Poštnina pavšalirana.
50.	V Ljubljani, dne 10. maja 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
deželne vlade za Slovenijo.
VseMnst,: Pravila o učnih knjigah in pomožnih učilih za narodne, srednje in one strokovne Sole, ki so podrejene ministrstvu za prosveto. — Razglasi ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani: Razglas o pobiranju doneskov, bi jih je plačevati, da se pokrijejo izdatki trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za leto 1921. Razglas, da je dovoljena ustanovitev delniške družbe z imenom: „Tovarna izdelkov iz pločevino in kovin Emil Lajovic in drug, d. d.,“ s sedežem v Ljubljani. Razglas o razpisu volitev za obrtno sodišče v Ljubljani. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Natečaj za nabavo voznega blaga za invalidske zavode, odnosno za invalide. — Razglasi drugih uradov in oblastev.
Naredbe osrednje vlade.
13f.
Pravila o učnih knjigah in pomožnih učilih za narodne, srednje ii one strokovne šole, ki so podrejene ministrstvu za prosveto.*
, Člen 1.
Ministrstvo za prosveto, ki je poklicano, da skrbi za zalaganje narodnih, Srednjih in strokovnih šol z učnimi knjigami in pomožnimi učili, predpisuje ta-le pravila, po katerih naj se omenjene šole zalagajo s šolskimi potrebščinami.
1. Učne knjige.
Člen 2.
V narodnih, srednjih in strokovnih šolah se smejo vabiti učne knjige tako državne kakor privatne izdaje. Učne knjige se natiskujejo v cirilici ali latinici ali v eni in drugi abecedi.
Člen 3.
Za katere učne predmete in za katere razrede naj se spisujejo učne knjige, kakor tudi v kateri abe-eedi naj se natiskujejo, odloča minister za prosveto na predlog glavnega prosvetnega sveta.
A. Učne knjige državne izdaje.
Člen 4.
Učne knjige za vse šole pridobiva ministrstvo za prosveto v prvi vrsti z natečajem.
Načrt za spisovanje učnih knjig izdela glavni prosvetni svet. Ta predlaga ministrstvu čas, v katerem naj se učne knjige izdelajo, in njih velikost.
Člen 5.
Na natečaj se vlagajo nova dela samo v rokopisu. Vloženi izvod razprodane izdaje se smatra za rokopis.
Člen 6.
Za oceno vloženih rokopisov izvoli glavni prosvetni svet strokovni odbor iz najmanj treh članov, ki pregledajo delo ter oddado svoje mnenje svetu po sekciji za učne knjige.
Člen 7.
Če bi eden izmed izvoljenih članov ne sprejel ponujenega posla, mora o tem obvestiti svet v desetih dneh od dne, ko je bil obveščen, da je izvoljen za člana.
Člen 8.
Strokovni odbor mora pregledati rokopis ter v treh mesecih podati prosvetnemu svetu pismeno mnenje, ki se objavi v «Prosvetnem glasniku». Če bi se člani odbora ne zedinili, se podajajo pismeno tuđi ločena mnenja.
Nagrado odboru določa svet, plačuje pa jo ministrstvo za prosveto.
Člen 9.
Vsaka učna knjiga mora obsezati učno snov, namenjeno samo za en razred. To pravilo se sme opu-samo po sklepu glavnega prosvetnega sveta.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 92, izdanih dne 25ega aprila 1921.
Člen 10.
Pri ocenjanju rokopisov je treba paziti:
a)	ali je delo izvršeno po učnem načrtu in programu in po zahtevah natečaja;
b)	ali je njegova znanstvena in metodična stran v duhu časa;
c)	ali je jezik, slog ali ves način obdelovanja primeren za učno knjigo.
Vse te zahteve morajo biti povsem izpolnjene; ena dobra stran dela- se no sme smatrati za nadomestilo njegove druge slabe strani.
Člen 11.
Preden glavni prosvetni svet končno odloči, Sme, ako se mu zdi potrebno, zaslišati tudi pisateljevo (ustno ali pismeno) mnenje o ugovorih ali opombah, ki jih je podal odbor.
Člen 12.
Če bi se na natečaj prijavilo več del, lahko sprejme ministrstvo za prosveto na predlog glavnega prosvetnega sveta za učno knjigo vsako izmed vloženih del, ki ustreza pogojem natečaja.
Istotako lahko ministrstvo za prosveto sprejme tudi dela, ki se niso pridobila po natečaju, ako sicer povsem ustrezajo zahtevam členov 3., 4., 9. in 10. teh pravil.
Člen 13.
Rokopis, sprejet za učno knjigo državne izdaje, odkupi ministrstvo za prosveto; ta rokopis postane njegova last.
Člen 14.
Za prvo izdajo take učne knjige za narodne šole so plačuje pisatelju 1—20 % prodajne cene, za srednje in strokovne šole pa 1—40 %. Natančno vsoto predlaga glavni prosvetni svet, vpoštevaje velikost knjige, težkoče pri njeni sestavi, uporabljeni trud, število izvodov itd.
Člen 15.
V	tako odkupljeni knjigi sme ministrstvo za prosveto izvršiti samo manjše izpremembe in popravke, ki v bistvu ne izpreminjajo dela in o katerih poda glavni prosvetni svet svoje mnenje.
Za vsako nadaljnjo neizpremenjeno izdajo ali za izdaje, izpremenjene po prvem odstavku tega člena, dobivajo pisatelji kot nagrado 0-5—10 % prodajne cene za učne knjige narodnih šol, a 0-5—20 % za učne knjige srednjih in strokovnih šol. Natančno številko predlaga glavni prosvetni odbor tako kakor v členu 14.
Člen 10.
Vsaka odobrena učna knjiga (državne ali privatne izdaje) se vnovič pregleda in oceni po njeni štiriletni rabi.
V	ministrstvu za prosveto se vodi evidenca vseh učnih knjig.
Člen 17.
Odobrene učne knjige se smejo po preteku štirih šolskih let od onega leta, ko so se začele rabiti, nadomestiti z drugimi, boljšimi in dobi primernejšimi učnimi knjigami:
a)	ako to predlaga glavni prosvetni svet;
b)	ako se lahko nadomeste z delom, ki je boljše in popolnejše od dotedanjih učnih knjig.
Člen 18.
Da se pravočasno izvrši eventualna nadomestitev, naj se vsaka učna knjiga pregleda početkom četrtega (šolskega) leta njene rabe in ako glavni
prosvetni svet spozna, da jo je treba nadomestiti, naj se ukrene vse, česar je treba po teh pravilih, da se nova učna knjiga izgotovi in uvede v šolo, ko mine rok dotedanji učni knjigi.
Samo če se izpremeni učni načrt in program, se smejo učne knjige za dotične predmete tudi prej nadomestiti z novimi učnimi knjigami.
Člen 19.
Odobrene učne knjige se ne smejo nadomeščati med šolskim letom.
Člen 20.
Za pregled in oceno del, ponujenih za učne knjige, plačuje nagrado referentom pisatelj ali izdajatelj sam.
B. Učne knjige privatne izdaje.
Člen 21.
V narodnih, srednjih in strokovnih šolah se smejo rabiti tudi učne knjige privatne izdaje. Toda učne knjige privatne izdaje ne smejo biti ob enakih pogojih dražje od učnih knjig državne izdaje.
Člen 22.
Nobena učna knjiga privatne izdaje se ne sme rabiti v šolah, dokler je ne pregleda in ne oceni glavni prosvetni svet in dokler njene rabe ne- odobri minister za prosveto.
Člen 23.
Učne knjige privatne izdaje se lahko vročajo svetu v pregled natisnjene ali v rokopisu.
Člen 24.
Učne knjige privatne izdaje se pregledujejo tako, kakor je predpisano za učne knjige državne izdaje. Nagrado referentom plačuje pisatelj ali izdajatelj.
Člen 25.
Če se učna knjiga vloži v rokopisu in se njena raba dopusti v šolah, mora pisatelj ali izdajatelj naknadno vročiti svetu vsaj tri natisnjene izvode zaradi ocene, ali so se v knjigi izvršile opombe referentov, kakor tudi zaradi ocene njene izdelave in prodajne cene.
Člen 26.
Glavni prosvetni svet mora, ko ocenja vložene natisnjene učne knjige, poleg njih znanstvene in pedagoške vrednosti (po členih 9. in 10. teh pravil) ocen jati tudi njih tehnično izdelavo in prodajno ceno; njih rabo pa dopusti šele, ako so vse te zahteve izpolnjene.
Člen 27.
Pii oceni tehnične strani učnih knjig pazi glavni prosvetni svet-.
a)	da je' papir dober;
b)	da je tiskarski stavek čist, čitljiv in natisnjen s črkami, dopuščenimi za šolske knjige, to so namreč: cicero ali garmond (borgis samo za manjše opombe), da so slike in tabele jasne in da ni večjih tiskovnih napak;
c)	da je knjiga dobro vezana;
č) da so učne knjige po možnosti natisnjene v navadni osmerki; in
d)	da je prodajna cena zmerna.
Člen 28.
Samo po sklepu glavnega prosvetnega sveta se sme pri nekaterih učnih knjigah opustiti določena velikost, ako to zahtevajo posebne potrebe (velikost slik, kart itd.).
Člen 29.
Ce ne bi izdelava posameznega dela povsem ustrezala zahtevam teh pravil ali če ne bi bilo nobene druge natisnjene učne knjige, lahko odobri ministrstvo za prosveto po izjavi glavnega prosvetnega sveta začasno rabo tega dela.
Raba take učne knjige v šoli mora prestati, čim se sprejme za stalno učio knjigo delo. ki bi ustrezalo vsem zahtevam teh pravih
vilih. Nagrado ocenjevalcem plačuje pisatelj ali izdajatelj.
Brez pregleda in ugodnega mnenja glavnega prosvetnega sveta in brez odobritve ministra za prosveto se ne smejo rabiti v šoli pomožna učila, niti se ne smejo učencem priporočati pomožne knjige privatne izdaje.
Učitelji, ki ravnajo zoper to, in šolsko oblastvo, ki to zanemarja, se kaznujejo po zakonu.
Člen 30.
Či. bi bila določena cena učni knjigi privatne izdaje visoka, glavni prosvetni svet ministru lahko predlaga najvišjo ceno, po kateri se sme dopustiti raba dotične knjige.
Člen 31.
'Vse učne knjige privatne izdaje morajo imeti na naslovnem listu beležko o tem, da so po glavnem prosvetnem svetu pregledane in po ministrstvu odobrene; v tej beležki se je sklicevati na dan in številko odločbe o tem.
Člen 32.
Za eden in isti predmet lahko služi dvoje ali več odobrenih učnih knjig. Sprejeta in uvedena učna knjiga se med šolskim letom nikakor ne sme nadomestiti z drugo.
Člen 33.
Razen dosedanjih učnih knjig državne izdaje sme ministrstvo za prosveto, ako se mu zdi potrebno, odkupiti tudi druge učne knjige privatne izdaje ter jih potem natiskovati kot svoje izdaje.
Člen 34.
Učna knjiga privatne izdaje preide v last ministrstva za prosveto, ako jo ponudi pisatelj ali izdajatelj in ako se glavni prosvetni svet izjavi, da je odkup te učne knjige potreben in koristen.
Odkupno ceno v zmislu člena 14. teh pravil predlaga glavni prosvetni svet po pregledu dela, ki se zaradi tega lahko dopolni v rokopisu ali natisnjeno.
Člen 35.
Ako ne bi bilo za eden ali drugi predmet nobene učne knjige, lahko ministrstvo za prosveto, cla zadosti tej potrebi, uporablja enega izmed teh dveh načinov: a) natečaj;
h) naročbo pri privatnih pisateljih.
Člen 36.
Za pridobivanje učnih knjig na način, omenj m v gorenjem členu, velja vse, kar je v teh pravilih predpisano za pridobivanje učnih knjig državne izdaje.
Učne knjige, pridobljene in odkupljene z natečajem ali z naročbo, postanejo last ministrstva za prosveto.
Člen 37.
Za rabo neodobrenih učnih knjig kakor tudi za izpremembo odobrene učne knjige med šolskim letom so enako odgovorni tako učni kakor razredni predstojniki, oziroma upravitelj.
Člen 42.
Izdelava pomožnih učil in pomožnih knjig privatne izdaje mora biti vzorna, cena pa zmerna.
Dovolilo za rabo priobčuje ministrstvo z razpisom in objavo v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Člen 43.
Za rabo pomožnih učil, ki bi jih izdelal učitelj sam ter jih namenil samo svoji šoli, zadošča dovolitev dotičnega nadzornika narodnih šol (oziroma direktorja srednje ali strokovne šole), ki o tem poroča ministrstvu za prosveto.
III. Prehodna določila.
Člen 44.
Ministrstvo za prosveto sestavi seznamek vseh učnih knjig in pomožnih učil v narodnih, srednjih in strokovnih šolah ter o tem obvesti dotične šole.
Člen 45.
Glavni prosvetni svet izvrši v zmislu teh pravil pregled in oceno vseh do sedaj odobrenih učnih knjig in pomožnih učil državne in privatne izdaje ter predlaga ministrstvu za prosveto, katere izmed njih lahko še nadalje ostanejo v rabi.
Zaradi tega pozove ministrstvo za prosveto vse pisatelje (izdajatelje) privatnih učnih knjig in učil, naj v določenem roku predlože v pregled potrebno število izvodov svojih izdaj.
Člen 46.
V primerih, ki niso omenjeni v teh pravilih in äi se nanašajo na izdajanje učnih knjig in pomožnih učil, odloča minister za prosveto na predlog ali po mnenju glavnega prosvetnega sveta.
Člen 47.
Ta pravila stopijo v veljavo s pričetkom šolskega leta 1921./1922.; po tem prestanejo veljati pravila P br. 6472 z dne 1. avgusta 1903. Med letošnjim šolskim letom se morajo izvršiti vsa pripravljalna dela, ki so navedena v teh pravilih.
V Beogradu, dne 7. februarja 1921.;
S.	N. br. 826.
Minister za prosveto:
Sv. Pribićević s. r.
Razglasi osrednje vlade,
Št, 2366/21.	~
Št. 2772/21.	758
Razglas.
Minister za trgovino in industrijo je dovolil gg. Emilu Lajovicu in Antonu Lampretu v Ljubljani ustanoviti delniško družbo z imenom: <■ To varna izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic in drug, cl. d.,» s sedežem v Ljubljani.
Družba je ustanovljena za izdelovanje pločevine, vsakovrstnih izdelkov iz pločevine in kovin (tudi litografiranih, emailiranih in kovanih) in strojev, spadajočih v to stroko.
Osnovna delniška glavnica znaša 600.000 K ter je razdeljena na 1500 delnic po 400 K, ki sc glase na prinosnika. Po sklepu občnega zbora se sme ta glavnica zvišati na dva milijona kron.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani,
Št. 2783/21.
dne 21. aprila 1921.
Dr. Marn s. r.
Razglas o razpisa volite? za obrtno sodišče v Ljubljani.
V zmislu § 14. zakona z dne 27. novembra 1896.. drž. zak. št. 218, bi bili morali že leta 1915. izstopiti prisedniki prvih treh skupin, izvoljeni leta 1911., in prisedniki četrte skupine, izvoljeni ravno tistega leta, ki pa leta 1913. niso bili izžrebani.
Z odredbo justičnega ministrstva z dne 30. septembra 1915., št. 2852—15, so se volitve odgodile do povratka normalnih razmer.
Vsi prisedniki in njih namestniki vrše torej svoj posel mnogo dalje nego zakonito dobo štirih let. Zato bo treba voliti vse prisednike in namestnike na novo in bo polovica vseh izstopila po preteku dveh let.
Za velike obrate jo smatrati ona podjetja, glede katerih je bilo predpisano na leto občne pridobnine več nogo 800 K. Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, se štejejo k velikim obratom.
Delojemalci, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč po § 41. zakona z dne. 16. januarja 1910., drž. zak. št. 20, so:
!•) Osebe, ki so v podjetjih, spadajočih pod obrtni red, razen v trgovskih obratih, nastavljene pretežno za opravljanje višjih trgovskih opravil, torej posebno tvorniški ravnatelji, prokuristi, trgovski pooblaščenci, poslovodje, knjigovodje, blagajniki, potniki, korespondenti in enaki;
2.) osebe, ki so v podjetjih, spadajočih pod obrtni red, s trgovskimi obrati vred, nastavljene za višja nctigovska opravila, če niso že v zmislu § 5., lit. a, zakona z dne 27. novembra 1896., drž. zak. št. 218! kakor n. pr. delovodje ali preddelavci, podrejene obrtnemu sodišču, torej posebno obratni vodje, inže-njerji, kemiki, risarji in enaki.
* *
Po obvestilu deželnega sodišča so prisedniki, ozire ma namestniki obrtnega sodišča in prisedniki vzklicnega sodišča ter izstopijo ti-le gospodje:
I.	skupina, L r a z r e d:
II.	Pomožna učila.
Člen 38.
Pomožna učila v narodnih, srednjih in strokovnih šolah so lahko državne in privatne izdaje.
Toda ona učila, ki so za pouk v nekaterih predmetih neizogibno potrebna in za katerih izdajo je državna tiskarna po zakonu pooblaščena, so izključno državne izdaje.
Člen 39.
Vsa določila teh pravil o načinu pridobivanja, o oceni in nagradi pisateljev za učne knjige veljajo tudi za pridobivanje novih pomožnih učil.
Člen 40.
Ministrstvo za prosveto lahko po izjavi glavnega prosvetnega sveta odobruje tudi rabo pomožnih knjig privatne izdaje, če bi bil njih namen tak, da se pouk v posameznih predmetih razširi, razjasni, utrdi ali olajša.
Nabava teh knjig za učence ni obvezna.
Člen 4L
Učila in pomožne knjige privatnih izdaj pregleduje in ocenja glavni prosvetni odbor po teh pra-
Razglas o pobiranju doneskov, ki jih je plačevati, da se pokrijejo izdatki trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani za leto 1921.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je v seji dne 15. marca t. L odobrila proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za leto 1921. s potrebščino 1,812.352 K in s pokritjem 1,865.050 K, torej s presežkom 52.698 K, ter dovolila sporazumno z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, da se v pokritje te potrebščine provizorno za leto 1921. pobiraj doklada 30 % od onih, ki imajo volilno pravico v zbornico, v razmerju občne pridobnine, odnosno pridobnine podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov.
Vsakočasne predpisane doneske za trgovsko in obrtniško zbornico je po § 21. zakona z dne 20. junija 1868., drž. zak. št, 85, plačati vselej v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih predpis.
Davčnim uradom je sporazumno z delegacijo ministrstva financ naročeno, naj od rečenih volilnih upravičencev pobirajo doneske in, ako bi bilo treba, pri tem uporabljajo zakonita prisilna sredstva.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 1. aprila 1921.
Dr. Mam s. r.
a)	prisedniki:
Beber Franc, ravnatelj tvornice za klej v Ljubljani;
Belič Ivan, gostilničar v Ljubljani;
Korn Teodor, kleparski mojster v Ljubljani; Lenče Josip, gostilničar v Ljubljani;
Supančič Filip, stavbnik v Ljubljani;
Tonejo Anton, kavarnar v Ljubljani;
Tönnies Emil, tvorničar v Ljubljani;
Dečman Anton, tvorničar v Ljubljani;
b)	namestniki:
Szantner Fran, trgovec s čevlji v Ljubljani; Schrey Jean, pekovski mojster v Ljubljani; Zalaznik Jakob, slaščičar v Ljubljani;
Seemann Pavel, tvorničar na Viču.
I.	skupi n a, IL r a z r e d: a) prisedniki:
Ca tar Alojzij, tvorniški delavec v Rožni dolini; Novak Tomaž, tvorniški delavec v Ljubljani; Sagmeister Jožef, delavec v Vevčah;
Križaj Martin, jermenarski pomočnik v Mostah št. 74;
Pleško Jožef, livarski pomočnik pri Samassi v Ljubljani;
Planinc Oton, tiskar v Ljubljani;
Kastelic Ivan, kurjač v Ljubljani;
Fekonja Franc, zidarski pomočnik na Glincah,
<N0Va ™);	b) nmestnikl:
Golar Janez, mizarski pomočnik v Ljubljani; Kovine Franc, tvorniški delavec v Goričanih; Lotrič Valentin, strojarski pomočnik v Ljubljani; Povit' Pavel, sluga v Ljubljani, Bleiweisovn cesta Št. Ib.
II.	skupi n a, L razred:
a)	prisedniki:
Kojina Josip, mizarski mojster v Ljubljani; Bončar Anton, gostilničar v Ljubljani;
Kušar Franc, izvošček v Ljubljani;
Škafar Franc, mizarski mojster v Ljubljani; Lenček Alojzij, kleparski mojster v Ljubljani; Zamljen Ivan, čevljarski mojster v Ljubljani; Joni Josip, mesar v Ljubljani;
Breskvar Franc, knjigoveški mojster v Ljubljani; Gregorin Josip, krojaški mojster v Ljubljani; Babnik Jakob, vodovodni inštalater v Ljubljani;
b)	namestniki:
Bogi Leopold, kleparski mojster v Ljubljani; Marčan Andrej, mesar v Ljubljani;
Večaj Alojzij, pečarski mojster v Ljubljani; Bricelj Tomaž, pleskarski mojster v Ljubljani; Stele Pavel, izvošček v Ljubljani; ^
Oblak Matej, čevljarski mojster v Ljubljani.
II.	skupina, 11. r a zre d:
a)	prisedniki:
Gaspari Anton, mizarski pomočnik v Ljubljani; Pibrove Gašper, ključaničarski pomočnik v Mostah ;
K očanec Miha, tiskar v Ljubljani;
Hrvat Ivan, kamenoseški pomočnik v Ljubljani; Falle Jožef, krojaški pomočnik v Ljubljani; Bajda Ivan, krojaški pomočnik v Ljubljani;
Mrak Franc, pekovski pomočnik v Ljubljani; Sajovic Ivan, čevljarski pomočnik v Ljubljani; Jerančič Karel, tapetniški pomočnik v Ljubljani: Skubic Miha, zidarski pomočnik v Zg-ornji Hnt-
b)	namestniki:
Babnik Andrej, kamenoseški pomočnik na Glincah:
Jenko Jožef, strojnik v Ljubljani, hotel Union; Satler Avgust, kleparski pomočnik v Ljubljani; Pogačnik Rok, mizarski pomočnik v Ljubljani; Peterlin Janez, krojaški pomočnik v Ljubljani; Sajovic Valentin, krojaški pomočnik v Ljubljani.
III.	s k u p i n a, I. razred:
a)	prisedniki:
Golob Valentin, trgovec v Ljubljani;
Čadež Gvidon, trgovec v Ljubljani;
Ciuha Josip, trgovec v Ljubljani;
Kollman Robert, trgovec v Ljubljani;
Jagodic Avgust, trgovec v Ljubljani;
Samec Ivan, trgovec v Ljubljani;
Eberl Josip, trgovec v Ljubljani;
b)	namestniki:
Kessler Ignacij, trgovec v Ljubljani;
Soklič Matej, trgovec v Ljubljani;
Pollak Josip, trgovec v Ljubljani;
Jerančič Alojzij, trgovec v Ljubljani.
III.	skupi n a, II. razred:
a)	prisedniki:
Fabiani Pavel, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Kugler Davorin, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Kovač Franc, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Tičar Josip, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Petan Franc, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Rus Viktor, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Safran Josip, trgovski sotrudnik v Ljubljani;
b)	namestniki:
Hrehonč Franc, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Kolar Franc, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Potočnik Anton, trgovski sotrudnik v Ljubljani; Vatovec Josip, trgovski sotrudnik v Ljubljani.
IV.	skupina, I. razred:
a)	prisednika:
Bonač Franc, tvorničar v Ljubljani;
Pukelj Andrej, tvorniški ravnatelj v Ljubljani;
b)	namestnika:
Česnik Janko, trgovec v Ljubljani;
Hribar Dragotin, tvorničar v Ljubljani.
IV.	skupina, II. razred:
a)	prisednika:
Čeč Karel, faktor Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani;
Smole Jakob, poslovodja v Ljubljani;
b)	namestnika:
Cergonja Vladislav, poslovodja v Ljubljani; Franke Leopold, knjigovodja v Ljubljani.
Prisedniki vzklicnega sodišča:
I. skupina, L razred:
Samassa Maks, tvorničar v Ljubljani.
I.	skupina, II. razred:
Medica Ivan, knjigovodja v Ljubljani.
II.	skupin a, I. r a. z r e d:
Belec Anton, kleparski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano.
II.	skupina, II. r a z r e d:
Kavčič Tomaž, mizarski mojster v Ljubljani.
II I. skupina, I. razred:
Lilleg Alojzij, trgovec v' Ljubljani.
III.	s k u p i n a, IL razred:
Mulaček Franc, poslovodja v Ljubljani.
IV.	skupi n a, L r a z r e d:
Vodnik Alojzij, kamenosek v Ljubljani.
IV. skupina, II. razred:
Robert Golli, prokurist v Ljubljani.
*
Na podstavi § L, odst. 3., ministrske naredbe z dne 23. aprila 1898., drž. zak. št. 56, odnosno § 5., odst. L, ministrske naredbe z dne 8. novembra 1910., drž. zak. št. 198, odreja oddelek ministrstva za trgovino in industrijo volitev za prisednike in namestnike obrtnega sodišča v Ljubljani in za obrtne pri-sednike vzklicnega sodišča v vseh štirih volilnih skupinah na drugo polovico meseca junija 19 21.
Natančnejši čas volitve se naznani pozneje na krajevno običajni način s posebnim razglasom.
Voliti je v prvi skupini velikih obratov, razen trgovinskih obratov:
8 prisednikov iz volilnega razreda podjetnikov: 8 prisednikov iz volilnega razreda delavcev;
4 namestnike iz volilnega razreda podjetnikov; 4 namestnike iz volilnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje
1	prisednika vjklicnega sodišča iz volilnega razreda podjetnikov in
1 prisednika vzklicnega sodišča G volilnega razreda delavcev.
V	d r u g i s k u p i n i vseh malih obratov, razen trgovinskih obratov:
10 prisednikov iz volilnega razreda podjetnikov;
10 prisednikov iz volilnega razreda delavcev;
6 namestnikov iz volilnega razreda podjetnikov;
6	namestnikov iz volilnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda podjetnikov in
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delavcev.
V	tretji skupini vseh trgovinskih obratov:
7	prisednikov iz volilnega razreda podjetnikov; 7 prisednikov iz volilnega razreda delavcev;
4 namestnike iz volilnega razreda podjetnikov; 4 namestnike iz volilnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda. podjetnikov in
1	prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delavcev.
V	četrti skupini delodajalcev in delojemalcev, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč po § 41. zakona z dne 16. januarja 1910., drž. zak. št. 20:
2	prisednika iz volilnega razreda delodajalcev;
2 prisednika iz volilnega razreda delojemalcev; 2 namestnika iz volilnega razreda delodajalcev; 2 namestnika iz volilnega razreda delojemalcev za obrtno sodišče, dalje
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delodajalcev in
1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delojemalcev.
Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se pozivljejo, naj tekom treh tednov po objavi tega razglasa v Uradnem listu pismeno naznanijo občinskemu predstojniku s taja 1 i š č a svojega obrata podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov obeh volilnih razredov.
Javne trgovske družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, eno ali k večjemu dve osebi, ki zanje oddado glasovnice.
Vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) so zavezani, tekom omenjenega roka sestaviti in poslati občinskemu predstojniku stajališča obrata popoln seznamek moških in ženskih delavcev, na dan objave v Uradnem listu zaposlenih v njih obratu, ki so izpolnili 20. leto, bivajo že najmanj eno leto v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev.
Ti imeniki morajo obsezati tudi one delavce, ki delajo za obrat proti plačila izvitn obratovališča.
Uradna doba prisednikov in namestnikov, ki se na novo izvolijo za štiri leta, se konča dne 1. avgusta 1925.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 30. aprila 1921.
Dr. Marn s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Opr. št. III 6761 /21. ”
Natečaj.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo, invalidski oddelek, v Ljubljani želi nabaviti za invalidske zavode, odnosno za invalide, nastopne vrste in količine blaga:
330 metrov močnega blaga (dvojne širine) za delovne bluze;
300 metrov močnega blaga (dvojne širine) za delovne hlače;
260 metrov močnega blaga (dvojne širine) za delovne plašče;
300 klobukov (srednje kakovosti);
4000 metrov blaga za srajce in spodnje hlače (močna bela kotonina, cefir ali pa oksford);
70 ducatov žepnih robcev (močnih, srednje kakovosti);
350 metrov blaga za brisače;
240 metrov močne kotonine za obujke;
320 metrov blaga za zglavniške prevlake;
774 metrov blaga za rjuhe;
190 volnenih odej;
120 parov močnih čevljev.
Pismene zapečatene ponudbe (pravilno kolkova-ne) z vzorci vred naj se pošljejo na podpisani naslov najkesneje do dne
2 0. maja 1921.
Reflektira se le na dobro blago.
Ako se nabava sklene, se poravnajo fakture najkesneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto.
V Ljubljani, dne 3.maja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo, invalidski oddelek.
Načelnik invalidskega oddelka: dr. Brecelj s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
E 240/21—5.	709
Dražbeai oklic.
Dne 19. maja 1921. ob devetih bo pri podpisanem okrajnem sodišču v razpravni dvorani št. dražba zemljišča vi. št. 199 katastralne občine pekrske, setoječega iz stavbne parcele št. 72 s hišo št. 61 v Pekrah, s pralnico in svinjakom, iz vrtne parcelo št. 220/3 in iz parcele št, 220/2 (njiva).
Cenilna vrednost znaša 54.580 K, najmanjši po-nudek pa 36.388 K.
Dražbeni pogoji in dingi natančnejši podatki se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 med običajnimi uradnimi urami.
Okrajno sodišče v Mariboru oddelek IV., dne 11. aprila 1921.
E 142/21—7.	760
Dražbeni ofelio.
Dne 31. maja 1921. ob desetih bo pri pod-pisanem sodišču v sobi št. 25 (pritličje) prisilna dražba zemljišča vi. št. 183 katastralne občine ro-goške in ene posestne polovice zemljišča vi. št. 200 katastralne občine zrkovske s hišo št. 15 v Rogozi, spadajočo k zemljiščem, in sicer za vsako zemljišče posebe.
Cenilna vrednost glede zemljišča vi. št. 183 katastralne občine rogoške znaša 40.781 K 50 v, najmanjši ponudek pa 28.000 K, cenilna vrednost glede posestne polovice zemljišča vi. št. 200 katastralne občine zrkovške 651 K, najmanjši ponudek 450 K.
Natančnejši dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 med običajnimi uradnimi urami.
zapestnice; 1 črn polsvilen dežnik; 1 zavojček čipk;
1	ščipalnik v etuiju; 1 srebrna verižica; 2 ključa;
2	zlati naprsni igli; 2 zlata uhana; 2 kosa črne svile;
1	zlata ovratna verižica z obeskom; 1 nabiralna pola; 720 K v različnih bankovcih.
Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani v času od dne 16. aprila do dne 30. aprila 1921.
3	denarnice z vsebino 222 do 1314 K; 1 par novih črnih nogavic; 1 rdeč žametast moški čevelj; 1 srebrna damska zapestna ura; 1 svilena ruta; 1% m črnega klota; 1 črna pompadura; 1 zlata moška igla; 1 zlat prstan; 2 slovnici; 1 volnena otroška čepica; 1 rjav suknjič; 379 K v različnih bankovcih. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 4 dežniki; 2 otroška klobuka; 1 denarnica; 1 torba;
2	palici; 1 ženska obleka.
Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 2. maja 1921.
Št. 8663.	752
Dražba lova.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 20. aprila 1921.
Izbris firm.
549
Izbrisali sta se:
Firm. 139/21, Rg. A I 274/3.
Lovska pravica krajevne občine statenberške se bo na uradnem dnevu v Slovenski Bistrici v četrtek dne 2. junija 1921. ob enajstih na javni dražbi oddajala v zakup do dne 30. junija 1922.
Okrajno glavarstvo v Mariboru,
dne 30. aprila 1921.
I.	V registru za družbene firme firma:
E. Kohnstein in A. Reisman
s sedežem v Mariboru,
obratni predmet: trgovina z usnjem, vsled opušta obrti.
Firm. 143/21, Rg. A I 71/8.
II.	v registru za firme posameznih trgovcev
firma:	Meniš & Scherbaum
s sedežem v Maribor u,
obratni predmet: trgovina s sirom na debelo, vsled opušta kupčije.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L, dne 12. aprila 1921.
Razglas.
Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani v času od dne 16. aprila do dne 30. aprila 1921.
Št, 12.698.	751
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine pečkovske se bo na uradnem dnevu v Slovenski Bistrici v četrtek dne 2. junija 1921. ob desetih na javni dražbi oddajala v zakup do dne 30. junija 1922.
Okrajno glavarstvo v Mariboru,
dne 30. aprila 1921.
Št, 7166/21.	761
Razglas.
Lov krajevne občine šmihel-stopiške se bo na javni dražbi, ki bo pri podpisanem okrajnem glavarstvu dne 2 8. maja 1921. ob desetih, oddajal v zakup za dobo od dne 1. avgusta 1921. do dne 31. julija 1926.
Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri podpisanem okrajnem glavarstvu.
1 zavitek z belo obleko; 3 denarnice z vsebino 36 do 2000 K; 1 verižica iz belih biserov; 4 zlate
Okrajno glavarstvo v Novem mestu,
dne 2. maja 1921.
Št-3376./2.	K
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
704
Zaporedna številka	Kraj, ulica, hišna številka sedanjo trafike		Pristojna okrajna	Kosmati dobiček v zadnjem letu pri						Jamščine je položiti
		Davčni okraj	uprava finančne kontrole	tobaku		kolkih		poštnih znamkah		
ESJ				K	T	K	V	K	V	
1	Maribor, Slomškov trg št. 5	Maribor	Maribor	15.888	28	—	—	—	—	1500
2	Maribor, Krekova ulica št. 6			8836	97	—	—	—	—	800
3	Dovže št. 35	Slovenjgradec	Slovenjgradec	3558	22	—	—	—	—	300
4	Lopate št. 19	Kozjo	Šmarje pri Jelšah	980	18	—	—	—	—		
6	Vombaka št. 4	Ptuj	Ptuj	1750	30	—	—	—			200
6	Dravograd št. 21	Prevalje	Slovenjgradec	7576	72	—	—	—	—	700
7	Zabukovje št. 70	Sevnica	Brežice	2453	—	—	—	—			200
8	Sedlarjevo št. 5	Kozje	Šmarje pri Jelšah	865	62	—	—	—					
9	Ruta št. 74	Maribor	Maribor	2481	22			—	—			200
10	Trlično št. 15	Rogatec	Šmarje pri Jelšah	1795	14	—	—	—			200
11	Rožno št 46	Sevnica	Brežice	1943	—	—	—	—			200
12	Rožni grunt št. 1	Sv. Lenart v Slovenskih goricah	Maribor	815	30	—	—	—	—	—
Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru najnozneje do dne 2 4. maja 1921. ob desetih.
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri gori navedenih pristojnih okrajnih upravah finančne kontrole.
Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in na uradni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebe opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, dne 29. aprila 1921. Dr povalej s r
Št, 14.921/21.	705 3—8
Dražbeni razglas.
S tem razpisujemo javno pismeno licitacijo za gradnjo dveh trinadstropnih hiš za železničarska stanovanja v Zagrebu.
Ta licitacija bo dne 16. maja 1921. ob desetih pri podpisani direkciji v Zagrebu, Mihanovićeva ulica št. 12, E. nadstropje, v sobi št. 67.
Pravilno kolkovane in zapečatene ponudbe z računsko čitljivim in brezpogrešnim proračunom, opremljene s potrdilom glavne blagajne direkcije državnih železnic v Zagrebu, da je ponudnik položil varščino 200.000 kron v gotovini, v garancijskem pismu ali v vrednostnih papirjih, se morajo brezpogojno do omenjenega dne in do določene ure izročiti ali pravočasno poslati po pošti direkciji državnih železnic v Zagrebu, oddelku D, soba št. 67.
Ce bi se direkcija državnih železnic odločila, da zgradi namesto dveh štiri take trinadstropne hiše, morajo biti ponudbe dopolnjene z izjavo, za kolik* odstotkov ceneje bi ponudnik zgradil vse štiri hiše, Ta dopolnitev ponudbe je obvezna do dne 1. julija 1.1.
Ponudbo mora ponudnik svojeročno podpisati ter v njej označiti stan in svoje prebivališče.
Direkcija državnih železnic si pridržuje pravice, da sprejme izmed prispelih ponudb eno ali dve kakor tudi da v neugodnem primeru ne sprejme nobene.
Podjetje, ki se mu poveri gradnja, mora popol-aiti varščine z 10%no jamščino tako, da se mu ta odteza pri izplačevanju zaslužbinskih obrokov, navedenih v pogodbi.
Obe trinadstropni hiši morata biti dovršeni do dne 31. decembra 1921.
Za izvršitev dol veljajo obči hi posebni gradbeni pogoji, navedeni v uradnem navodilu za bivše kr. gradbene urade v Hrvatski in Slavoniji.
Obrazec ponudbe in proračuna je mogoče dobiti pri direkciji državne železnice, oddelek D, v sobi št. 77 brezplačno, načrti zgradb pa za odškodnin* 100 kron. V isti sobi so vsi dražbeni operati strankam na informativno razpolago.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
meseca aprila 1921.
Št. 14.321/G—1921.	698 3—3
Natečajni razglas.
Podpisana direkcija razpisuje s tem javen natečaj (licitacijo) za dobavo službenih oblek, in sicer:
1.	) zimskih suknenih hlač za poduradnike 1650;
2.	) zimskih suknenih hlač za sluge 4000;
3.	) zimskih suknenih hlač za vozovne nadzirate!je in kurjače 300;
4.	) zimskih suknenih bluz za poduradnike in vratarje 1650;
5.	) zimskih suknenih bluz za sluge 4300;
6.	) suknenih bluz za blagajniško osebje 100:
7.	) zimskih suknenih plaščev za poduradnike in vratarje 1650;
8.	) zimskih suknenih plaščev za sluge 1000;
9.	) zimskih suknenih kaputov za vozovne nadzira tel je in kurjače 300.
Pogoji za dobavo se dobivajo med uradnimi urami v ekonomskem (G) oddelku podpisane direkcije (Mihanovićeva rdica št. 12); lahko pa jih ponudniki zahtevajo tudi po pošti, ako pošljejo 21/2 dinarja za poštnino in stroške.
Ponudbe, pravilno spisane in opremljene s kolkom za 1 dinar, morajo najkesneje do dne 2 0. m a j a 19 21.
ob dvanajstih prispeti v ekonomski oddelek podpisane direkcije.
Vpoštevale se bodo samo pravilno in po dobavnih pogojih sestavljene ponudbe.
Ponudbe se otvorijo in prečitajo v ekonomskem oddelku dne 20. maja 1921. ob dvanajstih. Otvar-janju ponudb lahko prisostvujejo tudi ponudniki ali njih zastopniki.
Varščino (kavcijo), ki znaša 10 % vrednosti ponuđenoga materiala, je treba položiti do dne 18. maj» 1921. ob dvanajstih pri glavni blagajni podpisane direkcije ter se pri tem sklicevati na številko tega razglasa.
Rok za dobavo vseh zgoraj navedenih oblek je dva meseva od dne, ko se naroče.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 15. aprila 1921.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.