C. C6rr. con la P6sta
IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naro6nlna:		Letno	poiletna	četrtletno
ITALIJA		... Lir	1040	5-20	2 60
INOZEMSTVO		. ...-	1820	910	4'60
Uredništvo In upravnistvo : Trat, Via Maiolica 10-12. Telefon 1690. Uradne are ta stranke ob pondeljklh in petkih od 10—12. Oglpfii,: Za vsak mm »iaočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, lallvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni iivod 20 cent.
Trst, 17. aprila 192*. - Leto V. - Štev. 203.
DE LO
Glasilo Komunistične stranke Italije
»Pojdimo med kmetske mase!“ - to je geslo, v duhu katerega naj se lotijo dela naše revolucionarne predstraže. Njih naloga je, da pokažejo kmetu edino mogočo pot iz situacije : pot skupne revolucionarne borbe s svojim bratom v trpljenju - delavcem.
Vprašanje Julijske Krajine
Današnja situacija v Evropi in tudi pri nas se bolj in bolj razvija v praven novih revolucionarnih zaplet,ljajev v katerih se bo marsikje odločila usoda delavskega razreda. Položaj v Neimčiji, na Balkanu, na Poljskem, Čehoslovaškem, Macdonal-dova vlada, angleško-francoski spor, besarabsko vprašanje, konsolidacija Sovjetskih reipublik, prebujanje vzhoda, reforme v Turčiji, republikanski nacionalni agrarni revolucionarni po-kret itd. itd. — vse to so znaki novih revolucionarnih kriz. Komunistična internacionala se nahaja skoro v svoji celoti na poti marljivega študija situacije in začrtan j a nadaljne taktike. Tudi K. S. I. se bavi s tern, da si ustvari svojo nadaljno taktiko. Kako organizirati boj proti fašizmu, na katere objektivne pogoje se opirati? Kjako pridobiti večino delovnih mas na svojo stran, izolirati jih pred vplivom, reformistične, klerikalne, meščansko-le-vičarskte in tudi fašistične politike. Zato je potreben globok študij razmer, ki so dovedle do današnjega položaja in pogojev ki .morejo dovesti do njegove spremembe. Glavni problem revolucije v Italiji je pridobiti kmetske mase za. skupen boj proti kapitalizmu. Da, more se reči tudi, da. je poraz proletarskega, gibanja in zmaga fašizma v Italiji posledica zgrešene politike 'Socialistične stranke v a-grarnem vprašanju. Strankina taktika bo morala torej imieti predvsetm pred očmi razmerje proletariata do kmetskih množic, začrtati bo morala smernice bodočega delovanja na deželi, pokazati bo morala, kako se kmetu približati v njegovih neposrednih pot.ndbah in zahtevah in mu na teli predočiti n.ujnost skupne borbe z delavoemi proti skupnemu .sovražniku — kapitalu. Nadalje tvori v Italiji teritorialno vprašanje eno izmed glavnih oporišč za izgradnjo bodoče taktike. Predvsem vprašanje Južne Italije, ki jo loči od Severne globok gospodarsik prepad v katerega se bo ravno mogoče pogreznil fašizem, nadalje , vprašanje otokov in ne v zadnji vrsti tudi vprašanje naše pokrajine, ki ima še to prednost, da ni toliko vprašanjie. notranje, kolikor zunanje politikei Italijanske vlade, ki ne tangi-ra le gospodarskih interesov Italije, ampak cele srednje Evrope in ki more postati jutri vzrok novih vojen med kapitalističnimi državami. Ker zanima nas neposredno predvsem to vprašanje, treba, da se nekoliko pobavimo z njim.
Y čem obstoji gospodarsko vprašanje Julijske Krajine?
Trst je bil pred vojno naravna luka srednje Evrope, predvsem Avstrije, kot najmogočnejše srednjeevropske velesile in Reka - Ogrske. Boj za prevlado na Jadranskem morju, ki se je bil med Italijo in Avstrijo, sprva gospodarsko, potem diplomatično in v svetovni vojni z orožjemi, se je končal z zlomom Avstrije. Italija je zasedla Trst in Reko z dobrim delom zaledja, da uniči prvič vsako gospodarsko konkurenco Avstrije oziroma katere-sibodi njene naslednice tier si na ta način zagotovi neomejeno gospodarstvo na Jadranu in drugič da si pridobi prvo pozicijo za uresničenje svojih imperialističnih ciljev na Balkanu Vzroki niso bili torej sentimentalne, nacionalistične narave, ampak imperialističnega značaja. Posledice so bile katastrofalne: Trst gospodarsko uni-ee/n, odtrgan od zaledja, oropan vsakega večjega prometa, Reka na isti, poti; dežela že v vojni opustošena, razkosana, ravnotako odtrgana od svojih gospodarskih središč, delavstvo izročeno bedi, brezposelnosti in emigraciji, kmetske miase podvržene davkom, vinogradništvo — življenjski vir poljedelskih mas na Vipavskem m v dobrem delu Istre — na potu k uničenju vsled neznosne konkurence, Pa tudi zaledje samo je trpelo ogromno škodo; v prvi vrsti sciverni del Jugoslavije* Slovenija in Hrvatska, ki jima preti gospodarski pogin, Ogrska, Nemška Astrija in nazadnje ludi Cehoslovaška in Bavarska so imele poprej v Trstu in Reki naravni izhod na morje. Stanje, ki je bilo 'Ustvarjeno po svetovni vojni z Versailleskim mirom; ni le za naše pokrajine neznosno in meivzdržljivo, ampak tudi za zaledje in naravno, da ne more trajati le tako dolgo, kolikor more prevladovati v Evropi današnje razmerje imperialističnih držav, in kolikor je pač mogoče zadrževati izbruh nove svetovne vojne.
Gospodarsko življenje Julijske Krajine je sicer precej razkosano in neenotno. Par Industrijskih centrov — vse drugo poljedelska produkcija naj-• .različnejšib stopenj. V Istri kolonat, zemlja parcelirana, na drugi strani
primitivno razvita mala posie,st; na Krasu borna mala posest, nezadostna za preživljanje obdelajočih družin, v okolici mest, poluproletarske razmere. Pravei kmete — tudi male posestnike — imamo na Notranjskem, Vipavskem!, Tolminskem, v Furlaniji in Goriški okolici — zopet kolonat. Razmere so torej lake, da more biti vez med delavcem in kmetom najnaravnejša, kajti oba živita v enako -slabili raz me rali, oba imata istaga nasprotnika '— kapitalizem. Glavna naloga komiuini-stov je torej tudi v Julijski Krajini vzpostavitev zveze delavca s kmetom in ako hočemo to doseči se moramo približati neposrednim zahtevam našega kmieta, da mu na njih dokažemo potrebo skupnega revolucionarnega boja.
Kot eno najkomipliciranih vprašanj Julijske Krajine nam stopa nasproti
nacionalno vprašanje,
ki je zopet — naravno — vprašanje u-reditve razmerja med mesti in deželo. Dotok surovih delovnih sil z dežele na mestni delovni trg, kjer so te naravno bile cenejše, kar je imelo za posledico konkurenco med mezdnimi delavci, je bil prvi vzrok prenosa nacionalnih bojev med delavske plasti, med tem ko so imeli nacionalni boji prvotno razredni značaj — boj med italijanskimi veleposestniki in revnima okoliškimi koloni. Zasedba naših krajev po Italiji je nacionalne borbe toliko poostrila, kolikor jih je prenesla miejcf i;»FVi oke kmetske mase, v katerih se je začel porajati iredentistični nacionalizem, kot težnja za združitvijo naravno odtrganih in poginu zapisanih krajev z njihovimi naravnimi centri. Italijanske vlade so ge, čutile prisiljene nastopati z vsemi sredstvi proti .slovenskem,u nacionalizmu!, v kateremu so videle veliko oviro pri u-dejstvovanju svojih imperialističnih ciljev na vzhodu, kakor se čuti prisiljena srbska hegemonistična vlada nastopati n. pr. proti maeedonskemu po-kretu \\ katerem vidi veliko zapreko pri udejstvovanju svojih imperialističnih ciljev na jugu.
No, po sklenitvi rimskega sporazuma, s katerim je Pašič ocHto izdal interese hrvatskega in slovenskega kapitala v Jugoslaviji, zato da bo lahko tem lažje udejstvil neomejeno hegemonijo srbske buržoazije v državi in na Balkanu, je Mussolini dosegel glede naših provinc svoj cilj in nacionalistično gibanj« mu je postalo tem manj nevarno, kolikor bolj je pričela naša slovenska gospoda tejzti na trebuh pred njim. Italijanska buržoazija je .sedaj varna, slovenska po sili zadovoljna in kdo je zopet opeharjen? Naš revni kmet in kolon tej* v prvi vrsti naš vipavski in istrski viničar. Bil je nacionalist in iredentist ker je priča koval od slovenske gospode, od advo katov, trgovcev in gostilničarjev, od slovenske narodne stranke obeh barv svoje rešitve. Danes, je razočaran in naša je naloga, da mu pokažemo edino mogočo pot iz situacije, v kateri se nahaja: pot skupna revolucionarne borbe s svojimi bratom v trpljenju delavcem, zajiedno s svetovno delav-sko-kmetsko armado, ki se bori pod vodstvom Komunistične Internacionale in ki je dosegla najprvo zmago v vspostavitvi delavsko-kmetske, Sovjetske republike.
In ni naš kmieit sam, niso naše province same, ki se nahajajo v taki ne znosni situaciji. Slovenija in Hrvatska v «svobodni» Jugoslaviji, Črna gora, Vojvodina, Macedonija, so ravno tako gospodarsko, socialno in nacionalno tlačene in izkoriščane in zopet je tu kmet oni, ki največ trpi. In koliko je drugih podobnih dežel? Besarabija, Bukovina, Slovaška, Podkarpatska Rusija, ukrajinski deli Poljske, Šlezi-ja, Ruhr, Alzaška in Lotrinška itd. itd. In ako pogledamo nekoliko na Vzhod: milijoni Indijcev, milijoni drugih kolonialnih narodov v Aziji, Afriki, Ameriki so danes izkoriščani in tlačeni in vse te narode predvsem njihove delovne sloje kliče danes Komunistična Internacionala pod svojo zastavo.
Rešitev
vseth perečih vprašanj Julijske Krajine ni mogoča z dosedaj uporabljenimi sredstvi. Njena usoda je ozko vezana z usodo splošnega ravnovesja današnjih imperialističnih sil v Evropi. Ako se le en kamen premakne, se ravnovesje zruši in Evropa se bo zopet klala po bojnih poljanah. Ako le kje zaplapola plamen revolucije, ae bo ta bliskovito razširila in zrušeno bo drugo provizorično ravnovesje; ravnovesje razredne borbe med proletariatom vseh dežel in združeno buržoazijo na .drttgi strani. Naša naloga je zbirati
in organizirati revolucionarne delavsko-kmetske sile, da bomo znali lzpre-menili novo svetovno vojno v meščansko razredno vojno (kot je dejal Le,nin 1914), ali da bomo mogoče že prej dovedli proletariat do osvoboditve.
V slovanskem delu naše pokrajine je bil doslej proletarec in polproleta-rec nositelj naše ideje (Idrija, Goriška in Tržaška okolica, manjši industrijski centri) zadnje volitve so nam pokazale, da smo mi pričeili delati tal tudi med malim kmetom, na Vipavskem, Notranjskem in ponekod v Istri. Glavna naša naloga mora biti vspostaviti organizacijske stike s temi malimi kmeti in poiskati si poti med še širše, mase našega kmeta. Glavni predpogoji so tu, da postanemo polagoma stranka, ki bo predstavljala zahteve in interese ogromne večine
našega prebivalstva in ki ga bo vodila v boj in do zmage.
Do končne rešitve zamotanega gospodarskega in nacionalnega problema Julijske Krajine bo moglo priti le z ustanovitvijo take Podonavsko-bal-kanske delavske kmetska federacije, v kateri bo tvorila Julijska Krajina z gospodarsko skupaj spadajočimi predeli samostojen sestavni del in obenem vez z delavsko-kmetsko Italijo. Edino na ta način bodo rešena vsa pereča gospodarska vprašanja, ki jih današnja kapitalistična družba ne mionei rešiti. Rešena bodo tudi nacionalna vprašanja, ki jih bo reševala svobodna volja slovenskega in italijanskega delavca in kmeta, katera dva gotovo ne bosta imela interesa razbijati si glav med seboj in kratiti medsebojnih jezikovnih pravic.
Volodja
ali:
Besede in dejanja.
enodušno .neprisiljeno soglašanje s fašizmom “
Po veliki zmagi so fašisti imeli shod v RimlUi, na katerem! je govoril seveda Mussolini, ki je med drugim dejal:
v Jaz ne dopuščam in mA ne bomo dojmščali, da se žali italijanski narod trditvijo, da so bili ljudje poslani na volišče kakor čreda brezzavestne živine».
Sledeča tajna okrožnica, ki jo je izdala pred dnevom volitev pokrajinska fašistovska zveza v Aveillinu dokazuje, da fašizem res ni imel nika-kega namena pritiskati na maso volil-cev. Menda je imel torej Mussolini prav ko je trdil, da se po krivici očitajo nasilstva in nezakonitosti...
, Avellino, dne .5. aprila 1924.
((Političnemu tajniku v svrho, da pogumno, razumno in do pičice izvrši to, kar je predpisano v priloženi okrožnici».
Sledi okrožnica :
vPomen pojutrajšnjih volitev je jasno začrtan: za ali proti vladi, za ali proti fašizmu. Radi tega nam ne zadostuje večina, četudi pretežna večina. Ni nam zadosti, da zmagamo, ampak morama zmagati sijajno. Treba je dokazati s plebiscitom*, da je vsa naša pokrajina, udana vladi in stranki Mussolinija.
Iz navodil posnerfl^no te-le, zares značilne stavke1:
«7. — Tam\, kjer bi predsedniki volilnih sekcij nameravali, radi nasprot-stva ali prevelike vnetosti, dopustiti volilnem vstop v kabino, je treba poskrbeti za. to, da. se s stori nezanesljivim ali sumljivim volilcem glasovati, s kontrolnim znamenjem.»
«8. — Ako bi se, pri seštevanju izkazalo gotovo število nasprotnih glasov, je treba napraviti vse mogoče, da se ti glasovi uničijo.))
»9. — Ni bilo mogoče ugoditi vsem zahtevam po oddelkih milice, za dan volitev. V tistih krajih kjer ni milice morajo fašisti poskrbeti, da se s primernimi sredstvi sestavijo akcijske čete, kojih naloga je, da s silo zavrnejo nakane nasprotnikov)).
Okrožnica pravi še h koncu :
((Deželno vodstvo bo podvzelo stroge, neizprosne ukrepe proti tistim fašistom, ki ne bodo na da,n volitev napravili njih dolžnosti ali pa, ki se bodo izkazali neizkušene ,slabe in nemarne.«
Kakor se vidi, ima Mussolini razlog, da se jezi...
Razpust fašistovskih sindikatov
V mestu Savoni so dale volitve proti fašistovski neizultat. Vsled tega so fašisti razpustili svoje sindikate, zato ker so spoznali, da so bili vpisani vsi rdeči.
Komaaistfčna stranka Italije
predlaga praznovanje Prvega mala
Zvesta svojimi revolucionarnim tradicijam, je K. S. 1. poslala drugim proletarskim strankami (Unitarski soc. stranki in Italijanski soc. stranki) pismo, vsebujoče sledeče predloge, glede zdržanja od dela, na dan Prvega maja :
«1. — Napovedanje skupne manifestacije in vsporeditev skupnei akcije, potom katere se ima povabiti delavske mase, da se zdržijo od dela in sicer v kolikor mogoče večji meri, na dan Prvega maja.
2. — Skupno povabilo Splošni de lavski zvezi, zato da podpira in če* le mogoče ona sama podvzame iniciativo za udejstvitev te manifestacije, kakor tudi, da ji posveti značaj razrednosti in vzajemnosti.«
--------:o:---------
Dobički naroda
«Hočemo osrečiti narod, hočemo napraviti veliko Italijo« — pravi voditelj fašizma in res, «narod» postaja vedno bolj bogat, profiti naraščajo.
Narod, to ,se pravi afaristi, se dviga.
Bilanca tovarne umetnih gnojil ((Societa Montecatini« izkazuje prebitek štirideset milijonov in 173.941,17 lir. Po odbitku gotovih zneskov za razne sklade ostane čisti dobiček dvaintridesetih milijonov in 165.244 lir, ki se razdeli med delničarje.
Ravnotako kaže dobro barometer «narodnega blagostanja« tudi pri denarnem podjetju «Banca Commeircia-le». Obračun za leto 1923 izkazu jei dobiček 63 milijonov.
In barometer gospodarskega stanja delavca in kmeta?:	Znižanje mieizd,
davki, doklade in podobne sladkosti.
Volitve na Bavarskem
Kakor znano, je Bavarska najreak-cionarnejši del Nemčije, domovina in gnezdo fašizma. Ta set skriva pod imenom. Ljudske stranke (Kapitalizem in reakcija se kaj rada skrivata pod imeni «ljandski», «narodni», ((krščanski« i. t. d.).
Izid volitev v tej nemški državi nam očito dokazuje, da sa komunizem ne da zatreti, tudi ne z najgršim nasiljem.
Po poročilih sta bila poražena cen-trum in desnica. Zmagovite ste stranki skrajne desnice in skrajne levice, t. j. fašisti in komiumisti.
Komunisti so imeli pri sedanjih volitvah 179323 glasov, dočim so jih imeli leta 1920. samo 51602. Tu je treba povdariti, da je1 odpravljen komunistični tisk že leto dni in da je stranka zakonito prepovedana že šest mesecev.
Značilno je tudi to dejstvo : Fašisti so računali, da dobijo v Monako-vem (glavnem mestu Bavarske) najmanj 50 ali 60 odstotkov glasov, v resnici pa so jih dobili komaj 25 od stotkov. Iz tega je razvidno, da dobiva fašizem, kot povsod, najbolj tal na deželi, dočim; so mu industrijska središča odločno nasprotna.
--------:o:— ------
Kje je srce kapitalizma
V bližini Berlina je umrl v starosti 54 let nemški industrialec Hiugo Stin-nes, imenovan kralj premoga in žele za. Obvladoval je vso industrijo v Po-ruhrju, pa njegov vpliv se je bil razširil ne samo po vsej Nemčiji, temveč tudi v inozemstvu.
Vest o njegovi smrti je povzročila na berlinski burzi paniko med kapitali sti ,tako da je padala vrednost akcij.
To je viden znak, da so kapitalisti tisti, ki imajo srce v malhi.
Njihovi pomagači pa imajo drznost trditi; da je cilj vseh prevratnežev le goli materializem.
MIH
v Bistvena razlika med diktaturo proletariata in ono drugih razredov, med diktaturo veleposestnikov v srednjemi veku in kapitalistov je, da so te diktature nasilno potladevanje odpora pretežne večine naroda, to je delovnih. mas. Nasproti temu pa je diktatura proletariata nasilno potlačenje nasilstva izkoriščevalcev, to je neznatna manjšine izkoriščevalcev, veleposestnikov in kapitalistov».
*
«Za pridobitev resnične enakosti, resnične demokracije za delavce je potrebno, da sc odvzame izkoriščevalcem vse njih zasebne in javne zgradbe; je potrebno, da se delavcem pridobi udobnosti, je potrebno, da je svoboda njihovih zborovanj zavarovana s strani oboroženih delavcev in ne. zlatih sinov plemstva in častnikov iz visokih kapitalističnih krogov, z u-str okovanimi vojaki».	Lenin
Po neuspehu dunajske konference za rešitev besarabskega vprašanja, sa položaj vedno bolj poojstruje. Romunski imperialisti si ne morejo nikakor dati miru, videč, da besarabsko prebivalstvo noče ječati pod jarmom romunskih bojarjev, ampak da si želi svobode pod okriljem sovjetske republike.
Stalno ogrožanje! Sov. Rusije, to je program celokupnega imperializma. Zato pa je tudi Poincarž rade volje sprejel obisk romunske kraljeve dvojice, ki je prišla navlašč v Pariz, da si pridobi Francijo kot vojaško zaveznico.
Bila je sklenjena takozvana ((obrambna pogodba«. Ker se je pa v pogovorih omenilo «francosko pomoč za reorganiziranje romunsloei vojske in rešitev raznih tehničnih vprašanj«, je umljivo, da se gre tukaj za nov banditski napad proti Rusiji.
Vprašanje pa je v koliko se bo dal francoski proletariat uporabiti za te Poincar^jeve kaprice. In zelo dvomljivo je, da se bo dalo poljsko delovno ljudstvo, ki jiei v zadnjih časih pokazalo svojo bojevitost, (ker se namreč kuje reakcionarna veriga med Francijo, Poljsko m Romunijo) poslati v klavnico, za utešitav pohlepnosti poljske šlahte.
Rumunsha nastlia v Besarabiji
V južne ruske pokrajine je prišlo mnogo besarabskih begunaeiv, ki pripovedujejo o nezaslišanem zlostavlja-nju narodnih manjšin s strani^ ru-munskih oblasti. Vršijo se /lepresta-no aretacije, pod pretvezo namišljenih kom plotov.
ŠTHAJK RUDAPEŠTANSKIH TISKARJEV. — Rudapeit je že vse dni brez časopisov, radi strajka tiskarskih nastavljencev, ki so vstopili z navdušenjem v boi-bo. Vlada izdaja informativni buletin, katerega tiskajo mo kru-ndrji. Edinole socialistični list «Nepsza-va» nadaljuje izhajati normalno, ker Be je ravnateljstvo pogodilo z delavci.
Obsodba kijevskih vohunov
Po delj časa trajajoči obravnavi, so bili obsojeni člani ta.kozvanega »akcijskega centra«, to je gpijonske organizacije. Rili so obsojeni na smrt : Čabekov, Jakovljev, Jedinovski in Visogrelova; y desetletno ječo Nikolaj Oničenko in Konstantin Vasiljenko; Ceganski, Smirnov in Tolpigo na 7 let; Ana Kapustinsknj«, in Kucovalov na 5 let.
Rilo je ugotovljeno, da so obsojeni izdajali, potom bivšega \vrangelov»keg& častnika Pavlovskega špijonski sekciji poljskega vojnega rmnisterstva »ovjet-ske mobilizacijske'načrte.
Sovjetski časniki so sprejeli z velikim ogorčenjem vest, da je Poincare po»lal Cičerinu protest francoskih vseučilijkifci profesorjev.
*
V odgovoru na Poincarejev protest, pravi čičerin med drugim:
«Pod krinko človečnosti, hoče francoska vlada pomagati špijonom, ki so jo služili. Ta neprijateljski čin je člen cele verige drugih činov, izvrše-nih proti sovjetski vladi, kakor odobritev in pripoznanje ropa Besarabije, akcija proti zaključenju rušjio-kitaj-ske pogodbe i. t. d. Sovjetska vlada se čudi, da noče francoska vlada vzeti v poštev čuvstva, ki jih vzbuja vaša akcija, v masah irrebivalstva Zveze sovjetskih socialističnih republik».
SOCIALDEMOKRATIGNA VLADA NA DANSKEM. — Kakor poročajo iz Ko-penhagena bo ministerstvo Neorgard bržkone podalo demisijo, radi neuspeha pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Trdi se, da bo kralj poveril socialdemo-kratičnemu voditelju Stanningu nalogo, da sestavi nov kabinet.
Najbolj demokratična meščanska, republika ni nič drugega nego stroj za potlačitev delavskega razreda s strani peščice kapitalistov.
K. Manc
Kje je pravica?
Dobro je ako primerjamo navadno sodno obravnavo v proletarski Rusiji z ono, v katerisibodi drugi državi te solzne doline. V našem slučaju vzemimo za primer sodno dvorano v Italiji.
Ko vstopimo, opazimo troje sodnikov, . državnega pravdnika, pisarja. Dolge črne halje in istobarvne štirioglate kape. Potem vidimo še razpelo, Mussolinijevo in kraljevo slik«. Najbolj nas zanima napis: «Postava je za vse enaka». Vidimo še priče, odvetnike, orožnike, sluge in občinstvo, da mnogo občinstva, ker je na vrsti zanimiva obravnava.
Na zatožni klopi sedi eleganten, odličen gospod — zapeljivec. Oškodovana stran je plaho, skromno opravljeno dekle — zapeljana. Deklica pripoveduje svojo zgodbo. Padla in darovala se je vso iz ljubezni do današnjega obtoženca. Ta seveda taji da bi bil on... sami Državni pravdnik je mnenja, da ni dovolj dokazov proti obtožencu ...
Obtožencev zagovornik modruje, das-i je po postavi prepovedano žaliti koga pri obravnavah: «... Obnašanje tega dekleta bi vas znalo varati, gospodje sodniki, tako, da bi obsodili domnevanega krivca, ki je sin odlične družine. Ona je gotovo hči vlačuge in, od alkohola pokvarjenega tatu. Rojena in vzgojena je bila v kakem človeškem brlogu.»Krasna je, kot biser in izprijena pri vsej svoji mladolelnosti bolj, kot njena mati Znala je tako spretno vabiti v svoje mreže tega ubogega fanta, kateri prav nič ne pozna peklenskih nakan tega zlodeja v angeljski podobi. Sin je od občeznanih in spoštovanih trgovcev našega mesta; njegove prsi krasi viteško odlikovanje. Vzgojen je bil tako, da dobro pozna svoje dolžnosti. Ne smemo tudi pozabiti, da se ga šteje med najboljše patri jote in, da je povsod prisoten, kjer je kaka narodna manifestacija. Pri vseh najdrznejših ((kazenskih pohodih)) proti prevralne-žem je bil na svojem mestu. Dalje je tudi dober kristjan in ud ne vem že koliko družb proti preklinjanju, za moralo in čednostno vedenje. Vsa njegova krivda obstoji v tem, da se ni znal braniti zapeljivim očesom lepe pohujšljivke, ki se je znala okleniti tega nevednega fanta, da bi potem izkoriščala njegov socialni položaj in, da d& kako ime sadu njenih nesramnih ljubezenskih razmerjih! Sodniki, ne dajte se premotiti od strasti, ki zmaguje nad čednostjo, ne verjemite tej ženski.
Obtožence je nedolžen, mogoče, da je grešil, zalo pa ne more in ne sme navezali svoje nadebudne in plemenite mladosti na to prefrigano krasotico ...»
Sodniki so popolnoma uverjeni o nedolžnosti tega razuzdanega, a bogatega pohotneža, obiskovalca vseh po
krivil, da bo ona nesrečnica v kratkem mati...
♦
Kjer vlada proletariat pa se sodi čisto drugače. V proletarski državi se take lahkomiselne muhe drago plačujejo. Ne pomaga ti ne če si sin «ugled-ne» družine in ne če si ud bogvekoli-kih bratovščin za č-ednostno vedenje.
Ko stopiš v sodno dvorano proletarske države boš takoj zapazil, da manjkajo tu popolnoma tisti cerimo-njozni obredi, bodisi na obleki sodnega dvora, bodisi v proceduri sploh. Vse je priprosto. Kraj te res navdaja s čutom, da lahko iščeš tu svojo pravico, ker jo gotovo najdeš. Sodniki, dva moška in ena ženska, so navadni delavci, to se jim vidi na njih opravi, moška nosita rusko arubaško», kakor jo je nosil Tol^ctj, zenska pa navaden bombažasti jopic. Ni v tej sobi razpela in ni napisa, kot pri nas. Na steni visi samo slika «lljiča».
Mnogo je prisotnega občinstva. Razpravlja se o isti zadevi, kot zgoraj. Navzoča je kol tožilka zapeljana deklica in na založni klopi sedi zapeljivec, eleganten «nepman».
Dekle pripoveduje svojo zgodbo. Je to zgodba vseh deklet, ki stopijo v svet in katere zvabi in omami sladka govorica pustolovcev in razkošje. Ker so neizkušene, padejo, a ko pridejo do spoznanja jih čaka bridko razočaranje. Ljubimec izgine. Znaki malega bitja, ki ima priti na svet privede nesrečnice do resnice.
Obtoženec taji. Res je, da je poznal deklico, a še na misel mu ni prišlo, da bi bila ta tako premetena in izpridena, da bi ga storila očeta, ne da bi on kaj vedel o stvari.
Pridejo na vrsto priče. Med temi se nahajajo sosedij natakarji restavracije, šofer. Mnogo je drugih sitnih malen-kos{j, najlepše pa je to, da obtoženec ni ene ne pogodi. Nahaja se v zadregi, zamenjava kraje in dneve, ne pozna več znancev, se ne spominja..., ne pripoznava svoje lastne pisave, elegantni in parfimirani mepmam vzbuja pomilovanje.
V takem duševnem razpoloženju gotovo ne bi bil deklice zapeljal.
Potem prizna kako okolnost in navsezadnje obmolkne, ker globoko~zaga-zi v protislovja, katera mu predočuje proletarski sodnik. «Povsod — pravi sodnik — kjer požene plevel kajrita-lizma se izpridi dobro seme». Bistro pogleda obtožencu v oči in nadaljuje: «Mi proletarci, smo danes prisiljeni v prid naši ljudovladi da se pogajamo z vami. To je za nas mučno, a dobro <ti zapomnite, da sm# znali sukati meč in tega nismo pozabili. Vi ste spoznan za krivega. Dokazi zato so jasni Plačeval bodete mesečno 10 čer-voncev »čez 1000.— lir današnje vred-
 _____________________________    _	_	nos	ti)	za	otroka,	dokler	ne	bo	ta	v	sta-
nočnih beznic in kabaretov, ki je za-' m, da si sam zasluži kruh,,.»
2
DELO
Volitve so poleg vojne eno onih dejanj, ki pokažejo, kako je z državami in a tokovi v njej. Pokažejo moč vodilnih idej, zraslih na gospodarskih temeljih, pokažejo jakost (strank, ki sledijo politični misli, njih dobre in slabe strani.
Za nas, ki v parlamentarne volitve n^ verujemo, nimajo posebnega pomena. Naj pridejo kadar koli, nas najdejo pripravljene, ker jih raje podcenjujemo kot precenjujemo. Nam so volitve samo priložnost, da seznanimo nove kroge z mislijo .delovnega ljudstva. Vse drugo je postransko. Kvečjemu so nam volitve še barometer, ki nann kaže, kakšne politične ideje gibljejo ljudstvo, v koliko je od teh idej prežeto in pripravljeno boriti se zanje.
Pri nas so se letos vršile volitve v novih razmerah: pod meščansko diktaturo in pod posledicami sporazuma med [talijo in Jugoslavijo. Človek bi bil pričakoval, da poslednje dejstvo uigodno vpliva na slovansko narodno listo in da odtehta nasledke nacionalne nestrpnosti sedanje vlade.
V	resnici je vplivalo jako slabo. Vsak kompromis oslabi politično misel že samo na sebi. O priliki sporazuma so pa naredili narodni politiki korak, ki je bil kapitulacija, brezpogojna udaja. Šli so tako daleč, da so upanju na boljši volilni izid žrtvovali misel, ki bi bila morala voditi v volil-nenu boju. Izjavili so (katerikrat že ?) udanost državi in vladi, tisti vladi, ki je reševala vprašanje narodnostnih pravic le s silo in pestjo. S teim so svoji narodni stvari zadali najhujši udarec, napravili so načelno in taktično napako, ki je porazno vplivala na volil-ce. Deloma jih je demoralizirala, deloma ogorčila. Koristolovci, odvisni in slabiči so se hitro okoristili z oportunizmom narodnih «prvoboriteljev» zanje je izginila razlika med vladno sekiro s palicami in med neprotivladno lipo s planiko. Pomirili so si ščepec vesti in šli volit državno listo. Vse popravljanje in zavijanje, ki se je na shodih uporabljalo, ko je bila že napaka narejena, ni več pomagalo. Neodvisni volilci pa, pri katerih zmagujejo jasne besede in odločna dejanja, so ali ostali doma ali pa šli, videč ne-junaško dvoobraznost nove politike, ki ni ne miš ne tič, volit srp in kladivo.	*	• _ „ ..
Še drugi važen vzrok je povzročil poraz slovanske narodne liste, ki ni zbrala več glasov kakor nemška v Poadižju, dasi je nemškega prebivalstva za polovico manj kot slovanskega. Ta vzrok je pa v politični organizaciji narodnih strank, ki so navadno slonele na rahli mreži nezanesljivih zaupnikov.
Pri nas se je narodnostna misel najraje opirala na politično najmanj zanesljive ljudi, ki so imeli vedno le to močno lastnost, da so bili zvitejši od drugih. Nacionalizem ni nikdar iskal nemaniča, ker mu ni nikdar nič pomenil za — narod. Držal se je premožnih, ker je vedel, da imajo vpliv in da so politično bolj prožni. Narodne stranke so živele brez trdne organizacije, ker so se posluževale svojih vaških mogotcev, raznih patentarjev, županov, njih starejšin in podobnih. Dokler niso bile razmere ostre je šlo. Boljše ali slabše, šlo je. Zaupniki so služili na obei strani, vladi in — narodu hkratu. Zaupanje in ugled pri ljudeh so rabili, da jih je vlada upoštevala, milost vladnih organov so rabili, da so ljudem1 laže komandirali. Na ta način so bile njih koristi najlepše zavarovane.
Ko pa so te prijazne razmere končale, je nastopil, polom. Narodni zaupniki so večinoma pozabili na to svojo lastnost, narodna organizacija je ostala brez oficirjev, brez agitatorjev. Narodni kmetje so ostali marsikje brez pravega vodstva, piš ga je bil odnesel. Ako niso bivši narodni zaupniki padli svojim narodnim voditeljem kar v hrbet, s tem, da so volili vladno listo, so pa razgovarjali nekdanje narodne vo-lilee. naj ne hodijo na volišče. Prj tem niso imeli težke naloge, ker jim je pomagala oportunistična politika rimskega romanj? narodnih voditeljev. Prepričevanje je pri patentarjih vedno isto : Rešimo kar se da i Najbolj koristimo narodu, če se — sporazumemo. Ohranili bomo občinske zastope, komisarjev snedežev ne bo, obrtna dovoljenja obdržimo itd. itd. ves narod bo imel velikanske koristi, se bo ohranil in rešil. Drugače pa vsega tega ne bo, narod izgine in samo še grobovi ostanejo v naši sveti zemlji.
Krono vsemu temu so položili še volilni shodi, ki so se drago kupili s — Kanoso. Gena je bila odveč, ker je bilo reško vprašanje že prej pod streho. Volilni shodi so več škodovali kot koristili narodni propagandi. Tisto bratstvo med slovenskimi narodnjaki in fašisti ni bilo spodbudno za volilce, ki so prihajali na shode. Shodi so bili raznih vrst, prav prijateljski in prav sovražni. Eni poleg drugih so najbolj spravljali lipo ob kredit. V isti sapi, ko so narodni listi hvalili fašiste radi enega shoda, so jih radi druzega napadali. Burka je dosegla višek, ko sta gj nasprotnika celo kadila pred volilci. Ako pa se dva huda nasprotnika $cJ#n drpzega hvalila, izrekata »pžalje;
in slično, ali lažeta, ali sleparita ljudstvo, tako so presojali volilci. Narodni listi so šli celo tako daleč, da so govorili o vitežkih nasprotnikih. Včeraj, pa niso bili vitežki, ko so požigali narodne domove. Kako sodijo volilci take preobrate ?
Volitva so se vršile torej v popolni zmedi pojmov in oseb. Povzročili so jih dogodki, ki so si naglo sledili in niso našli na trdnih mestih niti narodnih «prvoboriteIjev» niti njih ubežnih zaupnikov. Volilcem ni ime;l kdo dati samozavesti in jim vliti pravega ognja. Tudi so padle na tehtnico še osebnosti med vodilnimi narodnimi politiki in njih večletno slogo, kar je) dokaz, da gola narodna ideja brez gospodarskega temelja pojenja.
Ni dvoma, da so te poučne razmere vplivale na porast komunističnih glasov. De|lavci in kmetje bi morali biti hudo omejeni, da bi šli taki dogodki brez sledu mimo njih. Po svetovni vojni in po vsej reakciji je zemlja preorana in so glave odprte. Včasi je patentar razume], kako si bo v javnosti zasigural dobiček in moč, zdaj vidijo množice njih igro in se ji upirajo. Delavsko-kmečkega ljudstva ni v,e|č mogoče tako slepiti kakor prej, ker se je preveč naučilo pod palico. Pri nas je dovolj zrelo, da samo pre-soja, kar se godi dan na dan okoli njega. Obljuhe pri zavednih proletarcih ne zaležejo več, ker vedo, da ne
bo nikdar raja na zemlji. Zanje velja le e|no pravilo: kdor ne dela, nima pravice do kruha. Da bo pa to veljalo, morajo dobiti delavci in kmetje, moč v roke. Dokler bodo imeli namesto te samo kos papirja, ki se miu pra-
vi	glasovnica, bodo vedno pod stopalom. Ta pomen imajo tisoč Oglasov v žari za komunistične 1 "anko, ki vabi danes skupaj množice kmetov in delavcev ne v imenu obljub, pač pa v imenu preganjanja, trpljenja in žrtev.
Narodni politiki so dobili svoj nauk. Če jim bo koristil, ne vemo. Ako bodo šli z vlado, ki je največja nasprotnica kmetov in delavcev, bodo polagoma zgubili še one, ki so jim ostali doslej zvesti. Vidimo danes*, da je ljudstvo povečini bolj možato kot narodni zaupniki in bolj kot narodni «prvoboritelji». Mečejo krivdo na nestalnost ljudstva, ki da gre vsaki obljubi na limanicie. V resnici so krivi sami. ker s tem ljudstvom barantajo za drobtinice, ki nečejo pasti z vladne mize. Če bi pretehtali svoje početje, bi se| potrkali na prsi in dejali : nostra maxima culpa i Tega ne bodo storili, ampak bodo raje zabavljali nad delovnim ljudstvom, podobni otroku, ki tepe stol, s katerega je padel. če| bi ljudje res sledili obljubam, bi sledili vladnim, ker jih jo bilo največ. Tega pa kmetje in delavci niso storili, kar dokazuje, da niso več ma-loledni in da gredo tudi svojo pot, kadar voditelji ne vedo več kam. Volitve so se izvršile v polnem mraku, ki je bil mrak bogov.
Glasovi z dežele
Rente
Zadnje dni meseca marca se jo pri nas začela ljuta fašistovska ofenziva. Grmiejli so topovi vseh kalibrov. Razpustili so občinski svet, odstavili g. župana iri nebo nam je poslalo vljudnega komisarja v osebi g. Graziani-ja, kateri si je takoj izbral same poštene in značajne (?) može, da mu bodo po'-magali občino v nadalje upravljati. Predstavil se nam je zadnjo nedeljo marca po sv. maži, na trgu pred cerkvijo. Bičal je prejšnji občinski svet nakar je razvil svoj nov program. Ugotovil je, da smo še vedno brez ^vonov, brez luči, da imamo slabe ceste', sploh, da je naš ekonomični položaj — po krivdi prejšnjih krmilar-jev — katastrofalen. On pa, čujte, on je prišel, da nam naše žalostno stanje ublaži; innejli bomo kar bo srce poželelo, uma per6»— je rekel — do-vete essere tutti compatti con me«. Če bomo ž njim bomo z vlado, ker on je vlada in edino vlada je tista dobra mati, katera skrbi za vse svoje sinove-državljane. številne obljube’ so letele na vse štiri vetrove, rotil se je in prisegal pred Bo&om in občinstvom, da jih izpolni kajti..., kajti bližal se je 6. april. V tednu pred volitvami pa se ja prepričal, da je gotov del občinstva prepojen z idejo «sovversivo». Odločujoči napad je ponovil na dan volitev po sv. maši, naperil je pušice proti vsem, njemu neprijetnimi strankam, posebno pa proti komunistični. Komunisti — je približno med drugim rekel — hočejo upropastiti občino in državo. Komunisti so mladoletna, pijana druhal, katera ne ve kaj dela. Družinski očetje, vsi trezni in odrasli so se izpametovali in kdor hoče biti komunist naj gre v Rusijo. Razen obljub je ta dan pretil tudi z grožnjami češ: če ne glasujete za fašiste glasujete za vaš pogin, na kar je zaključil svoj govor z njih klicem «Eja, eja, allala 1» toda brez odmieva.
6. aprila je bila sijajna delavsko-kmečka manifestacija. 217 veljavnih glasov oddanih «Proletarskemlut udru-ženju# je dvignilo svoj protest proti današnjemu krivičnemu redu. Ti glasovi dovolj glasno govorijo, da smo siti vseh meščanskih obljub, da smo za odpravo buržuaznega parlamcfnta in, da hočemo preko vseh trinogov vpostaviti vlado delavcev in kmetov. Ikzultat volitev je marsikoga presenetil, nam pa utrdil vero in zaupanje
v	komunistično stranko.
Imeli	smo lepo	priliko	videti,	kako
se naše	narodne,	kosmato-črne	duše
prodajajo za judeževe groše vsakemu, pa	naj si bo	Lucifer	sam.	Egoizem in	profit, to	je njih	geslo,	to je
njih narodi Za danes naj mi renška gospoda blagovoli odgovoriti samo na to vprašanje : kdo je izdajalec ?
Volitve so bile svobodne... V soboto pred volitvami popoldne je en pri-vandrani fašist v navzočnosti javnih funkcionarjev in vladnih organov do krvi pretepel zastopnika naše liste, hoteč s tem preprečiti njih prisotnost pri volilnih operacijah. Naša pogumna sodruga sta pa po skrivnih poteh prišla in se še pravočasno zglasila v občinskemi uradu, ter do ponedeljka zjutraj vestno vršila svojo dolžnost.
Izid volitev : Veljavnih glasov Kom. ‘217, Slov. nar. 113, fašist. 101, Maksim. 7.
Delavci, melje t
Vaš rdeči prapor Komunistične internacionale ste visoko dvignili, pri-sezite danes, da ga hočete ščititi pred vsemi sovražniki in da se boste pod njegovim okriljem bojevali do končne zmage.
Hunski delavec.
Rajbl
Strogo po zakonu ...
Drago «Delo», pred volitvami si, med drugim, povedalo tudi koliko globe ali zapora dobi tisti, ki krši volilni zakon. Tukaj pri nas pa se je na volišču postopalo tako, kakor, da je vsaka posamična volilna komisija za-konodajalka, Ker simo tukaj delavci brez voditelja se ne znamo kam pritožiti radi očitnih volilnih sleparij, zato te prosimo, da ukreneš potrebno za tu opisan slučaj.
Volitve v Rajbl n« niso bilie tajne, kot zahteva zakon. Za vsakim volil-oem je šel član komisije gledati, kateri znak bo volilec črtal. Da gre prej izpod rok je komisija pri mizi pokazala kateri znak naj se črta ali pa je kar enostavno prečrtala sama faši-stovski znak. Tako jei volilec sicer videl glasovnico a v rokah je ni imel.
V	bližnjem Trbižu je moral vsak volilec prečrtati naravnost pred komisijo 21. znak; če se je branil, je pa volila komisija zanj fašistovski znak.
Več zavednih delavcev
Lokev na Krasu.
Te dni nas zapušča čez 30 sodrugov in somišljenikov, ki odhajajo v daljno in nepoznano Ameriko.
Tem kličemo:
Bratje! naše misli vas bodo spremljale, v duhu bomo vedno in povsod z vami. Želimo vam zdravja in obilo sreče. Ostanite zvesti svojemu razredu in proletarski revoluciji.
Spominjajte se nas! Zdravo!
Ostali
Črnite na Vipavskem
Pri nas nismo imeli komunisti velikega numeričnega uspeha pri volitvah, ker so našteli samo 18 naših glasov. Komunisti ne rabimo parlamenta, ker vemo, da isti, kot izvrše-valni organ izkoriščevalcev nam ne bo koristil pač pa škodil. Naša zmaga jo v porušen j« današnjega družabnega rekla in v vpostavitvi sovjetskega. Iz teh razlogov se tudi niso vdele-žili vsi tukajšnji proletarci. Volilo jih je le nekaj, Ko bi Komunisti res računali na parlament bi bilo pri nas gotovo nad polovico vseh vpisanih vo-lilcev za našo stranko. (Kom. stranka se je udeležila volitev, da oživi duh bojevitosti v množicah in da prešte-je svojo armado. Dolžnost vsakega zavednega proletarca je bila, da se odzove strankinemu pozivu 1 Op. ur.)
Na naši volilni sekciji se je dogodil poseben slučaj, ki je vreden, da se ga objavi. V volilno dvorano pride proletarec-kmet, da glasuje. Član volilne komisije vpraša kmeta ali zna voliti na kar mu ta odvrne : «Mislim da.» Nato miu) oni član komisije hitro reče : «Tje pojdite in prečrtajte, da vam izplačajo vojno odškodnino«. Vojno .odškodnino, penzijo, obrtne koncesije in razne slične dobrote se^ je namreč spravljalo pri volilni agitaciji iz zaprašenih polic in obljubljalo ljudstvu, da bi se tem, lažje speljalo ljudi na led. Kmet pa, dobro poučen kaj sme in kaj ne sme član komisije takoj odgovori : »Gospodje, kaj takega člana komisije imate, da se tukaj norca brije iz nas ? član komisije, mora biti mož na svojem mestu, oni gospod,ni za ta posel». Kmetič je onega člana s tem dobro vsekal, ker je isti postal rdeč kot pečen rak in sram ga je bilo.
Če tudi smo le kmetje, vendar nismo zarobljeni, kot misli «gospoda» in zavedamo se kaj je dostojno in kaj
ni,	Volilec, ki vse vidi.
Slap pri Vipavi
V našo vas so prihajali, posebno pred volitvami, vsaki dan fašisti, pa ni prišlo do srede, to je 9. aprila do ni-nikakršnih incidentov, ker naše ljudstvo jej miroljubno in izobraženo razen par propalic.
V sredo 9. t. m. so prišli 3 fašisti v našo vas in šli v hišo njim podobne tvarine in so tami celo popoldne popivali. Zvečer jih pridrvi z Vipave še kakih deset po številni Kakih 200 m pred vasjo so srečali enega mladeniča z Gradišča, ki se je vračal ves utrujen z vinograda domov. Tega mladeniča so prijeli in pretepli za nič. Ko so pridrveli v vas, se jimi pridružijo 'prejšnji trije, potem gorje tistemu, ki so ga dobili na cesti, ne ozirajoč se na otroke ki hodijo še v šolo ali pa na osivelei starčke;
Kdor je šel po cesti, so ga takoj pri jeli in bliskoma je imel po dva ali tri samokrese namerjene na prsi in dru ga dva ali trije pa so bili s puškinimi kopiti kamor je padlo tako, da je mo rala sapa zastati še tako srčnemu človeku ki je to videl ali slišal. Z vso najbolj surovo brutalnostjo so ,sei za gnali v hišo Trošta ki j*ei bil namestnik zastopnika liste «prol. udr.». K sreči da je malo prej odšel od doma. Najprej so vdrli glavna vrata, vhod v dvorišče, nato šei vsa druga vrata in vso hišo preiskali. Ko ga niso našli so nastavili samokrese na prsi njegovi soprogi in starejši hčeri in jim grozi-lf da ako ga ne dobe v em uri časa, jih bodo ustrelili in jim zažgali hišo, nato so vsi zbežali in v hiši sta ostala le dva otroka skupne starosti 5 let in sami fašisti. Otroci so se jokali kot zbegani in živina v hlevu je od strahu tulila.
Enako se je godilo nekemu mlademu možu ki je moral dvakrat skočiti s postelje bosonog in v sami spodnji obleki in tako bežati iz vasi. Nato so pretepli brata od Trošta in njegovo sopr., ženo 4ih otrok. Udarili so jo tako, da ji je tekla kri curkoma. V večih hišah so vdrli vrata in pretili ljudem na postelji s samokresi. Vseh skupaj so stepli 14 med temi enega 10 druzega 15 letnega dečka. Ljudi je zbežalo dosti iz vasi tačas ko so fašisti delali njih delo. Razbijali so od 8. do 11. in pol ure ponoči. Fašisti so bili po večini Slovenci, doma s Krasa.
Ljudstvo naj si zapomni, da pri tem delu ima dosti zasluge fašist Slovenec Bruno Metlikavec (capo squadra), doma iz Mavhinj ki je kričal, da morajo enega ubiti in da bodo poslali komuniste v Rusijo in slov. nacionalce v Jugoslavijo. Pri teni ima zaslugo tudi par bližnjih hujskačev. Taka kultura kot so jo izkazali 9. aprila na Slapu se ni vršila niti 5000 let pred Kristusom. Danes si ne more še tako malo civiliziran človek predstavljati kaj takega. Resnično se godi in se bo godilo dokler ne bo zasijalo solnce svobode, bratstvi1 in pravice od vzhoda. Delovno ljudstvo bo pomnilo fašizem vse življenje, taki vnebovpijoei grehi so neizbrisljivi.
Več Slapencev.
-:o:-
Skriije
Volilni boj se je vršil tudi pri nas z vso paro, dasi ravno nismo imeli nobenega javnega shoda, razen Bandelje-vega, ki je prišel, da bo držal shod in poslal zato brž par svojih somišljenikov zbirat poslušalce. Ti sa niso zmenili za besedo tega gospoda in ostali lepo pri svojih opravkih. Gospod Bandelj je spričo tega dejstva odromal odkoder je prišel. Bolj pridni pri volilni agitaciji so pa bili lipovci. Ljudje so slepili z običajno ((narodnostjo)), to lepo krinko splošnega kapitalizma. Vendar ni njih agitacija obrodila zaželjenega sadu. Pravili so nami tudi, da bo fašistovski pritisk še silmijši. če bomo glasovali za našo, Komunistično stranko. Mi dobro vemo, da je fašizem mednarodni pojav čigar edini smoter je odbijati napad brezpravnih na kapitalizem in strašiti, ter uničiti vsak najmanjši poskus proletariata ustvariti si svojo neodvisnost in svobodo. Ni čuda tedaj, če imajo naši fašisti posebno komuniste na piki, ker dobro \1ed6, da se zamere edinole potom komunističnega programa rešiti delavca in kmeta krutega izkoriščanja mednarodnega kapitala. Tudi pri nas smo spoznali, da je treba pogumnega boja združenega delavca in krnela, da se otresemo jarma, ki nas tlači. Kmet in delavec je uvidel, da niso njegovi zastopniki tista gospoda, ki se hodi klanjat in prilizavat Mussoliniju, varuhu nebes kapitalistov in najhujšemiu sovražniku trpečega proletariata, možu, ki je dal pomoriti in zapreti najpožrtvoval-nejše boritelje ljudskih koristi, tistemu, ki je požgal delavske ustanove, ki so stale proletarce toliko truda, o-neniu človeku, ki je zakrivil, da moramo danes delati 12 ur na dan za manjšo mezdo kot smi> jo pred 4 leti imeli za 8 urni delavnik. Lipovci so se šli klanjat tistemu1 človeku, čigar zasluga je, da si italijanski kapitalisti delijo mastne dobičke podjetij, katere posedujejo, ljudstvo pa, pravi «narod» strada. Zaveden delavec in kmet je vse to sprevidel in pri volitvah je oddal svoj glas za stranko, ki je neprestano v boju a fašizmom in vsemi kapitalističnimi bogovi.
In vi kmetje in delavci, kar vas je še v temi, kedaj bodete spregledali? Ali čakate res rešitve od tam, od koder ta ne more priti? Ali vas niso morda že enkrat pognali v boj z geslom «za domovino«, pa je tekla kri proletarcev le za interese kapitala? Kakšen dobiček pa je prinesla vojna «za domovino« vam proletarcem dobro vidite in okušate.
Z radostjo ugotavljam, da ni pri nas kljub temu, da je bila lipovska gospoda noč in dan na delu, mnogo takih, ki se dajo slepiti. Rezultat volitev v našj občini: vpisanih 220, od teh je glasovalo 79 za komuniste, 3 za socialiste, 123 za lipovce, \ za republikance, 8 za snoparje. G glasovnic ni bilo veljavnih. Kar se| tiče naših glasov torej smo lahko zadovoljni z dobrim začetkom.
Delavci in kmetje dobro veste, da so bile volitve le odlomek boja, ki ga moramo vršiti, da dosežemo svobodo. Po končanih volitvah ne smemo zaspati, ampak se umstveno in praktično usposabljati za boj, ki bo končal le z našo zmago.
Proč z buržujii
Živela Sovjetska republika!
Proletarec
Zveza stavhinskiii delavcev
Stavija se do znanja organiziranih delavcev, da so bili določeni za tekoče leto sledeči članski prispevki :
PRVA KATEGORIJA : zidarji in kvalificirani delavci — tedenski prispevek L. 1.-;
DRUGA KATEGORIJA : podajači, mladi zidarji in nekvalificirani delavci — tedenski prispevek L. 0.70;
TRETJA KATEGORIJA :	vajenci in
ženske — tedenski prispevek L. 0.50.
Brezposelni delavci, bolni, v vojaški službi, ali, da jim je iz katerikoli vzroka onemogočeno delati, imajo pravico do brezplačnih znamk.
Nadalje se $e pripominja, da član, ki ni po treh tednih vplačal članskih prispevkov, ali, da ni nalepil na izkaznico brezplačnih znamk za brezposelne, do katerih ima pravico, neha biti član sindikata in od tega odvisnih organiz* mov. Istočasno zgubi vse druge pravice.
Toliko vplačilo prispevkov kolikor nalepljenje znamk, se zvrši v sedežu Sindikata (Trst, Corso Garibaldi št. 31), na deželi pa v tozadevnih sekcijah. Za to opravilo pooblasti član tudi lahko kakega tovariša ali ris pa gbrne na zaupnike sindikata.
Trst, meseca aprila 1924. ODBOR,
Naša književnost
Dnevnik «Jufcro» je objavil 21. marca t. 1. oceno te knjige, ki jel naši somišljeniki doslej še ne poznajo dovolj. Niti vsi člani Ljudskega otira, ki so roman že plačali s članarino 10 L. Socialni matici, niso prevzeli svojih izvodov . ((Medvladje« se dobi po knjigarnah, pa se more naročiti tudi pri upravi «Dela», Opozarjamo na zanimivi roman iz našega življenja posebno sodruge. Cena L. 6.50, str. -234.
Jože Pahor, „Medvladje“
(boeiaien lornan. Trst 1923.).
Skoraj ga n$ poznamo. Stal jei nekje v ozadju in zbiral svoje nlOči. Ne vem, koliko let iima.za sabo'in kakšna so bila. Slutim pa, da jih je pregivej intenzivno. Ne tako kot žive ljudje, ki pravijo, da so mnogo doživej' zivno živi oni, ki more nekega dne z enim samim pogledom objeti obzorja in z eno samo dolgo dozorevajočo mislijo posvetiti do dna- Za tak pogled in tako misel je treba čimbolj zgošče-vati intelektualno, moralno in intuitivno moč.
Avtor romana «Medvladje» je naj-brže še mlad, toda njegova pisateljska sila je že tako kondenzirana, da zajema cela obzorja in da fosforescira na dno našega življenja in naših problemov. Jože Pahor nami je dal z «Medvladjem« dozorelo delo. Snov in kompozicija pričata o romanopiscu, ki je dolgo rastel v samem seiii, preden je objavil prvi večji sad svojega duha.
Socialen roman je ((Medvladje«. Spisan je v dobi, ki je socialna nazven in na znotraj. Velike sociološke sile dobivajo obliko nekakih vrtincev, ki se razmahujejo v človeških mislih po vsem zemeljskem globusu in katerih intenzivnost raste ali slabi v izvestnih dolžinah in širinah kulturne geografije. Kakor uragan vstajajo in narekujejo zgodovini nje pot. V današnjo dobo polagajo zarodke novega človeštva, — instinkt pravi: boljšega, resničnejšega.
V	majhnem kotičku sveta, na zemlji, kjer več ko tisočletje orje, slovenski kmet svojo grudo in posluša pesem b ur jei, ki pripleše svojo tarantelo z Jadranskega morja, se zavrti čez Kras in izgine nekjei na beneških ravninah, v tem kotičku globusa proučuje Jože Pahor razvoj socialnega boja. Tu ni ogromnih dimnikov in nikdar mirujočih strojev kakor v deželah Uptona Sinclair a ali Welsa, tu se ne gnetejo stotisočglave množice. Problem kruha in pravice se razvija v kmečkem in malomeščanskem ozračju, kjer socialni uragan veje kakor sapa. Mali ljudje stopajo pred nas: birokrat Gruden, mali tovarnar Roj-nik, tesni trgovec Slak, stavbeni risar in posestnik predmestne hiše Slak, delavec Kocjan in drugi podobni ljudje* ki imajo vsi eno socialno karakteristiko: njih očetje so orali grudo in sadili sadovnjake. Toda kako se razlikujeta starejši Slak in njegov polu-brat Mirko Slak ! Izpod iste strehe sta prišla v svet, a med njima zija prepad in njuna pota s® razhajajo v neskončnost. V tem neznatnem, socialno še dokaj primilivnem kosu sveta sie začenja predigra velike sociološko drame.
Pahor si je) izbral najznačilnejši moment, da pokaže socialne procese v jedru našega nmlega naroda, dotlej še nerazdvojenega od novih nazorov o kruhu in pravici. Vojna 'se nagiba k zatonu. Kopita apokaliptičnega jezdeca so razrila kos slovenskega sveta med Sočo, Krasom in Adrijo. Povsod sei poznajo stedovi strašne vihre in morije. Polagoma se zarezujejo budi v človeško notranjost kakor v voščemo maso in oblikujejo svoj relief. V tem ozračju se kar iskri od vojnega viharja zbegano ljudstvo, nove nasilne države na razvalinah stare Bastille, — ali ni ta moment naj-pripravnejši, da močan pisatelj fosforescira dno, kjer se pleto niti in vzročne vezi vsemi dogajanj ?
Jože Pahor ni. spisal romana
temveč je posegel k zapletenim socialnim in čustvenim konfliktom med posamezniki. Postavil je p ped nfls nekoliko tipov, ki v resnici žive v našem narodu in s katerimi smo se srečali že čestokrat v življenju. Njegova osebna simpatija je bila na straid Ivana Slaka in njegovega tasta Kfjcjij-na, zato je njuna lika izklesal najbolj plastično in jima vdihnil dušo — kakor Bog, ki je ustvaril človeka po svo^ ji podobi kefr ga je takega hotel imeti. Ivan Slak je tip idealista našega, časa: izpod kmečke; strehe prihaja v svet, se spre z vsemi, ki teptajo pravico; ve, da pravice ni, če ni boja za njo; gara, trpi, veruje v novega človeka in ste ne da ugnati ne od narave in ne od družbe. Njegov tast je star delavski revo-liucionarec: fanatik kakor vsi, ki so na torišču družabnega boja prišli iz kmečkega miljeja. Ta dya človeka na,s v «Medyladju« najbolj zagrabita. Slakova hčerka Stena je ženski tip, ki se je rodil v ozračju poštenih, zdravih, inteligentnih delavcev; tip, ki naj v našem narodnem življenju nadomesti od posnete kulture že otrovana meščanska dekleta. Tovarnar Rojnik, izprva eden izmed naše «jare gospode«, se dvigne nad gnilo ozračje jn ozdravi od Slanine kreposti. V Grudnu vidimo tip našega intetigenta, kakor je padel izpod valjarjev avstrijske birokracije; ne moreš mu oporekati, toda veš, da je fosilni ostanek, da njegova oportunost, previdnst in umska suhoparnost ne spadajo v našo dobo. Gruden je izrazit tip naše parvenij-ske buržoazije, takjsto tudi Mirko Slak. Grudnova družinska tragedija je eden izmed znanih simptonov, ki razkrajajo našo meščansko družino.
V	Albertini je Pahor podal našo gospo Bovaryjevo. V učitelju Osojcu vidimo najizrazite:jšega in najplemenitejšega predstavitelja našega nacionalizma. Toda yoJiti imamo med Ivanom Slakom in Osojcem. Kateri tip idealista se bo ustalil v naši družbi: Slak alj Osojec ?
Roman «Miedvladje» je dokument slovenske družbe, kakršna je bila na prehodu iz one dobe v drugo. Pahorjev talent je dovolj močan, da nam je mogel dati krepko realistično študijo individualnih in socialnih procesov, ki so se v dobi (»medvladja« dogajali na tistem delu našega ogemlja, ki. je bolj nego katerikoli drugi občutil tragiko strahotnega konflikta dveh svetov, konflikta, ki je kakor mitološki Titan rodil socialnei in moralne vrtince našega časa. Pahor je že tako močan, da spretno obvladuje gradivo socialnega romana, ki že po svoji naravi posega v široke dimenzije. Njegoy način pripovedovanja je naraven, jasen jn krepak, jeizik bogat in prožen; navzlic temu, da ga najr bolj zanima usoda ljudi, kaže tudi mnogo umevanja za lepoto narave in zna naprayiti iz nje lepo dekoracijo človeškim dogodkom,
Vsekakor je Pahorjevo «Medvladje» delo, ki sega nad zakajeno vsakdanjost našega kulturnega življenja. To je njegovo najboljše priporočilo.
B. Borko.
ZAHVALA
Podpisani se iskreno zahvaljujem, vsemi rudarjem, obrtnikom in kmetom, iz Idrije in Spodnje Idrije, za vse darove, ki sem jih sppejefl 5. aprila v čakalnicah v Idriji in popreje na domu l Želim Vam vsemi skupaj boljšega zdravja kot ga imam jaz. Hvala vsem dobrim srca m ! ]mn Jereb.
Spodnja Idrija, U. aprila 1924-
OPOMBA.
Toraj delavci, obrtniki in kmetje, zavedajte se, da delovna moč je vpo-šteta pri svetovnemu kapitalizmu samo dokler ga črpa, kadar pa obnemo-reš, te pa pusti in se manje zmeni za tebe kot za žival. Torej delavci, obrtniki in kmetje, skupaj v proletarske falange, do zmage i Živejla proletarska enotna fronta i
Izdajatelj :
I. O. Komunistične stranko Italije. Odgovorni iuwlnik : Posl. fMns. Bollone SUb. Tip. I. (pinti — TrltM*