Poštnina plačah v goto vlad, Cena 25.— lir DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 45 Trst - Gorica 9. novembra 1951 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul.tMachiavelli 22-IL tslv €3*75 Uprava: Trst, fulica S. Anastasio 1-c - tej. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gajica, Rivfi Piaizuttfc -šti 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno hi. 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno E-' 2.000. — PJSšttii lefiiVni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 --------------------------------------------------- Izhaja vsak petek Božji mlini... Kakor izgleda, bo po osmih letih končno javno razpravi jcm in obenem tudi razčiščen eden največjih zločinov zadnje svetovne vojne — pokolj 10.000 poljskih oficirjev v Katinu. Ameriška zbornica je namreč izglasovala sklep, po katerem naj se o tem izvrši preiskava, in sicer ne samo o zločinu samem, ampak tudi o okoliščinah, ki so do njega. dovedle, in o posledicah, ki jih je ta zločin povzročil. Ameriška zbornica je ob tej priliki tudi ugotovila, da so se svoje-časni sodniki v nuerenberškem procesu izognili vprašanju katinskega pokolja in da je ameriško obrambno ministrstvo dolgo časa molčalo o potankostih tega zločina, ne da bi podvzelo kake akcije za njegovo razčiščenje. Poleg tega zanima zbor> nico, kaj se je zgodilo l. 1945 z napisanim poročilom ameriškega podpolkovnika John Van Vlicta, ki so ga Nemci kot vojnega ujetnika pripeljali v Katin, kjer je prisostvoval izkopavanju trupel poljskih častnikov. Njegovo poročilo je namreč na tajinstveni način izginilo iz arhiva ameriškega vojnega ministrstva. Kakor je znano, so se svoječasno Nemci in Sovjeti medsebojno obto-ževali za ta zločin. Toda na osnovi debate, ki se je pred tedni vršila v ameriški zbornici, bi sklepali, da bo krivda verjetno končno in zasluženo padla na Sovjete. Stvar gre še dalje. Tu ne gre za grozodejstvo na bojnem polju, to niso več represalije proti upornemu prebivalstvu ampak gre za navaden premišljen zločin narodovruora. Morili sc razo-rožene vojne ujetnike! Z uničenjem tako velikega števila poljskega izo-braženstva so se hoteli Sovjeti iznebiti sloja, ki bi lahko prevzel vodstvo poljskega naroda, da mu pa/luga ohraniti njegovo svobodo in ie-snično samostojnost. Ob tej priliki ne bo odveč omeniti, da so ob odkritju grobov, lela 1943, Nemci to najdbo preko radia takoj o javili svetu. Londonska begunska vlada, ki je ie dve leti zaman iskala svoj izginuli oficirski zbor, je takrat predlagala mednarodno preiskavo pod vodstinmi Rdečega križa. Nemci so predlog takoj sprejeli Sovjeti pa so zagnali samo vik in krik, preiskave pa niso marali. Zato so izvršili preiskavo Nemci sami. Povabili so zastopnike iz raznih osnih držav, namerno same ne naciste, prisostvoval pa je tudi en Sved. Po temeljiti preiskavi je ta mednarodna komisija 12. strokovnjakov v Smolensku podpisala H stino, v kateri je ugotovila, da so bili vsi mrtveci usmrčeni s strelom v tilnik, da so imeli roke zvezane z vrvmi sovjetskega izvora, da so bila trupla pokopana dve leti pred odkritjem grobov, kar se je videlo iz rastlin, ki so rastle na grobovih; pri nobenem mrtvecu ni bil najden noben listek ali papir, ki bi bil datiran po maju ali aprilu 1940, torej po času, ko je bilo področje še v, sovjetskih rokah. Zimske uniform.e, in pomanjkanje kakršnih koli sle dov žuželk dokazujejo, da je bil u-mar izvršen pozimi in ne poleti, ko so bili v tistem področju žet Nemci. Ameriški časnikar Julius Epstein ki je bil ob odkritju katinskega zlo? čina uslužben pri Obveščevalnem uradu ameriškega vojnega ministrstva, je že takrat, vkljub svoji pr o iinacistični usmerjenosti, izjavil, v katinskem primeru Nemci ne lažejo. Krivi so Sovjeti! Kasneje, medtem ko so o dogodku vsi previdnq molčali, je sam na svojo roko zbiral podatke in gradivo. Sedaj je sklep ameriške zbornice kronal njegove napore. Marsikdo se bo vprašal, kakšen smisel pa ima sploh ves ta pošto pek, saj je preteklo že toliko časa Res je. Toda obenem ne smemo po? zabiti, da zahteva pravica zadoščenje: zločinca je treba pred vsem svetom -osramotiti in mu povedati da njegova odgovornost ne bo za starala. Ko smo ob letošnjih praznikih mrtvih razmišljali o tem zločinu nam je misel nenadoma preskočila na naša slovenska tla, kjer bi po dobna preiskava odkrila podobne strašne zločine, zagrešene s prav istimi namerami, in na podoben na čin prav tako nad nemočnimi ujet niki. Tudi pri nas obstoja poglavje političnega dogajanja, o katerem bo treba še ugotoviti odkrito in nepristransko resnico. Danes je na vrsti Katin, jutri bodo drugi. Božji mlini meljejo počasi, a neusmiljeno in sigurno... RHZKRinKRHH KOmUHISTICnH IT10RHLH V kominformističnem »Delu« priobčuje neki ljudsko demokratični dragoman, to je tolmač za silo, ki se podpisuje A. F., pod naslovom »Zanimivosti iz „kariere” titovskega diplomata«, ie v nekaj odlomkih skrivnosti jugoslovanskih komunističnih oblastnikov med zadnjo vojno. iOd družinskega spora na Vidov-dan 1. 1948 med Titom in Komin-formo dalje, nas oboji tisk bogato zalaga z medsebojnimi razkrinkavanji, ki so najboljši dokaz, kakšno, človeško usedlino je pokrivala zadnja komunistična revolucija v Srednji Evropi. Ta usedlina prihaja s pridnim mešanjem enih in drugih počasi 'na površje in tako ima končno današnje človeštvo pred seboj najvernejšo sliko resničnega komunizma. Kdor žita in (presoja nosilce komunističnih idej na podlagi medsebojnih karakteristik, ki nam. jih eni in drugi vsak sproti molijo pod oči, iin če pri tem dobrohotno odšteje enim in drugim 50 odst. kot pretiravanje, mu še vedno ostane skup najbolj mračnjaškega podzemlja. Bodoči zgodovinarji in du-šeslovoi 'bodo na komunističnem zelniku imeli res bogato žetev. V smislu takega medsebojnega o-.bračunavanja je tudi ljudsko demokratični dragoman izasnoval svoj prispevek bodočim zgodovinarjem. Iz knjige »Die geheime Front« (Tajno bojišče) je seveda čisto v Kdo je v teku druge svetovne vojne pripravljal največje izdajstvo evropske zgodovine? duhu komunistične morale povzel samo tiste odlomke, ki govorijo v, prilog obtoževanja Tita in njegove družbe, izpustil pa je tiste ugoto? vit ve nemške tajne službe, ki naravnost uničujoče obtožujejo Stalina in ostale kremeljske mogotce. Se več, prav te obtožbe s prstom kažejo, da .je bil Tito zgolj poslušno orodje Kremlja. iDa bi bodoči (Zgodovinarji ne zašli na napačna pota in tudi zato, da bi naši lahkoverni komunisti končno spregledali vso ogabno igro komunističnih zaslužkarjev, je nujno potrebno, da nedavno preteklost, ki jo poskuša rdeči dragoman razkriti le z ene, vsekakor manj zanimive atrani, osvetlimo tudi z druge naravnost senzacionalne strani. L. 1943 je Tito poslal generala Velebita k nemškemu generalu Glaiseju von Horstenau v Zagreb s ponudbo o premirju z nacisti. To premirje bi se moralo spreobrniti v pravo pobratimstvo Titovih par-, tizanov z nacisti, če bi ga Hitler ne odbil z 'besedami: »Z upornika se, nihče ne pogaja, uporniki se po? strelijo!« tetr. 268). Pobratimstvo je imelo namen s skupnimi parti- zansko-nacističnimi silami preprečiti morebitno izkrcanje zavezniških Čet na dalmatinski obali. Kdo si je, izmislil tako strahotno in verjetne, edinstveno .izdajstvo evropske zgodovine nad Jugoslovani, nam pove prav odkritje v tisti isti knjigi, ki naj bi služila kot verna priča ko-minformističnemu dragomainu. N.-, straneh 266 in 267, torej samo dve strani dalje od tiste, s katero se postavlja rdeči dragoman zadnje čase v »Delu«, pravi pisec dobesedno to-le: ‘isSkoro istočasno (kakor je prispel Velebit v Zagreb!, op. uredn.) je prišlo z neke povsem druge stra- -n^pobrdilo kombinacije, ki se je nudila nemški tajni službi. V bližini mesta Pecz na Madžarskem so pripadniki II. oddelka honvedskega generalnega štaba, ‘zelo vešče madžarske vohunske organizacije, prijeli nekega kurirja, ki je v svoji izpovedi odkril pravo senzacijo. Trdil je nič več in nič manj, da mora Titu predati naslednje Stalinove zapovedi: Kremelj je zaupno izvedel, da .se je Churchillu posrečilo pregovoriti Roosevelta, kljub obstoječim sporazumom z Moskvo, vendarle podvze-ti izkrcavanje na jadranski obali. V primeru da bi se to zgodilo, pooblašča Stalin Tita izrečno za to, da vojaško nastopa skupno z nemškimi četami proti angleškim in a-meriškim izkrcevalnim silam. Z vzpostavitvijo .povezave z nemškim poveljstvom v Zagrebu je Stalin soglasen. Madžarski oficir, ki je zasliševal kurirja, je bil stotnik Zoltan Gat, ki je že večkrat dosegel izvrstne obveščevalne izsledke v jugoslovanskem prostoru; izsledke, ki so uspešno prestali vse preizkušnje. Zato so se mogle njegove ugotovitve sprejeti kot resne v vsakem pogledu, čeprav je bilo znano, da je politično pripadal nasprotniku. (Isti Gat je kasneje zbežal k Titu. Kmalu nato pa je postal generalmajor in vodja obveščevalne službe madžarske armade, torej eden izmed najpomembnejših aaupnikov sovjetske špijoneže proti Zahodu. Kot sekretar vojaške akademije »Kossuth« je bil odgovoren za tve- ga zunanjega ministrstva. Glaise ;e ta namen poklical k sebi nekega pripadnika nemškega poslaništva v Zagrebu in general Velebit je predložil nemški vladi nadaljna osebna sporočila Tita. Vsebina teh sporočil je skoraj dobesedno odgovarjala izpovedi na Madžarskem ujetega kurirja. Slo je za uradno Titove^ ponudbo nemškemu vodstvu, da bi Titovi partizani, v primeru angie? ško-ameriškega izkrcanja, skupno z, nemškimi divizijami na Hrvaškem nastopali proti izkrcanim zavezniškim silam. Sedaj ni bilo nobenega dvoma več o pristnosti izpovedi na Madžarskem ujetega Stalinovega kurirja. Ze pred tem je nemška tajna sl-užba ugotovila, da je Tito prejemal povelja iz Moskve istočasno po več različnih poteh. Očitno je prejel direktivo, ki naj bi mu jo prinesel ujeti kurir, tudi še po drugi poti.« To so točne navedbe pisca imenovane knjige, Walterja Hagena. Da ne more biti prav nobenega dvoma o resničnosti navedb, je pač najboljši dokaz prav naš rdeči dragoman, ki je v »svojih« izsledkih tako bogato zajemal iz tega dela. Kdor količkaj pozna vistousmerje-no kom i n form i s ti č no propagando, posebno še njeno tehnično stran, ki strogo nadzira in disciplinira vsako izgovorjeno ali napisano kominfor-mistično tbesedo, bo lahko razumel, da je prispevek rdečega dragoma-na dobil svoj blagoslov na najvišjem mestu komunistične hierarhije. Seveda mi bil namen tega blagoslova, da išče svoje čitatelje med ljudmi, ki radi brskajo med tujo literaturo, pač pa da z njimi slepari lahkoverneže, ki jiim je komunistični tisk edina duhovna prehrana. Da bi tej slepariji enkrat za vselej postrigli polipne grabljivke. prosimo vse naše čitatelje, da se-) znanijo z resnico o največji nameravani izdaji Jugoslovanov vseh časov vse tiste, ki jih pokriva komunistična slepota. Kaka strahotna ;-ronija, da je pravzaprav Adolf Hitler preprečil največjo .izdajo v evropski zgodovini! Ali ni sedanje žlahtanje tržaških koroinformistov z laško iredento na las podobno »barantanju« iz leta, 1943? O tem naj razmišljajo tisti, ki še do danes miso razumeli, da so vse ideje, ki iih širijo plačan^ agenti, zgolj ničvredno kramarsko blago. Razmišljajo pa naj o tem tudi vsi ostali, ki še dvomijo, da bi magel Vidali prodati STO Italiji. Sedaj tudi nedvoumno vemo, za kakšno ceno naj hi se Italija odpovedala .sodelovanja v atlantskem sporazumu! ilzdajo 1. 1943 je slučajno preprečil Hitler, izdajo STO-ja mora preprečiti le skrbno in resnično izbiranje prikritih sovražnikov STO-ja. Vaditelj konseFcatiuces (Po angleških volitvah, ki znova postavljajo na oblast konservativce, bo marsikoga zanimal kratek življenjepis dveh glavnih voditeljev, konT servativme stranke. KjOt taka vel jan ta namreč Churchill in Eden, Hinston Spencer Churchill voditelj angleške konservativne stranke, se je rodil leta 1*874 kot najstarejši sin ‘lorda Randolpha Churchilla, in se šolal v Harrow.u. in Sandhurstu. Leta 1895 je .vstopil v armado in se udeležil bitke pri Kartumu, nato je bil vojni dopisnik v južnoafriški vojni, kjer je bil u-jet. Bil je član parlamenta za vo-livna okrožja Oldham (1900-1S06), North-West Manchester (1906-1908), Dundee od 1908 do 1922, Epping od 1924 do 1945 >in za Woodford, Essex od 1945 do zdaj. Med prvo svetovno vojno in okoli druge svetovne; voj-ne je bil Churchill ena glavnih političnih osebnosti sveta. Leta 1939 je postal prvi lord admiralitete, leta 1940 ga je doletelo zgodovinsko imenovanje za ministrskega .predsednika, prvega zakladnega lorda itv obrambnega ministra, na katerih. vodilnih položajih je vodil Anglijo do končne zmage, ki so jo dosegle skupne oborožene sile Britanske, skupnosti držav, Amerike in njihovih zaveznikov. Po splošnih volitvah leta 1945, pri katerih konservativna stranka ni dobila večine, je Churchill postal voditelj opozicije. Zasedanje skupščine OZN Na dnevnem redu v Parizu so veliki mirovni načrti Zahoda in Vzhoda Ce sta bila kdaj kraj in čas za zasedanje glavne skupščine OZiN izbrana primerno svetovnemu političnemu položaju, jo to prav danes! Šesto zasedanje glavne skupščine OZN je v Parizrj, v osrčju zahodne Evrope,-»ki doživlja prav te dni hudo preizkušnjo svojega političnega in vojaškega sestava, ki mu tvori vprav Francija važno organizacijsko središče. Zasedanje se vključuje v dobo tovnonazorsko izobrazbo madžarske- največje svetovne napetosti zadnje- ga oficirskega naraščaja v komunističnem smislu.) Le malo časa po aretaciji tega kurirja je general Velebit sprejel v Zagrebu odposlanca, loi je po vsem videzu prihajal iz Titovega glavnega stana. Neposredno za tem je Velebit zaprosil generala Glaise-ja za razgovor, kateremu naj bi prisostvoval tudi zastopnik nemške- ga časa in zato lahko blagodejno vpliva na razvoj političnih prilik v svetu. Francoski državni predsednik Au-riol, ki je imel na skupščini otvoritveni govor, se je tega prav gotovo zavedal, ko je izrazil željo po takojšnjem sestanku »štirih velikih«, to je Trumana, Churchilla, Auriola in Stalina, v Parizu, in si- Rmdje in obdelopaine zadruge Vedno pogostejše so vesti, ki dokazujejo odločnost, s katero se jugoslovanski kmetje upirajo kolektivističnim obdelovalnim zadrugam; celo tisti,ki so vanje že vstopili, jih skušajo z avsako ceno zapustiti. »New York Herald Tribune« je objavil pretekli teden v tej zvezi zanimiv članek svojega beograjskega dopisnika Gaistona Coblentza, iz katerega posnemamo, da je proti-zadružni pokret posebno močan v severni Hrvatski in v Slavoniji. V teh bogatih pokrajinah je moral režim uporabljati sezonske delavce, da je lahko pospravil žetev na njivah zadrug, ki so jih kmetje zapustili. Kmetje so sicer nekajkrat poizkušali, da bi svoj® zemljo, ki so jo vnesli ob vstopu v zadrugo v zadružno imovino, zopet obdelovali za svoj račun. Ker jim pa režim tega vkljub svoji .prvotni obljubi., da boj po treh letih lahko vsakdo iz zadruge zopet izstopil, ni hotel dovoliti, so sedaj raje zapustili zadrugo In svoj delež ter se poskušajo preživljati samo z majhnim »ohišjem«, t. j. majhnim koščkom polja, bolje rečeno vrta, ki je vsakemu zadružne^ mu članu ostal za osebne potrebe. Poučen je primer obdelovalne zadruge v Ivanjski. Vas ima 300 prebivalcev, od tega jih je bilo pred tremi meseci v zadrugi 157, sedaj jih je pa samo še 20. Izstoplvši člani niso mogli vzeti svojih deležev zemlje, toda vzeli so si svoj delež živine. Ker ni bilo delavcev, ki bi pospravili žetev, je oblast pripeljala delavce iz daljne Dalmacije in je s tem poskušala zlomiti to svojevrstno stavko hrvatskih kmetov. Režim seveda ne gleda tega dogajanja križem rok. Medtem ko i>e je mudil v vasi ameriški dopisnik, so aretirali kmeta. Dopisnik je iz- vedel, da je zaradi teh dogodkov zaprtih ie 16 kmetov. V tej nekdaj tako bogati vasi so vsi kmetje o-blečeni dobesedno v c.unje im razpoloženje je naravnost obupno. Toda podobne razmere vladajo tudi v mnogih drugih krajih. V Bregu je dopisnik izvedel, da je od 120 članov dosiej že 40 izstopilo iz obdelovalne zadruge in povprečno še-vedno izstopata po edem ali dva na den. V Novem Gradu jih je od 250 izstopilo 120. V tem kraju je bil zaprt tudi predsednik zadruge, ker je na sestanku izjavil, da so obdelovalne zadruge »velika polomra« V Virju jih je izstopilo 200 od skup- nih 600 članov, v Koprivnici 20 od 60. V splošnem je dopisnik ugotovil, da so vsi kmetje nasprotni kmečkim obdelovalnim zadrugam, in pravijo, da bodo tudi še preostali zadružni člani sledili zgledu svojih izstopivših tovarišev, čim bodo vi deli, da se jim ni bati hudih posle dic. Režim pa seveda poskuša, da bi prav z ustrahovalnimi sredstvi preprečil razsulo svoje nenaravne gospodarske zgradbe, saj je celo »Glas Amerike« pred par tedni obširno poročal o kazenskih ekspedicijah titovskih oblastnikov proti u-parnim kmetom. cer prav za časa zasedanja glavne skupščine OZN. Padla je modra in dalekovidna beseda! Izvedeli smo, da se je sovjetska delegacija, pod vodstvom aumamje-ga ministra V-iš inskega, podala v Pariz s posebnim načrtom sprožitve velike mirovne akcije, ki naj bi spraVila v zadrego zahodni svet in še bolje utrla pot komunistični ekspanziji v svetu. Prav takšno dalekosežno mirovno akcijo pripravljajo zahodne sile, da bi zavrle sovjetske »miroljubne« spletke. To svojo resnično mirovno akcijo bodo podprle zahodne sile s predlogom, naj se izvede razorožitev vseh držav na svetu in napravi popis vsega razpoložljivega orožja v teku temeljite kontrole posebne komisije OZN v posameznih državah. Vsaj na prvi pogled izgleda, da na podlagi bolj ali manj miroljubnega razpoloženja obeh blokov, ne bi bilo nobene težave pri sprejetju Auriolovega predloga. Sestanek »štirih velikih«, sredi današnje svetovne zmede pojmov m načel, bi bil zgovoren dokaz, da še niso izgubljene zadnje nade v mirno ureditev vseh sporov, ki ločijo demokratični zahodni tabor od sovjetskega. Sporov in nesporazumov je mnogo, vendar ni nobenega spora in nesporazuma take narave, ki bi se ne dal rešiti na miren način, če je mir, čeprav odet v jeklen vojni oklep, zares glavno vodilo političnih in vojaških osebnosti prizadetih držav. Iz izkušenj vemo, da so »miroljubne« besede le prevečkrat varljiva krinka vse drugačnega razpoloženja. Vendar se danes toliko go- vori o miru in o nezaželenih vojnih grozotah prav v vseh ocUočtfojh državah na svetu, da je skoro nemogoče, da bi se iz vsega, |eg§ pe izcimilo vsaj nekoliko trim* za naš trpinčeni rod. ' v‘ l' ‘ Auriolov predlog o.djatra vrata raznim možnostim! s ______________, -jt * Iz ozbiIIb nnglo-egiptstiB hrizz Poznavalci svetovne politike se vprašujejo, zakaj je egiptovski mir nistrski predsednik Nahas - paša s tako naglico in ognjevitostjo začel ■napadati Veliko Britanijo in j® potiskati iz Sudana in Sueza, Izgleda, da ne gre pri tem samo ■za nacionalno čast. Egiptovska birokracija je namreč tako fcorumpi-rana, da presega že vse meje. Javnost je pričela govoriti o škandalih in da obrne pozornost množic drugam, je Nahas- paša stopnjeval anglo-egiptsko krizo do sedanje napetosti. Na ta način upa, da se bo za nekaj časa izognil napadom na svojo vlado in njeno korupcijo. Kakšne so razmere, nam pričata lahko dva dogodka. Pred. kratkim je vlada v bližini Aleksandrije prodala revežem 400 hektarjev epmlje. Prodala jih je po izredno nizki ceni. In glej — na spisku kupcev so med temi »reveži« tudi žena iNahas-paše, njegova sestra, njen, dvanajstletni nečak, njen brat 1» bratova žena. V Zitoonu blizu Kaira, pa je bilo nad 10.000 interesentov za podobno »socialno« razdeljevanje zemljišča. Ker ni šlo drugače, so organizirali loterijo; ta naj bi bila najbolj pravična. Toda tudi sreča je imela nekakšnega »vodnika«. Med dobitniki so trije bratranci Nahas-paše, telefonist predsednikove palače, predsednikove štiri tajnice, šest njegovih osebnih stražnikov, brat ministra notranjih zadev in svak ministra javnih del. Kralj je loterijo razveljavil. Ali je kaj čudnega, če pravijo Sudanci, da ne žele imeti skupno državo pod takimi politiki? LANSKO ZASEDANJE SKUPSCINE OZN V NEW YORKU OB NAGOVORU PREDSEDN. TRUMANA Perzijshi petrolej Medtem ko se perzijski vladni predsednik Mosadek še vedno mudi v ZDA in pogaja za mimo rešitev v petrolejskem sporu i Anglijo, je njegova desna iraka v domovini Maki .izjavil, da Perzija 1) sprejme tujega tehničnega ravnatelja, ki pa ne sme biti ne An-glosaksonec in ne Francoz; 2) odklanja ustanovitev mednarodnega telesa za izkoriščanje njenega petroleja, ki ne bi bil popolnoma podrejen perzijski državni petrolejski dnuižbi; -itfr 3) potrebuje največ ’ 120 tujih strokovnjakov; 4) upravni svet d riafVne-pe trol e j -ske družbe mora imeti »izvršno in nadzorno oblast; ■.. , i 5) nasprotuje ustvarjanju monopolov pri prodaji in prevozu svojega petroleja v tujino. DEMOKRACIJA Leto * fltev. 4j | VESTI z GORIŠKEGA SENATOR PARRI in floriski demokrščani V Zagrebu je bilo pred kratkim zborovanje za mir, ki je pridobilo sznačaj mednarodne manifestacije zaradi zastopnikov številnih držav, ki so se zborovanja udeležili. Tudi iz 'Italije sp poromale v Zagreb nekatera. syi4ne osebnosti, kot pa primer senator Ferruccio Parri, bivši italijanski ministrski predsednik, in -drugL To dejstvo pa je dalo povod noriškim demokrščanskim voditeljem, da so senatorja Parrija in druge -obspdiiii zaradi njihovega potovanja v Zagreb na zborovanje za mir. Seveda niso pri tej priliki pohabili na izbruhe proti Jugoslaviji »zaradi »trpljenja«, ki naj bi ga bili oni morali prestati v zadnji vojni in zaradi odpeljanih z meseca maja 1045, Ne glede na režim, ki vlada v Jugoslaviji, in s katerim se mi ne strinjamo in ga v marsičem tudi obsojamo, smatramo, da je nastoj, goriških demokrščanskih voditeljev proti senatorju Parri ju in drugim navaden šovinističen izbruh sovraštva proti Slovanom kot takim in nič drugega. Kar se pa »trpljenja« tiče, bi-morali ti igaspodje vedeti, da so oni, to je 'Italijani, napadli Jugoslavijo i orožjem, požigali slovenske domove, pobijali jugoslovansko ljudstvo in odpeljali na desetine in desetine tisoče v Jugoslovanov v koncentracijska taborišča, kjer so tisoči pomrli od pomanjkanja in trpinčenja. Samo na otoku Rabu jih je pomrlo dvanajst tisoč! Pa pravijo, da so jim krščanska načela in krščanski nauk luč, ki jim sveti v življenje! Raje bi rekli: načela iin nauk mržnje ter sovraštva do Slovanov, katere poznajo in se jim prilizujejo samo, ko gre za trgovinske izmenjave!... Didaktične vaje za učiteljske izpite Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da poteče 15. t. m. rok za prijavo k didaktičnim vajam učiteljev privatistov, ki nameravajo predstaviti se k usposobljenostnim učiteljskim izpitom (»abilitazione magistrale«). Zapora stanovanjskih najemnin bo podaljšana Vlada pripravlja zakon, ki bo podaljšal zaporo stanovanjskih najemnin na nadaljnji dve leti, to je do 31. decembra 1§53. Vendar predvideva osnutek tega zakona, da zapora ne bo veljala za luksuzna stanovanja, ki pa jih je zelo malo. Kar se tiče najemnine, izgleda, da bo s 1. januarjem 1952 zopet povišana za 50 odst, če ne bo urejena na podlagi revalutacije cen, ki so bile v veljavi leta 1938, morda petnajst ali dvajsetkrat toliko, kot je znašala najemnina takrat. Štandrež Zgornji del naše glavne ceste .so asfaltirali. Sedaj pa je občinski odbor odobril še nadaljnih 570.000 lir za ureditev te ceste, ki jo bodo razširili in zgradili. Novi prefekt v Gorici Kakor smo pričakovali in napovedali, je pretekli teden prispel v Gorico in prevzel svoje mesto noyi prefekt dr. Giammichelp Florindo, ki ga je ministrski svet imenoval namesto dr. Benussija. Poslednji bi bil moral nastopiti na mesto premeščenega Slovencem sovražnega in krivičnega prefekta dr. Palamare. Zakaj dr. Benussi ni prišel v Gorico, ni popolnoma tajno, ker se pač javno govori, da je baje izrazil preglasno namen napraviti red in ne prisluškovati šovinističnim glasovom, ki motijo mirno sožitje Slovencev in Italijanov na Goriškem! Novega prefekta g. dr. Giammi-chela Florinda pozdravljamo tudi mi z odkritim upanjem, da ne bo nadaljeval z delom in namenom, ki Mar bi »Soča" prala raje svojega črnosrajčnika!.:. od predpreteklega tedna se rdeča »Soča« od 3. t. m. hudo razburja in izliva svojo jezo na domnevnega dopisnika, ki naj bi po njenem mnenju bil neki občinski svetovalec, izvoljen na listi s »Čebelico«. Imena seveda ne objavlja, toda So-vodenjci so bistre glave in razumejo, koga »Soča« misli. Boli jo seveda očitek, da se z občinskim denarjem preveč ne Medi. Cestne table so namreč malovredne, pa so vendar stale mnogo denarja. In zaradi spletkarjenja v nadevi občinskega tajnika je prefekj tura kratko 'in malo poslala na žu- Komisija za pregledopanie opcij Rešitev opcijskih izjav za ohranitev italijanskega državljanstva ne je zopet zavlekla na škodo Slovencev. Svojčas smo poročali, da sta se Italija in Jugoslavija pogodili 23. decembra 1950, da bo ta poslednja potrdila vse opcije, ne glede na jezikovno pripadnost optantov. Ko je bil ta sporazum podpisan in objavljen, smo sicer tudi čitali, da si je Italija pridržala pravico odpovedati priznanje državljanstva na podlagi opcije nekaterim določenim osebam. Pozneje smo izvedeli, da teče spor tned obema državama baje le zaradi tistih optantov, ki imajo pre-motženje v Jugoslaviji in so ga prijavili za prodajo. Tem osebam Jugoslavija opcije zavrača prav zato, da se izogne obveznosti, da jim plača tudi premoženje po znanem sporazumu iz leta 1949. 'Nekateri viri nam zagotavljajo, da bodo opcijske izjave zavrnjene ■samo item optantom, ki so lastniki premoženja v Jugoslavija, katerega so tiudi prijavili za prodajo. Slo bi torej za par sto oseb. Toda že več mesecev poizvedujejo javni organi, orožniki in policijski agenti o jezikovni pripadnosti optantov -na Goriškem in pridno zapisujejo vse podatke. Končno smo ■izvedeli, da sta Italija in Jugoslavija sklenili že meseca februarja, ■ustanoviti v Rimu posebno mešano komisijo, ki bo imela nalogo, pregledovati in potrditi odnosno zavrniti vse opcije, Iti jih je Jugoslavija potrdila. Te potrjene opcije je jugoslovanska oblasit že poslala v Rim in tudi goniška policija pošilja tja vse zbrane informativne podatke. Namen Italije je jasen ,in lahko upr^vičepo izražamo zaskrbljenost zaradi naloge, ki jo ima imenovana Timska komisija. Jugoslavija se je še enkrat odpovedala določilom Zaradi našega dopisa iz Sovodenj panstvo g. Karla Galassija, kateremu mora občina plačevati lepe zneske. »Tovarišu« županu so njegovi svetovalci volili prvič dvajset tisoč lir in ko je prefektura ta sklep zavrnila, pa kakih petnajst tisoč. Kakor da bi sovodenjska občina bila bogata, njen župan pa preveč zaposlen v uradu!... Kar se tiče poti na Vrh, drži dej-, stvo, da je na pobudo naših manjšinskih svetovalcev prišlo do rešitve zadeve in nakazila denarja od strani pristojnega ministrstva v Rimu. Primer žabe in vola pristoja torej bolj rdečkarjem, ker se le oni radi napihujejo z zaslugami drugih. Nešteti primeri pričajo o tem in potrjujejo to njihovo lepo navado... Oseba pa, o kateri »Soča « misli, da je naš dopisnik iz Sovodenj, nima potrebe polagati račune prav nobenemu rdečkarju. Res je, da je ■ta oseba nekoč morala vzeti fašistično izkaznico, ko je šlo za sprejem v službo pri železnici, in torej za kruh! Res pa je tudi, da se je ta oseba raje odpovedala tej službi, nego bi sprejela premestitev v notranjost Italije. In res je tudi, da ni ta oseba fašistične izkaznice nikoli plačala. Zato ji je bila izkaznica disciplinsko odvzeta. Trditve o premoženjih, ki so šla na boben, in namigovanje na položaj dveh starčkov iz Sovodenj, so prazna izmišljotina navadnih klevetnikov okoli »Soče«, ki se ne tipajo in ne morejo ničesar dokazati. ker nimajo kaj dokazati. Z bolj od- mirovne pogodbe, ki so ji dajala izključno oblast, da sama rešuje opcijske izjave. Tako se komunistični režim briga in, zanima za obstoj slovenske manjšine na Goriškem! Pri tej prliki, sporočamo optantom, da imajo tisti, ki bi jim bila opcija zavrnjena, pravico, da se pritožijo na 'Vlado v Beograd! Bomo videli, če se bodo upali v Beogradu ■zavrniti opcijo Slovencev, ki hkrati govorijo tudi italijanski jezik! Romanje bivših bojevnikov Tudi letos so v nedeljo 4. novembra priromali na vojaško pokopališče v Sredpolje bivši italijanski bojevniki. Prišli pa so skoro samo iz severne Italije. Popoldne so obiskali tudi »sveto« Gorico, kjer so imeli priliko, izive-deti z lepakov, da so ji sedaj dali še pridevek »velika pohabljenica« (»la grande mutilata«), to pa zato, ker ta »svetnica«, v kolikor je italijanska, ne more več zatirati in iz-koriščevati slovenskega naroda onstran državne meje in živeti na njegov račun. Romanje na grobišča v vojni padlih -vojakov je seveda lepa in poštena navada ter tudi dolžnost naroda, katerega so bili sinovi. Graje vredno pa je, da .krajevni šovinisti prikazujejo romarjem stvarnost v neresnični luči in zastrupljajo javnost z nesmiselnimi gesli, ki potvarjajo in žalijo resnico. Seveda so po goriškem korzu prepevali tudi fašistične pesmi in biv-, ši tržaški župan Bartoli je pripeljal sem nekaj desetin zbranih nestrpnežev, da so mu ploskali, ko je prosil, naj vsak romar odpošlje eno razglednico iz Trsta, ki je »italia-nissimo«, prav zato ker ni samo italijanski! krito besedo pa se ne upajo na dan, ker se svojih klevet bojijo!... Mar bi »Soča« prala raje svojega črnosrajčnika, Iti se mu po domače pravi »Marinič«, in ki je res bil fa-šistovski »capo - nucleoa in kot tak oblastno nastopal ter pridno agitiral za svojega »Duceja«. Živo se naši ljudje še spominjajo besed, ki jih je ta »capo-nucleo« izrekel 13. februarja 1943 v Mirnu. »Mi fašisti moramo skrbeti, da bo vse v redu in da zmaga naš Duce! Tako je govoril »camerata capo-nucleo« Marinič v času, ko so fašisti lovili slovenske može in fante in jih gonili v zloglasne »posebne bataljone« v južno Italijo in na otoke, kjer so trpeli in umirali. Taki bivši fašistični »capi-nucleo«, danes pa pripadniki rdečih organizacij, res ne morejo biti dobra opora za obstoj slovenske lipe v So--vodnjah, potem ko so jo tako hudo oskrunjevali v preteklosti. »Božja deklica resnica« bi znala povedati še marsikaj bolj pikantnega na račun omenjenega fašistov-skega »capo-nucleo«, toda za danes naj bo dovolj. ŠIRITE Demokracijo edino neodvisno slovensko glasilo na Tržaškem in Goriškem 97a §osposvetskem polju (Vseh mrtvih dan) Nocoj sem zasanjal se v našo Koroško: Tam v sanjah sem srečal trumo duhov, zagledal sem dedov koščene obraze, okostja in sence nekdanjih rodov. Vse mrtvece naše je zv on gosposvetski povabil, priklical na vernih duš dan. So borci mučenci iz dalj prihiteli, vsi talci umorjeni, v n naš Korotan. Uzrl sem brate ugaslih pogledov, matere sključene solznih oči; vseh sester kosti, ki v pozabi ležijo, prestol naših knezov, ki v temo strmi. Enake si bile vse sence okostja, bratov in sester vseh ene krvi. V ljubezni do Doma fo vsi se objeli, so v smrti naročju spoznali se vsi. Na knežjem prestolu, z Valkunom kralj Samo, prisotne pozdravil, vsem nam govoril: Tu zibelka naša, porazi in zmage---------- Podgorski me zvon iz teh sanj je zbudil. .. Gorica, november 1951. TUGOMIR sta bila svojstvena dr. Polamari ampak da bo res vršii svoje dolžnosti do Slovencev s pojnim in odkritim priznavanjem vseh pravic^ ki nam pritičejo, kot državljanom in kot narodni manjšini, ki živi tukaj od vekov. Vpišite se v imenik volivcev Do 15. t. m. je čas za vpis v imenik volivcev. Pravico do vpisa ima-, jo osebe, ki so bile 15. oktobra t. 1. vpisane kot stalno bivajoče v občini, kjer živijo in želijo biti vpisane v volivni imenik, ki so dovršile ali do 30. aprila 1952 dovršijo 21, leto starosti. Vpis v imenik volivcev katere koli občine lahko zaprosijo vsi, ki so bili v občini rojeni ali pa imajo tu glavni sedež svojih opravil, tudi če nimajo tu svojeg^ stalnega bivališča. Ne zamudite roka in zahtevajte vpis v imenik v o-, livcev! Zgradili bodo vzpenjačo na Kalvarijo Osnovala se je družba, ki ima namen zgraditi vzpenjačo na Kalvarijo nad Podgoro. Pokrajinski svet je že obljubil pomoč in podporo v ta namen. Cemu bo vzpenjača služila, ne vemo, ko nima vendar gora Kalvarija prav nobene privlačnosti za nedeljske izlete. Morda bodo tja usmerjevali nadaljnja romanja k spomeniku v vojni padlim vojakom? Ali pa je za to treba vzpenjače, ko je Kalvarja z lahkoto dostopna peš in z avtobusi? Bolj koristno bi bilo graditi stanovanja ali uporabiti denar za dobič-kanosna dela, ki bi zaposlila nekaj brezposelnih! Davčni seznami na vpogled Na davčnem uradu goriškega županstva so do 19. t. m. na vpogled v ulici Crispi 3 davčni seznami za leto 1952. Morebitne pritožbe in prizive zaradi teh davkov je treba vložiti na komisijo I. stopnje najkasneje do 30. t. m., in sicer na ko-lekovanem papirju za 35 lir in navesti višino davka, ki ga upravičenec smatra za pravičnega. Od srede do srede_ Trgovinski odnošaji s Slovenijo Za mesec september je goriška trgovska zbornica izdala 14 uvoznih dovoljenj za skupni znesek 28,827.000 lir in 8 izvoznih dovoljenj za skupnih 8,313.962 lir vrednosti. 'Dosedanji klirinški račun zaradi teh kupčij izkazuje 45 milijonov prebitka v dobro Italiji. 'Predpretekli teden se je m :dilo v Gorici trgovinsko odposlanstvi k Ljubljane, ki je imelo važne razgovore s predstavniki goriške trgovske zbornice zaradi poživitve trgovine s Slovenijo. Razgovorom so ::e pridružili 'tudi zastopniki trgovske zbornice iz Vidma. Smrtna kosa V videmski bolnici, kamor so g^ pred kratkim prepeljali na operacijo, je v ponedeljek 5. t. m. umrl g. učitelj Karel Velišček iz Gorice v starosti 45 leit. Zadnja leta je vršil službo tajnika goriškega didaktičnega ravnatelja za slovenske osnovne šole. Iz-] haja 'iz znane družine Velišček, ki, živi v Gorici na svetogorski odnosno solkanski cesti. Zapušča ženo in enega otroka. Vsem njegovim so-, rodnikom naše sožalje! 30. OKTOBRA: Gverilci so ubili francoskega vi takega komisarja v indokitajski deželi Kambodži. — V Jugoslavijo je prišel novi angleški poslanik Sir Ivo Mallet. — Norveška vlada odgovarja sovjetski vladi, da ne namerava utrditi spitzbersko otočje. — General Mark Clark izjavlja, da se bo glede svojega imenovanja za prvega ameriškega poslanika pri Vatikanu podvrgel ljudski volji. 1. NOVEMBRA: Egipt javlja, da je pripravljen na pogajanje, če se angleške čete umaknejo z njegovega ozemlja. — Bivši angleški zunanji minister Morrison napoveduje skorajšnji povratek laburistov na o-blast. — Ameriški vojaki in padalci so se udeležili taktičnih atomskih vaj v Nevadi pod vodstvom generala Keana. — Po švedskih časopisnih virih je Malenkov najverjetnejši Stalinov naslednik. 2. NOVEMBRA: Angleške vladne obveznice so po konservativni zmu-gi zelo padle na londonski borzi. --Truman je poslal svojega posebnega odposlanca Harrimana v London na razgovor s Churchillom. — V Maroku je prišlo do velikih neredov zaradi demonstracij domačinov proti Francozom. — Francoski obrambni minister Bidault je prišel v ZDA na razgovor z ameriškim obrambnim ministrom Lovet-tom. 3. NOVEMBRA: V Parizu bo ameriški zunanji ministen• Acheson predložil skupščini OZN nov načrt za okrepitev kolektivne varnosti. — V bolgarski KP je v teku nova čistka. — Perzijski vladni predsednik Mosadek se v ZDA še vedno pogaja za zadovoljivo rešitev petrolejskega spora z Anglijo. — V Parizu se zastopniki treh zahodnih velesil posvetujejo o možnosti sprremembe vojaškega načrta Atlantske zveze. Vojska ZDA posveča veliko paž-njo področju severnega tečaja, ki bi postalo v primeru nove vojne izredno važno. 4. 'NOVEMBRA: Na splošno presenečenje je sklenjen obmejni sporazum med Sovjeti in Perzijo. — V Turčiji so odkrili komunistično zaroto. — Vzhodni nemški komunistični prvak Pieck predlaga predsedniku Zahodne Nemčije Heussu sestanek za razgovore o možnosti zedinjenja obeh delov Nemčije. Sovjeti so vložili protest proti turški vladi zaradi njenega pristopa k Atlantski zvezi. — Eden in Acheson preučujeta možnost sprožitve posebne mirovne akcije na zasedanju OZN v Parizu, da bi s tem odvzela Sovjetom možnost take iniciative. 5. NOVEMBRA: Ameriški vojaški strokovnjaki smatrajo, da Sovjeti po letu 1952 ne bodo več napadli. — Napovedujejo zopetno izročitev, angleške težke industrije v zasebne roke in uvedbo odločnih gospodarskih ukrepov. — Egiptska vlada je določila težke kazni za delavce, ki bi sodelovali z Angleži. — Zahodne sile bodo predlagale ugotavljanje stanja svetovne oborožitve v okviru OZN. — Štiri do petkratni dvig cen za javne služnosti (prevozi, kino, pošta) v Jugoslaviji naj bi vzpostavil ravnotežje s stroški prehrane in industrijskih proizvodov. 6. NOVEMBRA: Francoski državni predsednik Auriol je na otvoritveni seji glavne skupščine OZN v Parizu predlagal sestanek »štirih velikih«, do katerega naj bi prišlo v najkrajšem času. — Na progi Beo-grad-Zagreb je prišlo do hude železniške nesreče, ki je terjala 17 smrtnih žrtev. -- V Angliji ugotavljajo velik primanjkljaj v plačilni bilanci; zmanjšala se je tudi razpoložljivost premoga in mesa. — Na proslavi oktobrske revolucije v Moskvi je vladni podpredsednik Beria poudarjal, da sloni sovjetska zunanja politika na mogočni sili sovjetske države. Se nek drug važen ukrep so pod-vzeli Italijani v dobi okupacije ali takoj prva ieta po priključitvi: izgon skoro vseh slovanskih redovnikov, t. je 180 oseb iz 15 samosta-i ■nov, in sicer - kapucinov iz Gorice, Sv. Križa in Reke; frančiškanov s, Kostanjevice, Sv. gore, Barbane, Pazina, Kopra, Nerezin in Zadra; toonventualcev iz Pirana in Cresa; frančiškanskih tretjeredcev z Mar-) tinščice, Velega L/ošinja in Zadra. Povsod so jih nadomestili italijanski redovniki, ki jim včasih še mar, ni bilo, da bi razumeli jezik ljudstva, kot oni prior samostana v Piranu, kateri je izjavil, da lahko o-, stanejo slovanski verniki brez zakramentov, dokler se ne nauče italijanščine. S temi redovniki so bili pregnani skoraj zadnji duhovniki; ki so maševali v glagolici. V Nere-. zinski samostan je vdrla oborožena drhal, med katero je bil italijanski duhovnik z revolverjem, in redovnike razgnala, nato opustošila samostan, kot so že prej, n. pr. v Dra-, gozetičih, opustošili župnišča pregnanim svetnim duhovnikom. b) V kratki dobi demokratičnega Verski položaj na Primorskem v letih 1918-45 mm režima (1830-1822), ki je sledila, ju* so sicer oblastva podvzela nikukega koraka Bmti Slovanom v cerkvenem pziru, morda ker v južni Istri in na otokih ni bilo več potrebno, vendar niso podvzela nobene mere, da bi onemogočila brezštevilne izgrebe, Jsl so se ta čas vršili proti posvečenim osebam in prostorom, niti jii kakršna koli kazen doletela krivce, da ne govorimo o dolžnosti preklicanja prejšnjih krivičnih dekretov. Najhujši udarci so zadeli slovansko duhovščino 1. 1921 v dobi prvih državnih volitev, s prav posebno krutostjo v puljski provinci. Vdori v župnišča so bili tedaj na dnevnem redu: stanovanje opustošeno, pohištvo razmetano in v večini primerov skupno s knjižnicami zažgano (v Zrenju, v Bertocih, v Ospu, v Kringi, -v Moščenicah, v Vrhu pri Buzetu, v Buzetu in v Bačvi), ponekod so vrhu tega še pretepli dq krvi duhovnika (g. Stiča v Kanfa- " naru, g. Marpjpviča v Pačvi, §. £er-varu v Zrenju so izfoiji *ob, g. Milanoviča v Kringi, g. l^pl^na v Lovranu, g. Malalana v Ospu so pa ranili z revolverjem v nogo). V Moščenicah so iaarditi« z Reke napadli župnišče kar z bombami. V tem času so fašisti razbiti v So-venjaku tudi slovanske napise na zvoniku in na križevem potu, kar se je zgodijo nato še v Vrhu pri Buzetu, Krkavcih itd. Ponekod so fašisti med službo božjo ali med blagoslovom vdrli v cerkev in raz« gnali ljudstvo, na primer v Mošče. nicah, v Pomjanu, kjer so v cerkvi delili italijanske glasovnice, v Opatiji, kjer so zabranili pevcem petje, grozeč jim z bombami, v Tinjanu, kjer je fašist na veliko noč zabranil pridigo in petje. 21, junija 1921 so vrhu tega še vsi župni u-radi v Istri prejeli od fašističnih tajništev poziv, naj se uvedejo pečati v italijanščini, na kar so kmalu nato državna oblastva ukrep po- mni lim.'" " trdila z (Inkretom- V Kaštelinu je novi italijanski žifpmk v svoji gorečnosti šel tako daleč, da je dal izbrisati napis pod podobama sv. Cirila in Metoda ter napisati: sv. Peter in Pavel. V tej dobi je moralo okrog šestnajst duhovnikov zbežati iz svojih župnij, drugi zopet so se morali skrivati po gozdovih prec^ fašistično drhaljo, ker niso našli nikake opore pri orožnikih, saj so ti sami vdrli 1. 1922 v cerkev v No- vi vasi pri Poreču in grozili župniku, da ga zapro, če bo še dalje učil deco verouk v materinščini. Isto se je zgodilo od strani fašistov župniku v iMedulinu. Spričo vseh teh dogodkov je tržaški škof mons. Angelo Bartolo-masi dvignil 21. maja 1921 svoj ^ žalostjo in svetim gnevom prežeti glas ter ožigosal v škofijskem listu vse one, ki so se izkazali z grožnjami in ustrahovanjem, z divjaškim trpinčenjem ter krutostjo v ravna-j nju proti nedolžnim slovanskim du-| hovnikom. Obsodil je njihova dejanja ne samo kot izvirajoča iz duha krivičnosti, ampak kot plod okrutnosti, posebno ko so naperjena proti ljudem, ki so brez vsake zaščite ali obrambe. Kmalu nato, dne 2. avg. 1921, se je pa oglasil sam sv. oče Benedikt XV. v pismu škofu Bartolomasiju, v katerem se poudarja z ene strani pravi vzrok vseh teh preganjanj: ». . . očita se jim (slovenskim in hrvaškim duhovnikom) lahko samo ta fcločin, da so iste narodnosti in jezika kot ver-) niki, katere jim jih je izročila v varstvo legitimna cerkvena oblast, ter da jih ljubijo in ščitijo«; z druge strani pa se pribija krivda držav-, nih oblastev, ki dopuste, da so taki zločini nekaznovani, kar veča še predrznost zločincev, obenem pa strah ter skrušenost ubogih žrtev. Vendar se ni stanje veliko izboljšalo, saj so v dobi »ricinovega olja« tega bili deležni tudi mnogi duhovniki, med njimi župnik Slamič v Dekanih in Vrbka v Lanišču, ki je bil vrhu tega še zaprt in pregnan. V Sv. Vinčentu je profesor Monti celo s prižnice zasramoval Hrvate, dočim je italijanski duhovnik v Tinjanu za občinske volitve 1. 1922 nagovarjal ljudstvo, naj gla-j suje za fašiste. Mons. Bartolomasi je bil tedaj premeščen iz Trsta v Pine rolo. Tudi na Goriškem ni ostala ta doba brez pečata. Ko je 1. 1922 strela udarila v spomenik padlim na Krnu ter ga znatno poškodovala, so se strnili v Kobarid fašisti iz vse severne Italije in napadli okoliške vasi, kjer so prebivali domnevni krivci in .zopet sta goreli župnišči v Drežnici in v Starem selu, z župnijskimi arhivi, knjižnicami in celo z mašnimi oblačili vred. Le slučajno je bilo prizaneseno župnišču v Kobaridu. Kako so stala oblastva tedaj križem rok, priča dejstvo, da ni bila nikomur od prizadetih povrnjena, še deloma ne, škoda, ko se je ugotovil pravi vzrok poškodbe na spomeniku. (Sledi 4. nadaljevanje) Leto Vv- Stev. 45 DBMOBR ACIJ A Stra-jj 3 Potouanje o pruem Izlet tržaške v brezrazredni državi Ane Paukerjeve po Sovjetiji in njeni vtisi ob povratku Marinka ali, kakor so jo krstili v nekdanjem Stalingradu pri Sv. Jakobu, -tržaška Ana Paukerjeva je menda edina izvoljenka našega mesta, ki je poleg Vittoria Vidalija ismela osebno v Sov jeti jo. Vsem o-stalim večjim in manjšim komin-formističnim zaslužkarjem je vstop v deželo socializma prav tako zaprt kakor ostalim »reakcionarnim« smrtnikom. Zakaj, to ve pri nas (natančneje samo parček Vittorio-Marinka; ona, pa še prav posebno. Saj veste, kakšne so ženske... Marinko je že pred odhodom prav salamensko pretresala potovalna mrzlica. Kako naj se obleče, da bo prav Kremlju in svetovnemu proletariatu?! To sta namreč dva tako oddaljena skrajnika, da je skoraj nemogoče potegniti neko zlato sredino človeku z zdravimi možgani, kaj šele nekompromisni kominfor-mis.tki. Drugo nič manjšo skrb }i je povzročal žvečilni organ. Zob -časa je -popapal samega sebe; približno tako kakor revolucije pohrustajo .sčasoma svoje lastne zarodke. Propagandistično bi bila prazna u-sta v Sovjetiji naravnost naročena priča o skromnosti komunističnih propovednikov na Zahodu in Kremelj toi igotovo ne skoparil s pohvalami in priznanji. Kaj pa bi dejali oče socializma? Saj so pravila o lepem vedenju v Kremlju najmanj tako stroga kakor španski ceremo-niel. Zato je postalo nujno, da bratska ljudska republika v Pragi po--sskr-bi, da Marinka ne zaide v zadrego. Na žalost pa je ljudska republika tudi njo pustila na cedilu in tako je Marinka z orjaškim cmokom na enem licu prestopila zadnjo železno zaveso. Rekli smo, da je Marinka še vedno ženska in kljub temu je po srečni vrnitvi iz raja povečini molčala'. Zaradi žvečilnega organa namreč, ker v Sovjetiji niso tako »reakcionarni« kakor n. pr. na Angleškem, kjer ti na državne stroške porinejo v prazna usta nov žvečilni strojček, četudi inisi državljan Njegovega britanskega veličanstva. Marinka se je vrnila iz Savjetije tudi v ustih nedotaknjena. Pa ni trajalo dolgo in že je zablestela po tržaških ulicah v vsej svoji porcelanasti snežnosti. »Made in Triest«. Seveda ie - bilo treba pritegniti čim več občudovalcev in zato se je govorilni strojček zavrtel s polnimi obrati. Tudi sama službena dolžnost je neizprosno .zahtevala čim več jezične .gorečnosti pri pripra-j vah za obetajoče se volitve. Končno pa je tudi ženska redkobesed nost prava bela vrana med rdečim; petelini. Vse to je pripomoglo, da je Marinka pripovedovala o Sovjetiji tudi še kaj več, kakor pa je ljubo in drago rdečim .gostiteljem, Nekatere dobro poučene napol kominformistke pri Sv. Jakobu vedo celo povedati, da je Marinka prejela za svojo gostobesednost o-ster ukor. No, naj ibo že kakor koli, mi se bomo točno držali samo tega, kar je verjetno moglo biti vzrok ukora. Prav tako seveda ne moremo jamčiti za resničnost navedb, ker prihajajo iz krogov, ki so na liniji resnice le takrat, ko stiskajo glave v najožjem krogu, v javnosti •pa dobi navadno vsaka resnica iz tega kroga drugačno frizuro. Torej v tem stisnjenem krogu je Marinkina resnica o svojem potovanju po Sovjetiji izzvenela nekako takole: 2elezmice in ladje z različnimi razredi so kapitalistične ustanove vendar tudi brezrazredna Sovjetija se tem ustanovam ni odrekla. Brzi vlaki, ki vežejo neskončne ruske daljave med seboj, ne nosijo sicer, na vagonih zahodnih označenj »prvi - drugi - tretji razred«, zato pa toliko vidnejše napise »Samo za funkcionarje in oficirje«, »Samo za vojaštvo«. Razlike med »ljudstvom« in' izvoljenci so tu še očitnejše ka kor na Zahodu! Povprečni sovjet ski državljan v prešitem jopiču in s klobučevinastimi škornji na no-,gah ter s culo na rami se vojzi osebnim vlakom od postaje po Sovjetiji povedala, da pod tem božjim soncem — tudi sonce namreč še vedno sije v Sovjeti ji — ni nikjer nič novega. Prvi drugi, tretji razred v brezrazredni državi! Kako naj bi Ančka mogla še krotiti svoj jezik, saj je vendar le ženska, čeprav rdeča.. Skoda, da so ji tako hitro zaprli žvečilni strojček s tako -snežno be lim porcelanom! Koliko skrivnosti je tako ostalo zakopanih! Mogoče pa jih bo le še odkrila šentjakobskim napol kpminformistkam... Bog, Apel SDD Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, ulica Machiavelli 22-11., je bilo ustanovljeno pred -tremi leti na pobudo mašili naprednih krogov. Namen društva je predvsem podpirati naše šolske otroke in šolsko mladino. Društvo se vzdržuje s prispevki naših -imovi-tejših slojev ,;n raznimi kulturnimi prireditvami. Gotovo je vsem našim rojakom še v spopiinu- prva kulturna akademija, ki io je društvo priredilo lansko leto v dvorani »Ljudskega doma«, k-i je vzbudila med tukajšnjimi Italijani toliko prahu. To našo prireditev so počastili naši »someščani« s famoznim člankom v »Cit-tadelli«; »Žito, žito, piano, piano« •Prav -tako je SDD po 30 letih priredilo v januarju tega leta Prvi slovanski ples v -prostorih hotela »Ebccelsior«, ki je uspel nad vsako pričakovanje. Naj omenimo pri tem še tri gledališke predstave v lanski sezoni, od katerih je »Sveti plamen« bil na -pravi umetniški višini Seveda vsi ti dohodki, ki jih ima društvo od teh prireditev, so še premajhni v primeri z velikimi potrebami društva. Zato se je SDD odločilo, da organizira pošiljanje paketov (s prvovrstnim blagom in skrajno nizkimi, cenami!) v Jugoslavijo, da bi s tem prišlo do novih dohodkov. (Približujejo se prazniki, sv. Miklavž, božič, novo leto, ki jih naši siromašni otroci -tako nestrpno pri čakujejo. Koliko siromašnih mater bo spet potrkalo na vrata Slivenskega dobrodelnega društva! Treba bo pripraviti zvezke, knj\ge, obleke, obutev in pe-rilo, ker ne smemo dopustiti, da bi naši malčki bili prav te dneve razočarani. Zato apeliramo na vse one Jugo Slovane, kateri pošiljajo pakete svojcem v Jugoslavijo, da se obrne jo na SDD, ker s tem boste tudi vi položili »mali dar domu na oltar« za kar vam -bodo naši otroci in mla dina prav hvaležni. Italijanski -tisk je zadnje čase žejna prizadetih delavcev, da je treba nekajkrat razpravljal o določilih nehati s siavkij^poteip se vzvkši re- )otina Tudi v Dolini smo -začeli z jesenskim -zasedanjem občinskega sveta.. Pri otvoritv-i -zasedanja je spregovoril župan Lovriha, ki se je dotaknil vprašanja odgoditve volitev, ni pa se pri tem mogel vzdržati, da ne bi segel v visoko politiko. Iz njegovih ust smo slišali prav malo besed o sta-nju našega občinskega gospodarstva, pač -pa mnogo fraz zahodnem imperialističnem voj7 -nem hujskaštvu in vzhodni komunistični miroljubnosti, vse v zvezi seveda tudi s tržaškim vprašanjem. 2upanovemu zgledu je takoj sledil njegorv strankarski drug Valentič, ki je vedel mnogo povedati o diplomatskem ozadju borbe za Trst in nato predlagal občinskemu svetu sprejem protestne resolucije proti odgoditvi volitev. Pri razpravljanju o resoluciji je spregovoril tudi demokratični občinski svetnik Dreja, ki je izjavil, da soglaša z resolucijo, da' pa ostro graja in obsoja delovanje župana in ostalih kominformističnih občinskih svetnikov, ki uganjajo odnosno mislijo, da uganjajo visoko politi ko, namesto da bi se posvetili gospodarskim in upravnim vprašanjem, ki -tarejo našo občino. Zatem je bila Valentičeva re-solu oija soglasno sprejeta. Opažena je bila odsotnost občinskih svetovalcev Ljudske fronte! Na račun njihove odsotnosti se marsikaj šušlja... Občinski svet je še pooblastil odbor občinske podporne ustanove, naj organizira otroško božičnico, ;n -izvolil novo volivno komisijo, v kateri so občinski svetovalci P-urger -Aleksander, Starc Josip, Mihalič Viktor in Strajn Avguštin, za namestnike pa Hrvat Urh, Kuret Josip, Kosmač Rudi in -Ivančič Josip. Zgpnik V Zgoniku se je tudi začelo jesensko zasedanje -občinskega sveta, Vsi občinski svetniki so bili so glasni v obsodbi nedemokratičnosti odgoditve že napovedanih občinskih volitev, vendar si niso bili edini o--načinu, kako bi to splošno obsodbo izrazili. Borba se je vršila med ko-minformistično resolucijo svetovalca Pegana in titovsko resolucijo svetovalca Gbada. Zanimivo je bilo poslušati, kako sta se obe skupini obmetavali z najrazličnejšimi o-či-tki izdajstva koristi tržaškega ljudstva! Prav nič ni zalegla Obadova -izjava, da je njegova skupina za ohranitev STO-ja. Peganova resolucija je bila izgla sovana z osmimi glasovi proti trem ki jih je -prejela Obadova. Demokratični zastopnik Ščuka je izjav-il, da se njegova skupina vzdržuje glasovanja, ker se ne strinja ine z O--bad-ovo in ne s Peganovo formulacijo protestne resolucije, čeprav ob; soja odgoditev občinskih volitev. (Soglasno je izglasoval občinski svet resolucijo na ZVU, v kateri protestira v imenu oseh občanov proti popisnim polam, ki so sestavljene samo v italijanščini, ki je naše podeželsko ljudstvo -z redkimi izjemami ne pozna. V volivno komisijo so bili izvoljeni Cernjava Prane, Furlan Ivan in Obad Vladimir, za namestnike •pa Pegan Just, Milič Anton, Grilanc Josip in Milič Josip. Z denarjem, ki ga ima -občina na razpolago za izvedbo letošnjega gospodarskega načrta, bodo zgradili devetstanovanjsko hišo v Briščkih in razširili cesto v Devinščini. Obč. svet je pooblastil odbor, -naj pro-te-, sti-ra -pri ZVU, -ker sta -bila črtana dva milijona lir iz preračuna za izvedbo gospodarskega načrta. Nabrežina ■Na drugi seji občinskega sveta v Nabrežini, ki je bila v ponedeljek dne 5. t. m., se je takoj prešlo k raz-pravljainjiu o -povišku cene -za prodano zemljišče v Nabrežini, za katero pa ni pristojno oblastvo odobrilo od sveta določene cene. Zaradi tega je občinski svet povišal ceno od 120 -na 130 -lir za kv. meter. Nato je odbornik Slavec poročal o zemljiščih, ki jih mora občina prepustiti popolnoma zastonj Zavodu za gradnjo ljudskih hiš. Dosedaj je bilo v občini zgrajenih šest lakih hiš, a ni bil še urejen prepis potrebnega zemljišča. Občina je sicer že prepustila potrebno zemljišče, a stavila je pogoj, da po desetih letih mora ostati hiša občinska last. A ker tega pogoja uprava gori navedenega zavoda noče sprejeti, je bil današnji občinski svet prisiljen, da sprejme sklep, po katerem se vsa potrebna zemljišča prepustijo zavodu brezplačno in brez pogojev. Na ta -način je odstranjena ovira za gradnjo sedme stanovanjske hiše v Stivanu. Nato je -župan poročal, da je v načrtu gradnja -osme stanovanjske hiše, -za katero je že na razpolago ,znesek deset milijonov lir. Po daljši razpravi se je sklenilo, da se b osndvnp pravilno delovanje (bolnice, 'vodovod, ognjegasci -itd.). Zanimivo je, da zakon ne‘-prepo-veduje stavke niti državnim uslužbencem, čeprav jim je ha drugi strani niti ne priznava. RuhiAacci smatra namreč, da manjka delodajalec, proti kateremu bi državhi u-službenc-i lahko stavkali. V' letih tolmačenju lahko vidijo delavci V malem, kaj. bi bilo z njihovimi pravicami pod komunizmom: držav;; -namreč -ne bi bila navaden delodajalec, proti kateremu bi lahko postavljali zahteve! Ker zakon ne prepoveduje, a na drugi Strahi tudi ne priznava državnim uslužbencem pravice na stavko, -bodo posamezni ministri lahko v takih primerih postopali proti stavkuiočim državnim uslužbencem p-o praVilih in zakonskih določilih, ki urejajo službeno razmerje njihovih podrejenih nameščencev. Zakon predvideva stroge kazni za delodajalce, ki -ne bi spoštovali kolektivnih pogodb (-zapor do enega leta in globa 50.000 - 500.000 lir). Podobna kazen je predvidena ,za pobudnike 'nezakonitih stavk, katerim se pridružuje še kazen dve. do štiriletne prepovedi izvrševanja sindikalnih funkcij. Razumljivo je, da bo obrazloženi zakonski načrt, posebno zaradi svojega močnega omejevanja, naletel na veliko nasprotovanje delavskih organizacij. Poleg drugega vidimo, da predlagani zakonski načrt močno omejuje pravico na stavko in posebno v tej točki mu bodo verjetno nasprotovale vse sindikalne organizacije, t Seja obMep sveta p Trstu Kako so pri srcu našim iredentistom tržaške mestne koristi, nam najbolje dokazuje dejstvo, da se prav malo zanimajo za delovanje občinskega -sveta. Vse opozicijske demokratske -skupine so upravičeno nezadovoljne s takim početjem, ker iredentistični občinski svetovalci z izostajanjem od sej in poznim prihajanjem na seje preprečujejo sklepčnost in -s -tem začetek sej, ko je vendar na dnevnem redu toliko perečih vprašanj, ki v živo zadevajo naše občinsko gospodarstvo. Na seji z dne 8. t. m., ki se je začela 6 pirecejšnjo zamudo prav za; radi nesklepčnosti, je žup>an poročal o delu za zimsko pomoč revnejšim slojem našega mesta. Nato je odbornik Dulci poročal o stanju gradnje novih stanovanj in poročal, dt je še vedno devet -tisoč družin v na; ši občini brez primernega stanovanja. Izvedeli smo tudi, da ni -uspe-, lo prizadevanje obč. odbora, da bj. se postavil enoten odbor, ki -bi do7 deljeval stanovanja prosilcem. ZVU že ve, -zakaj se je imenovanju takega odbora protivila!... 'Občinski svetovalec SDZ -dr. Josip Ag-neletto je nato vložil na obč. odbor tri interpelacije: 1) Na Opčinah gradi mestna občina -klavnico in skupino vzornih svinjakov prav v soseščini bivšega strelišča. Temu -načrtu mestnega gradbenega -urada se najodločneje -upirajo vsi Openci iz dveh razlogov: prvič, ker se s tem postavi pregrada naravnemu stavbnemu razvoju na Opčinah v severno smer, drugič pa ker se z -gradnjo klavni; ce in svinjakov v bližini strelišča ki velja ,za vse tržaške Slovence kot svetišče, posvečeno spominu tolikih talcev in drugih vojnih žrtev, grobo žali -naš narodni ponos. Razen tega bo -tak načrt izveden -tudi na škodo tujskega in izletniškega prometa. 2) Nesmotrna je speljava avtobusa S, ki vozi iz mestnega središča v Skedenj, po ulici Ronchetto. Dr. Agneletto svetuje, naj se proga spe- lje pio -ulici Baiamonti, do tako i-menovane »Rotonde«, odtod pa do trga v Skednju. S tem bi bilo zadoščeno vsem Skedenjcem. 3) Nujna je gradnja novega župnišča na Opčinah, zlasti -tudi zaradi tega, ker je tržaška mestna občina patron openske župnije. Nova zgradba bi precej povečala privlač; -nost Opčin za -tujce -in izletnike. (Podžupan Visin-tin ni mogel dati -takoj primernega odgovora na postavljene interpelacije in je javil, da bo odgovoril po preučitvi istih. Kominformistični svetovalec Ferlan je -zatem ostro nastopil proti obč. odbonu, ki je postavil italijansko spominsko ploščo v Rižarni v počastitev spomina tam padlih voj; nih žrtev, ne da bi o tem obvestil ostalih občinskih svetovalcev in niti javnosti. Obč. odbor je ravnal tako prav gotovo, ker je Izvedel, da nameravajo postaviti demokratične stranke v Rižarni spominsko ploščo v slovenščini in italijanščini ker so pripadale žrtve obema na-rodnostima. Poudariti pa moramo, da te žrtve niso padle za »italijansko patrio«, kakor piše na plošči, ki jo je skrivoma dal vzidati obč. odbor! »Vzgojni* slavospev Po poročilih iz Romunije so kominformistični komunisti sestavili za romunske šolske otroke -ta-le slavospev očetu -Stalinu: »Tvoje življenje traja 70.000.000.000 človeških let; Ti živiš 70.000.000.000 astronomskih let; Nesmrten si kot Lenin; Atomska sila je proti Tebi le i-grača; Tvoja sila bo raztopila severni tečaj v tople reke; Tvoja sila bo napravila iz Sahare plodni raj; Tvoja modrost bo zravnala gore in spremenila tok zgodovine; Ti boš spremenil ves svet v plodni raj in človeštvo osrečil vekomaj.« Bolgarski folklorni leier Tržaška sekcija Bolgarskega nacionalnega komiteja je pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne matice v Trstu priredila v Avditoriju dne 27. oktobra 1.1. bolgarski folklorni večer. Radovednost in zanimivost sporeda sta privabili na to prireditev mnogo občinstva, da je bila dvorana polno zasedena. Med obiskovalci je bilo videti tudi 'številne člane Zavezniške vojaške uprave. Spored je začel z bolgarsko državno himno »Sumi Marica«, -ki io je zadovoljivo odpel bolgarski moški izbor pod vodstvom gospoda Jurija Rotha. Ta himna spominja marsikaterega Slovenca na balkan; sko vojno v letu 1912, ko jo je mladina javno navdušeno prepevala. Himni sta -sledili rodoljubna »Mila domovina« in venček bolgarskih narodnih pesmi »Sla je Laika v vinograd«. Po izrazitosti narodnega napeva se pesmi zelo približujeta makedonski in južnosrbski melodiki. Pevski moški zbor je ti pesmi odpel ubrano -Z izvirnim narodnim izrazom. Vokalni del sporeda je predna-šala radijtska postaja Trst I. Nastop folklorne skupine v bolgarskih narodnih nošah nas je prijetno ianenadil in je sestavljal pretežni del sporeda. Ta skupina je zaplesala več bolgarskih narodnih kol iz raznih krajev Bolgarije: Trahij; sko kolo, Svatbeno kolo, Seči kopaj, Tresi se brat, Pajduško kolo in Račenico. Čeprav se ta kola po ritmiki in kretnjah, po svoji Živah: nosti in razgibanosti, med seboj razlikujejo, se z-rcali v njih tna svojstven način narodno življenje. Folklorna skupina je vsa kola odplesa-iz naravno in neprisiljeno spret; nostjo in popolnostjo, za kar ;e prijela od občinstva vidno odobra; vanje. Vsa kola je vod ih gos pod Veno -Rangelov, tamburaško spremljavo pa pripravil Georgij Gogov. Ponovno nas je navdušila s svojim nastopom dveh slovansko-mo-ravskih plesov baletna solistka Ta«, tjana Akinfijevna. S svojo gracioznostjo in temperamentom, s pravilnim prednašanjem in sigurnim nastopom je zopet dokazala,‘da'je ro? jena plesalka. Bolgairski violinist gospod Stefan Nedeljčev je zaigral G. Pugnani t Kreislerjev Praeludium in Allegro, Glasunovo Mčdita-tion, Kreislerjev Tambo-urin Chinois dn Panda Vla-digerova Chant. Nas je bolj zani; mal bolgarski skladatelj Panča Vla-digerov kot pa zahodni skladatelji, ki jih pogosto čujemo. (Painčo Vladigerov je danes najbolj -znan bolgarski skladatelj in klavirski virtuoz. Njegovo najbolj -znano glasbeno delo je Rapsodija »Vardar« za violino in klavir. Čeprav v -svojih skladbah uporablja sodoben način izražanja, vendar se rad približuje folklorni melodiki. Gospod Nedeljčev je vse skladbe 'zaigral zelo dobro. Pozna se mu, da je dobro šolan violinist ,in da brezhibno obvlada svoj instrument. Na klavirju ga je odlično spremljala gospa prof. Mirea Sancinova. Slovenski prosvetni matici smo hvaležni za lep večer! VESTI s TRŽAŠKEGA Volkovi zopet tulijo... Lačni so naše zemlje? Etika v mednarodnih odnosih je dokaj redka stvar in prav redkokdaj jo more dostojno nadomestiti hladna diplomatska korektnost. Kjer pa še te hladne diplomatske korektnosti ni, bi vsaj pričakovali pošteno mero politične poštenosti in uvidevnosti! Mislimo namreč na praznovanje 4. novembra, to je dneva ZMAGE, v Italiji. Kaj si ves svet misli o takem praznovanju, je vsakomur jasno! Kako ves svet drugače ceni plemeniti srbski narod, ki je tako dolgo proslavljal poraz na Kosovem, dokler ni prišla zanj zveličavna 'tira odrešenja! Kosovo pa je imelo v sebi pogoje za Srbsko vstajenje, medtem ko je italijanski 8. september trda kazen ne za zagrešeno napako, ampak za hoteno hudobijo. Pa vendar, kako bt pridobili Italijani v očeh vseh politikov in zgodovinarjev na svetu, ko bi namesto 4. novembra, dneva ZMAGE v prvi svetovni vojni, pntenovvU s- september, dan PORAZA v drugi svetovni vojni! Pa tudi praznovanje dneva ZMAGE je popolnoma zvotleno svoje sicer lepe simbolične vsebine, ko hočejo s takim bučnim vpitjem pre-vpiti krik neštetih sorojakov, ki so jih z napovedjo druge svetove vojne pahnili v največje gorje in vrh vsega še v službi krivice! Na Tržaškem'hi bilo opaziti nobenega vidnega znaka za tako praznično razpoloženje, razen par za-stap. ki so tu' pa tam zijalasto samevale v oiožnem deževnem dnevu. Pa£ pa sp iz Mildha prihrumeli v obmejni slovenski Stivan »Toskanski volicoi’i« in na skalo ob Timavi1 postavili’ svoj spomenik v podo-"tUli in.icliče na pomoč... Kliče na pomoč vse »toskanske volkove«,, da, bi osvobodili Trst, Istro in Reftp! , Na spomenik so postavili lovor, ki so gd prinesli z D’Annunzijeve-ga.(m^M. kot jamstvo, da D’Annun-zijev"poKod rta Reko ni pozabljen... zopet tulijo, ker so lačni na$e zemlje! Valiiok tulijo celo na naši zemlji■ V. Bo ' Noše ljudstvo pa takega izzivanja ne 1wre prenesti! jtaj poreče k temu ZVU? Odkrita zalogo orožja in razstrelivo Civilna policija je s spretnim u-Ikrepom prišla na sled šestčlanski skupini, ki se je bavila z izbiranjem •in prodajanjem vsakovrstnega o trožja in razstreliva. Slučaijno pa je skoro istočasno prišla na sled drugi tričlanski skupini, 'ki se je bavila z istimi posli, izgleda pa ločeno od prve skupine V tem drugem primeru so bili gasilci klicani na Scalo Santo nad gašenju požara odkrili zalogo o7 rožja in ralas.treliva. Civilna policija je zaplenila veliko število ročnih bomb, nekaj brzostrelk, samokresov, pendrekov, železnih pesti, nekaj značk Civilne policije, večje število nabojev in nekaj razstreliva. Vse aretirane osebe so (italijanskega rodu. Med njimi je več mladeničev, pa tudi par odraslih oseb. O pfocesu, ki bo prihodnji teden pred višjim zavezniškim vojaškim sodiščem, bomo še poročali! Preosnova porotnega sodstva Zavezniška vojaška uprava se odločila za preosnovo porotnega sodstva na anglo-ameriškem področju STO-ja. S tem namenom je izdala DGCA pred kratkim ukaz št. 167, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 1952. Ukaz vsebuje pet poglavij in 53 členov, ki se tičejo ustanovitve in sestave porotnega in prizivnega sodišča, postopka pri izbiri ljudskih sodnikov in predpisov za porotno postopanje. Sfanouanja na Tržaškem Kazvrstitev podatkov glede stanovanj je bila napravljena na osnovi dejanskega števila rodbin, ki jih je zajelo uradno poizvedovanje Z. V.U., ker bi verjetno poskus presoj je celotnega položaja na podlagi uy gotavljanja po poskusnih primeril] pokazal napačno sliko. Od 5684 rodbin, ki so bile predmet poizvedovanja, je ugotovljeno, da jih živi 4,8 odst. v gosposkih stanovanjih, 29,2 v meščanskih sta-; novanjih, 31,8 odst. v cenenih sta-novanjih, 23,6 v ljudskih in 9,6 v zelo revnih stanovanjih. 'Pregled deli stanovanja v pet kategorij, 'ki se začnejo ,z »več kot, primernimi« in končajo s »popolnoma neprimernimi«. Pri tem uporabljeno merilo označuje za primerno, stanovanje ene sobe vključno kuhi-j njo, na osebo. Ugotovili so, da živi od vseh na področju bivajočih rod-| bin 61,1 v stanovanjih, ki se smatrajo za primerna; 38,9 rodbin stanuje v stanovanjih, ki so označena za neprimerna: 4,9 pa v brezpogojno neprimernih stanovanjih, to je stanovanjih, v katerih pride manj kot ena soba, vključno kuhinja, na vsake tri osebe. Razčlenitev higienskih prilik stanovanj pokazuje, da živi 80 odst. na področju bivajočih rodbin v sta-; novanjih, ki se jih lahko označi .'j higienskega vidika za dobra in od , lična. Poroka Dne 24. oktobra sta se poročila v Trstu pni Sv. Antonu gdč. Sonja Senčar iz .znane narodne družine z Opčin in g. Ivan Puchler. Voditeljico slovenskih otroških vrtcev .so pri odhodu iz cerkve pozdravili o-troci iz najbližjega slovenskega mestnega vrtca. Obilo sreče! Kaj vam bo slovenščina! Redki Tržačani poznajo Elerje, lično vasico na hribu nad Škofijami! Hiše so smotrno grajene po vsem pobočjiu in grebenu ter s svojo ureditvijo pričajo o prilično dobrem gospodarskem stanju vaščanov.