MARIJAN SLABE ARHEOLOŠKI TERENSKI SPOMENIKI V LUČI DRUŽBENEGA PLANIRANJA V prejšnjem letniku Loških razgledov smo v kratkem podali osnove z:a varovanje arheološkega terenskega spomenika na območju občine Škofja Loka. S tem smo prvič pokazali bogato arheološko dediščino, ki smo jo dolžni varovati in ohranjati zanamcem. Varovanje in ohranjanje te dediščine sta izredno zahtevni nalogi, saj ta nemalokrat leži tam, kjer pričakujemo vsak danjo veliko preobrazbo terena, ali pa so objektivni pogoji trenutno taki, da iz različnih vzrokov omenjenih nalog ne dopuščajo v taki meri, kot bi bilo to potrebno. Zato je nujno, da v današnjem trenutku, ko vsa naša družbena izho dišča slone na smiselnem družbenem in seveda tudi prostorskem planiranju, pravočasno poskušamo s primernimi, za loško področje v marsičem specifični mi izhodišči poiskati poti v družbeni razvojni politiki, ki vse bolj temelji na planskem delovanju oziroma usmerjanju. V naslednjem zapisu prikazujemo v krajših obrisih oziroma v okvirnem pregledu bistvena izhodišča in smernice, ki naj bi omogočali že v primarni fazi planske obravnave oziroma že na začetku razvoja planske politike s pro storom ustrezno in pravočasno varovanje in vključevanje arheološkega teren skega spomenika v današnje okolje — v prostorski ambient. Iz analize dosedanjega poznavanja arheološke spomeniške dediščine je na tem področju doslej evidentiranih: 22 prazgodovinskih najdišč (med njimi 12 domnevnih) s pripadajočimi, danes le v 3 primerih odkritimi in enim domnev nim grobiščem; 7 antičnih postojank, — od tega 5 domnevnih, 1 dokazana in 1 domnevna antična nekropola; 9 antičnih vodovodnih tras, ki seveda nareku jejo tudi enako število antičnih stavbnih ostalin, katerih lokacija pa ni ožje opredeljiva; 3 dokazane in 4 domnevne srednjeveške ostaline ter 10 ožje neopredeljivih arheoloških točk, ki jih nakazujejo predvsem doslej dokumen tirane posamične najdbe. Z geografskega stališča leže arheološki tereni v različnem prostorskem ambientu in lokacijah. Medtem ko prazgodovinske naselbine zavzemajo pred vsem vzvišene predele, pa najdemo nekatere terene antičnega izvora v dolinskih ali položnejših predelih ter ob današnjih komunikacijskih zvezah in ne nazad nje v urbanih — zazidalnih področjih ali v njihovi bližini. Podobno sliko vidi mo tudi pri lokacijah srednjeveških ostalin. Današnji grobi pregled potencialnih — domnevnih arheoloških najdišč kaže prav tako neenotno podobo oziroma nakazuje karakteristiko dobe, kateri naj bi najdišče, sledeč izpovednosti posameznih pokazateljev, eventualno pripadalo. Različna je tudi struktura v samem zunanjem videzu spomeniškega terena. Prazgodovinske postojanke so v glavnem neposeljene in različno agrikulturno obdelane (pašniki, gozdovi, njive, neobdelana zemlja itd.), medtem pa je nadvse 27 Ostanki antične arhitekture pred pokopališčem v Zabnici razgibana slika pri ostalih najdiščih, saj posegajo, kot rečeno, tudi v naseljene prostore oz. v njihovo neposredno ali posredno okolico. 2e po številčnosti je mogoče takoj opaziti, da med arheološkimi terenskimi spomeniki prevladujejo prazgodovinske postojanke, ki jih varujemo praviloma z najstrožjim varstvenim režimom, medtem ko ostala najdišča zahtevajo po trenutno zaznavnih značilnostih blažje varovalne režimske stopnje (drugo in tretjo). Vsekakor je treba podčrtati enotnost varstvenih prijemov, ki jih nareku jeta tako zgodovinska pogojenost kot sam geografski položaj arheoloških spo menikov prazgodovinske dobe, ki z lokacijami, ležečimi nad dolino, dajejo s svojim vizualnim poudarkom prav poseben in edinstven pečat pokrajinski po dobi. Zato moramo zlasti pri tej zvrsti spomenikov ohranjati njihovo elemen tarno in dejansko geomorfološko podobo v celoti, kakor tudi poudarjati s pravil nim vrednotenjem njihove kvalitetne ambientne osnove, ki izpostavljajo vse bino spomenika kot dokumentarno zgodovinsko, kulturno, čustveno, estetsko, znanstveno in prostorsko vrednoto. Pri že eventualno zazidanih površinah ohranjamo situacijo oziroma jo poskušamo podrediti ustreznim spomeniško- varstvenim interesom, ki bodo omogočali njeno kvaliteto. Pri ostalih spome niško zavarovanih terenih pa prvenstveno sledimo varstvenim ukrepom in jih vključujemo v neizprosno dinamiko uporabe prostora kot ključni element pri zadostitvi zakonskega določila. Varstvena načela se bodo izražala z zaščit nimi raziskavami, v izvedbi dokumentacije ali ponekod celo prezentacije dela spomenika in sploh v spremljavi del na zemljiščih, ki zahtevajo take ukrepe. Varovanje spomeniških področij v urbanih celotah ali v bližini poselitvenih enot — v bližini širše preobrazbe prostora pa mora zasledovati varstvene ukrepe, ki se izvajajo po fazah gradbene preobrazbe in ki so planirani že v urbanističnem in drugem načrtovanju ter izključujejo kakršnokoli možnost poškodbe ali celo uničenja spomenika. Ob tem smo dolžni še poudariti, da si moramo prizadevati za izdelavo podrobnejših pogojev pri obdelavi kmetijskih površin ali melioracijskih delih, in sicer na način, ki bo omogočal ohranitev 28 LOKALITETA BINKELJ BREZNICA.SV. LOVRENC BUKOVlCA,KRAJ ČEŠNJICA ČEŠNJICA,ŠTALCA DAVČA DOLENČICE DRAGA DRAŽGOŠE, NAD JELENSCAMI DRAŽGOŠE, NA PEČEH GODESIČ GOLICA SV. MIKLAVŽ GOSTEČE JAVORJE KALlSE,STARE FUŽINE KALIŠE.SV.KRIŽ KREMENIK LAJŠE.SV.JERA LAJŠE PRI GORENJI VASI LUBNISKA JAMA LUBNIŠKI KEVDERC MALENSKI VRH MURAVE NOVA OSELICA NOVA OSELICA, SANCE PODVRH POGARA POLJANE POLJANE, AJDOVSKI BRITOF RUDNO RUDNO, GRADIŠČE RUDNO,TABOR SELCA, BABNIK STARA OSELICA STARI DVOR SV.DUH.AJMANOV GRAD SKOFJA LOKA SKOFJA LOKA,GIMNAZIJA SKOFJA LOKA, KRANCELJ SKOFJA LOKA,OB CESTI V LOKO TREBIJA TRNJE TRNJE,PUSTAL VOLAKA, GRADIŠČE ZABREKVE, SV MOHOR ZADOBJE,FRTICA ZMINEC ŽABNICA PRA- ZGOD. NASEL BINA X X • • • • X • X • • • X X • X X M • ' X X X PRA- ZGOD. GROBI ŠČE • • • X ANTIČ NA POSTO JANKA X X • X X X • ANTIČ NO GROBI ŠČE • X ANTIČ NI VODO VOD • • • • • • • • o SRED- NJEV. OSTA- LINE X • X X • • X POSA MEZNE ARHEOL NAJDBE • • • • • • • • • . • • dokazano arheološko najdišče * domnevno arheološko najdišče 29 spomenika v bodočnost ali pa vsaj njegovo ustrezno predstavitev z določenim raziskovalnim načinom in izdelavo dokumentacije. Možnosti, ki se nam ob takih varovalnih posegih ponudijo, so npr. različne razmejitve teh površin. Na gozdnih površinah, kjer se izvaja gospodarstvo v smislu tradicionalne gospodarske metodologije, ni neposredne nevarnosti za uničenje ali večjo poškodbo spomenika, z izjemo, kjer morda vegetacija uničuje stavbno spome niško arhitekturo in zahteva zato ustrezen ukrep. Sicer pa smo v nasprotnem slučaju dolžni upoštevati pravočasno in predvsem poglobljeno načrtovalno ak cijo varovanja terenskega spomenika. Vsekakor se v sklop varovalnega sistema vključuje tudi načrtovanje pri dobivanja sredstev za zaščito spomenika oziroma za navedene posege pri va rovanju ali vključevanju spomenika v prostor. Iz zakonskih določil sledi, da je imetnik spomenika oziroma v našem primeru uporabnika zemljišča dolžan no siti del stroškov za ta zavarovalna dela. Zato je zelo važna sestavina v načr tovanju tudi predstavitev ne samo spomeniškovarstvenih interesov, marveč tudi interesa za uresničitev varstvenega ukrepa na eni strani in na drugi stra ni ugotoviti vse osnove in možnosti za dogovore med partnerji za primerno združevanje sredstev. Da bi lažje in pravočasno pristopili k izvedbi navedenih ciljev in tudi omo gočili smiselno nadaljevanje arheološkega dela, je treba pravočasno izvesti arheološko mikrotopografijo tistih terenov, ki so predvideni za preobrazbo, na preostalem teritoriju pa izdelati detajlno arheološko rekognosciranje, zlasti še na že zaznavnih arheoloških terenih, s čimer bomo mogli nadalje razvijati načrtovanje s prostorom, kjer se razprostirajo arheološka najdišča, in še bolj poglobljeno slediti smiselnosti varovanja in predstavitve arheološke dediščine. Zusammenfassung DIE ARCHAOLOGISCHEN DENKMALER IM LICHTE DER GESELLSCHAFTLICHEN RAUMPLANUNG Um schon in den ersten Phasen der Planierung bzw. am Beginn der Entwick- lung der Raumpolitik im Gebiet der Gemeinde Škof j a Loka ein ersprieCliches Vor- gehen zu ermoglichen, versuchen wir in der vorliegenden kurzen Ubersicht auf den rechtzeitigen Schutz der archaologischen Denkmaler des Gebietes und ihre Einordnung in die heutige Umwelt aufmerksam zu machen. Als Grundlage fiir die Festlegung der Richtlinien fiir die Einordnung dient die Analvse unserer bis- herigen Kenntnis des archaologischen Erbgutes in diesem Raum, wo bis jetzt 22 vorgeschichtliche Siedlungen bzw. Statten, darunter 12 mutmafiliche, mit dazuge- horigen, doch bis heute nur 3 schon aufgedeckten Grabstatten evidentiert sind; 7 antike Statten, darunter 5 wahrscheinliche; eine erwiesene und eine vermutliche antike Nekropole; 9 antike Wasserleitungstrassen, die auf eine gleiche Zahl antiker Baureste hinweisen; 3 erwiesene und 4 vermutliche mittelalterliche Restvorkommen und 10 naher nicht bestimmte Stellen, die vor allem durch bisher entdeckte Ein- zelfunde angedeutet sind. Die Analyse bietet eine Reihe von Elementen, aufgrund deren wesentliche Aus- gangsrichtlinien fiir den Schutz und die Einordnung der einzelnen archaologischen Denkmaler in die Umwelt festgelegt werden konnen. Unter ihnen sind besonders die Lage des archaologischen Denkmals, seine Struktur, sein heutiges Aussehen und sein jetziger Zustand, seine Bedeutung u. a. hervorzuheben. 30