar ne razumeš, ti si pri teh rečeh Čud-ovito nemogoč. Začeti je treba z mastjo, Vse se bo prismodilo. Spusti ponev, prosim In daj pipo stran. Povsod boš natrosil pepela!" "To n c gre", je umetnik zmagal s brado nad ponvico. "Iška-01 je treba, moj dragi, iskati„ Mast 'bo nadomestila voda.. Ugotavljam. Mast - to je sveto pravilo„ Pravila pa je treba razbiti. Da, da, razbiti - to je prava beseda." Umetnik je privzdignil obrvi in pogledal v ponev. Podnajemnik seje ozrl nanj, Njegov sostanovalec j e bil dokaj nenavaden mož. V ustih mu 3e venomer, tičala neizogibna pipa. Ženske je pozdravljal s staromodnim poklonom, ki mu 3 e včasih dovoljeval, da si 3 e o v"1 .da"1, okrogla kolena mladih dam. Vsako jutro ">r uteži in nikoli ni bil bolan, Pozimi in poleti je nosil jesenski plašč; od šala z nemogočim vzorcem pa se ni ločil niti ponoči. Včasih se je odpravil v kopalnico na drugem koncu hodnika, ali k hi*'--5 ku \ pritličje v samih spod nii ^ '-c nvge pa si je nataknil podnajemnikove lopate, Za njim ee je ponavadi razlegal'- divje vpitje postarne gospodinje: Oblecite se malo primerneje, ali pa vam povišam stanarino' Pacek,- mazaški!" Ljudje so ga imeli za človeka, ki ni za nobeno rabo, ob tem pa so pripominjali, da pri umetniku, ki živi čisto v lastnem svetu niti ni mogoče pričakovati kaj drugega. Podnajemnik se je dobro spominjal prvega srečanja z umetnikom, S podčrtanim oglasom v dnevniku je potrkal na njegova vrata. Dolgo časa je bilo tam zadaj vse tiho, potem, so se vrata sunkovito odprla in visok, poraščen mož je zavpil • Kar naprej, kar naprej!" Velika, zelo svetla mansardna soba, kjer je okrog odprtega kamina stale grmada drv, 3 e imela vse stene ovešene s slikami: portret temnolasega dekleta z naivnim pogledom, morske obale, sipine, jutro v gozdi1 Podnajemnik je presenečeno vprašal; "Je vse to vaše?' 'Poglejte, odlične uteži, kar poglejte, najrazličnejše teže, je prizadevno govoril umetnik in zmetal z mize z barvami pomazana platna, pod -ca ter im j. so se skrivale uteži. S smejočimi očmi je pogledal po slikah in se v zadregi pogladil po bradici: vk -i Wf Vidite, če hoče Človek narediti kaj koristnega na tem svetu, mora imeti kolosalno zdravje. To velja zlasti za u~ metn^st Samo poglejte Leva Tolstoja!" ''Je vse to vaše?" je vnovič vprašal poč na j cmrjk'. ki jc de vedno gledal po slikah. "Da, da; nič .posebnega! Kritiki'mi leto za letom vse skriti-airčijc, Nekdo mi pravi: vaš ton je. siv, ni optimistične svetlobe. Razumete? Kaj pa čustva, človeške emocija? Siv ton! Vsi ljudje se delijo na bolne in zdrave. Za ene je dieta, za druge pa ne. Tisti kritik se obrača torIj le na one, ki jedo bel kruh; črn je" zanj nesodoben; boji se, da si bo kdo nokvF-ri 1 ž plovec1" Potem je hrupno zakasipal in pogledal podnajemnika. Takoj je ugotovil, da ga mladi mož ni povsem razumel.''Nasmehnil se je: "Oprostite, ampak ti kritiki mi gredo strašno do živega." Uro pozneje je podnajemnik postal umetnikov sostanovalec. Umetnik je z vzdihom odstavil kozico: "Reci kaj, nikar me ne mftri!" Splazil se je preko napol osušenih platen do okna in stresel sežgano vsebino kozice na dvorišče. Podnajemnik je to že zdavnaj pričakoval. Umetnikovi kuharski poizkusi so ~ "... ._vcli z obilnim nakupom konzerv in sendvičev. Umetnik je oblekel svoj neuničljivi jesenski plašč si počesal brado. Nenadoma je položil glavnik na okensi in se obrnil: "Kaj sem že rekel? Pravila je treba razibitir In ti praviš, da so moji kuharski nauspehi postali že pravilo?" Spet si je slekel plašč in prižgal ugaslo pipo. S težkimi, premišljenimi koraki je dvakrat molče premeril mansardo, ne da bi pri tem pohodil kako platno. Pri kaminu je obstal in se naslonil na obzidek. Molče je v enakomernih presledkih spuščal proti stropu majhne kolobarje dima. Mračilo se je, soba je počasi tonila v mrak, ogenj v kaminu je pojemal, "Torej ..... torej misliš tudi, da sem........ hm...... slab slikar? Da so moje slike le slaba pravila? Vem, vem! Rekel boš, da ne. Mislim, da se nisi še nikdar potrudil razumeti ljudi, ki .... ki so ti blizu. Moj poklic je pravzaprav zelo težak. Stvar je danes gotovo brezupna, če človek nima zvez, ... ali kaj podobnega. Po tolikih letih, glej, sem še vedno samo začetnik. Podnajemnik ga je zamišljeno pogledal: 11 Ali ima.g večkrat take napad e?1 Vstal je in zazehal. "Ne delaj tega>e rekel. VNe trpim, rta .t-e vidim takega. Pojdi po večerjo, prosim!" "Jaz ne mislim nič jesti," je rekel umetnik. "Spat grem." "Ne razumem, kako moreš nositi glavo pokonci in se imenovati moža med možmi, v isti sapi pa izgine vsa tvoja samozavest. Drviš v melanholijo kot sam vrag! In razen tega... so.... so tu še uteži!" Nasmehnila sta se drug drugemu. Podna j mik je z odločnim gibom podrezal v žerjavico, umuunikove oči t r,n so usta-ie na kozici, "Mislim, da mast lahko nadomestiva z oljem ....," je zamrmral skozi stisnjeno zobe, da mu pipa ne bi padj,a iz ust, in povesi 1 oči pred strogim ■^dnajemnikovim pogledom. Nebo je prekrito z oblaku dežela zagrinja se v noč. Po cesti hitijo koraki, izgubljajo v temno se noč. In veter šepeče skrivnostno, ko boža vrhove dreves, uspavanko poje deželi, izgublja v porajajočo se noč. Ob tebi ves srečen korakam, — ... pm neutrudno čez plan, te sp_ 1 iam kot mati otroka, __ za roko te nežno držim, Šepečem ti pesem skrivna L/o polglasna o ječ v temno nvč. Jo čuješ, _r~ poslušaš glasove napeva, j-=~ ki poje srce ga zvesto? Pogreznjena v temo to nemo, / na jutrišnji misliš mar dan? /' , f"- J x a Okoli je tiho, skrivnostna tišina povsod, koraki le moji in tvoji izgubljajo v temno se noč. TI VES, DA JE TA PESEM POSVEČENA TISI Ti veš, da je ta pesem posvečena tebi, čeprav nič ne pove, kako ti je ime, ti veš, da misel moja večkrat je pri tebi, to govor mojih ti oči pove. Ne veš pa, da kar me nočeš več poznati, ker ves, da rada te imam, n c •'"š da si želim samo jokati in da zdei razočaranje poznam. " Babi" Kaj le, o Kri a, takrat si sanjala, ko dneva odsev si v zrcalu lovila, kakor da v se-bi bi nekaj skrivala tiho, tajinstveno si se svetila. Sonce tonilo je v daljno temino, večer se že sklanjal h gladini je'tvoji, ti pa si skrila tja v svojo globino, kar ti zapel o ljubezni je moji. "Dade" O.Hcrera * t k 6 s .... *j' ra zmr Šenimi la srni-da se vidijo beli ec Zločin? Umor? ~ v 4' ^ Pred menoj leži truplo, pošastno bledo z Usta uvela, brez barve, so rahlo odprta, zobje. Mehke bele roke ležijo kot krila utrujenega laboda na tleh in v vsem telesu čutiš blagodejen mir.... Zločin? Samomor? Odprem ji oči in vame se zazrejo v motni barvi. Če ne bi videl smrtne rane na vratu, bi ne verjel, da je žena pred menoj mrtva, zakaj ‘ oči me gx^ejo kot žive, V njih soden te zadnje iskre življenja, zadnu." občutki, preliti s smrtno brezizra znosijo.... Samomor? .... Zdi se mi, da oči govorijo o poznem jesenskem dnevu, o samotnem parku, golih vejah in večno sivem nebu. 0 nekom (oči toplo pripovedujejo) v dežnem plašču, o nekom, ki je pričaral v jesensko meglo nekaj žarkov sonca. Samomor??!!!..... Oči počasi ugašajo. In tisti zadnji topli kotički, tiste zadnje iskre življenja v očeh, ledene. Pripovedujejo o obupu, vendar tiho, vse tišje in tišje... Da, samomor!!!! Pisma plavajo v vetru. Vsi ti beli popisani listi, ki so bili včasih polni miline in domačnosti, hrepenenja in neizmerne ljubezni, zdaj plešejo v vetru in ta jih nosi stran kot drobno prgišče upa in topline. Gledam jih, v divjem plesu jesenskega vetra, kako med njimi švigajo krvavo rdeči listi, kot krvave solze neizpolnjenih želja, in zasmilijo se mi, ti drobni beli listi. Daleč zadaj, za golimi drevesi, pa stoji mož v plašču z zavihanim ovratnikom. Gleda za listi, strmi za njimi in hladno mu postaja. Počasi stisne roko, ki je pisma p repu-., stila vetru v pest. Obrne se in odide, jaz pa ostanem, med suhim listjem, sam. Tudi beli listi so odplavali stran... C. Herera x Večer odpira stare rane... V nastajajočo temo privihrajo kot temne sence spomini.., Večer so zvezde Izgubljene v neizmerni globini vesolja, je mesec in to hrepenenje v prsih... Večer je moja bolečina, so solze ob senci spomina.... t i Cvet mojega ži ki plaho nežne V njegove neos spoznanje za s S tem ko ti je prejel si dele nesreče težke Draga Miša! Morda se boš začudila,,da Ti pišem, ker sva se sporekli. Veš - mislim, da sedaj razumem, zakaj si vedno nekaj premišljevala, hakaj se hiši hotela obmetavati s češarki, ampak si raje sedela vsa zamišljena s podprto glavo. 0-prosti mi, ker te nisem mogla razumeti in sem ti nagajala ter se norčevala iz tebe. Ti veš, da sem bila vedno dobre volje, da nisem mislila niti za ped pred nosom, ampak sem se veselila trenutkov, v katerih sem bila. Včeraj pa me je nakj prijelo. Začela sem premišljevati. Tiste sekunde, ko sem mislila Le na obmetavanje s češarki, pa tudi te, ki jih doživljam sedaj, se ne bodo nikoli več vrnile. Zakaj je vse minljivo? Zakaj se ta sekunda ne ustavi in ne-.traja večno, dokler se je jaz ne bi naveličala? Ura na moji roki teče in trenutki beže ter se nočejo ustaviti. Kaj vse se je zgodilo, kar mene še ni bilo! In kaj se bo zgodilo, ko mene nš bo več? Do sedaj sem mislila, da se vse suče okoli mene in ko bom jaz umrla, bo z mano Umrlo vse - ker je bilo vse za'radi mene na svetu. Naenkrat pa sem. se včeraj zavedela, kot bi se prebudila na hitro iz prijetnih sanj. Stojim pred stvarnostjo in ne vem, kaj naj storim. Zdaj sem sprevidela, kako majhni smo ljudje in kako malo pomeni življenje enega v tej silni reki minljivosti. Zaradi mene se svet ne bo ustavil in ljudje bodo živeli dalje. Kako tesno mi je, ko pomislim, da ne bom mogla videti, kaj bo na primer leta 2547 in da si to lahko le predstavljam. Gotovo je moja fantazija daleč od tega, kor bo v resnici takrat. In kaj vse bo ljudje doživljali pred nami, pa mi to spoznavamo le iz zgodovinske knjige? - No in sredi takih razgljabljanj mi je prišel na misel Sofokle j ev izrek, ki sem ti ga napisala na začetku pisma. Gotovo si tudi ti takrat kaj podobnega premišljevala, zato se ti je zdelo obmetavanje s češarki ničevo in neumno. Sedaj se zdi tudi meni, takrat pa sem bila prepričana, da ni bolj zabavne in pametne stvari" na svetu in da si tl trapa, ker mi ne.vržeš storža v glavo. 0, da ne bi nikoli razmišljala o minljivosti in da bi mi ostale moje utvare, da svet živi zame! Sonce sveti enako # kot je svetilo, a zame j e njegov žar nekoliko zbledel. Nekaj neznanega, velikega prihaja vse bliže in bliže, a jaz sem brez moči - nebogljena - ne morem in ne znan se braniti! Bojim se tistega, kar bo prišlo! Ina V aprilu je bilo v Novem mestu Organizirano tekmovanje za pokal maršala Tita, V Novem mestu je bilr- tekmovanje v dolenjskem merilu. Nastopalo je 8 ekip. Iz Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja in Metlike. Gimnazija je bila zastopana s štiri-člansko ekipo. V prvem kolu so naši mladinci premagali ekipo JNA Novo mesto. Čeprav je rezultat samo 2,5 : 1,5, je bilo od vsega začetka jasno, da bosta Ficek in Gazvoda zmagala, kar- bi zadoščalo za uvrstitev v sledeča, kolo. Rezultati: Gimnazija : JNA Mrvar: Nedeljkovič Ficek : Gol jubcv Gazvoda : Avramovič Splihal : Šater 2,5 : remi 1 : 1 : 0 : 1,5 0 0 1 V pol-finalu so naši šahisti dobili za nasprotnika prvo ekipo Novega mesta, ki sodi v vrh slovenskega šaha. Izgubili smo z rezultatom 0 % 4, po dokaj kratkih borbah. Tu sta povsem odpovedala Ficek in Berger, nato pa je izgubil Mrvar ter končno tudi Gazvoda, ko je v končnici spregledal lovda, Rezultati: Gimnazija Ficek Gazvoda Mrvar Berger ŠD Novo mesto 1 o : 4 Fenko 0:1 Škrlj 0 : 1 Sitar 0 :.1 Bartol j 0 : 1- Tako smo osvojili tretje mesto takoj za prvo in drugo ekipo ŠD Novo mesto, kar je zelo lep uspeh. ZAHVALA Člani literarnega krožka in uredništva Stezic se najtopleje zahvaljujemo tov, prof, Horvatovi in tov* prof. Severju za trud in nesebično pomoč pri delu, hkrati pa se zahvaljujemo tudi vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli pri izhajanju Stezic, A” Vi n>WF';V/ h Z. A vvJ Največja sreča in bogastvo je biti reven in siromašen v svojih željah , (O&mktis:)*) Srečen biti se pravi ne biti nesrečen. Tu radi pozabljamo. Velika ljubezen je tiho izpolnjevanje majhnih stvari. Ni. večje sile kot je znanje; z znanjem oborožen človek je nepremagljiv. Bolj pogost je dober spomin, kot. pa spomin za dobro. Življenje je sestavljeno iz samih zamujenih priložnosti. Prezir lahko pogoltneš, ne moreš pa ga prebaviti, (Stendhal). Za zob časa ni nobene plombe, Dve vrsti pešcev sta: oprezni in pokojni. Dijak Je ničla, iz katere more postati vse '~3 :< U" !• ' :1 1' V IX. . 1 4 Ko se nekoč vprašali Roberta Hosssina, kako bi označil svoj značaj, je odgovoril: Zmeraj sem skrben, ne miren , nervozen, nestalen, nikoli, zadovoljen s tistim, kar delam., skrajno sramežljiv, vztrajen, hraber, nepristran ski, pravičen, ljubosumen,, razdražljiv, požrešen, radoveden, 'hol, vraževeren. Ali si ga predstavljate? Mi bi dodali še - domišljav ! , K y\ /j \ - 3 fari Jr Vi na y •«v ^ ■