j.h.ja v ask dan rasen »bot, nedelj in prasnikov. PROSVETA Ursdnlèki In uprsvnilki prostori! «957 South Lswndalc A vs. Issued daily «espt Satardays, Sundays snd Holidays. r It V 9 ▼ MJj M JT* ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Of fies of Publiestlos: sear South Lawndsl* Ave. Tolsphun«, Rockwell 4V04 .year xxxl Cena lista j« $6.00 Knur«» ». „rami matur January U. IMS. at Um puaHrff*» t CStoMW» Mit—ta. IIBdar Um> Act ut Coa«raa« of Marali t. IUI. CHICAGO, ILL- TOREK. 19. DECEMBRA (DEC. 1»), 1939 Subscription |6.00 Ytarly štev.—number 24« Acceptance far mailinf at special rate of poeta«« provided for la section 1108. Act of Oct t. 1Š1T, authorised on Jane 14. 1ŠU. jive sveži Stalinovi diviziji ■apadli Fince od severne strani Ruske čete stalno prihajajo na fronto v Kare-liji, kjer to finski hrambovci ustavili ofenzivo in vrgli sovražnika nazaj. Strahovit poraz Rusov v bitki pri Tolvajarviju. Sovjetska motorna kolona uničena v spopadu s Finci HELSINKI, 18. dec.—Finski trambovci na severni (arktični) fronti so se umaknili s ledenih jiMav v porast le hribe, kjer se uhaja njihova obrambna črta še «tdotaknjena. VeUka sovjetska armada, najmanj dve diviziji, ki jr zadnje dni pojačak prejšnje oddelke sovjetskih napadalcev, je afcupirala izpraznjene finske po-giojanke in začela napadati hribe Kaskamo. Na enem mestu je ¿rdelo Rusov prekoračilo zapadla finsko mejo in stopilo na norveška tla, kjer so bili Rusi takoj ijeti in internirani od Norvežanov.—Na karelljskl fronti so blH odbiti vsi sovjetski napadi. Finski hram bovd so zajeli veliko ilevilo Rusov z mnogimi tanki rred v past na zamrznjenem jezeru v bližini Suomulsamlja. Led na jezeru je bil podminlran in k» so Rusi s tanki vred prišli na led, ko ga razstrelbe udrle In stotine K umov in tanki je šlo vae skupaj na jezersko dno.—Sovjetski letalci so po dolgem čaau spet napadli trdnjavo Vilpnri, toda brez posebne škode. BUENOS AIRES, ARG., 18. dec.—Argentinska oblast je dane» internirala 1039 mož nemške posadke z bojne ladje Admlrsl Graf Spee, ki je izvršils "samomor" v ustju reke Plate. Posadka je v čolnih zbežala ns argen-laske- ve6ke avtoritete ao izjavile, da niso prejele informacij glede ru-1 ske invazije norveškega ozemlja) Nadaljnji dokaz, da ruska taj-| na policija potiska čete v bitke a Finci, je dokument, katerega) so Finci dobili pri nekem ruskem (poveljniku, katerega so u-| jeli. Dokument vsebuje ukor, katerega je poveljnik dobil od tajne policije. Ta vsebuje med drugim grožnjo, da bo postavljen pred vojno sodišče, če ne bo kmalu porazil finskih brambov-cev. Kljub ruskim napadom gradi-jo Finci vojaške utrdbe na kare-lijski zemeljski ožini. S teh bodo lahko še nadalje odbijali ruske naskoke. Finski predsednik Kyo-sti Kallio je sinoči po radhi ponovno apeliral na svet, naj pomaga finskim brambovoem v borbi proti Stalinovi agresiji. V svojem apelu omenja akcijo Lige narodov, ki je izključila sovjetsko Rusijo. Dostavil je, da na podlagi te akcije Finska pričakuje pomoči od v Ligi vdan jenih držav. Moekva, 18. dec.—Uradni komunike naznanja prodiranje ruskih čet v centralnem delu Finske. Te so v nekaterih krajih •odrle 40 do 60 milj daleč Helsinki, Flnsks, 18. dec.—Iz ogromnih ruskih vojaških koncentracij severno od Leningrada stalno odhajajo čete na finsko fronto v Kareliji, kjer Rusi ne izkazujejo nobenega uspeha v naskok i h na postojanke finskih brarribovcev že- od 6. decembra Slednji so odbili vse napade sovražnika in ustavili ofenzivo na vnej črti. Najbolj srdit napad, spremljan «topniškim bombardiranjem, no Rusi uprizorili ob reki Tajpali, katerega pa so Finci odbili. V zadnjih dveh dneh so Finci uničili 30 ruskih težkih tankov. Ru.si so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami, ko ao ponovno ^ušali prekoračiti zamrznjen*) jez«r<> Suvanto. Krogle iz finskih "trojnih pušk so pokosile ruski bataljon, ko je dospel na sredino jezera. Poveljniki finskih brarn-bovcev poročajo, da so bili Rusi vrženi nazaj na drugih frontah. Po strahovitem .porazu ruskih «t pri Tolvajarviju, 46 milj se-verno <>d jezera Ladoge, so se druge ruske čete umaknile do A«ylajarvija, 16 milj daleč od puzorišča bitke. V HjKipadu pri Loimolu, ki leži milj južno od Aeglajarvija, so Finci uničili rusko motorno ko-'<>"<». V severnem delu Fineke, j*, temperatura padla na 13 ■rtopinj pod ničlo, finski bram-kovci utrjujejo svoje pozicije. ^ i*>zicije ščiti tudi jezero Sal-mi. Kuske čete so uprizorile več Skokov na finske postojanke ^almljarvu, središču indus-trij«' niklja. To meato leži 20 *>lj tužno od Petsams, finske *ik<> ob arktiku. Rusks letala iz Miumanaka ao včeraj metala tombe na to mesto. Izročilo, ki pa še ni bilo urad-n" potrjeno, pravi, da Norvežani, ki živijo i Kirrkonlemu. na dru-ri *l rani reke Paate, prihajajo pomoč Fincem. Ako bo meato Salmirjavu pedlo, bo poeUvljena " r, Mna meja med sovjetsko k,"-vro Gorjup, star M let, ki je dolga leta živel v Clevelamtu, Detroitu In Chlcsgu. Rojaki v vseh teh mestih se ga gotovo spominjajo kot agitatorja aa na prodno delavsko in svobodomiselno stvar. V Ameriki sajnišča dva brata. K # Nov grob v Montanl Red l/kdge, Mont. — Tu je u mrla Rose Pajnlč, roj. Novak, stara 64 lat ln rojena v Trbov ijah. V Ameriki Je živela 47 let ln tu zapušča moža, šest bratov In sestro. «Javo finskega voJaAkege čast- med da so ruski tanki, ki so se!stražami. Zadnjo soboto so nem «Msl* nap«w ns Saknirjavo. ške čete naskočile francoske po-* tja preko norveškega o- zkije na vzhodni strani reke *tnlja Finci so zastražHi vse ce- Blies. s so bile po kratki bitki ki vodijo v Usti sektor. Nor- J vržene nazaj. Tri stranke v češkem protektoratu Komunistična agitacija za mir thlrsfo. — (Poročilo Češkoslovaškega narodnega sveta.) Takoj po Invaaijl Češke in Mo-ravije so n*ctj<*ke avtoritete u» veljavile restrlkcije. s katerimi so reducirale vae potitIčne stranke v protektoratu na eno narodno stranko. Kmalu potem ss je pokazalo, de avtoritete niso aa-do vol J ne z dejstvom, ko se Je 00% voiUeev pridružilo stranki narodne solidarnosti, <&make niso magte pmtatl članica te stranke.) Jezile s» se, ker stranka nI «Mvojlla uacijsklh smernic. On prav so novo stranko tvorile vse prejšnje politične stranke, so bili nacljslil in fešktlčnl element je izločeni iz vodstvs. Ker ss J« načrt pon«er«člJ, so nscljl skušali zanetiti razkol v stranki s podpiranjem fašistične grup» pod Imenom "Vlajka" (Zastava), ampak tudi ta ppaaoveli ruske teške topove, ko eo bruhali šrapnele. Na vsakih pet sekund Je treiščll en izstrelek na rob gozda, v čigar ozadju ao se nahajale finske Čete. Te niso odgovarjale na rusko bombardiranje, temveč mirno čepele v Jarkih In se norčevale ta Rusov, ki so po ue|M>trebnem trošlli muni-cljo, V aadnjih dneh niso Rusi nfti enkrat skulall prekoračiti reko. Fronta ob tej reki je velikega strateglčikega |Kimena. Vleče «e čea karelijeko zemeljsko ožino do jezera l^adogit ln dalje do Man-nerhelmove trdnjavske črte. . .„Na (sidlagi asovanja aktivnosti na fronti se lahko sklepa, da Imajo Finci ruske čete v svojih kleščah na Južni strani reke Tajpale. Vesti is Moskve, ds so Rusi prodrli IVO do 60 milj (kaleč na karelijsk! ožini, ao navadna laž. Skupina roporterjev Je prekoračila to ožino od Vlbottrs do jeasra Lsdog« ln videla ni Rusov nikjer. Dejstvo Js, da Finci trdno drže evoje poatojanke v bližini reke TaJpab is od 6. decembra. Odbili ao vse naskoke sovrsržnl-ka ln Buei so se morali umakniti s velikimi isgubsml. Drevesa skrivajo finske topniške baterije ln brambovoem poveljujejo lakuAenl častniki. | Štirje ameriški poročevalci smo opaaovali a finske fronte ruske težke topove, ko so bruhali krogle, ki so podirale le drevesa. Finci sploh niso odgovarjali, temveč hranili a strelivom. Poveljniki finskih čet so nam povedali, .i» Rusi trošljo desetkrat več streliv- kakor Finci. Neks-teri šrapnell sploh nlssjo v g(etk>ve ponoči, ker i se boj« "duhov". Vzrok Imajo, lds re boje n» samo nevidnih ¡"duhov" temveč I udi finskih, ki so realni. na rs »mah bo!Jševl*ma na Češkem ln Moravskem , . Nad Jskl manever nI uspešen, ker se komunisti nočejo odprto pridroftHI stranki. Najbrše se bojijo, ds bl v sluiéju ne-nadne kprememibe odnošajev med Nemčijo in Rualjo postali sumljivi v očeh nemških policijskih avtoritet. t*----- Glasovi iz TBI BN LI G HTKN MENT «UmO IV LASTNIMA fll.OVKNSU RABODM raOPMNI JEDNOTE lafcaS ftp «t Sla.—a Ma Ma«a4Blaa h UnNm irian (Ira CM—O) la hué» r M M toU. UN m pal Utt, 91 M a Mrt lata; m CImm fil aa aala lato. M7» m pal Uto; M Im rtiai for Oía üoHaé lut« ( a« rapt Cblca«o> •»4 CaaaSa M M pw r«r. Chitmgm *m4 CImm IUI par r«H, i 9* 0* par r«r. ttol|w* M M »itfcis »Mtl. Ina*, I Batapial IIUTMM wMm («rtUa. po-pmml tut M rrnaja paélljaulju la « aluéaja. 4a Ja prtlatil pa4telaa. ¿Svarita*»« rataa m agraanoi.— Mumirlpla ot tU un««lirlta4 artlalaa viD Mt Sa raturnaS. OtMr rlpte, aaak m atorlaa. piara. >IWI, ata., will ba raUiraad u> aaaSar oalr «bai ........M Nf MIHI Sa. PROWVETA Uwaltl« A»«., CM m—, or TMS fEDEBATED v ok Upa ju M primer (DaeamWr II. IN«), pala» ti ■aliara p ai Ml. 4« «Ma ja a ta« 4*tuo»m PomtIU io praro4a*no. 4* « rua lia» M «atari. Kaj je privatna lastnina? Vodiini kapitalistični listi v Ameriki forsi-rajo v ospredje nujno vprašanje, ki zahteva, da se enkrat potegne jasna črta med privatno in javno lastnino. Ti listi neprenehoma godrnjajo nad živahno, ekspanzivnostjo delavskih unij in njihovih gibanj za vil je mezde in druge ugodnosti za delavce — ne samo godrnjajo, temveč tudi zahtevajo vzakonltve raznih restrikcij ali omejenosti za organizirane delavce. Ker je ves ta tisk usmerjen burbonsko, to je, da gleda samo nazaj v "zlate" čase v povojnih dvajsetih letih pred veliko depresijo, je razumljivo, da ne priznava in ne bo nikdar priznal delavcem novih pravic, ki so danes zakonito v veljavi. Med temi je tudi pravica stavke. Kapitalisti bi zlasti radi uveljavili svojo zahtevo, da morajo biti sedeče in pasivne (slow-down) stavke na licu dela nezakonite. Njihovo stališče je, da nobena družbena organizacija, ki priznava privatno lastnino, ne more upravičiti teh vrst stavke. 8 svojega stališča imajo prav. Nihče, ki priznava privatno lastnino, ne bo trpel sedečih in pasivnih stavk v tovarni ali delavnici. Kajti 1 delavci, ki sede brez dela ali se komaj gibljejo pri strojih v privstni tovarni, demonstrirajo s tem, da lastnik tovarne ni več neomejen lastnik, marveč mora deliti lastninsko pravo s svojimi delavci, kadar delavci izpremene tovarno v svoje stanovanje. Delavci, ki drugače tudi verujejo v privatno _ last kapitala, imajo sicer drugačno mnenje gfede tega, toda zdaj ne bomo razpravljali o tem. V tem hipu je za nas bolj važno, da gremo do dna in se vprašamo: Kaj je privatna lastnina 7 Do kje drži v interesu socialne pravičnosti meja privatne lastnine in kje se začne javna lastnina? " Sklicevanje na zgodovinska prava in na razne dogme iz davnih časov nam nič ne pomaga. V luči modernih socialnih znanosti je vsaka doba v razvoju človeške družbe imela svoja prava ln svoje dogme ln te vrednote so veljale le toliko časa, dokler so bile potrebne v smislu obstoječih ekonomsko-socialnih razmer ln dokler je z ozirom na te potrebe večina ljudi verovala v omenjene vrednote. Na primer lastninsko prsvo do sužnja je bilo v starem veku nekaj naravnega in tudi utemeljitelj kršfem-stva apostol Pavel je opravičeyal to pravo. Danes se prodajanje in kupovanje človeških sužnjev smatra za zločinstvo in sramoto. ( Zdi se nam, da prihaja čas, ko ho treba na veljavnih mestih enkrat za vselej rešiti vprašanje privatne lastnine. Vprašanja n(, kdo bo to reševal, marveč na kakšni podlagi oziroma s katerega stališča bo rešeno vprašanje privatne lastnine. Na primer ustava Združenih drŽav ščiti pravo zasebne lastnine. Brez dvoma je ustava (temeljni zakon) republike najvišja in-štanca tudi v tem oziru in volja večine ljudstva bo odločilna. Dokler ta volja večine priznava in hoče imeti privatno lastnino, jo bo ustava ščitila in rešitev tega vprašanju Imj morala čakati. Toda čas mora priti, ko se mišljenje večine obrne proti privatni lastnini kapitala in takrat pride na dnevni red vprašanje, kaj lahko „ še ostane privatna last in kaj ne sme več biti privatna last. 8 stališča skupnih koristi večine ae bi morala privatna last omejiti le na one dobrine, ki so privatnega ali osebnega značaja in od ka-terin ni odvisna eksistenca ljudi v splošnem. Semkaj spada luksus vsake vrste, brez katerega poHameznik lahko prebije, ampak nekateri ljudje niso srečni brez prstana in drugega lišpa in brez sladkarij, likerjev, smrtnih in verskih predmetov itd. Kapital, ki vse to pro-izvaja in razpečava. bi lahko ostal v privatnih rokah. Na splošno ne bi to nič škodilo. Drugače pa je z dobrinami, ki so absolutno potrebne za zdravje in dostojno eksistenco slehernega posameznika torej dobrine, ki so socialnega značaja, od katerih je vsakdo odvisen. Semkaj spada naj prvo živet, obleka, stanovanja, zdravila in vsi pripomočki za vzgojo, izobrazbo in razvedrik»; dalje vsa transportna in občevalna sredstva ter vsa pogonska aila, sploh pridobivanje vseh surovin. Polje teh socialnih potrebščin v modemi industrijski družbi je ogromno in se vedno liolj širi; sploh (Oeljs t sedaj! Ulost) naselbin V CoUin*wtn>dii v*e mirno Cleveland.—December je mesec glavnih sej. Nekatere smo že »končali, druge pa še pridejo. Prihodnji mesec pa bodo letna zborovanja naših narodnih institucij. Pri društvu V bo) 63 SNPJ smo že imeH glavno sejo. Prej je bilo precej šušljanja in grmenja, nazadnje pmo j>a zborovali mirno, kot malokdaj prej. No, saj to je lepo in pametno, vsaj za nas, ki smo že prekoračili otroško dobo. Odbor je isti ko do zdaj, le par sprememb v nadzornem odboru. Zdaj, ko je prišlo do miru In »prave, upalmo, da bo pri tem tuldi ostalo in da bomo Šli Še teh par dni, ki traja kampanja, na delo; kakor tudi to, da bomo v bodoče skuhali meti mirna zborovanja v prilog društva in jednote. Kdor se počuti razburjenega in vročega, se bo zdaj pozimi, ko bomo dobili vreme okrog ničle, lahko ohladil. Članstvo našega društva bi prosil, naj bo vsaj ta mesec točno s plačevanjem aaeamenta, ker želim zaključiti knjige ob času in da ne bo nepotrebne sua-penzije. Prosim, upoštevajte to n poravnajte asesment do za-djučka leta. Na božični dan, 25. dec., pa' priredi tukajšnji klub 49 JSZ običajno letno plesno veseMco. Ker je ta dan pripraven za malo \ razvedrila, upamo, da se bodo tukajšnji sodrugi in simpatičar-ji odzvali. Vstopnice gredo od rok kot "hot cakes", stanejo le 25c. Tisti, kti jih še nimate, upamo, da si jih preskibite. iNaš soc. klub ima le eno priredbo na leto. In kar napravimo pri tej, porabimo kot socia-isti za širjenje socialističnih dej in delavske zavesti. Zato upamo, da vsi, ki simpatizirate n mislite socialiatično in delavsko, da nas posetite na tej veselici in pripomorete do boljšega finančnega uspeha, da nam bo možno dalje vršiti naše delo. V preteklosti, kot tudi aedaj, se jo še vedno pokazalo, d* socialistično delavstvo stremi za pravo demokracijo in svobodo delovnega ljudstva. Pokazalo pa se je tudi, da zavajanje in demagogiranje nam ne prinese rešitve. Ta je le znanstvenem socializmu, ki kaže pot dšlavetvu k pravi svobodi, za katero val stremimo. In to delo skušamo vršiti tudi mi Slovenci S pomočjo nase JSZ in nji podrejenih klubov, med katerimi je tudi klub 49. Torej kdor čuti delavsko, čeprav se z nami ne otrinja 100%, bi ne smel izostati od takih priredb. Ako ni vse tako kakor vi želite, pridružite ae nam. Inteligentne razprave «o delavstvu Še vedno koristil« in skušajmo z njimi tudi v bodoče, ker le s pravim poukom in znanjem bo delavstvo kos kvoJI nalogi. Torej v pondeljek zvečer, 25. dec., ae vidimo v »podnji dvorani SD1) na VVaterloo rd. Tam bo mesto za veselo družbo zavednih delavcev. Kislih obrazov ne maramo, če bo pa kdo prišel z njim, ga bomo pa spremenili v veselega. J. F. Dum. 58. Hoiičnica v Konsosu Arma. Kan*.—Poroča no je že bilo, da priredi tukajšnji mladinski krožek 11 SNPJ svojo veselico oziroma bodlčnico 28. dec. Kakor se sliši, bodo imeli lep program. Uprizorili bedo dve igri. eno v slovenskem, drugo v an- gleškem jeziku. Torej bo program zelo zanimiv. Potrudili »e bodo, da nam napravijo čim več užitka. O ja, pa tudi Miklavž bo navzoč in 'bo po programu delil razna darila. Krožki, oziroma mladina je bodočnost naše jednote, zatorej je naAa dolžnost, da jo podpiramo kar najbolj mogoče. Ce jih bo-nto mi podpirali, bodo tudi oni nas in tako bomo skupno vozili še dolgo vreto let po začrtani poti. Torej na 23. decembra vai v Frontenac, pričetek ob 6. «večer. Vstopnina je majhna, 20c za moške in 10c za ženeke. Martin Kruaic, 434. S pota Ze gre leto h koncu in kmalu bo nastopilo leto 1940, toda v Minnesoti imamo še vedno tople dneve, še vedno indijansko poletje. V zatišjih poganjajo že pomladanske cvetke (le re&e) in v nekaterih krajih se bohoti ljubka zelena travica. Vse to sem opazoval od Du-lutha do Elyja, kamor sem sel na letne seje društev, h katerim spadam. Le višje severno, tam okoli Tower ja in Soudona, je narava malo [»obeljena z neznatnim snegom, ali nižje naprej, na Elyju, iga še ni. Bliža ae božična sezona, oziroma je že tukaj. Ti«ti rojaki, ki delajo, še dobro zaslutijo, toda ti so bolj redki. Večina je brez dela. V Chisholmu so pričeli z gibanjem za zigradnjo svojega narodnega doma, na HMyju pa delujejo za prizidek in ne.vem za kaj šd vse drugo. ■*mm> Pri društvih vlada še precej dobra sloga, le v politiki gre rakova pot. Rojaki, le v »poraswmu in enotnosti je moč. Brez tega »mo ko slepec, ki pravi: bomo že videli, toda se prekucne v prepad. Matija Pogorele. O lovu in lovcih »* j Nanticoke, Pa.—Tukaj se nahajamo v sredini tako zvanega "lovskeiga raja," kjer ao «me in medvedi doma. Na desni strani reke Susquehane je tisoče : a-krov gozda, t. zv. Red Kock Mountain in North Mountain;"rta levi strani je pa Pocono Mountain^ V te gozde pride vsako leto veliko lovcev iz vseh vetro^— iz New Yorka, New Jerseyja, Floride in od drugod. Lovske postave pa so precej stroge. Pravico za lov dobi vsak državljan od 16. leta naprej. Dovoljenje za "domačina", to je za Pennsylvančana, stane $2, zraven licence pa dobiš tudi »Hčrto tablico s številko kakor ao na avtih, namreč 4x6 palcev, katero moreš vidno nositi na sredi hrbta, ko si na lovu. To zahtevajo, da te lažje dobijo, če kaj pregrešiš. Zraven ti dajo tudi vsa navodila, kaj smeš in kaj ne »meš streljati. Tudi so določene ure za lov. Pred 7. uro zjutraj ln po 5. popoldne ne smeš streljati. Sezona ta posamezno vrsto živali je vsako leto drugačna. Letos jd bil k>v na medvede samo tri dni, ker jih ie primanjkuje. Ravno tako je tudi s srnjaki. Ker so se rogači zadnja leta zelo pomnožili. so lani smeli streljati le samice, kar se malokrat Sgtsii; na smrt so navadno vsako leto obsojeni le srnjaki. \. Kot sem že omenil, stane lovsko dovoljenje za prebivalce f,enne 12. za prebivalce drtlgih a je plačal $100 kazni, ker je ustrelil srnico en dan predno se je začela lovska sezona. Ker te živali streljajo večinoma z rajfelnom, je v lovskih sezonah zelo nevarno po gozdovih; vsako leto je veliko mrtvih, še več pa ranjenih. Da»i sezona Se ni minila in seznam mrtvih še«; popoln, je bilo mrtvih db sedaj že 13, kot poročajo. Torej, rojaki, ki pridete semkaj na lov iz drugih držav, bodite previdni. Je še več drugih lovskih odredb. Na primer ne sme6 rabiti avtomatične puške, ne raj-flja, Jovci tudi ne smejo s sabo nositi alkoholnih pijač. Marsikdo si misli, da je brez skrbi v gozdovih, (toda se moti, ker oblasti vsako leto nastavijo veliko ga me wardenov" ali lovskih Čuvajev. Anton Supan, 447. ; :em b : t nes tulca j, jt a skrbeti, jtftri tam, iz v goifrtbio foliko časa, ¿lo vse k vragu Neke ne-felj£ mi v gostimf'prav židane volje in vpraša nekega mladeniča: "Al) veš, zakaj ni sv. Jurija v UtanijahT" Fant ni vedel, nakar mu on pove. Čeprav je težko govoril, je Bil dober" družabnik. Kar naenkrat je rekel: "Pojem lahko, kolnem lahko, moliti pa za hudiča več ne morem." Tako sta nvu župan Žagar in župnik Šinkovec razdrla dom — radi nevoH-Ijivosti do nekoliko beraške zabele.—Vsem čitateljem srečno novo leto. J. Pintar, 10. TOREK,DECFvnoi Tedenski pogovor Trunk in par zgodb Ročk Springa, Wyo.—Pred nekaj tedni sem poročal v Prosveti, kako je v s-tarem kraju in sem se dotaknil tudi Boga in vere. Ali ste videli, kako sem raz-dražil ig. Trunka, dasi ga še v mislih nisem imel? Zidaj nekaj čveka, kar nima repa ne glave. Glede papeža on pravi, da je vsaj en človek, kateremu je hudo za Slovence. Saj se vidi, kako delajo z njimi na Primorskem, kjer otroci še s starši ne sinejo govoriti slovenski. Ko je Musso diktiral to naredbo, papež še s prstom ni mignil, da bi bil rešil vsaj slovenske šole pred razpa-' dom. Sploh pa je škoda prostora v Prosveti, da bi še kaj odgovarjal človeku, katerega se noben dober svet ne prime. Saj so mu drugi svetovali, naj pred svojim pragom pomote, drugod pa bo že vsakdo sam. Raje bom povedal par bolj zanimivih zgod bic. V Skofji Loki je ¡bil Gregor Režen, ki je izdeloval sifon. Pa mu umrje žona, ki mu je zapustila Ndvoje otrok. Kaj sedaj? Sel je in vzel sestro pokojne žene na svoj dom, da je skrbela za otroke in jim kuhala. Imel je tudi hlapca. Nekoč Gregorja pokliče župnik v farovž in mu pravi: "Vi, Gregor, ne spodobi se, da imate žensko v hiši, ker niste oienjeni." Gregor: "Saj tudi vi niste, vendar jo tudi vi imate." Župnik ni moffel nič odgovoriti. Gregor nadaljuje: "Jaz imam otroke, hlapca in kuharico, vi pa samo kuharico. Kadar boste vi imeli kuharja, bom tudi jaz imel hlapca, otrobe in ku- , harja, prej pa ne." Potfti pf&vfj* župnik: "Je žc vse dobro, Gregor, le pojdite domov k otrokom." Tako ga je €wgor spravil v kozji rog. :/ V Stari I»ki pa je bil dobrd obstoječi bajtar Tomaž, močan, priden ko mravlja in zelo veren. Tudi njemu je umrla iena in mu zapustila pet otrok. Tudi on ae je namenil, da se ponovno oženi. Gre k županu Žagarju. Nič. Gre v farovž, a tudi tam ni dobil dovoljenja, ker »ta bila župan ln fajraošter dogovorjena. Pa pravi Tomaž: "Tudi dobro, bom pa tako . . Potem je začel zanemarjati svoj dom in otroke, za katere Dom sa španeke vojne »Irole. kl ga je k Etienn«, Francija* Kako je v Oylettbyju Ogleaby, IU—malokrat «e kdo potrudi iz naše naaeibine, da napiše dopis za Proaveto. Napisati želim malo za kratek čas, ker ljudje radi berejo kaj za razvedrilo. Kje na|j začnem? Bom pa pri naših d Veh cementovkah, ki sta začeli tako počasi mleti, da bosta kljub toplemu vremenu kmalu zamrznili. Potem bomo zamrznili tudi mi, ker ne bo dela ne jela. Pač žalostna gora! Dne 23. dec. lx>mo imeli veliko božično zabavo, katero priredi driištvo Lilija SNPJ za male in velike. Obeta se velik uapeh in povabljeni »te vsi od blizu in daleč. Vsak "ta priden" bo ,dobil darilce. Ko bi le hotel Frank Bartrič priti iz Cleveland«, a svojo karo, da bi na» malo razko-rajžil. Nas je več Stajenk tukaj in gotovo bi tudi on dobil lepo božično darilce, ker je .tako lepo dopisoval. Upamo, da bo še pisal, če tudi v malo drugi obliki, kajti njegovi dopiši so "a rtnl spark" v Prosveti. Barblč je ju naleovič, ki se ne boji nikogar. On pove naravnost; ni nož, ki reže na dve stfrani. Imeli bomo še več drugih zanimivih veselič, tako da bomo naša dekleta bdlj doma pridržali, da ne bodo hodile v Chicago zgago delat. Govorila sem tudi s tisto Štajerko, ki je nekoč srce Chicaigu pustila—mislim, da ga zopet fma, ker* je zelo klaverna. Povedala je ,da grozno obžaluje, ker je napisala tisti nepremišljeni dopis o muzeju, koncertu itd. Rekla je, da je pisala uredništvu dopisnico, naj ga ne priobčijo, a je bite prepozno. Zai ji je grozno že zato, ker bodo mogoče mi slili, da je "pertucana", drugič pa zato, ker ji je tisti "zauber fant" zelo zameril in ji ne bo do smrti odpustil. Tisti fant je zelo šaljiv, ampak tudi natančen' in občutljiv. On hoče imeti "limit" v vsem. tfako mi je ona povedala. Upam, da bo na veselici 28. dec. bolj- korajžna kakor pravi tista pesmica: "Kdo bi vWno tužen bil, to ne more biti Tukaj imamo Ženske dosti razvedrila. Imamo čitalnico, kjer lahko ob večerih Čitamo lepe knjige o gospodinjstvu, zdravju, ljubezni in zigodovini. Imamo "recreation" za zabavo in šolo za šivanje. Imamo šolo za učenje angleščine pod vodstvom Women's Cluba. Glede jezika je ^velika razlika, kako kdo govori. Angleščina nam je zelo potrebna, še celo bolj ko slovenščina. Prej ko »končam, bom povedala, kako »e mi je godilo, ko sem prišla v Ameriko 1921 brez znšnja angleščine, katere sem se trudila učiti kar od ljudi. Zapi sala »em vsako besedo. Naj prvo so me učili kletvica—take besede, ki imajo na konču "Mč". Nekoč so me povabili, da se peljemo na ogled "Starvraga". Kaj neki bo to? Kakšna rdNks je to: star vrsig, mlad vrag? Ko se pripeljemo tja, je bilo skalovje z napisom "Starved Hock", to je agodovinsko skalovje, pečine, kjer so nekdaj Evropci izstradali Indijance. Ko se peljemo nazaj, je bilo ob cesti več ko pet velikih napisov: "Curve". Jaz nisem ¿nala, kaj ta beseda pomeni in sem čitala po alovensko. Vedela edin. kaj so—murve, sladko sadje, toda Mcurve" mi pa irfeo bile znane. Tako sem se odloČila za angleško šolo. Ko sem učiteljici pre-bhHa vse moje napisane besede, se jd smejala in rekla: "That is not English, that is slang." Vzela je svinčnik in koregirala. Ko sem šla sama v Chicago in vzela nadulično, eem vzela samo "Express", da hitreje pridem, enkrat Evanston Express, drugič Jackson Park Express. Vozila sem se po celo uro in nfcsem znala povedati, kje ielim iaatopiti Zdaj vzamem "Local", ki se o-stavi na vsaki poataji.. Ker so bošični prazniki še tu-tPslj« aa 9» strani.) Anton Garden "POMEN INVAZIJE FINSKE- ' Pod gornjim naslovom je The C»n aoc. stranke, prinesel zadnji ' katerega želim v prevodu pLdatTSutH Bl «erijo o vojni nadaljujem ^hodnj ^'^hn je zelo temeljit. nform«ti^ J ' f ,an ,n »e glasi: "Brutalni in neprovocirani nam.fi KP po deželi, ki se naziva "Uni L S ^i! vjetskih republik," podaja de^S ^ cialistu nemu gibanjTsLac M Z? u nima primere v zgodovini. K s -' • ' z m o ž n o s t, da lahko izrečemo 1 ' bo o tej situaciji. Notranji TnZ ^rZ Sovjetske unije je že dokazal vsem Z2f In naprednim delavcem na iplošno, da R " ni ne "»ocaliHtična", ne "sovjetska", „¡ti -publika . Samo med stalinisti — kakor tudi med tr cjnati, ki so celo še bolj zaverovani v Pa T 2?**? 8am* 8tr*nke ~ je I ostala iluzija, da je Rusija socialistična ali lo delavska država. ■ Kaj pa Finska? Ali je Finska le dru*a perialistična država, ki funkcionira kot crod večjih sil v okviru njih satanskih zarot I "uničijo" Sovjetsko unijo? Ali je, kako je la Poljska, napol fašistična država, katero v dajo reakcionarni veleposestniki, ki brutsl zatirajo svoje delavsko gibanje, svoje nnrod manjšine, med tem ko delajo mednarodno ; ze za "demokratično križarsko vojno" proti šizmu? Ali je mogoče ena izmed tistih vm^ nih državic, katere so; zavezniške sile postavi kot lutke svoje militaristične strategije? V Bvrho inteligentne diskuzije tega predm ta je potrebno, da si ogledamo finsko »ituaci in da odstranimo mrežo propagande, kate skušajo splesti okrog nje komunisti in njih pi jatelji. - Finska je proglasila svojo neodvisnost Rusije leta 1917 in naslednjega leta »o ¡-ocia stične sile na Finskem skušale ustanoviti lavBko republiko. V civilni vojni leta 191 1919 so bile te sile brutalno zadušene po fiJ skih belih gardistih pod vodstvom Manne heima in s pomočjo nemških morilcev (mere neries). Belogardisti pa niso uspeli, da bi ustanovili stabilno diktaturo. Z vzpostavitv jo demokratičnih procesov leta 1920 so w | lavske in kmetfcke stranke pričele naglo ra vijati. j Leta 1927 se je pojavilo finsko fašistična banje, ki je postalo tako močno, da mu je u»p lo uničiti skoraj vse civilne svobodščine, k koi1 je tudi sprejelo — s splošnim javnim g sovanjem — represivne ukrepe, s katerimi postavilo izven zakona "komuniste" — v re niči militantne delavce. Konservativna vlad ki je bila nominalno antifašistična, je bi osumljena, da je šla na roko temu faSističneir gibanju. V tej periodi reakcionarne kontro pa JE SOVJETSKA RUSIJA VES CA VZDRŽEVALA NAJBOLJ PRIJATELJSK TRGOVSKE IN DIPLOMATSKE ODNOSA/ S FINSKO VLADO. Sociul no-demok ra take in kmetske strlN (slednje tvorijo majhni kmetje, ki »o kooper rali s socialnimi demokrati) so pričele s svoji pohodom do politične moči. Pri volitvah 1937 so bile reakcionarne in fašistične silo *k raj popolnoma pognane iz Finske — in Trav« (glasilo ruske komunistične stranke v Mo«k prev.) je to zmago kričeče pozdrsvljsla. Ob času, ko je Rusije invadirala Finsko, finski parlament tvorilo 88 socialnih demokr tov, 54 agrarcev, 25 konservativcev in »n osem fašistov. Vladi je načelovala koalicij socialnih demokratov in agrarcev. I a večin delavskih in farmdrskih zastopnikov v pur mentu seveda ni iz Finske nspravila »tične države". Toda kakšen je bil njeirf tični in ekonomski pologi7 Finska je agrarna država. Produkcija ks je njena glavna in skoraj edina indu«W Kakor ostale Skandinavske države, je H"« ta kulturno ter v področju socialne .n deavK Je brez veiep» zakonodaje visoko razvita. — .Uux[xm stev. Belogardističnim generalom, uk J Manerheima, je bila odvzeta skoraj vas na in ekonomska moč, ko so bilajspM^ razdeljena njih veleposestva. Manerho.m ni več let igral nobene politične vloge. (Dalje ns 8. »trsni.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 19. decembrs Domače P^ljevsnje genski jeklarskih delavcev zaradi dela je «P* . po Ameriki. urlj Delaveke v4HL Feder.ln.obls.t jo^ 1. sodnijsko postopanje ^^Vl šča proti vsem Odbornikom rudar«* Howat v Kansasu je izvzet. /, mozemsfe* D'Annunzijeve pu>U>K*H so Reko docela bankrotirale. Sovjetska Hnsija. Den.kinova c.n« ^ ^ mada je na robu popolnegs pon Rusiji. (fMJ. I. uk0 «C* je pridobivanje teh potrebščin z tfp|fl zirsno. d. se to prldntfg» „ r* privatnosti in Sili pod socialno k<>nv\- soin, toda pripravljen Krm nastopiti pred biesovlm odsekom, da dam amorHki javnosti točna In» formacije o vprašanjih, ki ao mi zitsfla bolj kot katerikoli drugI [osebi." Trocki je zanikal govori* oe, da mu mehiške «»blesti ne bo* do dovolile |K>vratkM, če nastopi pred I tit'Mi\ i nt odsekom v Austi-IMt M ga v kratkem času pogasili. Skoda je minimalna in jo cenijo na 300 Ur. Tolmin.—Tolminski župan dr. M. Maraan je postal ravnatelj osrednjega kmetijskega urada v Gorici. Kal nad Kanalom.—Poročil se je l^opold Lango s Kristino U-pičar. Lango je bil pred desetimi leti obsojen na trideset let ječe in je pred meseci prišel domov, ko mu je bil velik de* kazni a m netit i ran. Gorica.—Na Kalvariji so našli pet okostnjakov iz svetovne vojne. O najdbi so bili obveščeni karabinjerji. ki so odredili, da so bile kosti prepeljane v kostnico v Oslavje. Novice iz starega kraja Glasovi iz naselbin (NedeljevsaJo s «. etraaL) kaj se mi obujajo spominT iz otroških let, ko sem nastavila krožnik in Miklavž je prinesel lecta, rožičkov, (»omaraitč, orehov, lešnikov in še štiri bakrene krajcarje, ki ao bili veliki ko ameriški srebrni dolar. Tukaj pa, odkar mi je umrl mož, lahko nastavljam in nastavljam krožnike, "Štumfe" itd., pa vseeno nič ne dobim. Ce bi mi kdo samo en lešnik poslal, pa bi bila srečna in hvaležna. Ampak ni več upanja .. . Vsem hsinim ljudem vesele božične praznike in veselo novo leto želi— . Revčka vdova. božično veselje skozi celo leto— Dar, ki vem nudi bolj« Ko iftvUMj« — TtkJUO vrednoet In ft M celo družino. 1. PLIN ZA GRETJE VODE Brez truda, oepreatano uživate udobnost, ki jo vam nudi avtomatični plinski Vodo Grelec. NIČ čakanja, nič pažnje. Vedno pripravljen dan ali noč za sto in eno rabo. Je za varčnost tudi I 2. PUN ZA GRETJE STANOVANJA Hitnoatl a furnace zgine, ko grejete a plinom. Nič iaflanja ali skrbi. Ničesar za odnašati ali donašatl. Thermostat oetan« ¿lat, zdrava toplota aa vaa av-matično. * - J. PUN ZA HLADILNICE Moderni, tihi Gas Refrigerator obdrži hrano svežo In dobro več dni—varuje zdravje- nudi tudi posebno varčevanje, obstane dalj, ker nima posebnih tomatlčno. 4. PUN ZA KUHO \ | 1 ! Radost cele druži ne f Moderni plinski štedilnik prihrani čas, kurjavo In kuha hitreje, boljši rezultat kuhe In peke. Lahko za čistiti, lahko za rabiti—krasni moderni mod«!! t 7,a vaa pojasnila o pHnaklh napravah za gretje stanovanja, hlajenje, gretje vode In kuhinja, ae obrnite na MASTER PLUMBER, HEATING CONTRACTOR, GAS APPLIANCE DEALER or PUBLIC SERVICE COMPANY ei NORTHERN ILLINOIS Težka obsodba tržaškega sodišča Trst, novembra 1039.—V av-Natu „o karabinjerji ujeli troji-«o tatov, ki so strahovali po v**m Krasu in ukradli, kar jhn * prišlo-pod roko. Dolgo jim je Holmndoi prepodili Amsterdam, Hoiandeka, IS dec. — Tujs letala, ki so ss vče-raj pojav lis v zrsku nsd vzhodnim ozemljim Hcîahdske. ao bila odpodens pc holsndskfli Msicih. ki so se dvignil! v zrak. Topniške baterije so tudi streljala ns tuja letala AU je bik» kater.» zadeto, ni znano, federalne prnsondie krnski jr s. kosferesci. ki je Mis eklifsns v ne*I « spi * «bsHi ^ regfcdrarlje psrslkov v Pwal. Družbe W s» rsdr lasmN» prsvfcl *** 'skoas PROSVETA NOC PO IZDAJI LIAM VFLAHERTY ROMAN Potlovenü OTON ŽUPANČIČ Bil je pri hiši ter dobival hrano in pol krone ne teden za svoje delo na dvorišču. Nikoli nI bil ¿eden — edina nesnaga v hiši. V prvem nadstropju ao bile tri sobe. V eni sta prebivala oče ln mati. V drugi hčerka edinka Mary, enaindvajsetletno dekle, ki je delala v mestu v pisarni Gogartyja in Hogana, odvetnikov in notarjev. Tretja soba, ki je gledala na dvorišče, je bila že pol leta zaklenjena. Bila je Francisova spalnica. Nocoj je stopil vanjo, da bi legel spat, ko je prišla policija. Ko je prišel Gypo, se je hiša trla sosedov, ki so prišli izražat sožalje. Nekaj jih je stalo ce-* lo v veži. Gypo je koračil po veži ter se prerinil v kuhinjo. Nihče ga ni opazil. Sedel je na tU na levi od vrat, se naslonil s hrbtom ob steno, z desno roko pa je oklenil levo zapestje okoli sključenih kolen. Skoraj minuto je sedel molče ter čakal prilike, da bi nagovoril Mrs. McPhlHipovo. Videl jo je skozi presledke med ljudmi v sobi, kako je sedela na stolu na desni prirognju. Okoli prstov je imela ovite črne jagode lesenega molka. Solze so ji stale v bledo sivih očeh ter se jI usipale po velikih, belih, tolstih licih. Rejeni život ji je kipel na vse strani preko stola kakor naloženo seno z voza. Dolg rešetast predpasnik ji je pokrival stopala. Mračno je zrla v ogenj, ustnice so se Ji mrmra-je gibale v tihi molitvi. Zdaj pa zdaj je poki-mala z glavo v odgovor, ako ji je kdo kaj rekel. Gypovo pozornost je držala kakor močan magnet. Tudi kadar je kdo stopil med njegove oči in njo, je gledal skozi vmesno telo, kakor da je prozorno. Upiral je oči na njeno čelo in njeno sivo bele lase, ki so imeli rumenkast soj na temenu, kjer je bila preča. Mislil je, kako dobra je bila z njim. Večkrat mu je dala jest. In kar je bilo še večje cene: imela je zanj vedno ljubeznivo besedo, prijazen pogled in kolikokrat ga je nežno, mehko, rahlo potapljala po rami! To so bile stvari, ki se jih je njegova motna duša spominjala ter jih cenila kot drag zaklad. Ni ga bilo človeka, ki bi bil z njim tako mil in blag, kot je bila ona. Marsikdaj, kadar je prišel on s Francisom ob svitu v hišo, ko sta bila izpredla kako revolucionarsko početje, je vstala bosa s svojimi debelimi nogami, ter si vrgla samo krilo čez nočno srajco. Tiho je stopicala okrog, ustnice so ji drgetale, ko jima je kuhala zajtrk. Iz njenih rok je prišel obilen obed, mnogovrsten, potraten irski obed: klobasice, jajca, gnjat, vse skupaj na enem pladnju. In marsikdaj, kadar ni nihče videl, je stisnila Gypu v roko pol krone, Šepetaje: "Nebeška Devica te varuj, in ali ne bi pazil na Franki ja in gledal, da se mu kaj ne zgodi?" "Dobra ženska je," je mislil Gypo nekako neosebno, ko jo je gledal. Nato se je kuhinja nenadoma izpraznila za majhnim debeluhom oblastnega nastopa, ki je nosil teman dežni plašč In Črn trd klobuk. Vse se mu je umikalo, ko je stopal skozi vrata, vse Je šepetalo. Nekateri so ga pisano gledali, jtoda bilo je jasno, da Je pri vseh v veliki časti in da ga zavidajo, celo tisti, ki ga gledajo po strani. Bil je znamenit politik delavske stranke, poslanec volilnega okrožja, ki je obsegalo Tittovo cesto In sosednja predmestja. Ta znameniti politik je bil v mladih dneh z Jackom McPhillipom skupaj zidar, in Jack McPhillip mu je bil še vedno glavni pristaš. Ko Je poiitik izginil, Je ostalo v kuhinji razen Jacka McPhillipa in njegove Žene samo petero ljudi. - Trije možje v kotu poleg okna, na levo od Gypa, so stikali glave in šepetali s tisto nenadno zaupnostjo, ki se rodi vpričo kake nezgode ali česa, kar vzbuja splošno zanimanje. Dva je Gypo poznal. Bila sta člana revolucionarske organizacije. "Ta smrdljivec Barty Mulholland je tukaj," je mrmral zase Gypo, "ln tisti, ki je z nJim, je Tommy Connor. Mulholland preži na Franki-jevo službo v poročevalskem oddelku, bi dejal; in mislim da ga ta neokretni dolgln Connor vleče v to. Hu!" J Jack McPhillip je sedel na ozki postelji v drugem kotu, Gypu skoraj nasproti. Govoril je z dvema ženskama, ki sta imeli stole tik postelje. V teknili sta se v pomenek t McPhillipom, kakor hitro se je odstranil politik, kimali sta z glavo In mencali s tisto presenetljivo razsipnostjo čiistev, ki jO kažejo Jtenske najnižje stopnje srednjega stanu vpričo ljudi iz delavskih slojev, ki žive še in puris naturalibus. Ena je bila žena tittstreetakega branjevca. Druga žena tovornega voznika Johna Kennedyja, ki je pravkar začel na svojo roko. Jack McPhillip je sedel na postelji, naslonjen z desno ramo na blazino. Ena noga mu je bila skoraj na tleh, druga na postelji. Med govorjenjem si je držal desnico z dlanjo navzven pred obrazom, kakor da hoče odpoditi prazno predstavo. "Zdaj ste tukaj," je govoril; in vidite, kako sii^e ta možak v življenju postlal. Tako bi si moral vsak prizadevati, ne pa uganjati burk in nazadnje nakopati nesrečo svojemu razredu in svoji družini. Johnny Daly je danes državni poslanec, ker je obrnil vsak denar in vsak trenutek, ki si ga je mogel utrgati, za svojo izobrazbo. Skrbel je za svoj posel in storil, kar je mogel, da je vzgajal svoje tovariše in jim zboljšal položaj. Tako bi moral vsak. Moj sin pa . . . Jaz sem ga posadil v lepo službo kot zavarovalnega agenta in če bi bil gledal nase, bi bil zdaj na najlepši poti do uglednega stališča v življenju, tako pa — Nenadoma je bil osupljivo prekinjen, da so se vsi presenečeni ozrli. Gypo je bil izprego-voril z globokim, gromovltim glasom, ki je napolnil vso hišo. Njegove besede so odmevale v molku, ki je nastal ^po njih. Izbruhnile so v kriku. Gypu se je glas bliskoma utrgal iz pljuč kot samonikel izraz ginjenosti, ki ga je pahnila v strastno sočutje, ko je gledal Mrs. McEhillipovo. Nenadoma ga je obšlo, da mora to čustvo šiloma izraziti. Ne s šepetom, ne z navadno, pridržano besedo, marveč z divjim krikom, ki ne trpi ugovora. Ta krik je blodil po sobi še dolgo, ko se je njegov zvok že razgubil. Nobeden ni izpregovoril. Njegova sila je bila preporazna. Vsak je iz kdove katerega presenetljivega vzroka duhal vonj po pečenih klobasicah, ki je zdaj prepregel kuhinjski zrak. Vonj je prihajal iz ponve, stoječe še vedno na ognjišču s klobasi-cami, ki so se kuhale za Francisa Josepha Mc Philllpa, ko je prišla policija. Bil je tako truden, da je rekel materi, naj mu prinese večerjo na posteljo. Tako so ostale pozabljene tam poleg ognja. Tedaj se je prva osuplost polegla, in vsi so se ozrli v Gypa. Videli so, kako sedi na tleh, sključen, gromoten v svojim višnjevem katunu, ki se mu je oprijemal beder kakor kopalna obleka, z okroglim klobučkom, čepečim mu na obilni glavi, ter še vedno strmi McPhillipovki v obraz, kakor da ga vleče magnet, in se ne zaveda, kako so od njegovega krika vsi osupli onemeli. Edina Mrs. McPhilllpova med vsemi v sobi ni osupnila. Ni se zdrznila. Ni trenila z očmi. Ustnice so se ji Še vedno gibate v molitvi. Njej je privlačil duha drug magnet v premišljevanje o nečem, kar je bilo tako oddaljeno od ljudi v tisti sobi, tako oddaljeno od življenja, v premišljevanje o nečem, kar korenini v skrivnostnih mejah večnosti. * Tedaj se je Jack McPhillip na postelji sunkoma sklonil, da je čisto sedel. Zgrabil je staro volneno kapo, ki mu je bila pala z osivele glave?" "O, ti tičiš za to stvarjo, ali ne?" je za vpil. "Ti vražji sin t" Zasrepel se je v Gypa tako besno, da mu je začel obraz krčevito drgetati. Obraz mu je bil tako od solnca ožgan, da je bil na razdaljo skoraj črn. Cisto od blizu je bil videti rdečkasto rjav. Eno oko je imel stekleno. Drugo je križalo s steklenim, kakor da pazi nanj. Da je koga videl, je moral gledati mimo njega. Njegovo ženo je bik» vedno groza tega krivega poleda, da se je stresla, kadar ga je uprl vanjo. Bilo je tako neznansko, kadar je gledal tako od daleč kakor zdaj. Bil je kratkega, suhljatega života. Imel je petdeset let Poskočil je s postelje in stal na tleh v svojih sivih obujkah, odpetim višnjevim telovnikom; bela platnena krpica na sivi flanelaati srajci nad trebuhom se mu je nabuhovala in plahnela, ko je težko oopol, vil vrat ter neprestano zaklepal in razklepal roke. McPhilllpovka se je zdramila iz svojih sanjarij, ko se je oglaail njen mož. Zdrznila se je ter se z zamolklim vzklikom zagrabila nad srcem za nedra. Nato si je hitro pomela oči ter se ozrla proti njemu. Toliko da ga je zagledala, so se jI oči zopet zameglile in telo se Ji je zgrudilo na stol, s katerega-se je bila privzdignila. (Dalja prihodnji«.) \ * Požigalec * Karel C «pek f "Nekateri ljudje ao zelo spretni," je rekel nato preudarno gospod Maly, "to ae jim mors priznati. Cltal sem nekje o nekem takem slučaju. Morda kdo tega icmed vas še ne ve. Zgodilo se je nekje na Štajerskem. Tam je živel eedlarski in jermenarski mojster a krstnim imenom Anton in z rodbinskim lluber ali Vo*t ali Mayer, kakor ne pač tile Nemci že imenujejo. Sedlar je imel god ln je sedel pri prazničnem obedu-rtoda na štajerskem ne Jedo dobro niti na godovni dsn, tam ni kakor pri nas. Vsaj slišal sem, da jedo tam tudi kostanje. Sedlar torej sedi pri obedu v. krogu svoje rodbine, ko nenadoma nekdo potrka na okno: Jetešmarija. sosed, streha vam gori nad glavo! Sedlar steče ven in pri moji duši, streha je v plamenih. Seve, otroci ao pričeli kričati, žena v Joku odnese ven uro—videl aem ie zelo veliko pota rov in opazil aem. da ljudje navadno zgube glavo In odnašajo iz hiše le odvišne stvari, uro ali kavni mlinček aH kanarčka v kletki; in šele ko je prepozno. se »pomnijo, da ao poaabili babico In <>l>leko in mnogo drugih stvari. Nato so pritekli ljudje in so bili drug drugemu v napotje pr gašenju; potem ao prišli gasile -—aaj veste, gasilci se morajo preobleči pred no prič no gasiti toda medtem je pričela goreti le druga stavba in do večera jih je bilo upepeljenih petnajst. Kdor hoče videti velik polar, mora It na vaa ali v manjše mesto; v velemestu tega ni. tu občudujete bolj spretnosti gasHcev kakor požar sam. Najlepše je. kadar lahko sami pomagate «a« it i ali pa. kadar lahko drugim svetujete, kako bi morali gasiti. Lepo je gasiti, kako to sika in prasketa, toda vode človek ne noei rad s potoka —Človek je nekaj ¿ud-kadar vidi kako nesgodo. si skoraj želi, da bi bila velika. Velik požar ali velika povodenj Človeka nekako razveseli; rekel bi, da ima občutek, da je, prišel v življenju na svoj račun. Ne vem, morda je to le nekaka poganska zavzetost. Seve, dan zatem je bik) tam kakor—no, kakor po požaru: o-genj je lepa stvar, toda pogorišče je strašno; je kakor pri ljubezni. Človek le onemoglo gleda in misli, da ae iz tega nikoli ne izvleče. No, tam je bil tudi mlad oroinik, ki je moral dognati vzrok požara. Gospod orožnik, je rekel sedlar Anton, stavil bi, da je nekdo podtaknil; zakaj je pričelo goreti ravno na moj god, ko sem sedel pri obedu? Ne razumem pa, zakaj se mi je nekdo hotel maščevati, saj nikomur ne storim nič žalega; ne rečem, če bi se vtikal v politiko. Nikogar ne vem, da bi »e jezil name. Bilo je poldne in sonce je žga-lo; orožnik je hodil po pogorišču in si mialil, vrag vedi, kako se je zanetiio. Gospod Anton, pravi nenadoma, kaj pa se bliska tamle na tramu?—Tam je bila strešna lina, je rekel sedlar, morda je kak žebljiček. — Ne izgleda, da bi bil žebelj. je rekel o-rožnik, prej bo zrcalo. — Kako pa naj pride tja zrcalo, je rekel sedlar, saj je bila v strešni lini le slama. — In vendar je zrcalo, pravi orožnik, dokažem vam. In postavil si je k tramu gasilsko lestev, slezel navzgor in rekel : Veste, gospod Anton, ni niti žebelj niti zrcalo, marveč o-kroglo steklo, privrtano k tramu. Prosim vas, čemu neki je?— Norec sem, je rekel sedlar, morda so se igrali otroci z njim. A-li mahoma je orožnik, ki je ogledoval steklo, zakričal: Au! vraga, saj žge! Kaj naj bi bilo? In otipaval si je nos. — Hergot! je vzkliknil drugič, zdaj me je spe-klo v roko! Hitro, gospod Anton, dajte mi kos papirja! — Sedlar mu je dal list iz svoje be-ležnice in orožnik je držal papir pod steklom, t» T*ko» Je pekel čez hip goapod Anton, zdi se mi, da imamo . . . Zlezel je z lestve in podržal papir pred sedlarjevimi očmi: v njem je bila pregorela luknja, iz katere se je še kadilo. Gospod Anton, je rekel o-rožnik, da boste vedeli, to steklo je zbiralna leča ali lupa; in zdaj >i rad vedel, kdo jo je pritrdil na tram, ravno nad kupom slame ; povem vam pa, gospod Anton, kdor je to storil, bo šel odtod v železju.1 — Za boga, je rekel sedlar, doma nismo imeli lupe — halt! je nenadoma vzkliknil, Počakajte, pri meni se je učil fant, imenoval se je Sepp, in ta se je neprestano igral s takimi stvarmi ! Zato sem ga spodil, ker ni bil za pametno delo; po mislih so mu brodile samo takšne neumnosti in poskusi! Da bi bil ta vražji fant — ne, gospod orožnik. Spodil sem ga februarja, bog ve, kje je zdaj, od takrat se ni več prikazal tu. — Bomo že zvedeli, če je to njegova lupa, je rekel orožnik. Telegrafirajte v mesto, gospod Anton, naj pošljejo še dva orožnika; te lupe se nihče ne sme dotakniti. Najprej moramo najti fanta. Seveda so ga našli; učil se je pri nekem torbarju v čisto drugem kraju; komaj pa je stopil orožnik v delavnico, se je pričel fant tresti kakor šiba na vodi. Sepp, je zavpll nanj orožnik, kje si bil trinajstega junija? — Prosim tu, je drhtel fant tu sem od i>etnajstega januarja ln nisem niti za poldneva odšel imam za to priče. — Res je, je rekel torbar. to sam lahko izpričam. ker stanuje pri meni in mora paziti na moje najmanjše." Vražja stvar, je rekel orožnik torej ne bo on. In kaj naj bi bilo z njim? je vprašal torbaraki mojster. I no, je rekel orožnik, nanj je padel sum. da je trinajstega junija tam pri teh vražjih hudičih zažgal hišo sedlarja Antona in z njo pol občine. Trinajstega junija? je rekel osuplo torbar. Poslušajte, to pa je čudno; trinajstega junija je fant vprašal: Katerega smo danes? Trinajstega junija? To je na svetega Antona, ne t Povem vam. danes se bo nekje nekaj zgodilo. V tem hipu je fant skočil in hotel uteči; toda orožnik ga je le držal za ovratnik. Med potjo je fant priznal orožnikom, da i* bil jesen na mojstra Antona, ker ga je zaradi njegovih poskusov pretepal kakor psa; zato Veliki pesimist Napisal Tito Golliander Moj bratranec Walter je bil eden največjih pesimistov, kar aem jih kdaj poznal. Ko še nisem bil oženjen, sem skoraj vsako poletje preživel nekaj tednov v njegovi letni hiiici in sem imel torej dovolj priložnosti, da sem »poznal to njegovo lastnost. Lepega dne sem pa opazil, že ko mi je prišel do verande nasproti, da je izredno slabe volje. Njegov veliki pesimizem je do-moval v prav tako velikem telesu in pleteni stol na verandi, ki se je vanj zJeknil, je zaškripal in zastokal, ko da bi vanj sedla vsa krivica človeškega življenja. "Da, ti si srečen! Prost si, kar dar hočeš in lahko vaaj nekaj tednov na leto počneš kar hočeš. Toda jaz? Rajši ne govoriva o tem!" Obupno je zamahnil z rokami in njegova glava je omahnila na prsi. In z globokim vzdihom je ztisnil vee zrak iz svojih pljuč. Kako to?" sem vprašal. "Saj maš vendar mesec dni dopuste?" •'Rajši ne govoriva o -tem." Pleteni stol je spet milo zastokal pod njegovo težo. In nisem ga mot H, saj sem vedel, da ga je 'najbolje pustiti na miru, da od časa do časa lahko svoj pesimizem neguje in uživa. To je ;udi storil med neprestanim vzdihovanjem in z obupanim smehljajem. Pripravljen sem bH čakati, toda*njegova žena, vesela ki simpatična ženska, ni bila tako obzirna ko jaz. Zakonske žene imajo sploh ta privilegij, da ne jemljejo nekaterih muhastih astnosti svojih mož tako krvavo resno. Stopila je k meni. Nikar se ne brigaj za njegovo besedičenje," je rekla živahno. "Walter je danes samo nekoliko alabe volje. BiHmann, njegov sodelavec — saj ga poznaš — se je odpeljal v inozemstvo, toda obljubil je, da bo desetega doma. Ce ga desetega ne bo, mora Walter «voj dopust prekiniti in se vrniti v merto i- to je vse." "Ce iga desetega ne bo nazaj," godrnja Walter. "Saj je jasno, da ga ne bo nazaj!" Njegova žena mi je pomežik-nila. i • "Seveda!" je vzkliknila. "Kaj drugega si niti misliti ne morem. Ostal bo dalj časa v tujini, samo da bo tebe jezil! Ubogi Walter, saj te tako dobro raau memo!" To je bil njen način, kako ga je tolažila in že vnaprej je vedela aa učinek. PoskočH je, njegov doslej apatičen obraz je na lepem oživel. "Le norčuj se iz mene; boš že videla, da ae bo zgodilo prav tako. kakor sem ti rekel; saj niti ne piše! Niti besede ne piše, niti zloga, niti črke." Veš," mi je pojaanila «njegova žena, "Walter pričakuje ali prav za prav ne pričakuje pisma od Billmanna. Moral bi namreč pisati, kakor hitro se vrne." 'Toda, saj je vendar še teden dni do desetega," sem pripomnil. "Teden dni! Kaj pa je teden dni!" je mrmral Waiter predse. Potlej se je pa spet pogreznil v tiho premišljevanje svoje neizprosne usode. S tem se js pečal ves dan in se mu je hotel maščevati in zra-čunal je, kdaj bo točno trinajstega junija, na praznik svetega Antona, stalo sonce najvišje, je potem nastavil lečo, da bi zažgala slamo, medtem ko bo on bog ve kje; vse to je pripravil že januarja in pustil službo. Poslušajte, zaradi lupe so poklicali nekega zvezdarnarja z Dunaja in ta je zmajeval z glavo, kako pač jo je mogel fant naravnati točno na kulminacijo sonca trinajstega junija. Rekel je, da je to čudovita spretnost, ko petnajstletni fant za to ni i mel nikakih astronomskih pri prav za merjenje kotov. Kaj se je zgodilo s Seppom potem, ne vem; toda mislim si, kakšen a-stronomski fizik bi bil lahko postal takle peuličnik. Lahko bi bil postal drugi Newton, ali kaj sličnega, vražji fant Toda na svetu se pogubi toliko svojskih domislekov in sličnih lepih talentov. — Veste, ljudje so tako potrpežljivi, da iščejo diamante v pasku ali bisere v morju; da pa bi iskali pri ljudeh dragocene in čudovite darove gospoda Boga. da se ne bi zaman pogubili. jim niti na misel ne pride. In to je velika napaka. še naslednji in še naslednji dan. Na vse, kar sta predlagali ukreniti njegova žena ali njegova sedemnajstletna hči, je odgovoril z istim, napol obupanim, napol zagrenjenim glasom: "Storita kakor hočeta, meni se ne izplača. Človek ravno dobi veselje do dopusta in potlej je tem težje vrniti se nazaj. Zdaj imam tako ¿n tako samo še šest pet, fttiri ..." Walter je silno rad ribaril, v tem sva si bila edina, In vselej, kadar sem ga prejšnje čase obiskal, sva napravila krasne pohode nad ribe. Toda zdaj? Niti misliti ni bilo. Čeprav je bilo vreme idealno in Čeprav sva jaz in «njegova hčj Gunn prinesla z ribolova najlepše losose, ni kazal niti najmanjšega zanimanja, da bi sodeloval. Midva, Gunn in jaz, se zato nisva dala motiti. Kajti Gunn je bila v resnici nadvse ljubko dekletce in če hočem biti odkrit, moram reči . . . Toda pripovedovati sem hotel vendar o njenem pesimističnem o-četu. Vse je kazalo, da se bo njegova temna slutnja uresničila. Bilimann ni poslal nobenega pisma. Zdelo se je, da ae ni vrnil o pravem času domov. Samo Gunn se ni dala tako hitro ugnati. "Sama bom šla na pošto," je rekla zadnji dan pred počitnicami, "in če ne prinesem pisma, me lahko obesite ali pa razčetve-rite." Oče jo je samo žalostno pogledal, ko da bi mialil: ubogo, malo, pogumno bitje se do zadnjega bori z usodo. Jaz za svoj del nisem imel ničesar proti njenemu načrtu in ko me je vprašujoče pogledala, sem prikimaj. Veselil sem se že prijetnega večernega »prehoda v dvoje. Sla sva in sva se vrnila — s pismom v roki. Prišlo je iz mesta in je imelo na zadnji strani Bilmanov pečat, pomota je bila torej feključena. Na lepem je pa Gunn sredi ceste obetala in me pogledala z velikimi očmi. "Toda poslušaj," je rekla, "adaj bo najbrže očka hodil z nama na ribolov !" TOREK, 19. DECFMRP * "Zdaj je morebiti !H no," sem dejal ¡n ' , E?" Smejala «va Z Z ***** zakasnila: skupen smV^ pogosto sproži še to * razumljenje in ono »po hotel pripovedovati 0 pe^S Vsak pameten človek bi ¿2 pričakoval, da bo Walter vS m srečen. BiHmann se je dopust je bil rešen. Toda Wal J je bil pristen, r*s velik pesZ n zato je novico spre^ temnejšim obrazom kakor rJ prej. *** Zdaj je deset krasnih dni kratki in malo izgubljeni h-ka it i Z vek vendar ne more zahtevati di ostane vreme lepo celo večnim Zdaj mi ostane še bore dvaZ dm dopusta in od teh bo L manj štirinajst dni deževalo Ne, zdaj se mi res nič vet- ne iz plača začeti z ribolovom - u Gunn in zate je stvar seva* drugačna!" 1 Kajpak je bila z menoj jD i Gunn stvar drugačna. Se zdaj pogosto mislim, da prav za prav sploh ne bi vedel, kako dobra ko. spodinja je Gunn, če ne bi imeli tako pesimističnega očeta. Naročite Mladinski list, naj. boljši mesečnik za slovensko mladino! Litten to and Advertise over PHUMEOrS YUGOSLAV MOW Folk Song9 and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 te I SSS S. Clark St.. Chicar» — H ar MM 5 SHOPPING DAYS Len OiP-T W«Lt MfANT- ,4 K OOTTLtOfSlffT Ik M A fJ Wh BUY CHRISTMAS m TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoč« deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemAkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ. D h TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI i ■ ■ i VsS pojasnila daja vodstvo tiskarna.—Cone smerne, onijsko delo prr« mta Pilita po Informacija na naalor: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TaL ReckwaU 4004 CHICAGO. ILLINOIS S.10 m in NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJO Pa ¿Hepa IL ragae konvencije aa lahko aaro« aa Uat Praereta l« prišteje atea, dra, tri. štiri aH pet člaaer la aaa drallaa k «J ataL Liai Preeveta ataaa aa vaa aaako. aa člaae all aeélaaa $aa# » ene Iota* aareéaiaa. Ker pa ftaal ie platoje pri aaeemrafe fl* » tednik, aa Jim to prišteje k naročnini. TbreJ aedaj al rrseka. re«. « Ja Nat prodrav sa ilaaa SNPJ. Uat Praarato Je rala laataiw '» gelere Je v raaU draHal atHt. kl M rad «tal Ust raak daa. um Uata Praarato Ja: Sa Mraf. driara ta Kaaa4a.00.00 Za Cleoro la Chlrara »a...M* 1 todalk la.............. 4J0 1 tadaik In... ........ S tednika ta............OJO t todalka la.. I tednika ta............ S.40 I todalka la.. I tednika ta............ 1.00 4 tedalke la.. 0 tednikov ta........... alC 0 tedaiker la. la Bvrepo Ispotalto apadajl kapea. prifefttto potrebno roete denarja aH Order r pierna ta al naročite Praarato. Hat. U Ja rala Uatalae. Po Jnani le s—Vaale j kakor hitra kateri teh članor preneha biti « 8NPJ, ali 6a ae preeeli pral od druHno ta bo sablerai m« "JJ todnlk, bodo moral tisti