251 številka. Ljubljana, v sredo 2. novembra 1898. XXXI. leto. Uha,* w»k dan »vrlcr, izimfii nedelje in prp-.mkt-, ter veija po pofcti prej« man za a v st r o og er i k | dežele ca VM teto 16 pld., zh pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., zs juden Bieat>0 i gld. 4') kr. — Za Ljubljano brez poailjaaja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt let? H gld. 30 kr., ca jiden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po l'^kr, na mi ;ec, po 30 kr. sa Četrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naru. b?, biez Uftodobn« vpoS-lj.iive naročnine, te ne ozira Za oinanila plačnje ae od ttirKa. IS. Slovenski katoliški stranki jedno »Slovanski Svet" je priobčil naslednji, jako zanimivi članek: „Trije gospodje katoliške stranke kranjskih Slovencev so govorili na shodu stranke prava na Trsatu v imenu skupne te stranke, katera je do poslednjega časa po termenib in pojmih »Slovan skega Sveta" zaslužila in dobivala ime latinizatorske stranke na Slovenskem. Da so kanonik Kalan, dr. h>ek in dr. Brejc govorili v imenu te stranke, potrjuje tndi njeno glasilo, „Slovence". Gospoda, zlasti dr. Krek, so zatrdili v skupščini stranke hrvatskega prava, da bodo narodne množice poučeval* o tem pravu in jih pripravljali za to pravo. Dr. Krek je, kakor je trdil, že delal v tem smislu na shodih in zborovanjih. Da pa gospoda te stranke začne dele agitovati za hrv. drž. pravo, razvidno je zopet iz „Slovenca*, ki začenja ab ovo, t. j. navaja zgodo-vinske dokumente o tem pravu, ki vključuje tudi slovenske zemlje, in zajedno trdi, da bode treba proučevati to pravo. Glede nato kaže se gospoda nekoliko najivno, da se veže z največjo emfazo za nekaj, česar se sama ne pozna dobro ; kaj pa bi se zgodilo, ko bi zasledila vire, ki bi oporekali temu pravn? Vidi se torej, da se je gospodi mudilo'iz katerega vzroka koli. Poučevati bi bila mogla svoje pristaše in poslušne jej množice Že davno; saj je pazno čitala „Slovanski Svet", vsaj tedaj, kedar je ilo, da bi ga ovajala diplomaciji, državnikom in hierarhiji. »Slov. Svet" je v iste čase priobčeval in dokazoval, kar je potrebno Slovencem, da vedo pri Čem da bo s hrv. drž. pravom. Ista gospoda se je tjdi šele lani začela vnemati za nacijonalno avtonomijo, in urednik .Slov. Svetau ji je moral po ovinkih priti na porac5, da bi se ne ovadila, da se je dala poučiti od izobčenega aSlov. Sveta". Stranka prava je tndi že pozabila, da je „Slov. Svet" razpravljal o hrv. drž. pravn. Ni ji bilo všeč, da je dal v svoj čas lekcijo tndi njenemu pok. načelniku; zato prezira, da je list objektivno in torej 8 preverjeiijem razpravljal hrv. drž. pravo, dostoja-joče se tudi Slovencev. Stranki prava ne ugaja naš list, ker pošteva potrebo sporaznmljenja s Srbi in kar je ž njimi v zvezi drugače nego sodijo o tej spravi hrvatski pravaši Mi smo morali obsojati separati-stiško in celo protislovansko stališče Starčevičevo j nas je bodlo, da sjsebno stranka prava zanemarja rabljenje cirilica, ki je jedno največjih defenzivnih orožij za vse Slovanstvo, sosebno pa zapadne Slo vane, katere so odcepili od književnosti, pisane 8 cirilico. Misleče slovanske dejatelje mora žgati, da je mej Hrvati in Srbi taka mržnja tudi radi kato licizina in pravoslavja. In stranka prava ima mnogo grehov na to stran, naj si tudi pripozuavamo, da i mej Srbi je le premnogo šovinizma. Peccatur iutra muros et extra. To smo navedli, d* bi toliko laže označili sedanje postopanje katoliške stranke na Kranjskem. Ta stranka je pred 10 leti in pozneje najhujše postopala proti „Slov. Svetu • radi slovanskega programa, h kateremu se približuje sedaj sama Pred 10 leti in pozneje je ta stranka po svojem preljub Ijenem dr Mahniču razglašala, kakor da bi bila nacijonalaa avtonomija sovražnica slovanskih narodov in monarhije. Ista stranka je v isti dobi, torej tudi v čas, ko je Stros-maver v Belovaru dobil zuhni ukor, rekli bi, z največo mržnjo premolčala vse, kar je bilo v zvezi s Strossmaverjem, in celo v „Slovencu", ne le v Mahničevem „Rimskem Katoliku" stvari zasukavala tako, kakor da bi bil prvi Hrvat na krivem potu. Katoliška stranka kranjskih Slovencev je poslednje desetletje do novejše dobe tep *ila vse, kar je slovansko, torej tndi delovanje StrossmBjvrjevo, katero je imelo in ima pred oča>i slovansko vzajemnost in tudi konkretne obsežne kulturne, zlasti versko«kultnrnB vezi za to vzajemnost. Tudi Starčeviranci so jo bili zabredli jedenkrat tiko daleč, da so demonstrovali proti diki in mecenu hrvatskega naroda. lroniški bi torej vprašali katoliško stranko kranjskih Slovencev, ali se je pridružila morebiti radi tega stranki prava, ker je t*\ nekdaj postopala s Strossmuverjevo stranko tako, kakor se je vedla sama po vsem Slovenskem? Čudno je vsekakor, da ravno katoliška stranka kranjskih Slovencev hoče sedaj postopati na Slo venskem v smislu hrv. dr.^ prava. Znano je, da St.rossmaverjeva ali „ObzoraSka" stranka tudi ni protivna hrv. drž. pravu, in je sedaj istetako vroče pozdravila slovenske ud^ležoike na Trsatski skupščini, kakor glasio stranke prava. Mm ili bi torej, da se pridruži slovenska katoliška stranka Obzora-šem rajši, nego pa pravašem. Zi Obzoraše govori še to, da eo veiijo poštivali ne le modus \\v ndi, temveč tudi dejan iko uporazumljenje s Srbi. Obzo-raši so imeli in irmjo na svojem praporu ne le Srbe in Slovence, temveč v obje skupao Slovanstvo. Ob-zoraši so povdarjali vedno moč skupnih kulturnh vezij, in radi trga je Stros-maver izvoljen členom tistega sk vunekega dobrodelnega društva v Petro-gradu, ki z jednako ljubeznijo pošteva vse Slovane, bodisi katoliške ali pravoslavne ali protestantske, liberalne ali konservativne. Pravasi hrvatski s* morajo vsaj v tem pogledu še česa naučiti od Obzoraške stranke, iu pravaši morajo sami dobro vedeti, da Slovenci so za slo-vauako vzajemnost v taki meri, da se jim ni treba skrivati pred nobenim slovanskim narodom. Po takem bi bdi sodili, da kranjska katoliška stranka se odloči rajši za Strossmaverjevce nego pa za Starčevićance. To bi bilo bolj odkrito in take Btranke tudi dostojniše. ako je zares narod ua, in a»o je zares katoliška. Ona je izrecno po.darjala na Treatekem shodu, da bo pri glasa k pravaški strank', ter goji tudi krščansko idejo. Kje je imel kanonik Kalan svoj takt ? Ali je hotel d^ti s tem zaušnico Strossma verjevctm, kateri se drže italno načel Djakovskega biskupa in njegovega najožjega sobojevnika pok. R ičkega ? Takih skokov bi ne bili pričakovali od katoliške stranke kranjskih Slovencev, in zato se kaža njih sedanji preobrat bolj umeten, nego naraven in iskren. S'ranka, ki se izpreminja v malo letih od skrajnosti do druge skrajnosti, ne zasluži a priori zaupanja, tudi če se preibrača k boljšfmu. „Slovence va" stranka na Kranjskem je že izvršila razne metamorfoze, in pri t*h izpremembah v načel.h in taktiki je bilo vedno opaziti, da se ravna po \e(:u, ne pa po svojem preverjenju. Ko je pred 10 leti ona pospeševala openj in pekel na odločno svečenike in rodoljube na Slovenskem, je delovala v smislu proti slovanskega sistemi proti Vae.mu, kar je narodnega in slovanskega. Bila je separatistična v najslabšem pomenu besede in hotela je zatreti v-aka LISTEK. Oober človek. (Spisal Josip Golob.) (Dalje.) „Kdo bi vam ne bil zvest, milostljiva!" Hvaležno me je pogledala ter se rahlo nasmehnila mej solza mi. „In kako je bil ubogljiv, skromen in udan! Najrajše je bil v moji družbi. Pred menoj sedeč je upiral vame svoje lepe rujave oči ter mi včasih molče položil svojo glavo na koleno. O, da, da, ljubil me je z vso nežnostjo svojega poštenega srca, in preverjena sem, da ga ni več bitja na svetu, k* bi me tako ljubilo! Kakor v sanjah sta minili dve leti, odkar sem ga dobila.* „Samo dve leti ste ga imeli! Ah, milostljiva, kako ste nesrečni! Lamo dve leti, to je prav toliko, da se drug na drn?ega navadi, spozna značaj! Ob, zares, globoko vas obžalujem.u „Da, da, gospod, — zato pa moram plakati neprestano in moje solze teko nevzdržno že tretji dan, odkar sem ostala sama!" L;, .li znova se je zjokala. I w Ali nimate otrok, milostljiva, ki bi vam bili v tolažbo?" Čudno, strmeče me je pogledala, potem pa sklonila glavo ter molče odkimala. Tudi te tolažbe ji ni privoščila torej usoda! Sama, čisto sama! Ti bedna, bedna ženska! „Vsaka malenkost, katere se spomnim mi napolni z obupom srce. — Kako je na pr. rad Rpal pri meni, na moji postelji \u .Verujem ! ■ „Da se me je le malo tiščal, pa je bil ves srečen. Ves blazen je bil od radosti, ako sem mu dovolila, da sme priti ležat v zuožje k mojim nogam." „V znožje?* BI)a, potem pa Be mi je dobrikal ter me prosil toliko časa, da sem mu dovolila, da suih višje, lu lezel je potem počaBi kar pod odejo višjo in višje, dokler ni dospel do obraza ter me poljubil. In potem se je vlegel čim najtesnejše k mojim prsom ter ležal mirno in tiho vso noč." Lepo vas prosim, kaj naj sem ji na to dejal! V zadregi sem se smehljal, priklanjal se ji priznavajoče ter hodil nervozno sem in tja. Siv stm že in staram .-.e. toda takole govorjenje iz us': lepe, zapeljive, stasite, mlade ženske mi mora razbrati kri! Moj Boj;, čudno sanpljiva je, — sem mislil — da mi takoj v prvi uri pripoveduje, kako bta ležala skupaj, se ttšftala in grela ter poljubljala pod isto o.J-jo! T -dadostraatnic i I In s kolikim vžit-kom mi je pripovedovala, kako je lazil iz znožja počasi višje — višje — višje . . Ofl to je preved, — tu se že vse neha! — Toda kaj sem hotel V Ali naj ji bil rekel, di govori nesramno, da takih taj-nostij poštena ženska ne izdaja nikomur, nego jih varuje kot najlepše spomine ljubosumno v svojem srcu ! — Alt sem ji hotel reči, da se mi zdi njeno ravnanje prav tako surovo kakor vedenje brezstidne kokote, ki odlaga celo pred očmi neznanega posetnik » že v prvi minuti svojo obleko? Ne vem, če bi bili storili to vi, ki ste mladi in še slabejši uapr;,m pikantnim damam, jaz pa — dober človek — nisem niti mogel ziniti karajoče besede. Bil sem prepoln 80čutjii do nje, da bi ji mogel zameriti njeno preveliko zaupnost in zgovornost. Mislil sem si le: tolaži so sama, potapljajoča Re v spomine krasne niinolosti, auto ji ne zamerim ničesar! Kaj ne, da Bem storil prav ? — aA za kn\o b venčevi" članki uplivali na merodajnih mestih, smo to popravili, saj je naravno, da nikakor ne moremo pripustiti, da bi se razširjali krivi nazori in bi se utrjevalo mnenje, da nam je to kaj koristilo, kar nam je v resnici le škodovalo, mnenje, da so slo venski in hrvatski poslanci v s le d „Slovence ve' taktike nekaj za nas dosegli, dočira je resnica, da vse, kar so nam priborili, so dosegli v z 1 i c „Slovenčevim" spletkam. — Imenovali smo pri tem ljubljanskega župana, češ, če se „Soča" zanima za to zadevo, naj se obrne do ljubljanskega župana „Ne, jedva dva dui. Tisti dan, predno je | legel, sva bila še skupaj na sprehodu. Ves srečen je bil, ker se je mogel pokazati na promenadi z menoj. Oči so se mu sveHe kakor bi gorele in 8 ponosno dvigneno glavo je stopal ob meni. Ljudje ki so naju srečali , so se nasmihali kakor bi hoteli reči: Kako srečna je, da ima toli lepega spremljevalca! — Zvečer pa, ko s^a se vrnila, je pos'al nakrat klavern; ponujala sem mu jesti, a ničesar ni hotel; legel je na zofo, a vsak hip zaječal. „A kaj ti je vender, dragec moj?1 sem ga vpraševala ter mu gladila svetlo črne kodre. Nemo me je pogledoval, pa ječal v jednomer. Napravila Bpm mu najtoplejšo postelj, pokrila ga s pernico ter hodila vsak hip k njamu gledat, ali mu je že boljše . . . Oh, kolikokrat sem vstala! — Vso noč nisem zatiBnila očij. Proti jutru je utihnil, in mislila sem: ne ko'je ga več — zaspp1 je; ko se prebudi bo zopet vesel in zdrav. „ Ah, kako me je varala moja nada ! — Zjutraj, ko sem se sicer prebudila, je vselej že čakal trenotka, ki ga osreči. „Drageo, ljubček moj, kje pa si vender! Oh, pojdi, pojdi malo k svoji gospodinjiti I" Tako sem ga klicala drugikrat. Ia on je plarl s zofe ter bil z dvema tremi skoki na moji postelji. Oh, kako smešen je bil tedaj! Kako se je trudil izkazati mi vso svojo ljubezen!" — Ali ste jo slišali! Ze zopet govori o svojih ljubezenskih doživljajih in o svoji postelji! Ta ženska — ali res nima nobene odgoje ! — ali res ne čuti, da take stvari moškega, ki še nima šestdeset let, silno ženirajo!? „No tisto jutro pa" — je nadaljevala mirno, kakor bi mi pripovedovala najnavadnejši dogodek, — .tisto jntro pa sem ga klicala zaman. .Srček, ljubček, dragec, pojdi se vender malo gret k meni! Pridi, pridi, ljubček ll tpko sem ga vabila. Zaman. Ni se odzval, ni planil z zofe, mirno, nepremično je ležal, zakopan mej blazine in pernico ter se ni ganil . . . Grozen strah me je obšel. Moj Bog, kaj se je zgodilo? Ali je toli oslabel, da ne more vrtati? — Skočila sem s postelje, niti ogrnila se nisem, dasi je bilo v sobi mraz kakor v kleti, ter planila k njemu ... Bil je mrtev, — gorje, mrtev!" Zopet se je zgrudila na zofo in plakala . . . plakala . . . plakala . . . (Konec prih.) Hribarja, ta jej bo povedal, kako j« na merodajnih mestih nplivala klerikalna akcija. To je dalo županu Hribarju povod, da je nam pisal: „prosim Vas, da mojega imena ne rabite sa svoje polemične notice", dočira je „Slovencu" baje sporočil, „da je že pismeno protestiral proti zlorabljenjn svojega imena v sobotni ,,Narodovi" notici*1, kar je „Slovenecu hitro porabil, da sedaj tuđi „Soča" lahko ve, koliko vere gre „Naroda". „Slovenec" je segel malo predaleč. Zupan Hribar ni isrekel nobene besede proti resničnosti naie trditve, da je „Slovenčeva" akcija nam škodovala in js z ozirom na telegrama z dne 20. oktobra v „Slov. Narodu" in v „Slovenca11 in s ozirom na izjave ter na mnenje raznih poslancev tndi ne more izreči, le to mu ni všeč, da smo imenovali njegovo ime. To je pa v tem slnčaja povse postranska stvar. Kakor v privatnih stvareh, tako se lahko tndi v javnem življenja vsakdo sklicuje na katerekoli priče hoče, naj je to dotični priči že všeč ali ne. Tako smo postopali v tem slučaja kakor 2e v raznih drugih in t ko mislimo postopati tudi v prihodnje. — (Vseh svetnikov dan) Ker je bilo včeraj vreme še dosti ugodno, romalo je na tisoče ljudi j na pokopališče k sv. Krištofu obiskat grobe dragih svojcev. Grobi so bili bogato in okusno okrašeni. Pevski društvi „Ljubljana" in .Slavec" sta peli več žaloetink. — (Repertoir slovenskega gledališča) Iutendanca slovanskega gledališča je primorana spremeniti repertoir za petek in nedeljo. Vojaška godba je namreč službeno zadržana in se zato ne moreta vršiti generalni skušnji za opereto „Klarica na vojaških vajah''. Pela se bo v petek torej zadnjič v tej sezoni Verdijeva opera „Aida", v nedeljo pa se uprizori ob znižanih cenah narodna „durčkove sanje". — (Slovensko gledališče ) Včeraj so igrali običajno, predobro znano Žaloigro .Mlinar in njegova hči". Gledališče je bilo napolnjeno in občinstvo z igro zadovoljno. Mlinarja je igral gosp. 1 nemann izborno, takisto dobra je bila gdč. Ogrinčeva kot Marica in g. Danilo, ki je igral Konrada včeraj osemnajstič. Tudi ostalo osobje je častno rešilo svoje naloge. — (Izžrebani porotniki) Za prihodnjo porotno zasedanje so bili izžrebani naslednji porotniki: Jos. Bahovec v Ljubljani, Pavel B.zjak v Kranju, Aot. Barger v Hrašah pri Kranju, Viktor Cantoni, Ivan Činkole. Ivan Dražil, Vinc. Eggenberger, Frid. Lambert in Ivan Friach v Ljubljani, Jos. Fajdiga v Kamni gorici, Ern. Hamraerachrnidt, Ern. Jeuniker in Jakob Klauer v Ljubljani, Anton Kovšca v Zg. Planini, Ivan Kranjc in Anton Kobi na Vrhniki, Jos. Lakar, Fran Mayer in Adolf Mikusch v Ljab-ljani, Ludovik Matajc v S'ražišču, Karol Maver na Vrhniki, Frid Pauer, Fr. Pire, Anton Presker, Fr. Schuster, Kasol Sirnik, Jos. Stadler, Ivan Tavčar in Viljem Tonnies v Ljubljani, Ivan Trpine in Josip Telban v Kamniku, Feliks Urbane, Alf. baron Wuiz-bacb, Alojzij Zorman in Urban Zupane v Ljubljani. Kot namestniki sp bili izžrebani: Andr. Bovcon, Ivi. pl. Farkaš, Mih. Kozak, Fr. Krapež, Ivan Kregar, Rud. Schmidmayr, Anton Stebi, Fr. Topolavec in Alojzij Večaj. — (Klnb slov. biciklistov .Ljubljana") namerava prirejati v bližajoči se zimski sezoni zabavne „jour-fixe". Vršili ee bodo vsako drugo soboto. Prvi večer bode v soboto, dne 19. novembra, v restavracijski sobi poleg „češke občine" v Narodnem domn" (parter na levo). Začetek izjemoma po koncertu .Glasbene Matice". Da se spravi v te priredbe nekak sistem, obvestili se bodo g. Členi potom okrožnice v vseh podrobnostih. Ob jednem se bode vsak člen vprašal, jeli se misli vdeleževati teh zabav. Na vdeležbo prijavljencev se bode pri vseh jour fixih" za gotovo računalo; kdor bode brez uzroka izostal, plačal bode primerno globo v korist klubove blagajne. Iz vdeležnikov prvega večera »e bode izbral zabavni odbor s stalnim predsednikom in od „joariuca" do ,jour fixa" se menjajočima rediteljema. Ta odbor dovoljeval bode gg. členom, ki bodo vdeležbo še le po prvem .jour fixu" prijavili, le izjemoma vstop v to družbo. — (Mastna hranilnioa ljubljanska.) Meseca oktobra 1898 uložilo je v mestno hranilnico Hubljansko 704 strank 234 655 gld. 96 kr., 618 strank pa vzdignilo 294 080 gld. 83 kr. _ (Dražbe sv. Cirila in Metoda sladna kava) je izšla. Zavitkom v narodnih barvah po >/n lU% Vio kg vsebine je napis: .Sladna kava družbe s v. C i r i I a in Metoda v Ljub-lj a ni". Blago je najboljše. Cene na drobno in debelo so jednake sovrstnim kavam. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani. Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) tudi eladno kavo. Tem načinom je ustreženo mnogim željam po domači kavi. Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domačem blagu, ker tem potem razširjate slovensko ime in podpirate dražbo av. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske pod- pore vredna, ampak tndi potrebna — osobito sedaj, ko množi svoje šolske zavode. — (Mesečni pregled.) Minoli mesec vinotok bil je zelo moker, toda topel. Opazovanja na toplo meru dado povprek v Celsijevih stopinjah: Ob sedmih zjutraj 9 0*, cb dveh popoldne 14 5°, ob devetih zvečer 11 2°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 116*, za 12° nad nor-matom. — Opazovanja na tlakomern dadu povprek 734*9 mm kot srednji zračni Nk tega meeeca, za 11 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 18, padlo pa je vsega skopaj 228 8 mm dežja. — (Aretovanje.) Mestna policija zaprla je včeraj laškega zidarja Antona M a c h i o r e t t o iz Petsje, ker se je v Šrajevi prodajalnici v Prešir novih ulicah razžaljivo izrazil o umrli cesarici Elizabeti. Machioretto je bil pijan in se je v prodajalnici nadležno vedel, vsled čeear mu je prodajalka, Frančiška Zdolšek, rekla, naj gre iz prodajalnice. To je menda Machioretta razjezilo, da je začel preklinjati, in da ee je nedostojno in žaljivo izrazil o cesarici.-- — (V pomislek.) Piše se nam iz necega kranjskega mesta: Neko naše slovensko društvo (ognjegasno), ee je pritožilo na glavarstvo, zakaj mu razna obvestila povodom cerkvenih obhodov, slav-nosti itd., vedno le nt roški dohajajo, in da v prihodnje ne b< de teh več sprejemalo. Odgovor c. kr. glavarstva je bil, da, kakor prvotna uloga, tako nadaljno uradovanje. In ree amo došli do prepričanja, da naš dekan izdaje vse pisarijo oradom le v nemščini, rabi le nemški ali latinski pečat in tako je umevno, da je tnkaj gnezdo vzrokov za rame pritožbe in nevolje. C. kr. okr. glavarstvo pa si tudi menda ne bo dalo napraviti dvojezičnega pečata prej, dokler ne nastopimo v Vašem cenjenem listu javno, kakor fmo morali tudi radi dvojezičnega napisa Cr«d h t< m storiti Ali jim je res tako hudo deliti ruha ravrtepravnoeti? — (Poneverjanje). V Metliki porojeni, 27le(ni Robert Ullepitech pl. Krainsfeld je bil glavni blagajnik delniške dražbe „daoajske lokalne železnice". Dne 27. m. m. je Ullepitech z Dunaja pobegnil. Svoji ženi je rekel, da si je nekaj iz blagajne izposodil, in da se gre v Norimberk, kjer je sedež delniike dražbe, opravičit, čet-ar pa sevtda ni storil, Ullepitech je pobegnil, č m te je začela škontracija blagajne. Izkazalo ae je, da je poneveril okrog 10 000 gld. Ullepitf-ch je živel jako razsipno in je imel povrh še ljubavno zvezo z neko igralko, kar je neki sila draga zabava. Defravdanta išče policija. Tndi njegovo soprogo tumijo sokrivde ter so jo zaprli. — (Mestna hranilnica v Radovljici) V mesecu cktobru 1898 je 144 strank vložilo 39.317 gld. 67V3 kr., 86 strank uzdigniio 21.7G4 gld. 64 kr , 7 strankam se je izplačalo posojil 2050 gld., stanje ulog 538 899 gld. 86Vs kr., denarni promet 88.493 gld. 86»/«. kr. — (Osebne vesti) Davčni pristav g. Jakob Blažon je premeščen iz Ptuja k davčni administraciji v Gradec. — (Umrl) je v Giadcu gosp. drd. med. Viktor Snpan, bivši mnogoletni »Triglavan*. Lahka mu zemljica! — (Iz Šoštanja) se nam poroča: V številki z dne 31. m. m. Vašega cenjenega lista bral sem notico iz Celja o sprejemu dveh delavcev znane naše nemške firme VVctcbnagg v Oljsko v občinsko zvezo. Zakaj sta se ta dva delavca »prejela, to In h ko Vašemu rastittmu celjskemu dopisniku razložim. Ze nekaj časa jo občina ŠoŠtanJBka v narodnih rokah in se razvija narodni dnh tndi v tem kraju prav živahno: to hode naše gospode Nemce strašansko v oči in Je zdaj se pripravljajo za prihodnje obč n-eke volitve s tem, da dobivajo — sedaj govorim izključlji vo o nemški hiši VVoschnagg ovi, koje najstarejši sin Janez je še pred kacimi 15 leti nesil rudečo srajco — tnje delavce, trde Nemce, najboljše ia raj h a, in ker teh nobena druga občina noče sprejeti, piosijo očeta Stiegerja in ta jim z velikim veseljem pomaga s tem, da sprejme te delavce mej celjske meščane. Slabo mora stati že za naše narodne nasprotnike, sko ae morajo poslužiti takih zvijač, |da si priborijo par revnih glasov. Mi pa mislimo, da ima državna oblast tudi nekaj govoriti pri tej sadevi in ne bede kar tako sprejemala nekaj z veliko množico otrok privandranih delavcev, samo na željo prebarvanega Janeza. — (Odbor akad teh. društva „Triglav* v Gradcu) se je sestavil za zimski tečaj 1808/99 tako le: Piedaednik ior. Raato PnstoBlemšek, pod- fredsednik iur. Ivan Žemljic, tajnik iur. Dragotin odgornik, blagajnik iur. Adolf Meh, knjižničar phil. Janko Koštial, odb. namestnik med. Gvidon Pregl, gospodar med. Branko Žižek, revizorja med. Alfonz Serjun in iur. Miloš Vehovar. — (Tako je prav!) Goriško glavarstvo je b lo v slovenski Šempas poslalo samolaški razglas in Županstvu z nemškim dopieom ukazalo, da ga mora nabiti. Županstvo je takoj vso stvar naznanilo državnim poslancem, občinski odbor pa je sklenil, naj županstvo ne prilepi nobenega razglasa, kateri bi ne bil tudi v slovenskem jeziku tiskan ali pisan. — (Cndno!) Goriška „zastavljalnica in ž njo združena hranilnica", kateri prvi skrbnik jo goriški knezonadškof, in katera ima v oskrbi mnogo slo- venskega denarja, toži slovenske stranke po slo-senskem odvetniku dr. Tonkliju v laškem jeziku I — (Iz učiteljskih krogov goriških) smo naprošeni priobčiti naslednje vrste: Odkar se je začelo učiteljstvo na Goriškem nekaj bolj gibati in oglašati za svoje pravic, zapihal je v „Soči" kaj neprijazen veter proti učiteljstvu. .Soča* nam sicer privošči izboljšanje plač, ali da bi pri tem naši davkoplačevalci nič ne trpeli. To je res Salomon II. Tudi mi učitelji bi Želeli take rešitve, ali vemo dobro, da je to nemogoče in da se s takim zavijanjem učiteljstvo Bamo za nos vodi, ker nekdo mora poseči v mošnjiček in ta nekdo je jedino le davkoplačevalec. „Soča" nas naravnost zasmehuje, češ, ne more biti še tako hudo, saj ni še nobeden učitelj umrl za lakoto. Tovariši, razmišljujte, ali imate še povod zmutrati „Sočo" kakor učiteljstvu prijazen list Učitelji, kakor volilci, imajo pravico zahtevati od svojih poslancev, da se poganjajo za izboljšanje Djihovega gmotnega stanja Pravico imajo tudi zaf tevati od njih račun o delovanju in nobeden poslanec se ne sme čutiti žaljenega, ako volilci vprašajo po njegovem delovanju. Ali .Soča" mi vendar-le to predbaciva, ker sem se drznil obrniti se do poslancev z vprašanjem, ali so skušali pridobiti si v deželnem zboru večino, kakor so to laški poslanci storili in svoj namen tudi dosegli Mi bi vsaj »edeli, pri čem smo in bi ne tavali še vedno v negotove sti. Vsak slepec mora spoznati, da jedino ta bi bila prava pot in o tem se mnogo govori in kaj različno sodi. Ali pri .Soči* je že od nekdaj tako, da je vsakdo obsojen, kdor se drzne samostojno misliti in delovati, ne da bi se strinjal ž njo. Vsa modrost je le v „Sočitt. Vsi drugi naj bi njej tlačanili in robotali, kakor smo baš učitelji na Goriškem do sedaj delali. Ko je prišel čas plačila, nas pa zasmehuie! L^pa hvala! — (»Dijaško podporno društvo") suojejo rodoljubi v Trstu. iJruštvo s* ustanovi v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja. Prispevki naj se pošiljajo blagajniku dru. Gregorinu, Via Molin Piccolo v Trstu. — (Imenovanje) Ravnatelj gimnazije v Du brovniku gosp Mibael Z a v a d I a 1 . je imenovan dež. šolskim nadzornikom v Dalmaciji. * Kuga na Dunaja) Strežnica Albertina Pecba je umrla; pričakovati je, da je bila to zadnja žrtev kuge. Sedaj ui v Fran J osi povi bolnišnici nibče več na kugi bolan, zato so že pričeli z najnatančnejšo desmfekcijo vseh inficiranih prostorov in predmetov. * (Tragična smrt I 25. oktobra Re je zgodila na železniški progi blizu Beljaka velika neRreča. Železniški paznik je opazil na tiru triletnega otroka avoje "vakinje, bfi ko je prihajal brzovlak. Urno je priskočil, da bi rešil otroka, toda bilo je prepozno, vlak je že dosegel oba ter ju popolnoma zdrobil. Vdova vestnega moža ima osem otrok, deveti je pa na poti. * (Obsojen defravdant. ) Budimpeštanski poštni uradnik Koloman T h o t je pred tedni poneveril nad 90 000 gold. ter hotel pobegniti v Ameriko. V Bremenu pa so ga aretirali z ženo vred. Te dni je bil obsojen v šestletno ječo. * (Umor iz poJitičr*h vzrokov.) V Velezji v Macedoniji je bil n lavno sredi mesta ob dveh p» poldan jeden najuglednejših Srbov, Petar TaŠii:, umorjen. Morilec je Bolgar, zaprli so že devet uglednih Bolgarov. Srbsko ljudstvo je jako razdraženo. * (Pes požrl "'0 000 m--k) Nedavno je šef neke berolinske banke, gospod S., revidiral svojo blagajno. Odstranil se je za trenotek; ko se je vrnil, grizel je njegov pes bankovce po sto mark, katere je našel na pisalni mizi. Po.'.rl jih je bil že sedem, torej 7 000 mark, tri pa mu je Šef že vse raztrgane še potegnil iz gobca. v.Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 2 novembra. Po poročilih, došlih iz Budimpešte, je smatrati pogajanja obeh kvotn h deputacij za končana. Ogerska kvotna deputacija sklene namreč v jutrišnji seji izjaviti, da je avstrijske k^otne deputacije predlog, naj se ogerska kvota zviša na 38°/0, popolnoma nesprejemljiv. Deputacija obvesti o tem avstrijsko deputacijo in ogerski parlsment. Bržčas bo tudi avstrijska delegacija obvestila parlament o neuspehu pogajanj, s čimur je delovanje deputacij končano in bo imela krona že tretjič priliko določiti kvoto. Dunaj 2. novembra. Devet svetnikov najvišjega sodišča je prosilo za umirovljenje. Predsednik Stremavr se je preselil v nradne prostore najvišjega sodišča. Dunaj 2. novembra. Višje dež. sodišče se danes popoludne posvetuje o pritožbi areto-vanrga urednika Jaroslava Hecbta. Društvo dunajskih žurnalistov je storilo pri pravosodnem ministerstvu primerne korake. Dunaj 2. novembra. Cesar in nadvojvod inja Marija Valerija sta bila danes v ka )ucinski cerkvi, kjer sta molila pri sarkofagih cesarice, in nadv. Rudolfa. Dunaj 2. novembra. Dr. Kramar se je )0 daljši odsotnosti vrnil s Krima semkaj. Dunaj 2. novembra. Pri današnjem žrebanju srečk iz 1. 1860. je zadela prvi dobitek v znesku 300.000 gld srečka serija 17 644 št. 14, drugi dobitek v znesku 50.000 gld. serija 514 št. 13, tretji dobitek v zneska 25.000 gld. serija 8343 gld. št 19. Lvov 2. novembra. „Slovo Polskie" avlja, da so kmetje napadli veleposestvo Mar-ganovv, ubili lastnika Baranowskega, njegovo ženo, štiri otroke njegove, guvernanto in dekle ter grajščino oplenili. Rim 2. novembra. Proglašenje grškega princa Jurija guvernerjem je pričakovati vsak dan. Rusija se zavzema za to, naj se v zunanji dokaz sultanove suverenitete dovoli, da ostane mala turška posadka na Kreti. Pariz 2 novembra, Kasac;jski dvor je sklenil, da se morajo vse priče v Drevfaio i zadevi zaslišati vpričo vsth svetnikov kasači j -skega dvora in da se nobenemu svetniku ne smejo poveriti specijalne komisije. Pariz 2. novembra. „Matin" trdi, da je vlada ukazala, naj Re Marchandova ekspedicija umakne iz Fašode. Madrid 2. novembra. Poročila, da zahtevajo Združene države, naj jim Špauska odstopi vse Filipine, so obudile občno ogorčenje. Listi zahtevajo, naj Španska pretrga vsa nadel jna mirovna pogajanja z Združenimi državami. Wasllington 2. novembra. Vlada je izračunala, da odškodnina, katera gre Španski, ako odstopi Filipine, ne sme znašati več kc • kor 40 milij. dolarjev, ako se Španska ne zadovolji, hočejo Združene države nadaljevati vojno. Narodno-gospodarske stvari. Prašičja zaprtij a na Dolenjskem. (Odgovor) Dr. Hinterlechner, ali kdor že ima pri vladi referat o prešičji zaprtiji na Dolenjskem, je bil gotovo vesel, ko je čital v „Slov. Narodu", da je prešičja zaprtija na hrvatski meji pravi božji blagoslov in da isti še večji postane, čim dlje ta zaprtija traja. Dolenjske svinje so bile dozdaj za nič, po naj ver hrvaške pasmi, zdaj ne more ta hrvaška ščetina v dolenjski raj, zdaj se začne kultiviranje angleške pasmi. Še nekaj časa naj zaprtija traja in na Dolenjskem bodo prešiči, kakor jih doslej svet še ni videl. To so v kratkem argumenti proti zabtevanju, da se kaj stori, da se hrvaška meja pešičem odpre. Stari Donlenjci pravijo, da imamo Dolenjci že veliko let to pasmo, katera se še zdaj pri nas nahaja. Imenujemo jo pasasto. Po nekaterih krajih je ta lepa dobra pasma degenerirala, dobila je dolge glave, visoke noge, ali o reji hrvaške pasme se na Dolenjskem ne more govoriti, če ne vzamemo v ozir najbližje mejne kraje: Jesenice ob Savi in vasi ob Kolpi Pa tamošnji kmetje pametno redijo takozvane Turopoljce, ki so najboljši prešiči za mast. Sicer pa hrvaška pasma ni najzadnja na svetu. Dosti več sala daje, ko naša prvotna dolenj ska in je hvaležna reja, ker je ta hrvaška žival z vsem zadovoljna. V imenu dolenjskega kmeta moramo tedaj se postaviti proti teoriji, ki uči. da naša dolenjska prešičja pasma ni nič vredna. Neka teorija hoče angleško pasmo, jokširec, npeljati. Pokazalo se je, da to za naše kraje ne kaže, ker ta pasma zahteva vedno dobro klaio in v hlevu, naši prešiči pa morajo znati, kakor naš kmet spomladi in do prve žetve stradati, živeti ob salati. Dolenjski prešič se mora tudi pasti, in paša po mlačnih dolenjskih krajih noblesi jokšircu celo ne ugaja, on hoče videti tudi kaj zrna v kontu. Grof Barbo na Rakovniku, Florijan Zurko v Družinski vasi in v mokriški grajščini jokširce redijo; v majhne, srednje in druge velike kmetije jokširec še ni prišel in dokler bo sedanja gospodarska reva, tja tudi ne pride; najbrže se tudi v boljših razmerah upelje le kaka druga pasma. Računati je z oziri mogoče klaje. Oplemenitev naših prešičev po jokšircih ka* , da jokširec skoraj izgine, m Žid, kateri se še v 10 kolenu pozna. Naši dolenjski prešiči so dobra pasma in Temenčani, Suhokranjčani bodo povedali, da sa lahko do precejšnjega sala zredijo. Veliko tisoč gol* dinarjev so že tem gospodarstvom donesli. Žival ima svoje kraje, svoje obnebje, pod katerim lahko živi in prešič ni pes ali podgana, H povsod lahko izhaja. Tako ima Hrvaška svoje pleme in mi Dolenjci svoje pasaste prešiče, ki bodo na svetu še dolgo, ko že nas in naših otrok ne bo, in dajali lepo mast in lepe peršute. Hrvaški prašiči so dali že neznansko veliko sala alpskemu svetu. Po paši v žiru odebelijo, da jim trebuh da tal visi. (Dalje prih.j Za prebivalce m*at, uradnik« Itd. Proti tež-kotani prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duSevnega dela je u p ni v neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni ,.M»»i!-ov Sfii"itr prašek", ker upliva na prehavljenje trajno in urnvnov:ilno ter ima olajševalen In topilen ufcinek. Škatljica velja l gld. Po postnem povzetji raipoitt)*. to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tnrhlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, za-inamm an z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 Ikatljici se ne pofcljeta. 3 (8—l*) Zahvala. Tukajšnji posestnik in župan, gosp. Ivan Vilfan, je vročil podpis*nema svoto sedemnajstih goldinarjev, da nakupi lolekl mladini spominskih kujižir ;'K)letnega vladanja našega eaaarje, Tudi je ob sklepu zadnjega šolskega leta pogostil ua svoje strc&ke vso šolsko mladino in krajni šolski svet lil . :ero i prijatelju Sole izrekam najiskrenejSo zahvalo s srčno željo, naj ga nam Bog ohrani se mnogo let. ^ololco vodstvo ObESVOftSs3x dne "2. novembra 1898. Josip Oregorin. U 5ii r' i no r &Ljilfrljaiil: Due "Ah oktobra: Signaund Schneider, zasebnik, M let, Francovo nabrežje St. 29, ostare lost. Dne Lin. oktobra: Mirko I.očnik, mizarjav sin, 4 m«a, T žaska cesta st. 55, želodčni iti črevesni katar. V hiralnici: Dne 19. oktobra: Katarina Jalen, gostija, 77 let, OHtarelobt, Meteorologično poročilo. Vidina nad morjem 808*8 m. M S M O Caa opazovanja Stanje barometra v mru. & 1 2< — Vetrovi t! J Nebo Ji! a* » 31. 9. zvečer 786 9 130 [ ll jug skoro jas. 1./H. 7. zjutraj 2. popol. 734 l 733 5 ll'o si. vzhod 14"8 sr vz.svzh. oblačno oblačno 2-4 n 9. zvečer 732-a 13'2 | »1. svzh. oblačno 2. 11. ■ 7. zjutraj Si popol. 735 T 738-3 11*4 si. svzh. 14 6 | sr. svzh oblačno del. jasno 116 Srednja temperatura ponedeljka in torka 13 9' in 13'1°, *a 8*6* in 8l>" nad normalom. IDvL:na.*sis:a. borza dce 2. novembra 18)8. Skupni državni dolg v notah .... Hknpu državni dolg v srubra . , . avstrijska /Jata renta...... OgerHka kronska renta 4u/0 . . . Avstro-ogerske hauč.ne delnice . , Kreditni delnice....... London vista......... Nemški dri, bankovci za 10<) mark . 80 mark.......... 80 frai' o v......... italijanski bankovci.....« C. kr. cekini......... 101 gld 25 kr. 101 • — n 119 n 75 ■ 101 bO s) 119 * 4 5 97 ■ 90 n »14 -t — 1 352 * 10 120 f» 50 _ 58 n 87' k 8 11 • 77 9 n fi4 * 43 %y 80 5 a «8 e Odbor „kluba slovenskih biciklistov Ljubljana" je sklenil, da okrasi novo vežbalifiče z grbi (znaki) vat-h slove-nHkih kolesarskih klnbov in drufttev. Da hb to omogoči, prosi podpisani tajnik vsa imenovana druStva, da mn iavoMjo v kratkem doposlati po jedon izvod svojih znakov. Krmi Mori v mi mlajSi t. č. tajnik kluba „Ljubljana". Fridr.Vilj. Lang profesor koreografijo, plesalnl učite1!. Mej narodna plussli wMm\ Gospodske ulice št. 3, I. nadstr. Začetek tee»|«*v ia otroke lu odrasle (začetnike) obojega spoli «•«! a. moeianra. (1888—1) £f3T Posebni tečaji za dijake. -901 Vadbeni tečaji za že izurjene. Pouk vsak dan do 9. ure zvečer v posebnih oddelkih. v|»*•**»* «111ii vsak dan od 11 do 12. dopolndne in od 1. do 2. ure popoludne v mojem stanovauji: 4««>i«putlake uPIce Ht. a, 1. lindtlr<»(>,«•, desno. Tečaji za zak-jučene družba, Zasebni pouk. najmočnejša naravna, arsen in železo so-držujoča mineralna voda tiasfl-9] priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri : anemiji, kiorosi, poltuih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. 1'ituo s«lr*%vl i«'" je- upurublJM w*> nkuil celo letu Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. »Viaoloč gf. Đlagaj-a se nahaja o«l ilue 30. oktolira dalji* na Sv. Jakoba trgu št. 10 v lastni hiši. (in«i—2) Izvod iz voznega reda veljave* od da« L oktobra 1898. leta. O.SHorf Ia LJubljane jnž. kol. f-osrm cea Trb!i, Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljnbno; čez Se'zthal v Aasse, Solnograd; če* Kloin-Reifling v Rtpyr, Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutmj onobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenefeete, Ljubno, Dunaj; Čez Selzthal v Solnograd; čez Arrmtetter na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoludre osobni vlak i Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Stdithal, Dunaj, — Oh 4. uri 2 m. po polnil ne oso mi i vlak v Trbiž Relja' Celovec, Ljubno; čez Selithal v Solnograd, LenC - Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pp-iz; čez Klein-Reitling v Steyr, Line. Badejevice, Plzer.f Marijine-vnre, Heb, Francove vere, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dunaj via Amstntteu. — l'roie v Novo inestn le v Ko ■ r«»*|e. Meftani vlati: Ob 6. nri 15 m. zjutraj, ol> l J. ari ib m. popoludne, ob ►>. uri ;-*u u. zvečer — t"rlno«t e Ljubljano j. k. Prosn* Is Tri*Um. Ob 5. nr( 48 m. zjutraj osobni vlak z Dunajr via Amstetton, iz Lipskega Pra^e, Francovih varov, Karkvih varov, Heba, Marijinih-varov, Plznja, Budejevic, Solno^i-ada, Linca, 8teyra, Ansseea, LjubtiH. Celovca, Bebaka, FranBensfeate. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak i Dunaja via AmBtotteu, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov Plznja, Budejevic, ooluograda, Liuca, Steyra, Pariza, Oeneve Curiha, Bregenca, Inomouta, Zella ob jezeru, Lend-Oaateina Ljubna, Celovca, Linca, Pou-t-ilila. — Ob 4. nri 57 m. populndne osobni vlak z Dunaja Ljubuu, Kolzthala, Beljaka, Ctlovca, FranzenBfeste, Pon-tahla. — Ob 9. nri 6 m. zvečer osohni vlak z Duaaja, Ljubna, Beljaka, Celovcu Pontabla — 1'roga Ia Novvga eiesi« lu lio*ev|w Meftani vlaki: Ob 8. on 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m., populuriue in ob 8. uri 35 m. zvečer. — l>*luo«l Ia L|ub-Ijaut- d. k. v HMuiuik. 01 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 in. popoludue, ob 6. uri 50 m in ob 10. urt 96 min. zvečar, zadnji samo ob nedeljah in pratnikih v oktobru. — 1'rlbotl v L|ul»ljwno d. k. I« Heuiuikn, OL *». nri 68 m. zjutraj, oh 11. uri 8 m. dopoludne, ob l>. ur. l<» m. in ob 9. ori 66 min. zvečer., poelednji vlak samo ob nedeljah in ora/.nikih v oktobiu. (1044) VIZ1TNIGE 1374-9 priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. AAAAAA Varst.znamka: Sidro. iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi priznani* Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 7(» kr. in 1 gld. ae dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (ltitiiS—2) gplesno priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih Htekleutcah z nafto varstveno znamko „Sidro" iz Rirhterj>/e lekarne in sprejme naj fce iz opieznosti le tako steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. RichterJeva lekarna pri zlatem levu v Pragi m I Lepa stanovanja | z upeljavo elektrike, s tremi ali štirimi sobani, predsobo, Vfr *fj slu/niško sobo, bodnikom za snaženja ia s porabo perilne JY M kuhinje, oddajo SO takoj po primerni ceni kani. — Tudi se še odda mirnim stran- (1HH9—2) +j nekaj lepih prodajalnic| jn za vsako trgovino prikladnih, kakor tudi d v4» kleti W Jj v Plantz-evi novi niSi, Stari trg št. 30 32. Vpraša naj se: Sv. Potra cesta št. 23, II. nadst.-. ^ se doseže, pko se vporablja mmh kroni Hi S (varstveni petrolej). Prednosti: Absolutno bel plamen, gori brez smradu in se ne vname. V izvirnih posodah & 15 klg. po 26 kr. klg franko na dom. Za posodo ni rift vložiti. Naročila z dežele se iz»rSe po povzetju v sabojib po 2 posod; franko zaboje. (1678—it) M' JJnl.lfuni pio'laiajo: •/«'//'*« L***A-«»v««-, š.axtnei' Mihami. WCantŠM •Mttžef. M'et'iUin lian, S* /»*//«•#• Viktor, konsuinnu tlrtiitva. liliiu i i i i i i iiij.iiii i —————i"r'-------• .^rtr E 8) Otvoritev narodne trgovine. M. ŽARGI (l0M v kresijski palači, Lingarjeve ulice. haloga rRKiif^n |ierilH9 kravat, pretiimNiilkov, >ciiHkili in otroMkllt o lile k. hmmIicmv, ravnili tV^IJfv. Ym» /imsliii oprava, rokovbo. iio«o-vlce liti. Vnc priprave »a krojaee lu šivilje. I S I s i m Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Dvorni trg št. 3 r>'4 sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 4tlU°U polumesečno ali 4°/0 od dneva vložitve do dneva vzdigne. V tekočem računu (Giro-konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3'///o. I^er^trLi dc^rek plača društvo samo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5l/a°/o in po 5°/0l brez vsakih troškov ali prispevkov. Poštno hranilnične položnice in pojano^a brezplačno v pisarni ali pO pOftti. (15G5-13) Ćlani se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 1O0 gld. se želi. >g. Uradne ure od 9.-12. Uapoludne in od 3.—5. ure popoludne. ty Izdajatelj rn o govoini i:redniU: Joni p Kolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarno*. FG