Poštnina plačana v gotovini LfitO LIV. V Ljubljani, v četrtek, dne 22. julija 1926 St. 163. Posamezna Številka 2 Din Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno ZO Din polletno 1Z0 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko Izdaja celoletno vjugo-Biovljl 80 Din, za Inozemstvo 100 D s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp. petlt-VTSla mali oglasi po 1'50 ln ZD.večIl oglasi nad 45 mm vlllne po Din 2-50. veUkl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 DIv g Pn večjem g naročilu popust Izide ob 4 zjulrej rožen pondeljKo in dneva po prozniku UrfaniStvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 ttoliopisi se ne vračalo, ne/ranKirana pisma se ne sprelemajo Uredništva telefon stev. SO, upravnlStva itev. 328 Političen list ssa slovenski narod Uprava te v Kopitarjevi ul.St.G~ Čekovni račun: Ljubljana štev. tO.OSO ln 10.349 xa inserate. SaraJevoSt.7563, Zagreb it. 39.011, Praoa ln Uunaf it. 24.797 Prekrasna slika nale uprave. KAKO DELUJEJO NASE KOMISIJE. Belgrad, 21 .julija, (Izv.) Anketni odbor je danes nadaljeval čitanje aktov o tako zva-ni bencinski aferi. Ti spisi so v celoti naj-lepši dokaz slabe uprave. Najprej se je sklenila pogodba o dobavi bencina in strojnega olja. Nato je dobavitelj kupil in dal na razpolago dogovorjeno količino. Do tu je stvar v redu. Toda pojavi se vzorna uprava. Skozi leto se prepirajo razni pravniški odbori in komisije o veljavnosti pogodbe. Razne komisije se prepirajo o kvaliteti bencina in olja. Olje leži v tankih na Savi. Akti romajo od komisije do komisije, od ministrstva do ministrstva, preidejo »Državno pravobranioštvo« ter priromajo do komisije za likvidacijo bivšega ministrstva za prehrano. Skoro vsa mi- nistrstva, ne izvzemši ministrstva za vere (ko je zastopalo ministrstvo za socialno politiko), so se pečala s to zadevo. Končno v upravi niti ne najdejo prvotne pogodbe! Uprava se spomni naenkrat, da se niso plačale takse, pozneje, da se niso plačale carine. Carinski organi zapečatijo rezervoarje. Prodajalcu grozijo z zaporom, če ne plača carine. Medtem se blago ponuja v prodajo. Vsaka kupčija je ničeva, ker je carina blago zapečatila. Vendar pa se je glasil prvotni dogovor brez carin in brez taks. Prodajalcu se seveda ničesar ne plača. Sestavlja in odpošilja se pismo za pismom. Pozneje je prodajalec končno popolnoma propadel. Jutri se bo nadaljevalo čitanje teh spisov. Herriotova vlada dobila nezaupnico. Maši poslanci za pomoč po poplavi prizadetemu prebivalstvu v Si Belgrad, 21. jul. (Izv.) Poslanec Hod-z a r je naslovil na finančnega ministra Ninka Perica, na notranjega ministra Božo Maksi-moviča in na kmetijskega ministra Ivana Puc-Ija sledeče vprašanje: Tekom zadnjih 24 dni je skoro neprestano divjalo neurje nad Celjem, nad bližnjo in daljno okolico. Najprej je divjala silna nevihta nad kopališčem Dobrno in napravila veliko škodo poljskim pridelkom. Nato so v kratkih presledkih sledile kar tri katastrofalne poplave in navali vode na Celje in okolico. Savinja je z vsemi dotoki silno narastla. Voda je poplavila vso dolino v smeri proti Celju, zalila vasi okrog Celja in mesto samo. Pri Celju je porušila železniški nasip v daljavi 80 metrov. Voglajna si je poiskala svojo novo strugo čez njive in travnike. Porušenih je mnogo mostov in cest. Velika je škoda na poslopjih in inventarju. Voda je odplavila mnogo lesa ter porušila žage in mline. Vsi pridelki na poljih v Vitanju, Vojniku in Celju, dalje med Št Jurijem, Sv. Lovrencom, Štorami, Te-barji in Celjem in po vsej bližnji in daljnji okolici Celja, so uničeni. Zaloge v shrambah v prizadetih krajih so popolnoma uničene. Škoda je ogromna in je še ni mogoče preceniti. Prebivalstvo je potrto in gleda z obupom v bodočnost Na ministre stavija vprašanja: Ali" so jim zgoraj omenjene poplave znane? Ali so se storili vsi potrebni ukrepi, da se odpomore prebivalstvu v prizadetih krajih pred neizbežno bedo? Sredi agitacije za občanske volitve v Srbiji. VLADA IZVAJA VELIK TEROR ZLASTI V JUŽNI SRBIJI. — LJUB AVNE ZVEZE MED PAŠIČEVCI IN PRIBIČEVIČEVCI. Belgrad, 21. julija. (Izv.) Vse srbijanske stranke se pečajo skoro samo z agitacijo za občinske volitve v Srbiji. Povsod je agitacija v polnem teku. Razdvojenost, posebno radikalov, je velika. Opozicionalne stranke pa nastopajo v notranjosti v mnogih občinah skupno. Edino samostojni demokrati so sklenili v mnogih občinah kompromise z radikali. Opozicionalni klubi dobivajo dnevno od svojih volicev veliko pritožb, v katerih obtožujejo policijo in orožništvo, da preganja opozicionalne kandidate. Ponekod se je kandidatom grozilo, da bodo zaprti, če se ne bodo odpovedali svojim kandidaturam. Posebno v Južni Srbiji je teror na višku, tako da se bodo te volitve izvedle popolnoma v stilu volitev leta 1925. V Južni Srbiji je položaj najslabši. Demokratski poslanec Nikolid jo danes sporočil svojemu klubu, da orožništvo v okraju Kriva Palanka javno v uniformah strahuje kandidate opozicionalnih stranic. Od samih občanov zahtevajo, da morajo voliti kandidate, ki jih bodo oni predložili. Radi teh in sličnih slučajev je poslal Ljuba Davidovič ministrskemu predsedniku Nikoli Uzunoviču pismo, v katerem ga opozarja, da policija in orožništvo preganjata občane. Opozarja ga na težke posledice tega režimskega nasilja. Od sebe odklanja vsako odgovornost za morebitne posledice. V Belgradu samem je boj zelo oster. Pašičevci pod Bobičevim vodstvom delajo za svojo listo. S pribičevci se vršijo pogajanja za skupen nastop. Toda za sedaj ni nobenih izgledov na uspeh. Zato se bo Bobičeva lista sestavila najbrž tako, da bo za predsednika kandidiral profesor tehnične fakultete na bel-grajskem vseučilišču Vlada Mitrovič, za podpredsednika pa Bobič. Kot svetovalci pa bi nastopili najuglednejši Pašičevi pristaši, kakor so Krsta Miletič, Slava Kukič in drugi. Samostojni demokrati kandidirajo kot predsednika znanega večkratnega milijonarja, bivšega demokratskega poslanca Savčiča. Popoldne so se raznesle vesti, da se je po nalogu notranjega ministrstva podpredsednik Bobič, namestnik predsednika belgrajske j občine, suspendiral. Te vesti se do večera ni- 1 so potrdile. Gotovo je, da se pripravljajo i Maksimovič in njegovi pristaši na ostrejši boj, vendar pa do danes se še odlok ni izdal, ker j se nahaja notranji minister na Bledu. Pariz, 21. julija. (Izv.) Minister za finance de Monzie je, kakor zatrjujejo informirani krogi, hotel izročiti predsedniku Herriotu svojo demisijo že včeraj, še preden se je sestal ministrski svet. Njegova odločitev je bila posledica razgovora z guvernerjem francoske banke Moreaujcm in Caillauxom. Caillaux ma je izjavil, da so državne blagajne prazne in da bo država prisiljena ustaviti plačila, če ne bo hotela nastopiti poti izdatne inflacije. Minister za finance de Monzie je nato zahteval od ministrskega sveta pooblastilo za rešitev finančnega problema, kakor ga jc zahteval Caillaux, in poleg tega še moratorij za državo. Država naj bo opolnomočena ustaviti plačila bonov takozvane nacionalne obrambe in zakladnic do nadaljnjega, kar bi bi bilo isto kot tajni bankrot. De Monzie je izjavil v ministrskem svetu, da bo odstopil, če ga ministrski svet v narodni skupščini ne bo v vsem podpiral. Herriot je nato odšel v Elysee k predsedniku republike. Po njegovem povratku sc je nadaljevala seja ministrskega sveta, na kateri se je De Monzieju posrečilo, si med ministri zasigurati zaželjeno polnomočje. Vlada je sklenila, da se predstavi narodni skupščini takoj v sredo, ker hoče čimpreje vedeti, ali uživa zaupanje parlamenta. Pariz, 21. julija. (Izv.) Agencc Havas zanika vse govorice, da je finančni minister De Monzie žc podal demisijo. Agenca pa ne zanika njegove odločitve, da namerava demi-sijonirati, kakor tudi ne odločitve in ukrepov ministrskega sveta. Pariz, 21. julija. (Izv.) V javnem mnenju prevladuje skrajni skepticizem do nove vlade. Herriot se mora boriti proti lastni stranki, ki je sklenila, da se bo odločila o zaupnici vladi šele po vladni deklaraciji. Socialisti so needini, komunisti pa bodo po »Humanite« glasovali proti njemu, opozicija je stvorila močno medparlamentarno skupino s 300 člani, Zbornici je predloženih žc šest interpelacij o vladni politiki, socialisti sami pa so prijavili interpelacijo o povišanju cen žitu. Senat novemu kabinetu ni naklonjen. Pariz, 21. julija. (Izv.) V slučaju, da Her-riotova vlada ne bo dobila zaupnice in bo odstopila, nekateri listi napovedujejo vlado široke koncentracije pod Poincarejevim predsedstvom, Pariz, 21. julija. (Izv.) Podrobnosti finančnega programa De Monzie še niso znane. Danes ob 12. uri so se ministri sestali k posvetovanju, ki je trajalo do 13. ure 40 minut in se je ob 15. uri nadaljevalo. Ob 15. uri 30 m. sc je sestal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike. Položaj presojajo vsi parlamentarni krogi zelo pesimistično. Danes dopoldne sc je vršila zelo burna seja radikalnega kluba. Socialisti, ki so Herriotu obljubili pogojno podporo, so imeli tudi danes sejo, pa so se glede zadržanja pri popoldanskem glasovanju zadržali skrajno rezervirano. Vlada bo v najboljšem slučaju odložila glasovanje na jutri dopoldne, da stopi v stik s tistim: grupami, na katere je včeraj računala, ki pa danes niso voljne jo podpreti. Pariš, 21. jul. (Izvir.) V Parizu je prišlo radi padanja franka do mučnih demonstracij napram tujcem. Včeraj so demonstrantje napadli na Montmartre automobil, napolnjen s tujci, ga ustavili in tujce dejansko napadli. Demonstrantje so na Montparnasse žalili tujce, ki so se nahajali v kavarni. Demonstracije prirejajo zato, da ne bi tujci z visoko valuto izrabljali nizko stanje franka. Pariz, 21. julija. (Izv.) V Belfortu in v ostalih mestih vzhodne Francije, sc jc razširila vest, da se je izvršil na ministrskega predsednika Herriota atentat. Iz ministrskega predsedstva se je vest telefonično demontirala. Pariz, 21. julija. (Izv.) Po seji kabineta je imel Herriot daljše posvetovanje z notranjim in finančnim ministrom in je takoj nato šel poročat predsedniku Domcrgueju o položaju. Herriot jc dcmantiral vesti o odstopu finančnega ministra De Monzieja. Pariz, 21. julija. (Izv.) Dejstvo, da sc je Herriot odločil stopiti že danes pred parlament označuje skrajno kritično finančno stanje. Vlada Herriota se je odločila za konsolidacijo notranjih dolgov in moratorij. Na zunanje posojilo, ki je tudi ena izmed možnosti, da se reši finančno stanje, ni misliti. Pariz, 21. julija. (Izv.) Hcrriotova vlada bo zahtevala zaupnico. Dalje bo zahtevala, da se še danes konča debata o finančnem sanacijskem programu in da zbornica takoj izglasuje polnomočje, ki ga vlada zahteva. Pariz, 21. jul. (Izv.) Ministrski svet je po poročilu finančnega ministra De Monzie sklenil, da zahteva v zbornici zaupnico. Poročilo vlade poudarja, da Francija še ni bila v tako težkem položaju, ki je prešel v nedvomno krizo. Vlada zahteva pooblastilo, da vpelje štednjo v javno in zasebno življenje in sanira državno zakladnico. — Zbornica je z 290 proti 237 glasovom odrekla Herriotovemu kabinetu zaupnico. DVA BOMBNA ATENTATA NA POLJSKEM. župan. Belgrad, 21. jul. (Izv.) Demokratski poslanec dr. Kosta K u m a n u d i je radi umora bitoijskega urednika Hadžipopoviča naslovil na notranjega ministra interpelacijo, v kateri opisuje bitoijskega velikega župana Budisav-ljeviča in njegove zaupne zveze z organizatorjem atentata Londrevom. Londrev je bil z bitoljskim velikim županom v najprisrčnejših zvezah. Celo po atentatu na dan, ko bi imel biti aretiran, je bil gost na kosilu pri velikem županu. Vedno sta skupaj posedala po kavarnah ter se skupaj vozila v avtomobilu v okolico. Ko je kralj obiskal Južno Srbijo, sta ga oba sprejela. Nadalje opisuje, kdo je Londrev, in zahteva, da stori notranji minister energične korake proti velikemu županu. TEŽKA NALOGA. Belgrad, 21. jul. (Izv.) Predsednik finanč-"Ogli odbora I£ c» o n j i č jc poslal vojnemu, finančnemu, železniškemu, kmetijskemu ministru in ministrom za šume in rude ter javna dela pismo, y katerem jih 35. fotOfesu inten- zivnega, vestnega in energičnega dela finančnega odbora prosi in poziva, da do 1. septembra 1926 pošljejo finančnemu odboru vse bilance in sklepne račune od osvobojenja do danes od vseh njim podrejenih podjetij gospodarskega značaja. Obenem jim sporoča, da bodo člani finančnega odbora meseca septembra obiskali vsa državna podjetja in zavode, med njimi tudi železniško delavnico v Mariboru, da se na licu mesla prepričajo o njihovi j rentabilnosti in njihovem delovanju. Zato pro- j si ministre, da se ti obiski članov finančnega 1 odbora organizirajo. KAKO SE PRI NAS GOSPODARI. Sarajevo, 21. jul. (Izv.) Železniško ravnateljstvo je dobilo na račun reparacij mnogo vagonov, ki za promet niso sposobni. Nimajo zavor in tudi drugače niso tako opremljeni, kakor bi to bilo za promet potrebno. Nadalje je ravnateljstvo dobilo na račun reparacij tudi mnogo vagonov za prevoz živine, ki ravno tako niso uporabni za promet. Raditega vlada veliko nezadovoljstvo, da se dobavljajo na račun reparacij neporabni vagoni. Varšava, 21. julija. (Izv.) V včerajšnji seji je sejm sklenil revizijo poljske ustave, ki daje predsedniku republike pooblastilo, da sejm razpusti, kadar to predlaga vlada in kadar sejm sam razpust sklene s kvalificirano večino. V 90 dneh po razpustu se morajo vršili nove volitve. Določilo, da sme predsednik republike izdajati tedaj, kadar je sejm razpuščen ali kadar je odgodil seje, dekrete z zakonsko veljavo, je sejm odklonil ter sklenil, da se naj to poblastilo uredi s posebnim zakonom. Vlada se bo najbrže zadovoljila s pooblastilom za časa parlamentarnih počitnic do 1. okt. 1926. Katovice, 21. julija. (Izv.) Danes je pet ljudi izvršilo bombni atentat na uredništvo Korfantyjevga glavnega glasila »Polonia«. K sreči je atentatorje opazil neki stražnik, poklical policijsko patrulo, ki je atentatorje aretirala. Atentatorji so izjavili, da so iz mora-ličnih nagibov res hoteli uničiti tiskarno in uredništvo »Polonije«. Pri enem izmed petih arctirancev so našli dinamitno bombo. Dalje je v bližnjem gledališču »Polonia« eksplodirala dinamitna bomba takoj po prireditvi društva sv. Petra in Pavla. Kakor jc policija ugotovila, jc bila bomba položena že pred prireditvijo in le slučaju, da se je prepozno vnela, se je treba zahvaliti, da ni nastala strašna nesreča. Materijelna škoda je v gledališču zelo velika. Republikanska unija v Nemčiji. Berlin, 21. julija. (Izv.) Dr. Wirth, bivši drž. kancler in centrumaš, poslanec dr. Ludvig Haas, demokrat in predsednik državne zbornice so započeli akcijo, da bi vse republikanske stranke Nemčije začele enotno postopati. Značilen je članek dr. Wirtha v »Berliner Tag-blattu«, ki sc smatra za programatično izjavo te akcije. Dr. Wirth ugotavlja, da jc današnji politični položaj Nemčije neutrjen in da gredo republikanci razdrto in razdvojeno proti jeseni. Dr. Wirth opozarja socialno demokracijo, da tudi ona vcepi v delavce državno zavest, vzbudi njihovo voljo za realne naloge. Citira njihovega dr. Franka, ki je izmed prvih padel v vojni in ki je dejal: »Čc nc bomo mi socialni demokratje ščitili republike, jc bil dvajsetletni politični boj zastonj.« Wirth poziva, da sc odstranijo zapreke, ki so ločile republikance med seboj, da zmaga socialno-napredna, republikanska Ncmčua nad konservatizmom in re- akcijo. Zato jc treba vstvariti bazo za poglo« bitev problemov nemške republike. »Mi trije smo sc združili, da bomo proti koncu leta posebno aktivni. Slišali nas bodo vsi republi-kanci od Konstanca do Konigsberga.« Politični krogi zatrjujejo, da gre ta akcija za tem, da vstopijo v jeseni socialisti v vlado in prevzamejo soodgovornost. POPOLARI SE RAZHAJAJO. Rim, 21. julija. (Izv.) Poročevalska agen-tura Italia Bassa poroča, da je v italijanski ljudski stranki močna struja za razpust stranke. Dejstvo, da so izgubile z novim zakonom o sindikatih katoliške sindikalne organizacije vse možnosti delovanja, jc voditelje baje privedlo do prepričanja, da bi bilo treba stranko razpustiti, da bi katoličani dobili prosto roko napram drugim strankam. Ki k stiske. Dr. Korošec jc poslal vladi spomenico, v kateri opozarja na skrajno slabo stanje letine v Sloveniji in zahteva pravočasne pomoči, da »e preprečijo posledice, ki utegnejo sicer postati usodepolne. Ta spomenica govori knjige: pokazan je v njej ves kritični, da naravnost obupni položaj, v katerem se nahaja danes pred vsem naš kmetski človek, ki od zemlje živi, položaj, ki ga mora videti vsak, kdor se količkaj ozre po deželi in ki bi moral biti dobro znan tudi vladi, v kateri sedi kot minister za poljedelstvo seljačko dete gospod 'ucelj. Žalostni izgledi na letino vsepovsod, skrb fn stiska na vseh koncih in krajih. Tromeseč-no neprestano deževje je malone upropasiilo vse kulture, da ne govorimo o neštetih poplavah in drugih elementarnih nezgodah, ki so zadele naše kraje; in našega kmeta, itak že s skrajnim naporom vseh sil bijočega najtrši boj za obstanek, se je začel polotevati obup in s strahom zre že sedaj zimi v mrzlo obličje. Kaj bo, kaj bo? Po pravici opozarja dr. Korošec vlado na pretečo nevarnost: pre-hranitveno krizo, na nevarnost, da bosta po zimi trkala glad in lakota na duri malih slovenskih domov. Položaj je zelo resen, sedanji in bližnji čas poln najakutnejših in najvitainejših vprašanj, ki ga vlada ne sme zamuditi, ako noče, da jo zadene strašna odgovornost. Katastrofa grozi — in treba je v pravi čas storiti potrebne preventivne ukrepe, da se katastrofa odvrne. Moment je, ko mora vlada pokazati, ali se zaveda svojih dolžnosti in svoje odgovornosti; ta vlada ima zdaj tudi najboljšo priliko, da pokaže, ali je kos svojim nalogam in ali je na svojem mestu. Kaj je najnujnejše treba storiti, to pa je vladi pokazal dr. Korošec s svojimi predlogi. V prvi vrsti treba težko prizadeti Sloveniji priti na pomoč s primernimi davčnimi olajšavami. Zato predlaga dr. Korošec, da se odpiše zemljiški davek; dalje, da se pri odmerjanju osebne dohodnine v polni meri uva-žuje letošnja ogromna vremenska škoda, ki jo je treba zato natančno ugotoviti in preceniti; tretjič pa, da se ustavi izterjevanje vseh zaostalih davkov in da se opuste vse davčne rubežni To so trije najelementarinejši pogoji, da se .iga slovenskemu gospodarju prebresti vai i.rize, ki se od vsepovsod zgrinja nadenj, in v katerem se bo sicer neizprosno potopil. Nemogoče je našemu kmetu v sedanjih prilikah plačevati vso ogromno višino davkov, kakor so se mu doslej nalagali. Ni je tu druge besede kot: Nemogoče! Ako ga hočejo rešiti neizbežne propasti, ki mu danes grozi, potem ni drugega sredstva kot predvsem davčne olajšave. A to ni še vse. Stiska slovenskih krajev je prikipela do vrhunca in zahteva obsežnejše pomožne akcije v smislu nadaljnjih predlogov, ki jih stavlja dr. Korošec: da se od elementarnih nezgod najbolj prizadetemu prebivalstvu priskoči na pomoč z denarnimi podporami; da se prehrana Slovenije že zdaj zasi-gura; da se pravočasno poskrbijo potrebna semena itd. In pa slednjič — kar postaja v Sloveniji že naravnost prometna katastrofa, da o kulturni sramoti ne govorimo, — da se nakažejo našim okrajem in občinam potrebni krediti za popravo potov, cest in mostov, ki so že itak nudili od leta do leta bolj sliko nekdanje Turčije in ki so jim zdaj še hudourniki in povodnji zadali zadnji udarec. Kaj bo vlada na dr. Koroščeve predloge storila? Ali bo tudi ta klic stiske, klic vpijočega slovenskega ljudstva, brezbrižno in malomarno preslišala, kakor je preslišala doslej vse prošnje in pritožbe Slovenije, kakor ni imela najmanjšega smisla za njene interese in potrebe? Mi si od sedanje vlade ničesar ne obetamo. Vlada, ki je pokazala vse svoje nerazumevanje resnosti in kritičnosti položaja, v katerem sc nahaja danes vsa država, pokazala popolno nerazumevanje ljudskih potreb že s tem, da pušča v dneh, ko prihaja nad državo in ljudstvo nesreča za nesrečo in bi bilo polne roke dela, narodno skupščino v brez-delavnosti, namestu da bi jo nemudoma sklicala na permanentno zasedanje, taka vlada ne kaže, da je vsaj količkaj dorasla situaciji. Vendar nočemo še izgubiti zadnje nade. Morda se tudi ta vlada ob enajsti uri še zgane in zave svojih dolžnosti in nalog. In morda bo g. Uzunovič na vprašanje dr. Korošca tudi še dal kak pozitiven in efektiven odgovor. Upajmo. Če pa ne, potem ne moremo tej vladi j drugega svetovati kot da se takoj umakne, ' preden še napravi kako večjo škodo, in da , prostor drugim, ki bodo pravi možje ob pra vem času na pravem mestu. ItaSiJa in Balkan. V zadnji številki rimske revije «Echi e Commenti« priobčuje inž, A. Schiavon članek, ki kaže, s koliko silo teže Italijani na Balkan in kako resno se pečajo z vprašanjem, da si odpro pot na eni strani do Donave, na drugi pa v Malo Azijo. Inž. Schiavon dokazuje, da sta v to neobhodno potrebni dve železniški zvezi: Jadran—Donava in Vallona—Bitolj, Pariška mirovna pogodba, izvaja člankar, je s proglasitvijo svobodne plovbe po Reni in Donavi odprla Balkan vsem zapadno- in pa I srednjeevropskim državam, posebno pa Franciji iu Angliji, zaprla pa ga je Italiji. In v tem ko se fe države pripravljajo, da po mednarodnih rečnih potih prodro na Balkan, ko Nemčija z lastno ji energijo gradi vodne zveze med Severnim in Črnim morjem, je Italija vsled pomanjkanja neposrednih prometnih zvez med Jadranom in Donavo malone odrezana od Balkana. Ako se Italija ne podviza, da skrajša svoje zveze z Donavo, jo bodo ostale države poplnoma prehitele in jo sploh izključile iz Balkana. Nato se inž. Schiavon peča z dosedanjimi železniškimi načrti za zvezo med Jadranom in Donavo, ki jih je prejšnja Avstroogrska tako dosledno in neizprosno preprečevala. Ugotavlja, da je naravno pristanišče za srednjo Donavo Split; to so dobro umevali tudi Rimljani, ki so se prav te luke posebno posluževali. Gotovo je, da bo proga Split—Belgrad, pa naj jo zgradi in upravlja kdorkoli, vsikdar aktivna in tudi za Italijo velika dobrota. Iz narodnih ozirov se pa mora Italija seveda zanimati tudi za zvezo med Zadrom in njegovim zaledjem; najmanj, kar se mora doseči, je zveza na dosedanje balkanske proge. Tudi na ta način bi se italijanskemu izvozu nasproti sedanjim zvezam preko Nabrežine— Reke odnosno Soluna v Belgrad skrajšala pot za več sto kilometrov. Vse neposrednejše in realnejše koristi pa bi prinesla Italiji zveza Vallona—Bitolj. Po njej bi mogla Albanija, pa tudi vse ostale pokrajine svobodno, neposredno trgovati z Italijo in ostalim svetom, tako da bi postala ta proga ena izmed žil velikega mednarodnega prometa. Vallona se tnora na drugi strani zvezati z Brindisi (Otranto, dasi bližji, ne prihaja v poštev), bodisi s plovečimi mostovi (traghetti) — razdalja med obema lu-kama znaša približno 90 km — bodisi z brzimi parniki. Na ta način bi postala ta proga v balkanskem železniškem sistemu velevažna prometna pot, ki bi tekla od Bitolja dalje do Soluna in Carigrada skoraj v ravni črti preko celega južnebalkanskega pasu ter bi vezala Italijo z evropsko Turčijo in Bolgarijo ter z njunimi črnomorskimi lukami. Odprle bi se Italiji prostrane, bogate pokrajine in razširiti bi mogla svoje zveze z Južno Srbijo, Makedonijo in Bolgarijo. Toda odprta bi ji bila pot po kopnem tudi do Smirne, Aidina in Konie in po železnici v Bagdad, a ko bo zgrajena proga Afion—Karaissar—Adalia ali Conia— Adalia, bo mogoče po kopnem dospeti v Adalijski vilajet. Iz tega se vidi, da temelji ves program italijanske pcnetracije na Vzhod na zvezi Vallona—Bitolj. Ta zveza bi skrajšala oddaljenost med Rimom in Bitoljem za 1190 km, Solunom 811 km in Carigradom 372 km. Italija ne sme zamuditi nobene prilike, opustiti nobenega sredstva in nobene iniciative, da se ta proga zgradi in zveže Vallona z Brindisi. Evropska proga 45° z. š. mora teči v pravcu London—Pariz—Milan— Brindisi. Milan bo središče, kjer se bosta progi cepili od zapada na vzhod in od severa na jug. Brindisi mora omogočiti Italiji, da bo vršila svoje naloge kot najsprednejša točka južne Evrope in izpodbiti Solun, ki drzno sega po teh njenih funkcijah. Treba je delati in delati hitro. Italijanom se mudi na Balkan. mmlM&Mm KUNSCHAK PREKLICAL SVOJO DEMISIJO. Dunaj, 21. julija. (Izv.) V šolskem sporu je poslanec Kunschak podal demisijo na pred-sedstveno mesto dunajske krščansko-socialne stranke. Da sc razjasni položaj, so se vršila v dunajskem vodstvu stranke dolgotrajna pogajanja, ki so privedla do tega, da se je j ustreglo pogojem, pod katerimi Kunschak i prekliče svojo demisijo, nakar ie Kunschak VABILO ni velik politični shod ki ga priredi krajevni odbor SLS za Domžale ▼ nedeljo 25. julija ob 3 popoldne v društvenem domu v Domžalah, Govori načelnik SLS gosp. dr. Anton Korošec Krajevni odbor SLS v Domžalah. upravo popolnoma nove ljudi in jo tudi preuredile na podlagi izkušenj od 1. 1918. dalje. Jovanovič upa, da bi v tem slučaju popolnoma zmagal kmetski element, ker so meščanske stranke dejansko že doigrale, V slučaju svobodnih volitev bi ostala samo pri poizkusu akcija Pribičeviča, ki skuša dobiti tal med kmetskim prebivalstvom. DR, KUMANUDI O OBČINSKIH VOLITVAH V SRBIJI, Davidovičev poslanec dr. Kumanudi se je vrnil iz agitacijskega potovanja po južni Srbiji. Agitacijo je razvil najbolj v svojem bitoljskem okraju. Poslanec je izjavil, da hočejo demokrati v nekaterih občinah svoje liste vezati z džemijetom in je v tem smislu dosežen sporazum. Četudi je notranji minister izjavil, da bo politična oblast postopala korektno, vendar se vrše onemogočanja demokratskih list od strani državne oblasti in se preti demokratskim kandidatom. V Bitolju nastopijo de-mokratje skupno z Jovanovičevimi radikali. V Prilepu nastopijo demokratje samostojno. Proglas demokratov na volivce bo izšel že te dni. DALMATINSKE HSS ZA DR. NIKIČA. ' Iz Splita poročajo ,da so pristopile k Ni-kičevi skupini radičevske organizacije* in sicer v Drtini, Ziom-selu, Tjesnu, Mijevičih in v Filip-Jakobu. A Ravna linija... »Jutro« je zapisalo: »Srbijancem moremo očitati upravičeno, da se Jugoslavija ne da upravljati po načinu kakor se je upravljala Srbija in da so v nedržavniški Sebičnosti postopali tako, da se je razvil občutek o neenakosti bremen . ..« Ko smo mi tako pisali, nas je »Jutro« denunciralo kot protidržavne, protidinastične, protisrbske itd. In zakaj »Jutro« sedaj samo tako piše? Naj- brže, kakor je samo zapisalo, zato, »ker vlada (v njih) duh nestalnosti...» — pravilno: političnega špekulantstva. A Koliko ima dela RR vlada! Pavle Radič je dal nekemu zagrebškemu dopisniku gotova pojasnila in dejal: »Mnogo imamo dela, da se o drugih stvareh ne moremo razgovarjati. Evo delo vlade in odborov v vsakem oziru, pa zlasti radi teh nesreč. Poplave, vremenske nezgode, drugo delo vlade radi gospodarske krize itd.I To je ogromno težko delo, ki zahteva velike napore, politične korajže in velike žrtve .. ,čeke«, vseruske izredne komisije za pobijanje proti-revolucije, ki si je s časoma uzurpirala vso oblast in v neštetih krvavih ubojih in umorih pogazila vsako protiboljševiško gibanje. Nato je dobil v roke reorganizacijo prometa, kjer je z železno energijo in brezobzirnostjo poveljeval. Končno mu je pripadla še vloga reorga-nizatorja sovjetskega gospodarstva. Poleg Lenina, Trockija je bil Dzerzinskij glavni tvorec ruske sovjetske republike in eden najhujših svetovnih prelivateljev krvi. AngSeika premogovna kriza stacionarna. PROGLAS ČRNOGORSKIH FEDERALISTOV. Črnogorski študentski federalistički klub je izdal z ozirom na občinske volitve proglas, v katerem navaja borbo Črne gore za svobodo, Moralni kapital Črne gore pa se da primerjati z moralnim kapitalom Šparte. Črnogorci so vse žrtvovali za sedanjo državo, se odrekli tudi svoji samostojnosti. Črna gora je žrtvovala največ, a dobila je najmanj. Uradni predstavniki od 1. 1918. dalje niso bili njihovi predstavniki. Šele prvi poslanci črnogorske stranke so pokazali prave zahteve tega naroda, ki so: enakopravnost in boljša bodočnost Črne gore v jugoslovanski državni zajednici. Proglas povdarja pomen občinskih volitev, zlasti z ozirom na napredek občin samih. Črnogorci naj pazijo pri teh volitvah na interese svojih občinskih zajcdnic in njihovo dostojno reprezentanco, ki bo zmožna zastopati v vsakem slučaju ravno črnogorske občine. Čc bodo dobili občine v svoje roke, bo to pomenilo dve tretjini uspeha borbe Črne gore za enakopravnost. JOCA JOVANOVIČ ZA VOLITVE. Joca Jovanovič, vodja zemljoradnikov, je dal novinarjem izjavo, da bi bile edini i diod te politične in gospodarske krize volitve in siccr pi ; ' ;orra svobodne in poštene j vrnitve, ki bi Druie^ic v nai\isio državno , London, 21. jul. (Izv.) Posamezna angleška premogovna podjetja so začela povpraševati po češkoslovaškem premogu. Sklenile so se že pogodbe in sedaj se pogajajo s češkimi premokopi za večje dobave. Če bo pogodba uspela, bodo posamezna podjetja s tem naročilom zaposlena za cele ledne. Ministrski predsednik Baldvvin je sprejel zastopnike anglikanske in svobodne cerkve, ki so hoteli nastopiti kot posredovalci v tej krizi. Zastopstvo je vodil lichfieldski škof. Škof je izročil Bnldwinu predloge, ki so jih podpisali voditelji zveze rudarjev. Svoje mnenje sta tolmačila lichfieldski in manehesterski škof. Razgovor je trajal kaki dve uri. Baldvvin je vztrajal pri mnenju, ki ga je zastopal v pismu na lichfieldskega škofa in od tega stališča ni hotel odstopili. Podpor za nadaljnje štiri mesece, kot lo žele škofje, vlada ne more vzeti v pretres. Delavski minister in minister za vojno, ki sta razmotrlvala o predlogih škofov glede reorganizacije industrije premoga, sta izjavila da, če rudarji žele obnovo pogajanj, se bo to takoj izvršilo pod pogojem, da brez pridržka sprejmejo poročilo komisije. Glede predloga škofov, da se najame posojilo več milijonov funtov v svrho financiranja pre-mogokopne industrije v času reorganizacije in za katero tri dala jamstvo industrija sama, je vlada znova poudarila svoje stališče, da bi bila to le pomoč v spremenjeni obliki, luler-venciia škofov ie brez Uouclia. London, 21'. jul. (Izv.) Voditelji rudarjev Cook, Smith, kot drugi funkcijonarji so odpotovali v Pariz, da sodelujejo na mednarodnem rudarskem kongresu. Pred odhodom je izjavil Cook, da se je internacijonala rudarjev v toliko spremenila, da bodo sedaj sodelovati tudi Amerikanci. Kongres za angleške rudarje m posebne važnosti. Cook je nadalje označil vesti, da se bo prihodnji teden vršila v Londonu splošna konferenca delegalov, kot neutemeljene. Tudi ni v načrlu sestanek izvršilnega odbora in škofov, ker je ta način reSevanja krize po odgovoru Baldwina brezuspešen. Baldvvin in vlada svojega stališča no bodo izpreminjali. Radi tega upa Cook, da se bo anglikanska cerkev pridružila bojnemu pohodu angleških rudarjev. Pariz, 21. jul. (Izv.) Danes se jc tu pričela seja rudarske inlernacijonale pod predsedstvom Smitha. Udeležuj, jo se je delegati iz Amerike, Anglije, Nemčijo, Belgije, Češkoslovaške in Francije. Delegati &o piclrosali vprašanje finančne podpore angleških premo-garjev in omejitve, oziroma preprečitve uvoza premoga iz evropskega kontinenta na Angleško. Belgrad, 21. jul. (Izv) Romunski »tnanji minister Mitileneu je poslal našenvti zunanjemu ministru Ninčlču brzojav, v katerem mu izraža svoje sožaije radi poplav. Minister Ninčič se mu ie zahvalil v uoeoUnem bnojav-J- Ko/ se godi doma Denarne nagrade štiri po 1000 Din. je včeraj popoldne ob 3 po roki male deklice Dolores Marije Terscglav kolo sreče prisodilo naslednjim cenj. naročnikom našega lista: št. 6713 g. Gregor P o t o k a r , župnik, Velenje; št. 6535 g. Alojzij Šoba, župnik Zdole-Videm; št. 4953 g. Ivan Tavčar, papirnica, Vevče; št. 5106 g. Fran šušteršič, Rožna dolina, IX. cesta. —o— Usoda Narodnega bloka v Mariboru. Na zadnji občinski seji je dr. Kukovec javno Izjavil, da Narodnega bloka zadnje ni že ni bilo več in da ga tudi na seji ni več. — Ker pa stranki SLS in NSS niste izstopili iz Narodnega bloka, zato je pač logična konkluzija iz dr. Kukovčeve ugotovitve, »da bloka ni več«, edino ta, da je morala SDS dejanski storiti ta korak, ne da bi bila drugim članom bloka to naznanila. Isto sledi jasno iz Kukovčevih besed, da je potrebna pregrupacija meščanskih strank. Vse slovenske stranke izvzem-ši radikale in SDS so sedaj grupirane v Narodnem bloku. Ako se torej po Kukovčevem mišljenju morajo pregrupirati meščanske stranke, je to edino na ta način mogoče, da SDS zapusti blok, oziroma da ga je žo zapustila, ker ostali dve stranki, SLS ii NSS, iz bloka niste izstopili. Dr. Kukovec je tudi izjavil, da si bo »njegova grupa< sama vedela priboriti veljavo, ki ji gre kot buržoazijski stranki, torej da ne reliektira več na sodelovanje z drugima dvema strankama Narodnega bloka. Da je naša konkluzija pravilna, je pokazal ludi dr. Kukovec sam. Komaj je konstatiral, »da bloka ni več,«: komaj je omenil za »svojo grupo« potrebo pregrupacije, je takoj začel nelojalno ter besno — s pravo jezo — napadati župana in zaveznico v bloku SLS, katero je skrajno netaktno tako grdo žalil, kakor bi z zaveznikom nikdar ne mogel storiti! Seveda on je lahko tako napadal SLS, ker bloka že ni bilo več«. Dr. Kukovec in »njegova grupa i je torej po teh žalitvah in napadih fakličuo nehala bili zaveznica SLS v Narodnem bloku, zato je smel dr. Kukovec nemoteno opsovati župana dr. Leskovarja in njegovo stranko SLS. Dr. Kukovec je govoril po svoji lastni izjavi v imenu »svoje grupe«, to je v imenu demokratov, torej je iznesel tudi napade in žalitve v imenu demokratov, in res noben član demokratske stranke ni zavrnil dr. Kulcovca, torej se je cela »grupa« demokratov strinjala z dr. Kukovcem in je po dr. Kukovcu napadala in opsovala svojo zaveznico v bloku SLS. Ker je demokratska stranka po dr. Kukovcu opsovala in žalila na nečuven način SLS, ker je ista stranka po dr. Kukovcu spravila v javnost zaupne razprave v Narodnem bloku in jih nelojalno izrabila, zato bi bile za bodočnost skupne seje Narodnega bloka, kjer bi bila tudi SDS, nemogoče, in je s takim postopanjem stranka demokratov dejanski sama nehala biti članica bloka. Dr. Kukovcu smo zelo hvaležni za njegovo izjavo, da »bloka zadnje dri ni bilo več in da ga tudi na seji nk. Zdaj vidimo vsaj, da so bili vsi razgovori in pogajanja z demokrati zaradi Mestne hranilnice, ki so se vršile v »bloku«, katerega pa po izjavi dr. Kukovca že ni bilo več, le humbug in hinavščina! S kardinal« legatom v Chicago- (Nadaljevanje.) Poseben odstavek v dnevniku »Chicago Evening American« na dolgo in široko opisuje dohod guvernerja Smitha iz New Yorka. Mi ne bomo tega ponavljali, pač pa sarno povemo, da je povedal sprejemnemu odboru, ki ga je čakal na kolodvoru, to-le: »Visoko sem počaščen s tem, da mi je bila dana prilika prisostvovati taki mogočni svečanosti. Chicago pa si lahko čestita, da se v njegovem obzidju to vrši.« Pripeljal se je v svojem privatnem salonskem vagonu, kateri nosi napis Chicago. Ko je vstopil na stadion, ga je množica burr.o pozdravljala in neprestano se je za ovacije zahvaljeval, vihteč v rokah svetli cilinder. V ponedeljek so se kardinali udeleževali po več ur raznih zborovanj. Posebno srečne so se šteli vsi, katere je obiskal kardinal-le-gat. K vsem ni mogel, to je bilo človeško nemogoče. Več kot 10.000 ameriških Francozov in gostov se je sešlo k zborovanju na Michigan-cesti, kjer je bil glavni govornik ministrski predsednik iz Qucbeca. Tudi kardinal-legat in kardinal Mundelein sta se ga udeležila. Od tam sta hitela v Asland-auditorij, kjer je zborovalo več kot 10.000 Nemcev. Kardi-nala-legata so sprejeli z mogočnim pevskim zborom in navdušenimi ovacijami. Govorila sta kardinala Piffl in Faulhabcr. Kardinal Pilfl se je predvsem zahvalil ameriškemu ljudstvu za pomoč v in po vojni, ko so toliko darovali na hrani in drugih potrebščinah, posebno mestu Dunaju. Kardinal Mundelein pa Izjemno stanje v trboveljski občini. Odkar so se izvedle v marcu občinske volitve in izvolitev župana, so nastopile v trboveljski občini razmere, ki so nevzdržljive Pokazalo se je to posebno ob zadnjem neurju, kjer je imela občina veliko škodo, ko je voda odnašala zemljo m razdirala škarpe itd. Gerent občine ne more ničesar storiti za oškodovance. Pregledala se je sicer vsa škoda, toda kaj more storiti, ko čaka samo na to, da ga oprostijo poslov in vodi samo tekoče občinske zadeve. Tu je treba nekaj storiti. Veliko županstvo je obljubilo, da se bo župan potrdil v teku 48 ur, preteklo pa je že več kot 48 dni, a še danes ne vemo, pri čem da smo. Napravi naj se temu izjemnemu stanju konec, naj se potrdi novoizvoljeni župan, ali pa naj se da g. gerentu in sosvetu moč, da smejo sklicevati seje in sklepati o nujnih občinskih zadevah. —o— Na nas 3adranl na Trsat in otok Krk poromajo Škofjeločani in še stotine drugih romarjev 13. avgusta zvečer. Polovična vožnja, posebni vlak! Pridružite se! Vlak bo zbiral romarje od Škofje Loke do Metlike. Jadran vabi. Vabi nebeška Mati na Trsatu! Pridite! Priglase sprejema Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki. —o— Krvav dogodek oh nemško-avstrijski meji. Minuli ponedeljek na večer je pritekel k La-šancu, posestniku naše občine Kapla pri Breznu, ki ima svojo kmetijo tik ob državni meji, neki Kop in se zgrudil. Bil je ves krvav, kri mu je curkoma vrela iz leve strani prsi. Domači so mu zašilo zaprli rano in ustavili kri ter poslali po kapelskega g. župnika. Kakor se je dognalo, je Kopa ustrelil avstrijski orožnik pri zadnji hiši avstrijske občine Hardegg; hiša stoji ob križišču nevtralne poit, ki teče ob grebenu gorskega hrbta Remšnika blizu državne meje, ozifroma tvori mestoma mejo — vse drugače kot je zaznamovano na najmodernejšem našem zemljevidu učitelja Dimnika! — in pota, ki drži v Arvež (Arnfels). Orožnik je ustrelil Kopa v hrbet iz dalje par korakov. Kaj je dovedlo do tega, je še nepojasnjeno. Kop je pristojen v Ribnico na Pohorju, dninar in ima tudi tik ob meji majhno posestvo v najemu, s katerim pa se ne peča dosti, ampak obsega polje njegovega delovanja bližnje kraje to- in onstran meje. Je na jako slabem glasu pri ljudeh in prav črno napisan pri oblastih na obeh straneh meje; ljudje imajo velik strah pred njim. Ves dogodek je, kakor rečeno, še nepojasnjen. Ranjenca so odpeljali drugi dan v mariborsko bolnico. —o— Nevarna služkinja. Pred nekaj tedni je prišla v Ljubljano neka Marta Zupančič in je stopila v službo pri neki rodbini v Šelenburgovi ulici. Dekle je nekaj časa pridno delalo in gospodinja ji je že skoro vse zaupala. Komaj pa je prefrigana Marta ugotovila, kje ima gospodinja shranjene razne dragocenosti, jo je vzela noč. Zaman jo je dragi dan gospodinja klicala in iskala. Prvotno je mislila žena, da je šla Marta rano zjutraj v cerkev. Ko pa služkinje lo se je spomnil svojega nemškega pokolenja štiri generacije nazaj, ko je že njegov praded zabeležen na neki listi cerkve sv. Marije v New Yorku. Kardinal Czernoch je v dvorani sv. Lav-renca pozdravil 900 svojih rojakov Madžarov. Govoril jim je o velikanskem pomenu evha-rističnega kongresa. Čehi so se zbrali na univerzi, kjer su govorili škof Kaspar, opat Zavoral in mnogi drugi. Torek je veljal ženskemu svetu. Čikaško časopisje piše, da še nikdar v zgodovini ni bilo zbranega toliko ženstva na enem kraju. Pontifikalna sv. maša se je vršila istotam kakor v ponedeljek. Poročevalec »C. E. A.« sodi, da je bilo v stadionu 200.000 žena, zunaj stadiona pa pol milijona. Toda nikdo ne bo nikdar vedel točnega števila. Da je bi! dan res ženski dan, to je povedal en sam pogled okoli sebe, kajti 99 % % vseh udeležencev jc bilo ženskega spola, le tu pa tam se je prikazal kak moški. Tudi ta dan so pričeli ljudje prihajati kmalu po polnoči. Ob pol šestih zjutraj pa je bilo žc vse polno žena okoli stadiona. Mnogo jih je na severnem koncu prelezlo ograjo, da bi si pravočasno poiskali primeren prostor. Toda policija jih je zavrnila. Edino pevke, žene in dekleta, so ob pol sedmih smele v notranjost stadiona, kjer so se zbrale na določenem prostoru, katerim so sc pozneje pridružile redovnice, 6000 po številu, da tvorijo skupen zbor. Zanimivo je bilo gledati te zgodnje udeleženke, kako so sc gnetle skozi ograjena vrata, v eni rotff držeč note in pesmaricc, v drugi pa zavoje za malico ali zajtrkom. Mnoge so imele seboj termo-steklenice, iz katerih so zdai na zdaj napravile globok oožirek ni bilo, je postala gospodinja malo bolj pozorna, šla je v njeno sobo, kjer je lakoj ugotovila, da je »pridna« Marta pobegnila. S sabo pa je vzela poleg obleke še za 4000 Din raznih gospodinjinih dragocenosti. Po opisu so ugotovili na policiji, da je imela gospodinja pri sebi skrajno nevarno pustolovko Marto Zupančičevo, doma iz litijske okolice, ki je bila že desetkrat kaznovana radi tatvine, goljufije in vlačuganja. —o— Modrasa ustrelil. Ta vsekakor redki dogodek se je zgodil pre-tečeno nedeljo v trboveljskem okraju. Rudniški gozdar g. Franc Arhar je v Podmeji naletel na modrasa, ki je bil v premeru debel okoli 50 mm in ga ustrelil. Nenavadni eksemplar so si ljudje seveda l zanimanjem ogledovali. —o— Aretiran pollgaiec? V zadnjem času smo poročali o raznih manjših požarih v bližnji in daljnji okolici Ljubljane in drugih mest po Sloveniji. Kljub napornim trudom vseh varnostnih oblasti pa se je ni posrečilo, da bi prijeli brezvestnega požigalca. Te dni pa je izsledila ljubljanska policija nekega moškega, ki je podoben po opisu pogorelcev onemu sumljivemu tujcu, ki se je klatil po njihovih seliščih en ali dva dni pred požarom. Mož sicer požige taji, vendar pa ne more dati uobenega točnega pojasnila, kod je ta čas hodil in s čim se je preživljal. Uvedena je obsežna preiskava, ki bo gotovo dognala, če je osumljenec pravi požigalec ali ne. — Vsekakor bi bilo želeti, da bi tak brezvesten lopov padel že enkrat v roke pravice in dobil zasluženo plačilo. —o— Tlsiotapsiv© cvete. Finančna kontrola v Svečini pri Mariboru je zopet imela bogat lov. Odkrila je dobro organizirano in zelo razpredeno tihotapstvo. Pretekle dni je zasledovala tihotapce, ki pa so opazili zasledovanje in vse blago pometali proč. Ubegli so vsi razen treh, ki so bili aretirani. Zajeli pa so 60 kg saharina in 25.000 paketov cigaretnega papirja. —o— Uboj iz ljubosumnosti. Pod Ljubično pri Poljčanah, župnija Loče, se je pri posestniku Gumzeju preteklo nedeljo popoldne ob pol šestih pripetil žalosten slučaj, ki je končal z ubojem. Dva delavca tovarne za v.pognje-no pohištvo na Zbelovem — oba se pišeta Gumzej, a nista v sorodu — sta se radi dveh delavk sprla in je starejši Gumzej mlajšemu, 18 letnemu tovarišu zasadil nož strugalnik v prsa ter mu prerezal aorto. Ranjeni se je v nekaj minutah zgrudil mrtev na tla. Drugi dan so ga odpeljali v mrtvašnico v Loče. Ubijavca pa je orožništvo odvedlo v konjiške zapore. ZRAKOPLOVSKE NESREČE. Milan, 21. julija. Ponesreči! se je svetovni avijatik de Pinedo v spremstvu poročnika Contija. Letalo je padlo v morje. Pinedo se je rešil na plavajočih ostankih razbitega zrakoplova, Conti je utonil. Praga, 21. julija. V Licskovcu je padlo na tla vojaško izvidno letalo. Pilot je bil na mestu mrtev, kapitan Vladimir Tomes je pa dobil težke poškodbe. Vojaška oblast je uvedla preiskavo. sladke kave ali čaja. 200 policajev jc čakalo na daljnja povelja, pripravljeni v Parku. Vsakovrstna vozila so se premikala znotraj in zunaj stadiona, eni so ponujali mleko, drugi razno kolonialno blago, potem pecivo, mesene izdelke in razne druge stvari, katerih ne bomo tu naštevali. Ker je v ponedeljek prodajalcem v raznih šotorih veliko prekmalu vsega zmanjkalo, so sc za ta dan še bolj založili. Sedijo, da je se je v ponedeljek nad pol milijona ljudi poslužilo živil v teh pripravljenih šotorih na zadnji strani stadiona. Mnogo pred začetkom jc bil stadion poln ženskega sveta. Veliko jih je molilo rožni venec, obrnjene proti visokemu oltarju. Solnce jc pripekalo, vročina je postajala vedno hujša. Omedlelo je ta dan nad 800 žena. Rešilnih postaj je bilo okoli stadiona štirinajst. Šef zdravnik jc poročevalcu izjavil, da ni bilo niti enega resnega slučaja med vsemi omedlelimi, vse so se po kratkem počitku in okrep-čaju po možnosti vrnile nazaj v stadion med množico. Na čelu sprevoda so nosili križ, zatem pa so korakali po dostojanstvu duhovniki. Žene so poklckovale in poljubljale prstane kardinalov, kateri so množice neprestano levo in desno blagoslavljali. »Gotovo si že doživel kak pretresljiv dogodek v življenju,« piše poročevalec, »katerega sc rad spominjaš, toda vsi ti dogodki bi sc ti izbrisali iz spomina, ako bi bil priča nc-popisljivcga trenotka, ko sc jc sprevod pomikal v stadionu in jc godba zaigrala ameri-kansko himno, katero je pelo 200.000 žensk znotraj stadiona in 500.000 zunaj. Prepričan sem, da kaj takega ni mogoče nikdar več doživeti, dokler nc bi bil katoliški Čikago zopet tako srečen, na bi sc v njem vrši! cvharistični kongres.< — Zares, to je bil ženski dan, kakršnega še ni videl svet.« t I / Namakaj z „Žensko hvalo"! Izpiraj z „Jeienjim milom"! Potem bo perilo, brez najmanjše poškodbe, brez truda, ob največji varčnosti, v najkrajšem času, res popolnoma čisto! Možje in fantje IZ CELE KAMNIŠKE DEKANIJR PRIDEJO DNE 25. JULIJA 11I2G V KAMNIK NA V Kamniku: A. V dekanijski cerkvi: 1. Ob pol 10 cerkveni govor: Verske manifestacije namen. 2. Skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. 3. Kvišku zdaj dekanija vsa! (Mitlerer.) — Poje vsa cerkev. 4. Sv. maša, pojo združeni moški zbori. B. Na vrtu pri Krištofu: 1. Povsod Boga (prvo kitico), pojo združeni moški zbori. 2. Pozdrav in izvolitev predsedstva. 3. a) Dr. J. Basaj: Mladeniški vzori na potu življenja. b) Dr. M. Lavrcnčič: Mož v družini. c) Franc Terseglav: Mož v javnosti. 4. Povsod Boga (zadnja kitica), pojo združeni moški zbori. Manifestacija se vrši ob vsakem »vremenu. »Tam, kjer je včeraj stalo in sedelo 62 tisoč otrok, ki so zares angelsko peli »angelsko mašo«, sc je danes zbralo 12.000 žena, 6000 je bilo rcdovnic, a približno 6000 žena in deklet, ki so prišle skupaj iz cele čikaške škofije. Vsi cerkveni zbori širne škofije so bili zastopani. Ko se je sprevod približal stopnicam, ki vodijo visoko gori k oltarju, je godba vdrugič zaigrala »The Star Spangled Banner«. Ta dan je bil cclcbrarit apostolski nuncij Giobbc iz Kolumbije. Pred začetkom svete daritve je kardinal - legat vstal ter prišel sredi oltarja poleg celcbranta ter se po kratki molitvi zopet vrnil na svoj rdeče prevlečen prestol. Introitus, ki so ga peli, so zložili seme-niščniki v Mundeleinu. Mašo »Rosa Mystica« je zložil Carnevall. Z besedami ni mogoče opisati lepote tega petja, teh krasnih, mogočnih glasov 12tisočglavcga zbora. Pele so štiriglasno. Po evangeliju jc bila, kakor prejšnji dan, pridiga. Govornik je bil nadškof J. Ilanna iz San Frančiška. Pri povzdigovanju jc kardinal - legat stopil s prestola ter pokleknil h klečalniku, ki jc bil zanj postavljen blizu sredine oltarja. Pred zadnjim blagoslovom pa jc stopil r.a prižnico kardinal Charost iz Francijc ter govoril nad eno uro. Sveto opravilo je doseglo svoj višek, ko jc po govoru kardinal-legat stopil pred oltar ter ogromni množici podelil papežev blagoslov. Poročevalec trdi, da jc bil nepozabni trenotek, ko so v solnčncm svitu stotlsoCi dvignili roko kot na povelje ter naoiaviii znamenje križa. (Dalie4 Bnerae novice 36 oseb utonilo. Iz Peči poročajo: V Rugovu je ob priliki poplave utonilo 36 oseb, vse iz naseljeniških rodbin, ranjenih pa je bilo osem oseb. Od po-topljcncev so našli do sedaj 30 trupel in so jih 15. t. m. pokopali v skupen grob. — V Belgrad so se danes vrnili vsi ministri, razen vojnega, ki je žc ostal v Baranji. Izjavili so, da je položaj v Bački mnogo boljši. Na levi obali Donave je voda danes vpadla za 1 m. Opasnost preti še samo na dveh mestih. V osješki okolici je pričelo ponovno deževati. Opoldne je bil hud naliv. Radi tega se boje, da bo voda spet začela naraščati. Iz nekaterih krajev v Vojvodini prihajajo vesti, da nevarnost še vedno ni minula. Tako n. pr. sta kraja Vajska in Bogojevo še vedno v nevarnosti. Iz Vajskc so odvedli vso živino. Prebivalstvo pa čaka pripravljeno, da bi v slučaju nevarnosti takoj pobegnilo in se rešilo. Novemu Sadu še vedno grozi nevarnost. Donava vpada v tokih izven naše države, med tem ko pri nas vsled novih nalivov grozi nevarnost, da bo pričela zopet naraščati, Prebivalstvo je zelo razburjeno. k Predlogi Rdečega križa. Za poplav-(jene kraje naj bi se v zmislu predloga Rdečega križa zbiralo tako, da bi se pri znamkah plačalo 10 do 20 par za vsaki dinar, na vsak železniški listek 1 dinar, za potovanje preko mej 5 dinarjev, za vožnjo po ladji 1 dinar; posebni davek naj bi se določil za razne prireditve. k Spomenik padlim vojakom. Ministrstvo za vere je sklenilo, da se v Zetikinu pri Solunu zgradi nagrobna kapela v spomin padlih vojakov. -k Stanje čebelarstva. Ministrstvo za knaci;jstvo je sestavilo celotno poročilo o letošnjem^ stanju čebelarstva v naši državi. Stanje je skrajno slabo. k Imenovanje. Za novega rektorja na gospodarsko-trgovski šoli v Zagrebu je imenovan dr. Filip L u k a s. k Osebne izpremembe v sarajevskem muzc.u. Za ravnatelja sarajevskega Narodnega muzeja bo imenovan prejšnji ravnatelj tega zavoda dr. Boža Nikolajevič. Sedanji muzejski ravnatelj Čurčič bo imenovan za ravnatelja na kaki gimnaziji ali pa se vrne na mesto glavnega kustosa tega muzeja. k Za ravnatelja enološke postaje v Zagrebu je imenovan g. Djuro Kajtmer. •k Profesorska imenovanja. Prometni minister je poslal kralju v podpis ukaz o profesorskih imenovanjih za prihodnje šolsko leto. Ukaz se v kratkem objavi. k Odlikovanja za državljanske zasluge. Z zlato svetinjo za državljanske zasluge so odlikovani: Anton Dobrave, občinski odbornik v Kozjem; Alojz Jerman, župan občine Rova in Karel Tekavc, trgovski prokurist v Ljubljani. ★ Odlikovanja inozemcem. Na predlog poštnega ministra je odlikoval kralj Aleksander večje število funkcionarjev švedske poštne uprave. k Salonski vagoni. Prometni minister je izdal naredbo, da se smejo posluževati salonskih vagonov samo ministri, ne pa državni podtajniki. Naredba je naperjena v prvi vrsti proti St. Radiču, ki se je v družbi državnih podtajnikov vedno vozil v salonskih vozeh. Matej Ljubša: Kakor hitro je »oče« Adolf Kolping svoje prvo »Katol. društvo rokodelskih pomočnikov« v Kolinu (Koln) ustanovil, se je njegova ideja začela jako hitro širiti, ne samo v okolici Kolina, ampak prodrla je v obrtniške kroge na Nemškem in tudi na Avstrijskem. Tukaj je bil nje pospeševatclj posebno takratni dunajski stolni pridigar, pozneje vojaški vikar, nadškof in kardinal dr. Anton Gruscha. V Gradcu je bil posebno zavzet za kat. rok. društva šolski svetnik dr. Ant. Jer. Larisch. Ideja pa se je skoraj najbolj širila po rokodelskih pomočnikih samih. Kamor so prišli Kolpingovi sinovi, so začeli zbirati enako -misleče tovariše in so delali na ustanovitev takega društva. Tudi v Celju je ustanovil enako društvo 13. maja 1858 takratni celjski opat in mestni župnik g. Matija Vodušek. Ker se je prej imenovani Larisch 1. 1856. udeležil večje cerkvene slavnosti, ni izključeno, da je tudi Larisch nekoliko vplival na ustanovitev. V sledečem podajamo kratke podatke o našem »Kat. društvu rokodelskih pomočnikov < po rokopisni župnijski Celjski kroniki«, kakor jih jc opat Vodušek sam zapisal, ki sicer rabi za izraz rokodelskih pomočnikov besedo »podmojstri« ozir. »tovariši«. L. 1858. 13. maja, na Križevo, so ustanovili tudi v Celju kat. društvo rokodelskih pomoč- nilrov in cirpr na nrninin nok-ifo-M-. -----* • — ----- -—------..«,.u,.Iui ^UIIIUV- * Izprememba v pravilniku za izvTŠeva- nje stanovanjskega zakona. Uradni list objavlja uredbo ministra za socialno politiko z dne 8. t. m., s katero se izpreminja čl. 2., točka 6. stanovanjskega zakona, ki se sedaj glasi: »Če se osebe, ki so zaščitene s čl. 12. zakona o stanovanjih ter prebivajo v stanovanjih milodarnih zgradb, izselijo iz njih, se izpraznjena stanovanja izvzamejo iz zakonskih omejitev, kakor je to tudi že določeno s čl. 2., točko 6. zakona o stanovanjih.« k Gospodarska šola v Prekmurju. Za upravitelja kmetijske šole v Rakičanih v Prekmurju je imenovan Anton Šega, državni ekonom mariborskega okraja. * 15Cletnica zagrebškega učiteljišča. Letos poteče 150 let, odkar je bilo ustanovljeno učiteljišče v Zagrebu. Jubilej bo šola slovesno praznovala, a profesorski zbor izda almanah, ki bo obsegal historijat zavoda in življenjepise znamenitih mož, ki so na zavodu študirali ali učili. k Srbs? ■o pokopališče v Konigsbriicku, Saksonsko. Leta 1916. je Avstrija poslala v ujetniški tabor v Konigsbriicku na Saškem nad 4000 mladih Srbov, da so delali po tovarnah in pri drugih delih. Kako se je tem Srbom v Nemčiji godilo, se da sklepati iz dejstva, da je do konca leta 1917. umrlo v taboru približno 500 srbskih vojakov. Tovariši so med seboj zbrali potrebna sredstva, da so pokopališče lepo uredili in postavili lep spomenik. Sedaj se je v Belgradu osnoval odbor, ki hoče dalje skrbeti za vzdrža-vanje pokopališča in spomenika. •k Zdravstvo na želcznicah. Ministrstvo za železnice je odobrilo večji kredit za nabavo zdravstvenega materijala za ambulance. ★ Še en kongres. 8. avgusta sc vrši v Novem sadu kongres strojarjev kož. k Bosanski rudarji v Belgradu. Pri ministru dr. Nikiču se je te dni zglasila depu-tacija rudarjev iz Bosne in Hercegovine in mu predložila spomenico, v kateri zahteva kolektivne pogodbe med zvezo rudarjev in direkcijo državnih rudniških podjetij. k Aretirani atentator. Grške oblasti so sporočile, da je bil v Kosturu aretiran atentator Hadžipopoviča Grgur Pulevič, ki bo predan naši državi. k »Karadjordje« se je vrnil na Sušak. Parobrod »Karadjordje« se je vrnil iz drugega izleta po Jadranskem morju na Sušak. ★ Kam pojdeš v nedeljo, dne 1. avgusta? V Šmartno pri Litiji, kjer bo orlovski dan ljubljanskega okrožja. k Konec sveta je pred kratkim proroko-val nek Amerikanec. Bolje bi bilo, da bi pro-rokoval vest, ki je vseskozi resnična, da se j zamore s srečko »Katol. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki stane samo 10 Din zadeti krasne dobitke, kakor nov štirisedežni avto, mlad konj, molzna krava, radio-aparat, salonska ura, obleke, čevlji, svilene rute itd. Vseh dobitkov je 1000 v vrednosti 100.000 Din. Kdor pa naroči in raz-peča 100 srečk, dobi 400 Din nagrade. — Srečke se naročajo potom dopisnice pri Loterijskem odboru v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki srečkam priloži položnico. k Ozdravljenje gosp. dvornega svetnika Šukljeta lepo napreduje. Posluh se vrača in gospod sedi že nekaj dni na vrtu. Znanca je sprejel in se ž njim živahno razgovarjal. Upamo, da bo kmalu nadaljeval svoje »Spo- * Sejem v Kozjem. V Kozjem se vrši v ponedeljek, dne 26. julija živinski in kramar-ski sejem. Ako bo vreme lepo, je upati, da se bo prignalo mnogo živine in da pride tudi kupcev dosti. Sejem je zelo obširno razglašen, vsled tega vabi županstvo občine trg Kozje kupce kakor tudi prodajalce, da jih mnogo pride na Jakobov sejem v Kozjem. Za zadnji sejem je bilo veliko zanimanje, ali nesrečno deževje je sejem preprečilo. Jakob pa hoče sejmarjem 26. julija dobro postreči. k Sejem v Slov. Bistrici, ki se vrši običajno na Jakobovo 25. julija, je tokrat radi nedelje prestavljen na ponedeljek, 26. avgusta. Obeta se zelo dober obisk kupcev od blizu in daleč. k Dr. VJadan Georgevič, bivši srbski ministrski predsednik (pod dinastijo Obreno-vičev), je prišel na Bled na letovišče. Nastanil sc je v hotelu Petran. * Razpis pisarniške službe. Glasom razpisa v uradnem listu se odda pri velikem županu mariborske oblasti mesto zvaničnika. Prošnje je vložiti do konca tega meseca. ■k Prodaja tovornega avtomobila. Direkcija plena v Belgradu je odredila prodajo tovornega štiricilinderskega 35 PH avtomobila znamke Raba s popolno karoserijo in vpo-štev prihajajočim orodjem. Interesenti si avtomobil lahko ogledajo med uradnimi urami pri ravnateljstvu jetnišnice v justični palači v Ljubljani. Kolekovane ponudbe z navedbo ponudenega zneska je vložiti do incl. 28. julija 1926 pri mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št. 27, I). k Hitrost naših brzojavk. Včeraj ob 9 dopoldne je bila oddana v Kamniku brzojavka, ki je sporočala smrtni slučaj. V Ljubljano je brzojavka došla šele ob 4 popoldne. Potrebovala je torej za pot celih 7 ur, medtem ko navadni pešec pride iz Kamnika v Ljubljano v štirih urah. Prosimo poštno ravnateljstvo, da preišče ta slučaj. Potrebne podatke dobi v našem uredništvu. k Tržaško zastopstvo velesejma. Z ozirom na notico v našem listu z dne 9. t. "m., da tržaško zastopstvo Ljubljanskega velesejma po 30. juniju ni hotelo več izdajati interesentom legitimacij za obisk letošnjega velesejma smo naprošeni objaviti, da se to ni zgodilo po ini-cijativi zastopstva, ampak v smislu odloka italijanskega žel. ministrstva od 14. aprila 1926. N. M. T. 512/9089-21, v smislu katerega je bil posetnikom dovoljen 30% žel. popust samo z omejitvijo, če potujejo na velesejem v času od 1. do 30. junija. Kdor bi torej po 30. juniju kupil legitimacijo bi imel le škodo, ker mu legitimacija ne bi več veljala za znižano voz-nino. Edino le iz tega vzroka zastopstvo legitimacij po 30. juniju ni več izdajalo. Informacije pa je dajalo zastopstvo v svoji pisarni, kakor v vseh drugih, tako tudi v slovenskem jeziku. S tem našo notico lojalno popravljamo, ker ne maramo nikomur delati krivice. Tk Umrla je v Novem mestu 17. t. m. v 73. letu starosti ga. Marija Korent, po dom. Česnova mati, iz Lukovice pri Brdu, mati g. restavraterja Jakoba Korenta v hotelu Union. Pokojnica je bila zelo ljubezniva in odločna katoličanka. Bila je neštetim botra; v zahvalo so jo v elikem številu spremili na njeni zadnji poti. Pokopali so jo 19. t. m. na novo pokopališče. Kako je bila priljubljena tudi v Novem mestu, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Uradniški pevski zbor ji je zapel dve žalostinki. Svetila ji večna luč, preostalim naše sožalje! k Umrl je v noči od 15. na 16. t. m. v rudniku v Vrdniku pri Rumi (Slavonija) delavec J u r i š i č Matija, star 53 let. Bil je sna- žilec svetilk. Gori omenjeno noč so ga dali k jašku (šahtu), da je vozil vodo v zato pripravljenem vozičku sem in tja, Pri tem se je na še nepojasnjen način zgodila nesreča, tako da je Jurišič telebnil z vozičkom vred v globočino, Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil naročen na »Slovenca« in zelo vzoren ter pobožen mož. Zapušča ženo. Svetila mu rajska luč, ženi pa naše sožalje! ilr Umrl je v Kamniku po dolgoletni mučni bolezni Rudolf C e n č i č , sin pokojnega nad-učitelja Jerneja Cenčiča. Pogreb bo dnnes ob petih popoldne. — Naj v miru počiva! k Vlom pri Sv. Lovrencu, V noči od 16. na I?, julija je vlomil neznan vlomilec v stanovanje gostilničarke Jožefe Kačeve. Tat je odnesel iz omar nekaj obleke in perila, dežnik in srebrno žepno uro z verižico v skupni vrednosti okrog 6000 Din. Tatu, ki mora domače razmere prav dobro poznati, so že na sledu. k Dežne plašče vseh vrst — specialno za gg. duhovnike — ima vedno v zalogi F. L11-kič, Ljubljana Pred Škofijo 19. * »Vilfanov čaj« — proti korpulenci, ki mi je bil priporočen kot izredno sredstvo, preizkusil sein na samem sebi, ter izrekam s tem javno zahvalo laboratoriju mr. D. Vilfan v Zagrebu, Ilica 204, ker sem po uporabi »Vilfanovega čaja izgubil v 6 mesecih 14 kilogramov teže. V Beogradu 1926. — Živan Siojanovič. O Včerajšnji občni zbor »Katol. tiskovne ga društva« v Ljubljani se jo izvršil ob zadostni udeležbi v najlepšem soglasju. Za volitev novega odbora je bilo oddanih 215 glasovnic. Dosedanji odborniki so izvoljeni za novo trilelje z 206 glasovi; devet glasovnic je bilo razcepljenih. Ista soglasnost je bila htdi pri volitvi načelstva za novo »Knjigarsko zadrugo«, kakor tudi za »Tipografsko zadrugo«. Pristopilo je že 72 članov, ki so izvolili v na-čelstvo obeh zadrug odbornike KTD. O Stolna Prosveta ima v nedeljo 25. julija popoldanski izlet na Orle. Zbiramo se ob pol 2 pred »Ljudskim domom«. Izlet se vrši le ob ugodnem vremenu. O Promenadni koncert »Sloge« v Zvezdi se vrši v soboto, 24. julija na splošno željo občinstva in članstva šele ob 8 zvečer. S tem bc ustreženo vsem onim, ki jih prej bodisi služba ali pa domače ognjišče ovira udeležiti se koncerta. Koncert se vrši pod vodstvom ka-pelnika g. Bučarja. Spored: 1. Začetna koračnica. — 2. Offenbach: Barkarola iz opere Hoff-manove pripovedke. — 3. Rossini: Uvertura iz opere »Tancerd«. — 4. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija«. — 5. Smetana: Velika fantazija iz opere »Prodana nevesta«. — 6. Zaje; Duet in finale iz opere »Nikola ŠubiC Zrinj-ski«. — 7. Zaključna koračnica. © V Savi pri Tomačevem je utonil včeraj popoldne dijak višješolec Jakob Oster-m a n, stanujoč v Ljubljani na Resljevi cesti. 0 Nedostatki pri cementnih ograjah ob Ljubljanici. Ob straneh Ljubljanice, kjer je že regulirana, so napravili nekako od konca Šolskega drevoreda do sredine Galusovega nabrežja (Šentjakobskega nabrežja) cementni zidni nastavek, ki pa ima ponekod zelo velike praznote, ki segajo prav v Ha ulice. Pri teh odprtinah je zelo nevarno, da ne pade kak človek odnosno otrok več metrov globoko v Ljubljanico. Zato je nujno potrebno, da napravi mesto ali pa gradbena direkcija, kdor je pač za to merodajen, na teh meslili žično oviro, tako da ne bo mogel otrok ali kdo drug ponoči ali pa podnevi na to nevarno mesto. nikov, ki so prišli iz drugih kat, pomočniških društev, Ko se je 24 članov v društvo vpisalo, je opat M. Vodušek za društveni lokal dal dve sobi v prvem nadstropju Kapunovega dvora ali grada zastonj v porabo, ter še za hišno opravo 50 gl. v denarju. Zvečer ob sedmih je opat v ravno omenjene prostore povabil duhovščino, gimnazijske in druge učitelje, meščane in rokodelske pomočnike, jih slovesno nagovoril, t. j. pomen in namen novega društva razložil in potem po volitvi prvega društvenega odbora naprosil navzoče učitelje za pomoč v prestovoljnem poduku novih društvenikov ter določil mestnega kaplana Josipa Jeraja za društvenega voditelja ali predsednika. Za pouk v društvu so bile — razun nedelje — določene ure od osmih do devetih; pouk so prevzeli sledeči gospodje: V ponedeljek: prof. Kellner, naravoznan-stvo. V torek: dr. Leitgeb, (?). V sredo: ravnatelj Fettinger, računstvo. V četrtek: organist Zinaucr, petje. V petek: prof. Marek, zgodovino in zem-ljcpisje. V nedeljo: učitelj Dirmhirn, risanje; kaplan I. Soliler, pisanje; opat Vodušek zvečer od petih do sedmih krščanski nauk. Tako je bilo celjsko kat. društvo rokodelskih pomočnikov ustanovljeno, po opatu Vodušeku z vsem potrebnim preskrbljeno. Ko jc jeseni istega leta centralni predsednik avslr. kat. rok. društev posamezna društva od Trsta do Dunaja osebno obiskal, se je 7. oktobra mudil tudi v celjskem društvu. Ustanovitev društva 13. m;:ji 1S58 je bila samo notranja zadeva. Vsa kat. rokodelska društva pa ohhcjajo letno svojo novo SiaVuOSi«* i i v O SVOiO US lu fiO v itn s.jvnosi ie obhajalo celjsko društvo 17. novembra 1858, katere sta se tudi udeležili bratski društvi iz Maribora in Ljubljane (oboji ustanovljeni 1855). Pred poldne je imelo društvo peto mašo, pridigo in skupno obhajilo v Marijini cerkvi, popoldne pa so se zbrali v svojem društvenem lokalu, sprejeli društvena pravila, sledil je slavnostni govor, pozdravna govora ljubljanskega in mariborskega društva in potem zabava s petjem. O društvenem delovanju v Celju nam dalje nič ni znano. »Celjska kronika« še samo enkrat govori o našem društvu, to je: o njegovem raz-jjustu na binkoštno nedeljo 1866, .dne 20. maja. Ustanovitelj društva, opat Vodušek, navaja za razpust sledeče vzroke: 1. Število članov se je skrčilo na sedem, kar ni čudno. Vsled svobode v rokodelstvu je število mojstrov v Celju narastlo na 60, število vseh pomočnikov v mestu pa je padlo na 12. 2. Število podpornih članov je zelo opešalo, torej društvo ni imelo dovolj gmotne podpore. Vzroka za to opat Vodušek ne navaja, bržčas pa je bil ta, da se je nemška in nemškutarska zagrizenost v zvezi s protiverskim liberalizmom vedno bolj vgnez-dila in nasprotovala katoliškim društvom, katerih voditelji so bili slovenski duhovniki; tudi takrat je namreč okoliški slovenski del mestne župnije daleč prekašal mestno prebivalstvo, zato je morala duhovščina znati slovenski, t. j. morali so biti Slovenci. 3. Šum pruske vojske je člane na vse kraje razpršil in razkropil, ki bržčas tudi še preostalim nc bo prizanašal. 4 Kot zadnji vzrok navaja Vodušek obnašanje neke stranke v Kapunovcm dvoru, ki bi bila rada dosegia zase društveni sobi. Zato je vedno kričala na društvenike, da bi jim lokal z.agnjusila. Zadnje se je »režeči« stranki tudi »osrečilo, orvo oa ae; onat Vodušek ie nam- reč dotedanje društvene prostore prepustil v stanovanje upokojenemu župniku Ivanu Janiču. Tako so notranje in zunanje razmere po osemletnem obstanku društvo razbile. Kot vodji aH predsednika celjskega kat, društva rokodelskih pomočnikov sta nam znana dva: Jožef Jeraj in Jožef Sohlcr. Jožef Jeraj, rojen v Rečici ob Savinji 27. februarja 1827, posvečen 26. jul. 1852, je bil kaplan pri Sv. Juriju pod Taborom (1852 do 1855), v Šmarju pri Jelšah (1855—1857) v Celju tretji kaplan in katehet 2. marca 1857, drugi kaplan od 1. jan. 1858 in vikar od 3. oktobra 1860 do 17. maja 1866; nato je postni škofijski kaplan in tajnik v Mariboru, odkoder jc že 27. junija 1869 prišel za župnika v Žalcc, je postal duhovni svetnik, pozneje častni kanonik ter umrl 1891 (?). Po snu ti ooata Vo-duška (1872) in Vrečka (1890) jc vodil* tudi dekanijske posle. Predsednik kat, rokodelskih pomočnikov je postal pri ustanovitvi dne 13. maja 1853. Jožef Sohler, rojen v Slov. Bistrici 18. aprila 1829, posvečen 31. julija 1854, je služil kot kaplan pri Sv. Vidu (pri Ponikvi) in v Rogatcu, v Celju kot tretji kaplan in nadomestni katehet od 4. januarja 1858, kot drugi kaplan od 17. oktobra 1860 in kol vikar od 17. maja 1866 do 1. maja 1868, Takrat je postal župnik pri Sv. Venčeslu, kjer pa že 4. aprila 1870 umrl. Kdaj je postal »prcdaloj.iik kat. podmojstrov«, ni znano; bržčas žc I. 1860., ko je njegov prednik postni vikar. Deloval je v društvu že od njegovega početka in siccr kot učitelj pisanja. To je kratka pa resna zgodovina celjskega pomočniškega društva. Ali se bo kcdai zopet oživilo? Trenutno ni mnogo upanja Maribor O Zadnja revizija pri Mestni hranilnici. Ob priliki revizije Mestne hranilnice, ki jo je soglasno sklenil občinski svet, se je pač zgodilo, da je v to uporabil občinski svet svojega, že ilak službeno zapriseženega uradnika, ki pa je v tej stroki priznan strokovnjak. Ker so se našle nekorektnosti tehničnega poslovanja, vidi zdaj vsa tista »narodna« gospoda, kateri je eni premalo, drugi preveč odkril, da je g. Barle — »klerikalec«. Četudi strokovnjak, soglasno od občinskega sveta pozvan, je vendar kljub svoji vestnosti — nezanesljiv, ker je »klerikalec«! Njegovo poročilo so vsi zastopniki komisije pregledovali, sproti kontrolirali, ga tudi podpisali. Torej je bil g. Barle komisiji le na pomoč, revizijo pa je vršila komisija s pomočjo g. Barleta. Na očitanje radikalov, ki so v svojem obvestilu predsedstvu Narodnega bloka, da izstopajo iz njega, in na očitke »Jutra« z dne 21. julija, da je g. Barle izpisoval razne konte, pa bo g. Barle, ki je točasno na dopustu, gotovo tako odgovoril, da se tem krogom ne bo ljubilo še dalje trositi tega brezvestnega obrekovanja. □ Osebna vest. Dosedanji namestnik upravnika in obmejni komisar na dopustu g. dr. B r e n č i č je definitivno imenovan upravnikom Narodnega gledališča v Mariboru. O »Dom ubogih« — likvidiran? Pri občinski seji dne 20. julija je predsednik organizacije »Dom ubogih« g. dr. Kukovec stavil predlog, naj občina prevzame denar 65.000 dinarjev in vse agende »Doma ubogih«. Organizacija »Dom ubogih« je namreč že nekaj let prodajala srečke za loterijo, še pred nekaj meseci je obnovila poziv v časopisju. Zdaj pa je prišel ta predlog. V ozadju cele zadeve je spor med »Mojmirom« in »Domom ubogih«, ki se je pretekli teden vršil pismeno, v torek pa dokončal na ta način, da »Mojmir«, kjer je del odbora ni sodeloval za tako rešitev, kot jo je dr. Kukovec predložil. Vsi, ki so kupili srečke, imajo seveda pravico, da zahtevajo denar nazaj. Zato je predvsem potrebno, da »Dom ubogih«, oziroma predsednik dr. Kukovec ali g. inž. Jelene, v čigar pisarni so bile vse agende »Doma ubogih«, obvesti javnost o tem. Predlog dr. Kukovca je še nerešen, ker bo o njem sklepal še odsek in predložil svoje mnenje občinskemu svetu. □ Zopetni poskus samoumora. Žena dimnikarskega mojstra A. je iz samomorilnih namenov včeraj zjutraj ob treh skočila iz stanovanja na ulico. Pri padcu si je zlomila roko in dobila težke notranje poškodbe. Odpeljali ao jo v bolnico. □ Drava je zopet narastla za 15 cm. □ Nedovoljena brezalkoholna propaganda. V tvornici Florijan sta se dva delavca prav rada posluževala malinovca, ki sta ga izmikala in oškodovala tvornico za 16—20 kg malinovca. Nosila sta ga domov, da so imeli brezalkoholno pijačo v hiši. Zdaj se pokorita za svoje početje v zaporu. □ Nesreča. V graščini v Bresternici pri Mariboru je padel uslužbenec Cafuta tako nesrečno s svisli, da je dobil težke notranje poškodbe. Rešilni oddelek ga je pripeljal v bolnico. □ Po zadnjih nalivih prvi splavi na Dravi. Več nego en mesec je bila Drava zaprta za splave. V torek proti večeru so spustili preko falskega jeza 3 velike splave, ki so pristali omenjenega večera ob Pristanu v Mariboru in so nadaljevali v sredo zjutraj vožnjo proti Ptuju. □ Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo za šolsko leto 1926—27 začne dne 1. avgusta in traja do 15. septembra. Vrši se na mestnem magistratu, in sicer dopoldne od 10 do 13. Po sklepu šolskega odbora bo moral plačevati vsak vajenec in vsaka vajenka za pouk v sedmih mesecih šolskega leta za vsakega izmed teh mesecev vsoto 15 Din. Plačevati se more za vsak mesec posebe ali pa vkup za več mesecev. Za vsako plačilo se dobi posebno potrdilo. K vpisovanju se morajo prijaviti v navedenem času vsi vajenci in vajenke, ki so obvezni posečati obrtno nadaljevalno šolo, bodisi da se hočejo vpisati na novo, bodisi da so že posečali kak letnik te šole. K prijavi je Ireba prinesti zadnje šolsko izpričevalo (od-pustnico pri novih vajencih, šolski izkaz pri drugih). Vodstvo prosi vse delodajalce in delodajalke, naj pošljejo vajence in vajenke o pravem času k vpisovanju, da se jih ne bo nakopičilo preveč v zadnjih dnevih pred zadetkom pouka. □ Popravek k telefoni?»emu poročilu občinske seje v včerajšnjem »Slovencu«. »Dom ubogih« je posebno društvo, katerega agende naj bi sedaj občina prevzela. — Včerajšnjo sejo je prekinil dr. Lipold, ker je župan odgovarjal dr. Kukovcu in je odredil nadaljevanje na prihodnji torek in ne petek. □ Še o škrlatici v okolici pokopališča na Pobrežju. Kakor smo že poročali, se je radi malomarnosti vojaške bolnice razpasla po po-breškem mestnem pokopališču in v okolici škrlalinka, ki je in bo še zahtevala nekaj smrtnih žrtev. Mestni fizikat je razkužil vse javne prostore na pokopališču in preiskal po škrlatici osumljene hiše, ki še spadajo v njegovo območje. Škrlatinka se širi po hišah ob cesti Pobrežje—Marija Brezje in ta okoliš spada pod zdravstveno nadzorstvo okraja desni dravski breg. Delavci in manjši kmetje, ki stanujejo ob tej cesti, prikrivajo zdravstveni oblasti obolelo deco in bo okrajno glavarstvo prisiljeno, da preišče po svojih organih v«a stanovanja, kjer se domneva, da so na škrlatici oboleli bolniki. Upamo, da se bo posrečilo zdravstveni oblasti, da bo iztrebila to nevarno epidemijo iz krajev na Pobrežju, ki so gosto obljudeni in je veliko delavskih in že-| lezničarskih otrok. 1 □ Avtomobil povozil otroka. Predsnoč-I njim je na limbuški cesti v Studencih avto-! mobil povozil nekega 6 letnega dečka iz delavske rodbine. Šofer je dečka opozoril, dajal znamenja, a avtomobila ni mogel ustaviti. — Otrok je obležal težko ranjen. Šofer ga je sam hitro popeljal v bolnico. Vr@ni"k:a V katoliško vero je prestopil pravoslavni Simon Nikolajevi!! Sventsky, uslužbenec pri gosp. Lenarčiča na Verdu. V nedeljo zjutraj je pred prvo sveto mašo podal pred oltarjem slovesno zaobljubo. Obred je izvršil gospod dekan. Otroci Marijinega vrtca, 80 po številu, so napravili v pondeljek, 19. t. m. pešizlet na 3 ure oddaljeno Koreno, odkoder je prelep razgled na vse strani. Ob 10. uri dopoldne jim je maševal njihov vodja, gospod kaplan Bertoucelj. Pri sv. maši so otroci mično prepevali. Opoldne so imeli skupni obed na prostem. Proti večeru so se mal-i čin vrnili v najboljšem razpoloženju na svoje domove. Smrtna kosa. V nedeljo so nesli k večnemu počitku na Drenovem griču tamošnjo najstarejšo ženico, 89letno Marijo Baje, o kateri so mislili, da bo dočakala 100 let Bila je dobra in pobožna. N. v m. p.! Cerkveno žegnanje so praznovali včeraj v Horjulu. TamoŠnjf ognjegasci so priredili ta dan vrtno veselico. Navzlic domači veselici pa so se tamošnje Orlice — zveste disciplini — udeležile javnega nastopa Orliške srenje na Vrhniki. Čast jim zato in priznanje. Orliška srenja Vrhnika je priredila v nedeljo, dne 18. t. m. svoj prvi javni nastop. Ob 2. uri so prikorakale združene Orlice, mladenke in go-jenke v spremstvu godbe v cerkev, kjer so prisostvovale krščanskemu nauku in blagoslovu. Po večernicah se je vršil pred cerkvijo orliški tabor, na katerem sta dve Orlici v daljšem govoru opisali veliko važnost ženske telovadbe. Taboru je prisostvovala številna množica ljudstva, ki je nato strumno stopajoče Orlice spremila na vesedični prostor v Rokodelskem domu. Na senčnem dvorišču so pokazale naše vrle Orlice, kaj znajo. Tako članice, kakor mladenke in gojenke so se odlikovale po točnih gibih in kretnjah. Ugajale so zlasti simbolične vaje, zamišljene po naši članici in vaje s petjem ter zastavicami Po telovadbi se je razvila prosta zabava, pri kateri je neumorno svlraln logaška godba pod kapelnikom g. Cerarjem. Vreme je bilo izredno ugodno, kar je tudi našim Orlicam pripomoglo do najboljšega uspeha. Prireditev sta počastila s svojim posetom med drugimi odličngaki tudi gg. dr. Gosar in podpredsednik Ogrin. Trhovlje Občni zbor gtavbinske zadruge Društvenega doma se vrši v nedeljo 25. t. m. popoldne ob 4. uri v prostorih doma z običajnim sporedom. vJesejrafce GORENJCI! V soboto 24. t. m. in nedeljo 25. t. m. vsi na Jesonice k proslavi 20 letnice tukajšnjega Orla. Polovična vožnja je dovoljena. Prenočišča preskrbljena in sicer za vse udeležence, ki pridejo na Jesenice v soboto, brezplačno. Na cesti umrl je dolgoletni tovarniški delavec in čuvaj Tušar. V nedeljo popoldne je šel ob pol 1. uri od doma v službo v tovarno. Ravno ob železniški progi pa mu je postalo slabo, zgrudil se je ter bil kmalu mrtev. Bil je zelo priljubljen radi prirojene šaljivosti in pripovedovanja iz vojaškega življenja, kjer je bil dragonec. Tako gredo drug za drugim po pokojnino, ne k bratovski skladnici, pač pa k svojemu Stvarniku. Pokoj njegovi duši! Vdovi in sinu pa naše sožalje. Hrasinite Šport. Preteklo nedeljo je bila športna tekma med SK Krekove mladine Hrastnik in SK »Svobode« Hrastnik; rezultat 2 : 1 v prid »Svobode«. Po kratkem odmoru je tekmoval SK Krekove mladine s SK »Svobode« Trbovlje. Usrx?h igre je 3 : 3. Odbor katoliškega izobraževalnega društva je sklenil prirediti parmesečni šivalni tečaj. Prijave sprejemata društveni tajnik tov. Viktor Miaker in gdč. Fani Dolenc. V nedeljo 25. t. ni. se vrši ob 3. uri popoldne sestanek vseh prijavljenih pri g. I .ogerj ii v dvorani. Na sestanek naj pridejo vse one deklice, ki hi želele tečaj obiskovati, ker se ne more prej nič definitivnega sklepati, predno ni ugotovljeno število tečajnic Honorar, ki ga bo dobila šivilja-učiteljica, se razdeli enako na vse učenke. Čim več jih bo, tem manj bo na eno prišlo. Kako dolgo bo tečaj trajal, je odvisno od učenk samih. Dopisi Otvoritev državne avtomobilne poštne vožnje Brežice—Sv. Peter j)od sv. Gorami in Sv. Peter j pod sv. Gorami—Šmarje pri Jelšah—Grobelno. Kar ne zmore železnica, pa zmore poštni avlomo-bil. Slabe prometne zveze na ozemlju med savsko in rogaško železnico so končno premagane. Poštno in brzojavno ministrstvo je dovolilo, da se uvede na progi Brežice—Sv. Peter pod sv. Gorami— Podčetrtek—Šmarje pri Jelšah avtomobilna poštna vožnja z državnimi avtomobili. Ker |>oštnio in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani še nima potrebnih avtomobilov, da bi mogla v celoti izvršiti nalog ministrstva, bo zaenkrat, otvorilo avtomobilni i promet le na progi Brožice—Dobova—Bizeljsko-Kraljevec—Sv. Peter pod sv. Gorami. Otvoritev te proge bo 25. t. m. Na ostalem delu do Grobel-nega pa se obori proga okoli 10. avgusta t. 1. Izhodišče nove avtomobilne proge Brežice—Sv. Peter pod sv. Gorami bodo Brežice, kjer je že avtomobilna garaža. Končna postaja je Sv. Peter pod sv. Gorami. Avtomobil se bo ustavljal pri na-slednih postajah: Brežice kolodvor, Brežice poŠta, Mostec, pogojna postaja, Dobova pošta, Mali Obrež, pogojna postaja. Kapele, pom. pošta, Vrli-Ije, pogojna postaja, Župelevec, pom. pošta. Križišče ceste v Moravče, pogojna postaja, Stara vas, pom. pošta. Bizeljsko, pošla, Slara vas, pomožna pošta, križišče ceste v Moravče, pogojna i>osta.in, Moravče, pogojna postaja, Kraljevec, pošta, Draše (gostilna Stipčič), pogojna postaja, Novi dvori, po-| gojna postajs. Suhi dol (Klanjec), Risvicn (Tt>-; h aH) Brežie. oopojna postaja, Kumrovec. pogojna postaja, RazvoT, pogojna postaja, Bistrica, popolna postaja,. Sv. Peter pod sv. Gorami, pošta. Pri |>o-stajah, ki so označene tu kol pogojne, se ustavlja avtomobil samo tedaj, če želi tam kak potnik vstopiti ali izstopiti. Avtomobil bo vozil na tej progi vsak dan v vsaki smeri jjo enkrat. Odhajal bo iz Brežic s kolodvora ob 15. uri 35 minut po dohodu vlakov P. 619 (prihod iz Zidanega mosta v Brežice ob 15. uri 28 minut) iu B. 622 (prihod iz Zagreba v Brežice ob 13. uri 56 minut) ter ho j imel v Brežicah ob 15. uri 30 minut tudi priključek od avtomobila iz Novega mesta K Sv Petru pod sv. Gorami bo prihajal avtomobil ob 18. uri 30 minut. Od Sv. Petra pod o v. Gorami bo odhajal avtomobil zjutraj ob 0. uri ter bo prihajal v Brežice na kolodvor ob 9. uri 10 minut. Tu bo dosegel priključek na P. vlak 513 (odhod proti Zagrebu iz Brežic ob 9. uri 24 minut) in na P. vlak 618 (odhod proti Zidanem mostu iz Brežic ob 10. uri 26 minut). Najmanjša potniška pristojbina t. j za najmanj 10 km znaša 15 Din. &rll£Z0F&l£0 Zaplemba listov. »Edinost« od 14. in 18. t m. je bila zaplenjena. Vzrok ni znan. Izgnani časnikar. V soboto je bil izgnan iz Trsta in Italije z opombo, da se ne sme i več povrniti, znani časnikar in dopisnik raz- ! nih jugoslovanskih listov, jugoslovanski državljan Anton Ekar. Naša sorenjika letovišča Slabo je letos kazalo tako letoviščarjeni, kakor tudi našim letoviščem. Čudno! Veliko je deževalo kar do sredine julija, letoviščarji pa le niso obupali in obračali so se pridno na vse lastnike gorenjskih hotelov: Po čem pri Vas? Koliko boste računali celodnevno oskrbo? In letos ao stvar naši dobri Gorenjci izborno razumeli Dnevno oskrbo s posteljo vred dobiš tako v Kranjski gori kakor tudi na Bledu po 45 Din in še ceneje. Rezultat te normalizacije sezijskih cen je, da prihajajo tujci v veliko večjem številu kakor kdaj preje v te kraje, in da so tudi vsi zadovoljni. — Slabo vreme ne ovira toliko, kakor slabe (I) cene in slaba postrežba. To si moramo zapomniti, ako hočemo dvigniti izdatno naš tujski promet. Le Bohinj je precej trpel radi zadnjega deževja. To pa čisto po krivici. Kavno v Bohinju letos prav malo dežuje. Po triglavskem pogorju je seveda močno deževalo, a v Bohinju je cel kup lepega vremena. Spočetka sezije se je prijavilo za bohinjske hotele mnogo gostov, a vsled dežja so se kar po vrsti odpovedali. Zdi se, da je tukaj kriva nekoliko nosa poročevalska služba, ki ne zna o pravem času obvestili polom časopisja javnosti o vremenskih razmerah našega Bohinja. Ni nam znano, kdo da je letos lansiral v javnost vesti, da je triglavsko pogorje radi množice snega popolnoma nedostopno. Vsled teh neresničnih vesti je obiskalo do pretekle nedelje Triglav koma jl50 turistov,, medtem, ko jih je bilo lansko leto ob istem času na Triglavu že čez 1500. Isto je z Bohinjem. — Takih napačnih vesti se moramo varovati, ker samo škodujejo našemu tujskemu prometu. Zanimanje tujcev za naš Bohinj sedaj zelo raste. Upati je, da bo za avgust dovolj gostov. Zadnji lepi dnevi so povzročili, da je Bohinjsko jezero za kopanje zelo primerno, ker se je ogrelo na 19° C. KomDort krasmlih hotelov Sv. Janeza, Sv. Duha in Zlatoroga, je prvovrsten. Zlasti Sv. Janez pred-njači z vsemi modernimi vrlinami. Krasna je lega tega hotela, ki je skrit v gozdnem zatišju, tako da spretno opazuješ ažurno čdsto jezero. Skratka. Sv. Janez leži — na idealni točki! Na razpolago imaš po zmerni cesti, dva osebna avtomobila s spretnim šoferjem, imaš lepo senčnato kegljišče, tenis, fino urejeno kopališče, ki je gostom staino na razpolago, lepo čolnarno, z novimi lahkimi čolni. Tudi pošta je v hotelu z brzojavom in telefonom. : Hotel in dependansa ima prvovrstno gorsko pitno ! vodo — iz lastnega vodovoda in električno razsvetljavo. Vsa okolica hotela je en sam naraven park, ki vsako leto napreduje pod spretnim vodstvom šefinje hotela gospe Marice Jerajeve. Da ima ta hotel prvovrstno hotelsko osobje in fin inventar, tega menda ni treba posebej omenjati. Ves hotel ima mojstrsko urejene spalne sobe, kakor tudi ostale pritikline. V obednici ti ne manjka na nobeni mizici svežih cvetlic, okna so vsa v cvetju, da celo poselska in kuhinjska okna so v zelenju. Srce je kakor v pomladi človeku, ki pride na oddih v hotel Sv. Janez. Zalo ima pa ta hotel tudi dober glas in dobre goste. Tu vlada mir in naravna svečanost, ki dobiva še poseben pečat po bližnji mični cerkvici Sv. Janeza, pri kateri si je hotel sposodil ime in vso mičnost. Obe stavbi sta sedaj lepo zvezani po novem lepem kamenitem mostu čez Bohinjsko jezero. Kdor tega ni videl, ta pač ne ve, kaj je Bohinj. Takoj nad hotelom imaš na skalah lepo razgledno točko, s katere lahko mirno opazuješ krasno kraljestvo Zlatoroga, po katerem je krščen drug tudi ze'° fin hotel — Zlatorog, ki je last agilnega Slovenskega planinskega društva. Do tega hotela lahko prideš po kopnem in po vodi, kakor hočeš: peš, z osebnim avtomobilom gosp. Lojzeta Pohlina, sigurnega šoferja, ali samo peš, kar je tudi zelo sigurno, ali pa s čolnom. Ako hočeš — lahko tudi i plavaš na drugi konec jezera. Tudi hotel Zlalorog ti nudi največjo udobnost, ki jo je mogoče imeti v pravem planinskem hotelu. Tu imaš priliko, da se seznaniš s celim triglavskim pogorjem. Na- i ravnih krasot .je lukaj v izobilju. Omeniti moratno I predvsem izredno le slap pri Savici. V hotelu samem imaš letošnjo sezono tudi lepo razstavo planinskih slik — akvarelov — našega bohinjskega slikarja-umeinika gosp. Hodnika. Razstava je spe-cielno bohinjska. Cene slikam so zmerne, kar je od razstavljavca le hvalevredno, rta omogoči tudi srednjemu stanu do lepih umetnin, ki pa delajo obenem veliko reklamo za slikarjevo domačijo. Hotel Zlatorog je po svojem bistvu ena najlepših točk v Bohinju. Hotel je zelo moderno opremljen. Ima električno luč, svoje kopališče in čolnarno, i Hotel z dependanso ima 35 ličnih sob za tujce. Dependansa ima sprejemni salon z verando, kopalnico in foiogiafski kabinet. — V obeh imenovanih hotelih so leto« zelo zmerne cene. Poleg j hotela je tudi posebna dependansa za turiste-Slo-vence. katerim je omogočeno bivanje v Zlatorog« za matenkostno prenočnino .kakor v kočah. Bo-gatni« in vila >Zagreb sta letos nekam zapičena. Pri vili Zagreb je lansko jesen pogorela kuhinja, kar letos seve ovira tujski promet. Hotel Sv. Duh jc letos kljub svoji lepi legi slabo obiskan. Leži poleg lepe cerkvice istega imena oh južnem bregu Bohinjskega jezera na cesti med Sv. Janezom in Zlatorogovn. Ne samo Izredno ro- ! mantična okolica, ampak tudi gorskj zrak brez ■ prahu in dima odlikujeta okolico Bohinjskega je- | zora Zato je ta kraj kakor ustvarjen za črpanje 1 novih moči ljudem iz velemestnega zaprašenega in sm ••',PiwTB ozračja. — Le v Bohinj naj pride. | kdor hoče lepote, miru in novih svežih moči in > /.imo' Dobrota in okrepčava Vsako novo umivanje z Elida-Shampoonom je novo, prijetno iznenadenje. S svežostjo in vonjavo oživljeni žftnd glave obude dobro voljo rn povečajo de» lozrnožiiosL Elida^Shampoo očisti ne samo lase, ampak tudi kožo na glavi, prepreči tvoritev prhljajev in Vas tako reši jako nadležnega zlega. Lasje postanejo mehki in voljni ter se dajo lahko počesati. Rabite torej vedno ELI DA S H A M P O O Jugosfov. d. d. Georg SKatoliškega izobraževalnega društva«, kjer je ukradel bel dežni plašč in pa lesen samokres za predstave. Vsega skupaj je napravil skoro za 10.000 Din škode. Fant je tatvino priznal. Županstvo v Begunjah je poročalo sodišču, da je bil obtožencev oče poštenjak iri ugleden mož, fant pa je [K>sta1 malopridnež, lenuh in postopač in to največ, ker mu je dajala mati vedno potuho in ga je celo zagovarjala, mesto bi fanta pravočasno pošteno kaznovala. Zato je bila mati kaznovana že tudi od šolskih oblasti. Z ozirom na priznanje, slabo vzgojo in pa ker imajo sodniki vendar še nekoliko upania. da se bo ta mladi človek morda le še poboljšal in se lotil poštenega dela in rednega življenja, so mu še enkrat izdalno znižali kazen in mu odmerili samo 8 mescev težke ječe, katero pa so mu zabelili z raznimi precej nerodnimi poostrili, kakor so samotna ječa-temnica, [iosti in podobne neugodnosti. Fantovski prepir. Janez Žebaljc .je šel v gostilno pit. Ko ga ugleda že malo vinjeni France Komar, ga je priče! dražiti: »Ta je, ki prodaja smrdljive klobase!- Žebaljc pa mu je odvrnil: »Kaj boš ti smrkovec?« Komar je vedno bolj silil v Zebaljca, dokler mu ni ta pritisnil par gorkih. Okrajno sodiče je Žebaljctt prisodilo kazen 25 Din ali en dan zapora in pri tem je tudi ostalo, kljub njegovemu vzklicu na deželno sodišče. 29. avgusta bo v Št. Vidu pri Stični DOLENJSKI TABOR PROSVETNE ZVEZE! Vera in Kultura RaskoS v rut ki emigrantski cerkvi. V Sremskih Karlovcih se je nedavno vršil Sabor ruskih pravoslavnih škceov »zagranične cerkve«, ki je prinesel žalostne dokaze osebnega sovraštva. Upravitelj zapadno-evropske dijecezc, pariški metropolit Evlogij je zahteval upokojitev berlinskega škofa Tihona. Sabor ni upošteval tega predloga in je nasprotno imenoval Tihona za germanskega škofa, Vsled tega je zapustil iivlogij sejo. Zdaj so sklenile nekatere ruske župnije na Nemškem, da ne smejo smatrati Tihona za škofa. Seje sabora so se vršile v globoki tajnosti in se tudi njegovi sklepi niso objavili. Javnosti je znana le izjava metropolita Evlogija. V njej poudarja, da zapušča sabor, ker noče deliti odgovornosti za protikanonični nastop kijev-skega in gališkega metropolita Antonija, ki si lasti neko prvenstvo med škofi begunci, dasi nima za to nobene oblasti. Antonij, znani temperamentni pisatelj, je natisnil namreč letos novi katekizem in še eno knjigo religiozno -filozofske vsebine, kjer v popolnem nasprotju z evangelijem trdi, da Kristus ni nikdar trpel telesno. Njegove muke so Ie zunanji znak du- ševne žalosti. Skrbel je samo s srcem, ker ga ni spoznal svet za Mesijo, in se s tem obsodil na nadaljnjo pokoro. Antonij je tudi zavrgel bistvo sv. obhajila in ga razume na protestan-tovski način le kot simbol. — Poleg tega so delovali še politični vzroki. Metropolit Antonij je podpiral jako nestrpno, izrazito monarhi-stično gibanje begunske »nacionalne omladine«. Zameril se je s tem vsem bolj zmernim Rusom, oz. pristašem nepolitičnosti cerkve. Pripomniti je še, da je zapustil sabor obenem z Evlogijem tudi amerikanski metropolit Platon, ki je prišel v Sremske Karlovce naravnost iz Newyorka, Izjavil je, da bo prosil ckumenskega carigrajskega patriarha in vlado Zedinjenih Držav, naj priznata popolno samostojnost pravoslavne ameriške cerkve. Na ta način se je izvršil med begunskimi škofi popolni razkol, katerega posledice so nedogledn«. Antonij vztraja pri svojem, ne da bi kaj popustil in ima tudi pristaše. Politična, napetost med ruskimi emigranti je znano dejstvo, in. novi razkol ne bo tedaj začudil poznavalcev razmer. Vprašanje pa je, kako bo prebolela pravoslavna cerkev ta udarec, ki zopet manjša njeno itak slabotno avtoriteto. Vodja bivših bojevnikov Del Croix, ki je slep, je sam izjavil, da so bojevniki letos nalašč izbrali Bočen za kongres. Nemcem, posebno Stresemanmi, hočejo pokazati, da je Poadižje italijansko. Za Zadrom in Reko je moral priti Bočen. Za Italijane je s kraljevim obiskom in s kongresom bivših italijanskih vojakov, ki so si stali s tirolskimi Nemci med vojno v boju drug proti drugemu, problem nemške narodne manjšine rešen. — Številke, uradna statistika, pa izkazujejo, da ne dosega letošnji tujski promet v Južnem Tirolu niti 30% lanskega! To so uspehi propagande. Srbski dijaki pri 'J. Šedivy: Politični poSola] v Dobrih štirinajst dni je preteklo, odkar je odšel parlament na počitnice. Parlamentarna večina, ki je pri tako ostri obstrukciji komunistično socialističnega bloka sprejela zakon o poljedelski carini in kongruo, je odšla na odmor brez točnega programa za bodočnost. Ali se ta večina jeseni vrne, ali pa se bo zopet osnovala stara koalicijska vlada šestih čeških strank, to vprašanje zanima češko, pa tudi slovaško in nemško javnost. Kakor je soditi iz časopisja in govorov vodilnih politikov carinske večine, žele razen narodno-demokratske stranke vse dosedanje stranke ohraniti to večino. Z gotovo pravico jc rekel dr. Hodža socialistom na sestanku izvršilnega odbora agrarne stranke, da bi smatral in proglašal za veliki diplomatski čin, če bi sc posrečilo socialistom pritegniti v parlamentarno večino zastopnike drugih narodov. Tudi vodilni politik čsl. LS, kanonik Svetlik, desna roka msgr. Šramka, je rekel na zborovanju čsl. kat. inteligence v Pragi, da ni razloga, da bi se Nemci izključevali od odgovornosti za vodstvo države. Glavni organ nemške kršč. socialne stranke, »Deutsche Presse«, pa jc ponatisnilo članek iz »Leipziger Neueste Nachrichten«, kjer se med drugim piše sledeče: *Abstinenčna taktika jc ostala za Nemce brezuspešna. Zato so se nemški aktivisti, krščanski socialici Ln agrarci, odločili za drugo pot. Če bodo imeli uspeh, to bo pokazala šele bodočnost, ker se Čehi hitro ne menjajo. Nikakor pa ni ta poskus zločin in ni nobenega povoda ta korak obsojati. V danih razmerah je bila taka taktika nujna in s tem je že upravičena, pa *"aj se potem posreči ali nc.« Narodni demokrati pa se zavzemajo za Staro narodno koalicijo, kar pomenja vabilo socialistov v vlado. Seveda je težko verjeti, da bi se bilo mogoče vedno takrat, kadar so na dnevnem redu vprašanja, ki se ne strinjajo s socialističnimi zahtevami, nasloniti na Nemce in Slovake, ko so te težave premagane, pa zopet sesti s socialisti za vladno mizo. Nemški kršč. socialci in agrarci ne morejo imeti že zavoljo tega težnje razbiti sedanjo parlamentarno večino, ker bi jih to komprimitiralo. Ostale nemške stranke so vodile v zadnjem času proti njim ogorčeno borbo in so jih dol-žile, da so pomagale Č ehom v najtežavnejši krizi iz zadrege, mesto da bi jih s svojo abstinenco in opozicijo prisilile k definitivni rešitvi češko-nemškega vprašanja. Prorokovale so nemškim aktivistom, da jim bodo Čehi dali takoj brco, ko jih ne bodo več potrebovali. Odhod kršč. socialcev in agrarcev v opozicijo bi se razlagal tako, da je bila njihova taktika napačna in da je imela prav nemška opozicija. Češki agrarci ne bodo radi porušili sedanje večine, ker jim je nemška agrarna stranka pri reševanju gospodarskih vprašanj, ki so sedaj na dnevnem redu, mnogo bližja po svojem programu ko češki socialisti in socialni demokrati. Tudi katoliški blok čsl. LS, slovaške LS in nemških kršč. socialcev je sila, brez katere ni mogoča trajna vlada v Češkoslovaški, on pa Be mnogo bolj ogreva za sodelovanje s sedanjimi strankami parlamentarne večine ko z objestnimi socialisti. Boj za prihodnjo vlado je zelo vroč posebno zavoljo tega, ker se črez deset mesccev vrši volitev predsednika republike. Kakor kažejo sedaj vsa znamenja, bi imel precej izgleda na uspeh dr. K r a m a f. Zavoljo tega so nasprotniki oslabili dr. Kramafevo stranko že pri zadnjih volitvah z ustanovitvijo obrtniške in delovne stranke. Na sokolskem izletu se je na spreten način insceniral dr. Kramaru neljub dogodek s tem, da so ga na banketu postavili nasproti konsuiarnemu zastopniku boljševiške Bso&iie. il Ovseienku, Dx. Kramaf ie namreč znan kot velik nasprotnik boljševiške Rusije. Ko jc zvedel, kdo mu sedi nasproti, se je dvignil in odšel z banketa, kar je vzbudilo veliko pozornost v vsej javnosti. Odkar jc bil na sokolskem izletu dr. Kramaf predmet naj-živahnejših ovacij zlasti dne 20. junija in odkar vodijo narodni demokrati z drugimi nesociali-stičnimi strankami od obstrukcije socialistično-komunisličnega bloka borbo proti desni roki gosp. dr. Masaryka, proti zunanjemu ministru dr. Benešu, so začeli socialisti vedno bolj napadati dr. Kramaf a in narodne demokrate. Dočim je bila do glavnih sokolskih dni začetkom julija vsa borba socialističnega in komunističnega tabora osredotočena na »klerikalce« in agrarce, so sedaj glavna tarča narodni demokrati. Narodni demokrati' so posebno zamerili gosp. Masaryku, da ni podpisal carinskega zakona in kongrue takoj po sprejetju v skupščini, temveč ju je odložil za čas po sokolskem izletu, da bi tako ne pokvaril razpoloženja Sokolom, ki so nar. socialisti. Borba za bodočega prezidenta se vrši samo za kulisami. Gosp, dr. Masaryk je tako popularna osebnost, da je proti njemu težko voditi borbo v narodu. Res Čehi zelo cenijo tudi dr. Kramafa in priznavajo njegove zasluge za čsl. državo, toda pri plebiscitu bi dr. Kramaf gotovo podlegel. Ker pa volita prezidenta poslanska zbornica in senat, pa je mogoče več kombinacij. V slučaju, da se sedanja parlamentarna večina vzdrži in ako iz rje izstopi nar. demokratska stranka, pa bi bil eden izmed najresnejših kandidatov bivši min. predsednik, agrarec gosp. Š v e h 1 a, ki je baje že skoraj popolnoma okreval. Zagrebško glasilo »Narodne obrane« — »Narodno Djelo« — objavlja v svoji številki z dne 18. t. m. sledeči člančič: Te dni se je vrnila z »naučne ekskurzije« po Italiji skupina belgrajskih slušateljev arhitekture. Ti dijaki so se pod vodstvom svojih »dičnih« profesorjev gg. Dragutina Dordeviča in Branka Popoviča — mudili v Rimu po svojem »naučnem načrtu« polnih 12 dni. Ta »na-učni načrt« je bil v tem, da so cele štiri dni letali pod vodstvom svojih profesorjev okolu raznih fašistovskih tajnikov in tajničkov, proseč za veliko milost, da bi bili sprejeti v avdienco pri Mussoliniju. Končno so peti dan prosjačenja izprosili to veliko milost. V spremstvu četvorice oboroženih (!) fašistov so uvedli dijake v sprejemno dvorano, kjer so čakali na »velikega Mussolinija«. Prišel je k njim s kretnjo, s katero so nekdaj rimski cesarji sprejemali poklonstva podjarmljenih narodov. Prišel je v dvorano v jahaških hlačah, a v roki je nosil — pasji bič. Naši študenti so obenem s svojim oboroženim spremstvom dvignili roke kvišku in gromko zaklicali v pozdrav največjemu sovražniku svojega naroda: »Eja, eja, alala!« Mussolini je z visoko dvignjeno glavo govoril govor kot v Tripolisu pred odposlanci podjarmljenih plemen — s kretnjo, s katero je nanje in na njihovo domovino! Po- vedal jim je veliko modrost: da morajo vsi sosedi Italije živeti z njo v prijateljstvu, ako hočejo napredovati. Po govoru jih je Mussolini pozval, da mu kaj povedo: o sebi, o Italiji, če imajo kake želje. A naši »kosovski osvetniki«, ki jim je junaško srce ostalo pred vratmi, so začeli nekaj jecljati in bili bi pokazali vso svojo hrabrost, ako jih ne bi bil rešil službeni fotograf, ki je pritekel, da fotografira »božanstvenega«, obdanega z »junaškimi« srbskimi omladinci! Ia ko so se udeleženci te ekskurzije pod vodstvom omenjenih »odličnih« učiteljev vrnili v Belgrad, je bilo vse bogastvo in znanje, ki so ga prinesli iz Italije, slika, na kateri je ovekovečeno klanjanje srbske mladine _ Mussoliniju! Eja, eja, alala! m na s te plati prav nobenega pomanjkanja. PaJ pa so zalozniki vsled lastne nepodjetnosti' krivi da se pri nas razpečava samo židovski šund. Rea je, da so se do povojne dobe naša tiskarska podjetja borila s tehnično pomanjkljivo urejenimi obrati, zato pa bi se lahko danes, ko imamo lastne khiarne in z modernimi reprodukcijskimi stroji opremljene tiskarne, iste lahko ponašale z proizvodi, ki bi prav lahko prednjačili onim, ki iih stalno uvažamo. Reprodukcija sv. Izidorja — slo-venskega kmeta, po originalu M. Gasparija, ki iih je založila družba »Verac v Ljubljani, so očiten korak k zboljšanju teh nedostatkov. Ne le, da so reprodukcije zelo verne originalu (to je itak le spričevalo tiskarne). Z njimi je prišla na trg podoba, ki je zbog neoporečne umetniške vrednosti m pomembnosti za našega kmetovalca posebej vredna, da si jo nabavi vsaka slovenska rodbina Cas je, da se že enkrat pomete iz naših hiš tisti brezpomembni šund, ki so nam ga nakopičili nemški agentje. Z razpečavanjem reprodukcij po dobrih slovenskih originalih se bo dvignilo razumevanje za našo umetnost med ljudstvom. Tako izobraženo bo samo odklanjalo druge podobe. »Vera« bo z nadaljnjim založništvom reprodukcij še drugih slovenskih umetnin zamašila vrzel v naši tiskarski produkciji, umetnostno kulturno pa s tem storila več kot vse dolgovezne razprave umetnostnih pismoukov-švadronarjev. — š. Italijanski tisk je dobil zopet sladko jabolko pod zob: kraljev obisk Južnega Tirola. Pa so vam hiteli italijanski časnikarji v Bočen in Meran, da prisostvujejo otvoritvi kongresa bivših bojevnikov, združenega s kraljevim obiskom. Kolone italijanskih časopisov so danes zopet polne novih pompoznih naslovov, ki so si seveda vsi podobni; »Gornje Poadižje se poklanja kralju«, »Bivši avstrijski bojevniki v bratskem objemu z italijanskimi«, »Karakterističen in impozanten ljudski sprevod« i. t, d. In kaj je bilo? Sprevod v Bocnu je bil res značilen in tudi impozanten za onega, ki mu pomp do-pade. Italijani so v organizaciji pompa pravi mojstri; tu pa so seveda pritisnili na prebivalstvo še s kraljevim imenom. Tako se je sprevoda udeležilo veliko število zastopnikov raznih društev in mnogo godb, ker bi bile sicer razpuščene, A gotovo je, da bi pri vsem tem sprevod ne bil »impozanten«, ako ne bi bilo Italijanov iz Italije. Kdor je le mogel, je porabil priliko, da napravi poceni v poletnem času izlet v Tirol; vožnja je bila znižana za polovico. Kralj je v Bocnu položil kamen za zgradbo »spomenika zmage« na trgu Walter von der Vogehveide, kjer so hoteli že Avstrijci postaviti spomenik padlim vojakom. Ali si morete misliti lepšo okolščino, ki bi dala toliko gradiva italijanskim časnikarjem? In še kralj je polil na temeljni kamen vode iz reke Piave. — Ns tem trgu so hoteli fašisti postaviti spomenik Battistiju, ki naj bi še bolj dražil Nemce. Bat-tistijev sin, ki je vse prej kakor fašist, pa je proti takemu zlostavljanju imena njegovega očeta energično protestiral. — Tudi Meran je kralj obiskal. Sprejemali so ga povsod občinski komisarji, županov itak ni več. V Bocnu se je vršil banket, kateremu je prisostvoval kralj. Značilno je, da sta nemška poslanca prejela vabilo, kateremu sta se tudi odzvala, v zadnjem hipu. Za avdijenco je prosila deputacija nemških ženi, a ji ni bila dovoljena. Kraljevski spremljevalci so se zbali, da nemške žene ne izpregovore poleg poklo-nitve kako trpko besedo o zatiranju Nemcev, NAJVEČJE KNJIŽNICE SVETA. Knjižničar akademije v Cordobi Henrik Sparn je sestavil študijo o vseh knjižnicah sveta ter njih zemljepisni razširjenosti. Naštel je 1038 knjižnic, ki imajo več kot po 50.000 knjig. Število zvezkov vseh knjižnic na svetu pa navaja z 181 miljoni. 66 odstotkov jih je v Evropi, 30 odstotkov v Ameriki. Z več kot en milijon zvezki ie sedaj 15 knjižnic, 5 med njimi z dvema milijonoma. Kongresna knjižnica v Washingtonu v Ameriki ima 2,300.000 knjig, narodna knjižnica v Parizu, ki je največja na svetu, pa 3,700.000! Druga največja francoska knjižnica je v Strasbourgu z 1 milijon 200.000 knjigami, ki pa so jo ustanovili šele 1. 1872. namesto pogorele mestne knjižnice. Nemška državna biblioteka ima 1,770.000 knjig, v Monakovem pa 1,400.000 knjig. Vse-učiliška knjižnica na Dunaju in avstrijska državna imata vsaka po 1,000.000 knjig. Knjižnica britanskega muzeja v Londonu jih ima 2,300.000, javna knjižnica v Leningradu 2 milijona 44.000, narodna knjižnica v Madridu pa 1,125.000 knjig. Od velikih knjižnic jih je 669 z 119 milijoni knjig v Evropi, 314 z 54 milijoni v Združenih državah, 22 jih je v južni iu centralni Ameriki, 23 v Aziji, 7 v Avstraliji in 3 v Afriki. V Evropi ima Nemčija največ knjižnic, namreč 160 s skoro 30 milijoni zvezkov, potem pride Francoska s 111 in 20 milijoni, Angleška 101 s 17 milijoni in Italija 85 s 12 milijoni knjig. Narodna biblioteka, ki je bila ustanovljena 1. 1367., in dunajska 1. 1440. sta najstarejši državni knjižnici. Mnogo starejše so pa posamezne samostanske knjižnice, n. pr. ona iz Monte Cassino 1. 529. in Kremsmttnster 1. 777. Najstarejša knjižnica ima 500.000 zvezkov posebno bogatih in starinskih. Najdragocenejša juristična knjižnica je v EdinNirgu na Angleškem, 700.000, a najdragocenejša medicinska z 285.000 pa v Washingtonu. Slovenski st. Isidor. Naš domači tiskarski reprodukcijski trg je zadnja lela popolnoma odpovedal Še pred leti si lahko kupil karto ali celo serijo reprodukcij po slovenskih originalih, po-največ M. Gasparija. Danes pa skoro zaman brskamo po trgovinah in znložništvih za njimi. Prav gotovo premorejo slovenski upodabljajoči umetniki marsikateri original, vreden reprodukcije, katere bi lahko pokazali tudi izven mestne periferije Nagrobniee. Uredil (v 3. izdaji) Fr. Marolt v Ljubljani 1926. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Prvi izdaji omenjene zbirke je sledil v 1. 1909. drugi ponatis, ki je pa tudi hitro pošel. Društva, pevski zbori so stare pesmarice že po-gubili in obdelali tako, da so bile že malo porab-ne. Razmere so kričale po novem ponatisu. Med tem je izšla v Devovi harmonizaciji ponarodela: »Vigred«, ki še ni dognala svojega očeta. Eni jc i pripisujejo Vavknu, drugi pa dokazujejo, da jc j Skrbinčeva, kar je tudi sam javno povedal. Mimo-i grede, omenim, da se mi ne zdi ravno ta pesem I najpripravnejša za nagrobnico. Da se v zadnjem času ni izvršil noben pogreb brez nje, pripisujem največ dejstvu, da ni bilo drugega blaga pri roki, dokler ni prišla na dan še Pavčičeva Narodna na-grobnica. Obe omenjeni pesmi šta tudi v Maroltovi novi zbirki. V to splošno pomanjkanje je segla zopet Jugoslovanska knjigarna, ki je že večkrat rešila iz zadrege pevske zbore. Tretja izdaja je premenjena. Po obsegu je menda ostala ista, po vsebini je pa pestrejša. Nekaj neporabne robe je zamenjane e prav dobrimi novimi žalostinkami. (Adamič, Premrl L dr.) Za pogrebe se vrše vaje, če se sploh vrše, š^le v zadnjem hipu, ko je treba nastopiti. Zato pojo zbori vedno eno in isto. Tudi dejstvo, da nastopajo zbori težko vedno polnoštevilni, sili k temu, da pomaga pevcem zdaj ta, zdaj oni, slučajno navzoči pevec. Večkrat je petje sploh improvizirano. To sili zbore, da pojo vedno ene in iste, splošno znane nagrobnice. Storjeni so bili poskusi z novimi, a ni šlo. S težavo ie od slučaja do slučaja. Temu bi treba vendar že obračuna! Zbori naj bi se strnili v lepi misli, pa bi si določili, če drugače ne •jre, primerne nove nagrobnice, ki bi se jih naučili. Težava je sedaj odstranjena. Imamo zbirko, poceni, pripravno in, kar je glavno, vsebinsko bogato. Čemu rjavi lepa Vilharjeva, ki ima osnutek skoroda turobne koračnice? Zakaj se zbori ne lotijo Ferjančičeve: Z Bogom, ki ji ne najdem para? Čemu je popolnoma pozabljena Riharjeva Jamica, ki je tako prisrčno nežna? Kako iskren ie dialog v Foersterjevi: Ob smrti otroka? In cela kopa drugih po vrsti. Nekatere so prikladne tudi za petje v cerkvi, eventuelno med sv. mašo, n. pr. Usliši nas (Jalen), Večna luč naj mrtvim sveti (Adamič), O Gospod (Foerster) in Beati mortui (Mendelssohn). Koncem zbirke so natisnjeni še odgovori pri pogrebnem obredu in psalm Miserer« v znani koralni melodiji, postavljeni za moški zbor. Zbirka je po vsebini bogata, pestra, po obliki brez hibe, po zunanji opremi (tisk, vezava, velikosti zalo lična in prav pripravna. Cena (16, odn. 20 Din za vezan izvod) je mogoča le ob perspektivi na številni odkup. Zato je opomba na 2. strani, ki prepoveduje prepis not, zelo umestna. Zadnji čas je, da nehajo zbori s prepisovanjem tiskanih pesmi. Prepisovanje not je le prevara samega sebe. Računajte čas, trud, papir, obliko, trpežnost, potem pa sodite! — Prav bo, če knjiga doseže svoj namen, ki sta ji ga dala skladatelj 'in založnik, in tudi to stran petja primerno dvigne. — Priporoča se sama zadosti. JUNIORSKE TEKME ZA POKAL SK ILIRIJI. so se nadaljevale v nedeljo dopoldne. Olimp je po trdi borbi premagal P a n o n i j o s 4 : 3, prav tako je zmagala 01 i m p i j a šele po naporni igri nad R e k o z ?, : 1. Za II. kolo so se kvalificirali torej doslej Ilirija, Olimp in Olimpija. Preostale tri tekme I. kola se bodo vršile 23., 24. in 25. t. m. JUNIORSKE TEKME ZA POKAL SK ILIRIJE. Nadaljnje tekme I. kola se vrše v naslednjem redu: 24. t. m. ob 18. uri 30 minut Jadran : Mladika; 25. t. m. ob S. uri 30 minut Mars : Svoboda, Moste; 25. t. m. ob 10. uri Hermes : Triglav. Tekme se vrše zopet na prostoru SK Ilirije. — M. O. LAUFFER. Par tednov je bil na Nemškem, pa je podrl cek) vrsto rekordov. V zadnjem »Športnem tednu< smo napisali, da je plaval 200 m na hrbtu v 2:45. In sedaj jih je plaval v Magdeburgu v 2:38.8; in je bil zadnji njegov start na Nemškem in se je ? novim rekordom dostojno poslovil. Za&vale Zahvala »Jadranske Straže«. Podpisani odbor, kot prireditelj »Petrovega dne« v Rogaški Slatini se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepega uspeha. V prvi vrsti izrekamo najlepšo hvalo zdraviliškemu ravnatelju g. dr. Šteru. Id nam jc šel z vso ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo v' vsakem oziru na roko ter nam stavil — razen svojega osobja — vse na razpolago, karkoli smo potrebovale ter nam s tem poklonil največji prispevek. Dalje se srčno zahvaljujemo njegovi gospe soprogi in vsem ostalim članicam domskega komiteja v Rogaški Slatini, ki so z veliko požrtvovalnostjo vodile priprave in nam vztrajno pomagale. Trenutno naj se blagovolijo zadovoljili z našo zahvalo na tem mestu vsi cenj. darovalci dobitkov in prispevkov za tombolo. Vsem najlepša hvala! Končno bodi izrečena zahvala še članom Glavnega odbora gg. dr. Marnu, dr. Fettichu in Gostiši za njih pomoč. — Ženski mestni odbor »Jadranske straže« v Ljubljani. Podpirajte naše dijake. Važnost gospodarske razstave v Ormožu. Ni kmalu v gospodarskem oziru tako zanimivega okraja v Sloveniji, kot je ormoški. Ako se pelješ po Dravski dolini od Ptuja proti Čakovcu, si presenečen, ko vidiš raz-sežna in rodovitna polja. Lepe hiše z velikimi gospodarskimi poslopji pričajo, da v njih stanujejo gospodarsko napredni kmetje. Kako pa se šele začudiš, ko vidiš v njih hlevih številno govejo živino, skrbno gojeno, enake barve in ene pasme, namreč pinc-gavske. Misliš, da si ali v Pincgavu ali pa v kakem drugem avstrijsko-alpskem kraju. Ta . goveda me nadkriljujejo glede rasti in čisto- ' sti pasme samo naših gorenjskih pincgavskih goved, temveč lahko smelo trdimo, da ne zaostajajo dosti za originalnim pincgavskim govedom. Tovrstni biki ormoškega okraja so znani po mariborski in ljubljanski oblasti in se v zadnjih letih v izdatni meri razpošiljajo v Bosno in Hercegovino. Znano je, da poleg dobro razvite govedoreje prospeva tudi v ormoškem okraju konjereja. Konji so mrzlokrvni, noriško- belgijskega plemena, zelo dobro razviti ter se prištevajo med najtežje konje. 2e pred vojno so se izvažali na Madžarsko,' v industrijske kraje bivše Avstrije in zlasti na Bavarsko. Dandanes pa prihajajo po nje kupci iz Avstrije in Italije. Tudi naša državna uprava kupuje svoje mrzlokrvne žrebce v izdatni meri v ormožkem okraju. Omenjena naj bo še svinjereja tega okraja. 2e meseca marca vsakega leta začnejo prihajati kupci iz vseh krajev Slovenije in bližnje Hrvatske v Ormož po mlade prašičke. Izvoz traja do junija. V prejšnjih letih so sc svinje izvažale v alpske dežele kot tudi v Istro. Svinje so bele, jorkširskega plemena in nenavadno dobre za mast. 2e v enem letu dosežejo povprečno 180 kg. Takorekoč srednjeevropski sloves imajo vina ormožkega okraja, ki prihajajo v kon-zum pod različnimi imeni. Imeni kot: »Ljuto-merčan«, »Jeruzalemec« sta pač znani vsakomur na Dunaju in Gradcu, kakor tudi v Ljubljani in Zagrebu. Mozler in muškatni-sil-vanec pa sta dve najbolj tipični vrsti ormož-kih vin. Ker je omenjeni okraj v gospodarskem oziru tako napreden in raznovrsten, zato je gospodarska razstava v Ormožu popolnoma na mest«. Ista se vrši od 8., do 15. avgusta ■ 1926 ipo sledečem vzporedu: : ^ Otvdritev obrtne razstave v nedeljo, dne 8. avgusta, ob 9. uri, razstave konj ncrftke in belgijske pasme isti dan ob pol 12. uri, razstave govedi pinfcgavske pasme v ponedeljek, dne 9. avgusta, ob 10. uri, in razstave žlahtnih vin iz ormožkega okraja v torek, dne 10. avgusta 1926, ob 10. uri. Obrtna razstava traja ves teden; ostale pa le enodnevno. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe v Sloveniji pri vseh podružnicah Slaven-ske in Kreditne banke ter tobačnih zalogah; na Hrvatskem pa pri podružnicah Prve Hrvatske štedionice. Legitimacija stane 15 Din. Na željo se posetnikom preskrbi stanovanje. Treba se je tozadevno z dopisnico obrniti na odbor okrajne obrtno - gospodarske: razstave v Ormožu. „Uub!iana v jeseni". Tako se bo imenovala velika pokrajinska razstava, ki jo priredi letos od 4. do 13. septembra Uprava Ljubljanskega velesejma pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra. Prireditev bo obsegala sledeče razstave: avtomobilsko, motorjev, koles in potrebščin; radio; higieno; slovensko upodabljajočo umetnost; razstavo psov in konj; vrtnarstvo; kmetijstvo; kmetijska razstava bo obsegala vse panoge našega agrarnega gospodarstva. Letošnji velesejem sc je sicer vršil v času, ki je bil zelo srečno izbran. Vendar imamo dovolj tvrdk, ki jim je jesenski termin bolj primeren. Na izrecno željo takih tvrdk bo prireditvi i priključena tudi razstava onih tvrdk, ki pridejo V poštev za jesensko in zimsko sezono. Te dni bodo tvrdke prejele tozadevne tiskovine. Kateri tvrdki ne bi bile slučajno-poslane te tiskovine, naj jih zahtevajo od uprave velesejma. Še nepatentirani novi izumi na tej pokrajinski razstavi, uživajo pravo prvenstva v smislu §§ 90., 107. in 113. zak. o zaščiti industrijske svojlne. Za razstavljalce in obiskovalce so že dosežene iste prevozne ugodnosti, ki so veljjtle tudi za letošnji velesejem. Svetovna poraba bendna. Premog in petrolej sta dva gospodarska £i-nitelja, kojih uporaba raste eimdalje bolj. Oba ta dva proizvoda davno prošlih geoloških-dob je sedanji čas začel uporabljati v veliki meri in je začel deloma tudi z njima razsipati. V Zedinjenih državah, v Kanadi, Angliji in Franciji je poraba že ogromna-; kaj bo šele, ko pridejo zraven še Nemčija in zlasti .Rusija in Kitajska! Sir Rihard Redmake prerokuje, da v osemdesetih letih ne bo nobenega petroleja več, v Zedinjenih državah celo v 25 letih, če ne bodo odkrili nobenih novih vrelcev. Pa jih zmiraj odkrivajo. In potem imamo še solnce, plimo in oseko, škrilj, sintetični alkohol itd. itd. New York Trust Company je sestavila statistiko o delovni porabi petroleja. Statistika govori o galonah, 1 galona = 4.54 1; upoštevana so leta 1923 in 1924, danes so številke porabe, število avtomobilov itd, še izdatno večje. Zedinjene države 1924: poraba bencina 7 milijard 780,625.000 ga Ion', 17,880.000 avtomobilov, 112 milijonov prebivalstva, na osebo 276 litrov. Kanada 1924 : 260,252.090. galon, 600.000 avtomobilov, prebivalstva 9 milijonov, na osebo 116 1. Anglija 1924: 550,OOtfOOO,' 1,266.000,' prebivalstva 47,350.000, na osebo 48 litrov. Italija 1923: 49,227.000 galon, 160.000 avtomobilov, 40 milijonov, 5 litrov na osebo. Francija "1924 : 297,234.000, 677.000, 39,400.000, 30 litrov na osebo. Nemčija 1923 : 43,704.000, 350 000, 60,000.000, 2.8 litra na osebo. Rusija 1923: 14,750.000, 15.000, 93,400.000, 0.64 1. na osebo. To so razlike! Unija in Rusija! Od 1914 do 1924 je narastla produkcija bencina v Zedinjenih državah od 1.500,000.000 galon na 8.950,000.000, torej skoraj za 500 odstotkov. — številka eksportiranega bencina in stranskih proizvodov je narastla za šeslkratno izmero. Poraba vse Evrope je znašala leta 1924 5.200,000.000 litrov bencina, nekako 17 odstotkov ameriške porabe. Zato razumemo zanimanje Amerike za petrolej, pa tudi zanimajo evropskih držav, ki se hočejo osamosvojili in se otresti, ameriškega monopola. Vpisi v tadruini register. Vpisale sta se nastopne zadruge: llranniluica in posojilnica v Can-kovi, r. z. z n. z., Gospodarska, strojna iu vodovodna zadruga za občina Metliko r. z. z o. z., Ptujska tiskarna v Ptuju r. z. z o. z. Občni zbor. Saturnus d. d. 7.(1 industrijo pločevinastih izdelkov dne 30. julija ob 11 v sejni •dvorani Zadružne gospodarske .banke v Ljubljani .(bilanca 192.5; volitve upravnega iu nadzorstvenega sveta). llanka v konkurzu. Konkurz .je razglašen o imovini »Hrvatske banke d. d.c v Žepču (Bosna) kakor tudi o imovini njenega predsednika Numana Osmauoviča. Kapital banke je znašal l milijon Din. Odprava konkurzu. Ker ili kritja za stroške nadaljnjega postopanja je odpravljen konkurz o imovini tvrdke »Gobam d. z o. ž. v Ljubljani; ker se je sklenila prisilna poravnava, je odpravljen konkurz tvrdke Pinter in Weber, tvornica kandi-tov v Celju. Izprcnlembe y trgovinskem registru. Vpisale so a« nastopne tvrdke: Organizator, družba z o. z., tvornica pripomočkov za organiz. tehniko (kapital 50.000 Din) v Celju; Šribar & Pongračič, izdelovanje in trgovina s pletenimi in ročnimi deli v Celju; inž. Fran Tavčar, gradbeno podjetje, družba z o. z. (50.000 Din) v Ljubljani; Kump & Gaspari, parna žaga. Ribnik. — Izbrisali sta se tvrdki O. & M. Josek, trgovina z mešanim blagom in pohištvom v Celju (radi opustitve) in Dravogradska rafinerija mineralnih olj, družba z o. z. v likvidaciji (ker je likvidacija končana). Nova emisija živinskih potnih listov. Finančno ministrstvo je dalo v obtok novo emisijo živinskih potnih listov po 1 Din, ki je izdelana po obliki in besedilu tako kakor stara emisija, samo da je natisnjena na novi vrsti papirja, ki ima v vodnem tisku izdelani drž. grb ih napis »Državni monopok, tako porazdeljena, da je na vsakem listu gorenji vodni tisk. Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini Franca Koruna-Wagnerja, posestnika tn mizarskega mojstra v Št. .Turiju ob Taboru. Roki: 4. avgusta, 1. septembra in 15. septembra; o imovini Franca Biikviča, trgovca v Pucincih, roki: 27. julij, 21. avgust, 11. september. Potrditev prisilnih poravnav. Potrjeno je pri-silua poravnava, sklenjena med prezadolžencem Ivanom Zakotnikom, trgovcem, posestnikom in mlinarjem v Starem dvoru in upniki; nadalje med konkurznim dolžnikom Albertom Kopačem, trgovcem v Slovenjgradcu in upniki za 25% njih terjatev. Za izpolnitev poravnave jamči (do najvišjega zneska 210.000 Din) Trgovska banka, podružnica v Slovenjgradcu. Razstava slovaškega pivovarskega ječmena v Požunti (Bratislavi, Presburg). Bratislavska borza prireja od 22. avgusta do 2. septembra 1926 3. sejemsko razstavo slovaškega pivovarskega ječmena. Lani je bilo na sejmu 178 razstavijalcev, 117.000 stotov ječmena. Ker je sejem del mednarodnega donavskega sejma, veljajo zanj ugodnosti za sejem (znižana voznlna, brezplačen vizum itd.V Informacije daje: bratislavska borza. Rekordna žetev v Romuniji. Iz Bukarešta poročajo. da je računati letos na žetev pšenice v iznosu 30 milijonov met. stotov, od česar bo ostalo za izvnz okoli 9 milijonov met. stotov. Sodelovanje srednjeevropskih notnih bank. Kakor javljajo z Dunaja, namerava avstrijska Narodna banka uvesti akcijo za sodelovanje srednjeevropskih bank v reševanju valutnih problemov v ..aktivnem smislu. Upravnik avstrijske in nemške Narodne, banke sta že razpravljala o sodelovanju. Delniške družbe v Italiji. .V prvi polovici t. 1. je bilo v Italiji .ustanovljenih 1090 delniških družb ■"'s kapitalom 814 milijonov lir. Kapital je povišalo -850 družb Za 2616 milijonov lir. Na drugi strani je likvidiralo 321 družb s kapitalom 369 milijonov lir. 172 družb pa je odpisalo od svojih kapitalov 523 ..milijonov lir. Svetovna razstava cerkvenih predmetov. Meseca aprila 1927 se bo vršila v T.iirdu velika svetovna razstava cerkvenih predmetov, ki se uporabljajo pri obredih katoliške vere. Interesenti, ki take predmete izdelujejo ter se zanimajo za navedeno razstavo, naj javijo svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 275.05 276.25 (275—276.20), Newyork 56.457 do 56.757 (56.458 -56.758), Pariz 117.50 119.50 (117.68 do 119.6«), Praga 167.43-168.43 (167.46- 168.45). Dunaj 7.98875 —8.02875 (7.98775—8.02775), Zuricl' 10.948— 10.988 (10.948—10.988). Ziirirli. Bolgrud ».125 (H.125). Pošta 72.80 (72.275), Berlin 122.95 (122.95), Italija 16.80 (17.025), London 25.13 (25.125), Newyork 516.50 (516.50), Pariz 11.10 (10.825), Praga 15.80 (15.29), Dunaj 78 (73.0125), Bukarešt 237.50 (237.50), Sofija 8.72 (3.72). Varšava 56.50, Bruselj 12 (11.60), Amsterdam 207.80 ( 207.6625). Dunaj. Devize: Belgrad 12.44 V, - 12.48 K, Kotlanj 186.85—187.25, London 34.33-34.45, Milan 22.68—22.78, Newyork 705.45—705.95 (703-25 do 707.40), Pariz 14.73—14.83, Varšava 76.25—76.75 Valute: dolarji 703.35 707.35, angleški funt 34.26—34.42, francoski frank 14.52—14.68. lira 22.95- 23.11, dinar 12.4325—12.4925. češkoslovaška k iona 20.8650-20-9850. Praga. Devize: London 164.15. Lira 110.12. Newyork 33.70, Pariz 72.05, Zagreb 59.65. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 73.50—75.50. vojna odškodnina 303 bi., zastavni listi 20—22. kom zadolžnice 20—22, Celjska 193—195, Ljublj. kreditna 175—195, Merkanttlna 90-95, Praštediona 865—868, Slavenska '50 den., Kred. zavod 165 do 175, Strojne 98—102, Vevče 102 den.. Stavbna 56 do 65. šešir 103—104, zaklj. 104. Zagreli. 7% invest. posoj 73—74, vojna odškodnina 300.50—803.50, julij 300—302, avgust SOS do 804, Hrv. esk. 100—101, Kred. 102 den . Ilipo-bankn 55.50 den., Jugobanka 94—95, Praštediona 867.50—870, Ljublj. kreditna 175 den., Slav.eiisks 50—52.50, Srpska 130—131, Narodna 4300 den.. Ujed. 95—100, Zem. 95—110, Eksploatacija 8—15. Šečerana 250—275, Nihag 22 den., Gutmann 19« do 215, Slavex 115 den.. Slavonija 31—38. Trbovlje 345 den, Vevče 102 den. Dunaj. Don.-savska - jaa, ta luna, ki se sedaj sveti nad našimi glavami, se bo prej utrudila, razsvetljevati Kenluckyjeve pustinje; da, ta reka, ki sedaj nese naše čolne, bo prej prekinila tok svojih voda, kakor bodo nehale teči moje solze za Atalo. Dva dni sem bil gluh za puščavnikove besede. Ko je poskušal, da bi mojo žalost potolažil, se ta izvrstni mož ni posluževal ničovih zemeljskih dokazov, ampak se je zadovoljil, da mi je rekel: »Moj sin, to je božja volja«; in stisnil me je v svoje roke. Nikdar bi ne bil verjel, da je v besedah udanega kristjana toliko tolažbe, če bi ne bil sam tega poizkusil. Nežnost, gorečnost in neomaliljiva potrpežljivost starega božjega služabnika so slednjič premagale tr-dovratnost moje bolesti. Sramoval sem se solz, katere sem mu povzročil. »Moj oče, < sem mu rekel, »to je preveč; strasti mladega moža naj ne vznemirjajo več miru tvojega življenja. Pusti me, da vzamem zemeljske ostanke nevesle, pokopal jih bom v kakem kotu puščave in če sem še k življenju obsojen, se bom trudil, da postanem vreden onega večnega zakona, ki mi je bil od Atale obljubljen. Pri tej nepričakovani vrnitvi poguma se je dobri j oče od veselja trese!; potem je z" klical: 0 kri Je- I zusa Kristusa, kri mojega dobrega Učenika. tukaj I spoznam tvoje zasluge! Brez dvoma boš rešil tega mladega človeka. Moj Bog, dopolni svoje delo! Daj mir tej ubogi duši in od njegovih nesreč pusti samo ponižne in koristne spomine!« Pravični mož se je upiral, da bi mi prepustil truplo Lopezove hčere, toda predlagal mi je, da bi novoizpreobrnjenci prišli in bi jo z vso krščansko slovesnostjo pokopali; temu sem se pa jaz upiral. »Nesreče in kreposti Atale,« sem mu rekel, »so bile ljudem neznane: tudi njen grob, na skritem kraju od najinih rok izkopan, naj bo vsem neznan.« Dogovorila sva se, da bova drugi dan s solnčnim vzhodom odšla, da pokopljeva Atalo pod lokom naravnega mostu ob vhodu v »Dobrave smrti«. Proti večeru sva prenesla njene dragocene ostanke na severno odprtino votline. Puščavnik jih je bil zavil v kos evropskega platna, katero je stkala njegova mati: to je bilo edino imetje, katero mu je od njegove domovine ostalo in že davno ga je bil določil za svoj lastni grob. Atala je ležala na ruši gorskih nedotik; njene noge, glava, rame in del prsi so bili nepokriti. V njenih laseh se je videla vela magnolijina cvetka.. . ravno tista, ki sem jo položil na posteljo deve, da bi-bila rodovitna. Zdelo se je, da njene ustnice — kakor dva jutra odprt rožni popek — po nečem koprne in se smejejo. Na njenih bledo se sve-tečih licih so se razločile nekatere modre žile. Njene lepe oči so bile zaprte, njene čedne noge so ležale vsaksebi in njene alabastrne roke so pritiskale k srcu križ iz ebenovine; škapulir njenih obljub je bil obešen na njenem vratu. Zdela se je začarana od angela otožnosti in od dvojnega spanja nedolžnosti in grobn: ničesar še nisem videl bolj nebeškega. Kdor ni vedel, da se je ta mlada deklica enkrat veselila dnevne svetlobe, bi jo bil mogel imeti za kip spečega devištva. Puščavnik je celo noč neprenehoma molil. Molče sem sedel ob zglavju mrtvaške postelje svoje Atale. Kolikokrat sem imel, če je spala, na kolenih to dražestno glavo! Kolikokrat sem se sklonil nad njo, da bi slišal in vdihnil njen dih! Toda sedaj ni noben Jiim prišel iz nepremičnih prsi in zasloni sem čakal da oživi niena leDota! ElllEiU w rt t, T < C n P " Š * O o z< ? 3 o < " 3° n o. g. t' 2. Ef u r5»* '" PS 1 0 ° 2 o » P* B g C 5 c D < GO £ * X!: o •o S ro Sa « S P Š t O S V B & | •c .9 tO 8 ii -n — N a f o O5 ? O JO a •i O O 13 ii. r> o 15 < u _ o t* « » vr . & O _ P tu B ."O, u a. c — u " % 5' ? S- ii. , B 73 N . , - O if 3 N £ o. n 5 •> I Eliissiil Zanimivosti VELIKANI IN PRITLIKAVCI V SVETOVNI POŠTNI ZVEZI. Prva država glede pisem je ameriška Unija, vsako leto jih razpošljejo več kot 6 milijaid. Druga je Velika Britanija s tremi milijardami in pol, tretja je Nemčija z eno milijardo in 800 milijoni. Več kot eno milijardo pisem pišeta na leto samo še Britanska Indija in Francija. Ogromen v primeri s številom prebivalstva je pisemski promet v Argentini, ki doseže z 830 milijoni skoraj Japonsko, 840 miiljonov; pa nima Argentina niti 10 milijonov prebivalcev, Japonska jih ima pa okoli 60 milijonov. Giede dopisnic je spet Unija prva, okoli 5 milijard; druga je Japonska z 2 milijardama in pol in šele daleč zadaj sledi kot tretja Nemčija z 800 milijoni. Zopet daleč za Nemčijo je Anglija s 450 milijoni, Italija pa s 160 itd. Drugo presenečenje so tiskovine v notranjem poštnem obratu. Tudi tukaj je Amerika prva, za njo pa pride Francija s tremi (milijardami, dalje Anglija z dvema in Nemčija ter Italija z več kot eno milijardo. Zelo zanimive so številke za Abesinijo, ki mora kot članica Svetovne poštne zveze po,, šiljati v Bern podatke kot vsaka druga dežela. Lani so pisali Abesinci 115.023 pisem, 350 dopisnic in 125 tiskovin. Kaj, to je promet! Pri pošiljatvak trgovskih papirjev je pa 2a Unijo prva Španija s 160 milijoni; sledijo Francija s 118 milijoni, Južna Afrika s 70, Japonska s 150 itd. Nemčija jih ima samo 31 milijonov. Blagovnih vzorcev razpošlje največ Francija, lani 52 milijonov; za njo pride Nemčija s 35 milijoni in Japonska s 15 milijoni. Vse to kar smo doslej navedli, je notranji poštni promet. Sedaj pridemo na zunanji promet. Najprvo, kaj pride iz inozemstva. Tu je spet Unija prva. Lani je dobila okoli 250 milijonov iz inozemstva, Anglija 147, Nemčija 118, Brazilija 105! Nad vse presenetljiv je doliod pisem v Saarsko okrožje, 56 milijonov; torej je dobila ta majhna deželica več pisem kakor It.?lija!. Belgija, Holandska, Japonska!, Poljska, Švica ali Češkoslovaška. Pri dopisnicah vodita Unija z 42 in Nemčija z 41 milijoni. rato Japonska s 30 milijoni, Saarsko okrožje z 20 milijoni, Češkoslovaška s 17 milijoni itd. Osupne nas tudi mesto Danzig, ki dobi iz linozeipsvta 10 milijonov pisem in dopisnic. Pri tiskovinah vodi Brazilija s 120 milijoni, daleč za njo je Unija s 55 milijoni, Anglija z 41 milijoni, Argentina s 36, Italija s 24 milijoni Itd. V trgovskih pošiljatvah je prva Južna Afrika, druga je Saarska kotlina; glede vzorcev prva Nemčija, za njo spet Saarsko okrožje. Vsega skupaj dobi Unija 340 milijonov pošiljk, Brazilija 242!, Anglija 202, Nemčija 191, Francija 131, Argentina 109, Saarsko okrožje 108, Japonska 91, Švica 72. Spet drugačna pa je slika, ki nam kaže pošiljke iz držav ven. Seveda je Unija tudi tukaj prva, 550 milijonov na leto, od teh je 246 milijonov pisem. Za njo pride Anglija, Nemčija in Francija, vsaka več kot 200 milijonov. In sedaj? Avstrija, z več kot 100 milijoni za njo šele Japonska, tudi z več kot sto milijoni. Glede odpošiljanja dopisnic je Avstrija na četrtem mestu. Danzig pošlje 12 milijonov 500.000 poštnih pošiljk, Saarsko okrožje 22 milijonov, torej dosti manj kakor jih dobi. Unija proda na leto za skoraj 30 milijard dinarjev poštnih znamk Nemčija za 22 milijard, Anglija za 12 milijard, Francija za 8, Italija za 5 itd. Saarsko okrožje proda na leto samo za 30 milijonov dinarjev poštnih znamk. OTOK LAYSAN. Sredi Velikega oceana leži krasna skupina osmih otokov. Gook jih je 1. 1778. nazval Sandwich-otoki, po svojem prijatelju grofu Sandwichu. Večji del teh otokov ima bujno vegetacijo, kjer raste sladkor, kava in riž, banane itd. Le dva otoka sta nerodovitna in neoblju-dena. Eden teh dveh se imenuje otok Laysan, ki pa nudi obiskovalcu kaj posebno sliko. Otok je velik 4 kmJ, na katerem živi nepregledna množica ptic. Ob obrežju se včasih dobe tudi morski psi in velikanske želve, ki pa izginejo v valovih, kakor hitro opazijo, da se jim bliža kaj nenavadnega. Sodijo, da je na tem otoku več kot 150 milijonov morskih galebov in drugih ptic. Vsako leto pa jih prileti iz južnega morja še mnogo tisoč. Zdi se, kakor da bi ptice vedele, da so na tem otoku varne pred zasledovanjem, same in njihovi mladiči. Kdor je to vrvenje videl, ta ne bo tega nikdar pozabil, kajti ptice niso prav nič boječe in moraš previdno stopati, da katere ne pohodiš. Toda vkljub opreznosti se dogodi, da kdo ptici stopi na nogo. Ta v prvem hipu poskoči, nato povesi peroti kot da bi bila mrtva, v naslednjem trenutku pa žo odletL Seveda se na tem otoku naberejo neznanske plasti ptičjega gnoja, takozvanega >gua-no«, katerega delavci od časa do časa odvažajo, kar se lahko vrši brez vsake težave, kajti ptice se ne dajo pri tem prav nič motiti. Stare ptice pridejo delavcem celo nasproti, kakor bi jih hotele pozdraviti. Da se pa ptice le ne zaležejo v preveliki množini, jim pobirajo jajca, katere porabljajo za preparate iz beljakovine, rumenjake pa posuše. Teh jajc je toliko, da imajo preko otoka položen tir, po katerem vozijo z vagoni do brega, tam pa jih nalože na jadrnice ter prepeljejo v Honolulu. Združene države po svojih carinskih uradnikih strogo pazijo, da je ta ptičji rod varen pred izkoriščevalci, kakršni so se pojavili nekdaj, ko so hoteli perje galebov eksportiratL ŠVICA - OBMORSKA DRŽAVA. Med vojsko je Švica potrebo morskega pristanišče zelo čutila. Temu so sedaj odpo-mogli s pristaniškimi napravami v mestu Ba-sel; od tam prideš s švicarsko ladjo naravnost v Severno morje. Novo pristanišče omogoči letno cdpošiljatev blaga za poldrugi milijon ton. Med najtežjimi deli je bilo delo za plov-benost Rena od Mainza do Basela; doslej so prihajale ladje po Renu navzgor samo do Mainza. Trebilnice so delale noč in dan, da so očistile Renovo strugo od Basela do Mainza. Oceanski parniki izločijo sedaj tovore v Rotter-dainu ali Antwerpnu na renske ladje in te vozijo ■ naravnost v Basel. Tona pride za 70 dinarjev ceneje kot po železnici. Švica praznuj« novo zvezo z razstavo, ki je odprta od 1. julija do 15. septembra iu je priklopljena Basel. skemu vzorčnemu sejmu. Razstava ima na. slov: Razstava ja notranjo plovbo in za izrab, ljanje -vodnih moči. Tudi druge države so za« stopane tam, ne samo Švica. ŽENSKI OTOK. V Tihem oceanu se nahaja na južni strani angleške Nove Gvineje prav majhen otok, imenovan Haire Amra, na katerem prebivajo izključno samo ženske. Vse moške posle opravljajo popolnoma same in so na glasu kot zelo dobre mornarke. Moškim je dovoljen dostop fta otok samo ob določenih dnevih za nekaj ur, sicer pa smejo prihajati na otok samo ženske. Na otoku vladata vzoren red in snaga, le žal, da pride često do nesporazumljenja med prebivalkami samimi, kar daje povod dolgo-trajnim prepirom in semintja tudi celo pretepom. ...............»HI.......♦ ««»♦♦"< V Šmartnem pri Litiji bo dne 1. avgusta 1926 ORLOVSKI DAN Ljubljanskega okrožja Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 21. julija 1926. Višina barometre 308-8 m Opazovanja Barometer Toplota v C' Rel. vlaga krni čas v % 7 760-8 17-4 96 Ljublfana (dvorec) 8 14 760-7 758-1 18-2 24-7 80 54 21 759-6 19-9 66 Maribor 760-5 17-0 91 Zagreb 760-4 18*0 85 Belgrad 8 759-1 22-0 78 Sarajevo 758-5 22-0 63 Skoplje 759-7 24-0 51 Dubrovnik 7 758-2 27-0 50 Praga 756-6 17-0 — Veter In brzina t m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin ob opazovanju NW 0-5 NE 0-5 S 2 NE 1 W 3 NW 3 N 1-5 mirno NE 7 E 0-5 W 9 9 9 3 7 7 10 8 1 0 3 7 dež r mm do V Ljubljani je nevihta 13'2 6-0 nevihta 6-0 nevihta 8'0 H ■Sco 8* gg °__. s al > 8 > c. — > Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. morate nositi ob vsakem času. „Palma" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč je za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in cenejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveril. Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez „PaIme" iii;u;'iiii]iiin:iii'i)eii;ii'i;iii!;')iiiiiinniii»in;iiiii!;iiinniiini'i;iii)ii;;iin izvežhanega v polituri, kalkulaciji in risanju. _ _ * ................"*".......*......." Roflektanti, ki govore poleg hrvatskega tudi nem. PREKLIC. Kot UCENEC Podpisana tem potom na- za knlarsko obrt želi vsto- znanjam, da nisem plačnica piti pri poštenem mojstru za dolgove, katere bi na- 16 let star kmečki fant. ■— redila moja hči PAVLA Cen.i. ponudbe so prosi na Likar in moj vnuk LEO Likar. — Ravnotako svarim vsahogar, da bi od omenjenih dveh kaj kupil, ker bi bila kupčija neveljavna, ter l)i svojo lastnino zahtevala sodnim potom povrnjeno. Vid, dne 21. julija 1926 MARIJA LIKAR. Za kovan! denar Nudim večjo mnoZino raznovrstnih usnjatib DENARNIC. - Pošljem tudi j manjšo množino. - ŠALIH PRCIC, trg. — TUZLA. 1 upravo »Slovenca«- p d šifro »Marljiv« St. 4936. Stavbno podjetje ACCETT0 & drugovi družba z o. z Maribor, Frančiškan. nI. T. RABIČ *1 ?Q, Ljubljana <¥> Kopalni čevlji lahki, trpežni, gumirani »Wrmpassing«, št. 26/30 Din 21.—, št. 31/35 Din 24.—, št. 36/42 Din 28.—, št. 43/46 Din 32— le pri »VOiKA« LJUBLJANA. "orskn Znižane cene in največje skladišče dvo-j koles, motorjev, ši-1 valnih strojev, otro-' ških vozičkov, vsakovrstnih nadome-( stn'h delov, pneu-iaatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. .TBIBUNA« - F. B. £,., tovarna dvokoles in otrošk.h vozičkov, Ljublana Karlovska i Tovarna upognjenega pohištva IŠČE VEŠČEGA Pozor! DRVA NAJCENEJE nabavite pri IVAN ŠIŠKA, parketna tovarna in parna žaga — Ljubljana — Metelkova ulica št. 4. BrKOVI ODPADKI OD PARKET, za 100 kg: kratki 2(1 Din, dolgi 15 Din na skladišču. Dostava na riom pri odjemu vsaj 500 kg po 5 Diu za. 100 kg. JiUKOVE CEPANICE, siilie, prost, meter: mater dolgo po 110 Din, kratko žagane po 130 Din, klane po 165 Din, strankam v Ljubljani na dom. ODDAJA V CELIH VAGONIH: ccpanice 22 Din za 100 kg, okroglice IS Din 100 kg, vse franko vagon Ljubljana, glavni kolodvor. Trgovci, uradi, lianke Itd., preskrblte si drva po teh Najnižjih cenah! — Na skladišču sc oddaja drva tudi v najmanjših množinah ! jezik, naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo plače itd. na: INTERREKLAM, D. D. ZAGREB, Strossir.ayerova 6, pod šifro; »STO-LARSKI MOJSTER 111/9«. ORGANIS7 prvovrstna moč — išče službe, najraje kje na Gorenjskem. Event. tudi drugje. Naslov v upravi lista pod številko 4988. Perica proti stalni mesečni plači se išče za parno pralnico. Informacije se dobe do 24. t. m. na Mikloii-čsvi cesti 20, soba 233, od 12. do 13. ure, kjer je tudi vložiti pismene prošnje z zahtevo plače. TRGOVSKI UČENEC krepak, ki je dovršil dve meščanski šoli ali najmanj I 6 razredno ljudsko šolo in: iina veselje do trgovine, se j sprojme takoj z oskrbo vi hiši. Dečki z dežele imajo j prednost. Ponudbe je po-< slal i lia ALOJZ REMIC, DravogTad, trgovina z ma-liufakturo in špeeerijo. Ss Živčno bolni nervozni ter od duševnega tn telesnega dela. izmučeni naj uporabljajo LECITBIi« Iirogljlee se železom i Steklenieaznavodilom 24 Din. Uporabiti Je 2 do 3 steklenice povrstl! Izdeluje in razpošilja lekarna Hočevar, Vrhnika 23. V jalogl vsa druga zdravila! PRODAM 3m3 lepih ČREŠNJEVIH DESK suhih, S do 10 cm debelih. F. JERKO, Črnuče—Ježi ca. Pozor čevljarji! Proda se Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 4845 ..Slovencu"! različna sobna oprava, ze* stori, garniture, postelje, omare, skrinje i. dr. Ogleda se od 9.—12. iu od 3.-6. na Gosposvelskl cesti št. 5, II. nadstr. (Hrovatin). Samostojno KUHARICO (gospodinjo) išče trgovska hiša (tri odrasle osebe). Samo pismene ponudbe na naslov, ki se izve v upravi lista pod št. 4930. Celo življenje traja, — v par letih se izplača WECK-ova priprava za vkuhavanje. - Tovarn, zaloga: FRUC-TUS, Ljubljana, Krekov trg 10. - Tudi na obroke! Kruta usoda nam je vzela najdražje po štirimesečnem težkem trpljenju, katero je prenašal z angelsko potrpežljivostjo moj ljubljeni, dobri mož, oziroma naš oče, sin, brat m svak, gospod fškl mlajših let, z dobro trgovsko naobrazbo, ki je popolnoma vešč slovenske in nemško korespondence, SE IŠČE za večje industrijsko podjetje. _ Lastnoročne ponudbe s prepisi spričeval naj se naslove na »INTERREKLAM,« d. d. Zagreb, Stross-mayerova ulica štev. 6 — pod šifro: »DAUER-STELLUNG 202 28—7«. Bolničarska podoiicirska škola u Nišu primiče 80 pitomaca 1. oktobra ove godine. Kandidati treba da ogovaraju ovim uslovima: Da je podanik kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Da nije mladji od 17, a ne stariji od 21god. Da je svršio najmanje osnovnu školu. Da ima roditeljsko ili starašinsko odobrenjc. Da nije ženjen. Kandidati podnose molbu komandantu bolni-čarske podoficirske škole u Nišu do 15. septembra o. g., kojoj izjavljaju, da pristaju na sve pro-pise o bolničarskoj školi. Uslovi mogu se videti u konkursu bojnih komanda u shtžbenom vojnom listu u Službenim novinama. Na ovu imaju pravo i vojnici iz kadra. Prijavljeni kandidati moraju biti 25. septembra ove godine kod ove škole u Nišu. Iz kancelarije bolničarske podofic. škole, br. 885, od 6. jula 1926 god. Mizarski pomočnik, vajen pohištvenega mizar-1 : Iva. se sprejme. Naslov v upravi lista pod štev. 4981. »Posredovalec« Ljubljana, Sv. Petra c. 18 (v novem lokala) oroda; HIŠO, tristauovanjsko, v Rožni dolini, vrt, za 130.000,— Din. VILO, pri tobačni tovarni, 3 stanovanja, (5-sobuo prosto), vrt, 250.000 Din. GOSTILNA: hiša, i sobe. vrt, dva orala njiv, pri Celju. Gospodarsko poslopje, endonosnik. Pri farni cerkvi. Z inventarjem «0.000,— Din POSESTVO 30 oralov, na Dolenjskem. Nova hiša, travniki, gozdovi. Din 2W) 000_ POSESTVO'3 orale na Štajerskem, Ie|)a hiša, vrt Din 50.000.-. Kupci plačajo saw o 1%! Kupi se: HIftA v Medvodah ali Viž-nmrjih za poletni od dih. Kupi ljubljanski trgovec. notar v Kozjem po dolgem, mučnem, smrtnem boju, previden s tolažili sv vere, danes 21. julija 1926 ob 7. uri. v 47. letu svojega življenja v Gospodu preminul. Zemeljski ostanki nepozabnega se blagoslove v petek ob 9. uri v Slovenjgradcu, nakar se prepeljejo v Maribor do stolne cerkve, od koder se vrši pogreb na mestno pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto ob 8. uri v stolni cerkvi v Mariboru. ... Bla£eJ^. pokojnika priporočamo v spomin in orosimo tihega sozalja. Slovenigradec - Maribor, dne 21. julija 1926. Irena Golob, soproga. - Otmar, Vladko, Srečko, sinovi, — Berta Golob, mati. — Joško Golob, brat. — Berta Klasinc roj. Golob, sestra. _Ru- ža Golob roj. Kogelnik, svakinja. — Franc KJa-sinc, Julius Sachs, svaka in vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani; Karol Cež. izdaiateli: dr. Fr. Knlovec. Urednik: Franc Tera«ds*,