NARODA
List slovenskih deUmer t Ameriki.
TSLSFOH: OHeleea S—3878
No. 62. — Stev. 62.
gntered m Second Clasi Matter September 21, 190S, t tha Port Offlat it Mew York, M. Y„ nato Art of Congrws of March 3, 1879. _NEW YORK, MONDAY, MARCH 16, \ 936—PONEDELJEK, 16. MARCA, 1936
TKLKPON: CHelaca 3—S87>
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
HITLER ZAHTEVA ZA NEMČIJO ENAKOPRAVNOST
' _
Za vse, kar je storil, prevzema sam odgovornost
MISS PERKINS HAUPTMANN IN TAJNIK ROPER ŠE NI IZGUBIL
V NASPROTJU
Trgovski tajnik in delavska tajnica različnega mnenja glede stavke mornarjev. — Uporni mornarji bodo sojeni.
WASHINGTON, D. C., 13. marca. — Trgovski tajnik Roper in delavska tajnica Francos Perkins sta si nasprotnega mišljenja glode stavke mornarjev na i>arniku California. — V sled stavke mornarjev je bil pa rn i k zadržan od 2. do 5. ma:-ca .Tajnik Roper tnli, da so se mornarji uprli, delavska tajnica pa pravi, da so samo za-ftavkali. Roper je zahteval, da so mornarji kot uporniki aretirani, delavska tajnica pa je skušala aretacijo preprečiti.
Roper je časnikarskim poročevalcem rekel, da so mornarji kršili mornariško postavo in so se mornarji uprli, ko so zahtevali višje plače in niso hoteli delati, tako da parni'* tri dni ni mogel odpluti iz pristanišča. Roper pravi, da je di—ciplina na ladji neobhodno potrebna, drugače življenje potnikov ni varno. Xe glede na to, ako so bile zahteve mornarjev* opravičene, morajo biti mornarji zaradi upora kaznovani.
Roper je celo zadevo izročil generalnemu pravdniku Cuni-mingsu, da postavno postopa proti ufK>rnim mornarjem.
Tajnica Perkins je poravnala stavko 4. marca, ko se je odstranila od bankota, ki je bil prirejen na čast predsedniku Rooseveltu, in je nad eno uro po telefonu govorila z odborom mornarjev, ki so bili tedaj zbrani v neki mesnici v Long Beach, Cal.
Mornarji so zahtevali $G2.50 mcsočne plače, navzlic temu, da so liili po pogodbi obvezani, da peljejo pamik v San Francisco in zopet nazaj v New York za plačo $57.50. Na prigovarjanje delavske tajnice so se mornarji vrnili na delo in Miss Ferkms jim je obljubila, da bo skušala za nje doseči višje plače.
VSEGA UPANJA
Povabila k usmrtitvi bodo poslana prihodnji teden. — Hauptmann upa, da se bo dogodilo nekaj nepričakovanega.
TRBNTON, N. J., 15. marca. — Hauptmannov položaj je z vsakim dnem obupnejši, toda Uauptmann navzlic temu še ve-<Ino upa, da se bo dogodilo nekaj nepričakovanega in da bo njegovo usmrčenje zadnjo minuto preloženo.
Ako se ne dogodi kaj nepričakovanega, b o Hauptmann moral umreti 31. marca.
Ravnatelj državne kaznilnice Mark O. Kimberling bo prihodnjo soboto ra"zposlal povabila za navzočnost pri usmrtitvi. Ta povabila se navadno razpošljejo deset dni pred u-smrtitvijo.
Haur>trnann bi mogel biti re-s . t«urti na električnem stolu stinio, ako hi preiskava gover-rerja Hoffmana o<lkrila kake nove dokaze.
Svoji ženi je Hauptmann v petek rekel, da upa, da bo njegova usmrtitev zopet preložena in tudi žena, ko je prišla iz kaznilnice, je imela večje nade.
RIM, Italija, 15. marea. — Clias. A. Lindbergh skuša v Alarssio na italijanski Rivieri najeti vilo za daljše bivanje.
Kot pravi neko poročilo, želi Lin<tt>ergh najeti vilo Imperi-aie blizu Genove. Villa je last Francesco Massare, ki je rekel, da je pripravljen brezplačno prepustiti svojo vilo Lind-berghu za poletje.
NAPETOST MED MALIMI DRŽAVAMI
EKSPLOZIJA NA ITALIJANSKI LADJI
■ i« i —
SAN FRANCISCO, Cal., 13. marca. — Na Globe brezžično ]»ostajo je prišlo poročilo, da je na italijanski ladji Marchi-giano v Rdečem morju nastala strahovta eksplozija, vsled katere se je ladja potopila. Utonilo je tudi 8 mož posadke.
Poročilo je poslal ameriški parnik President Garfield, ki tiidi poroča, da so bili deli ladje raoemetani po morja.
Posadko, raaran 8 mož, je refill angleški parnik Cheshire.
Parnik Marahigiano je bil last fwrobrodne draibe Societa imiiBi v Genovi
D'ANNUNZIO ZBOLEL ZA PLJUČNICO
GARDONE, Italija, 13. marca. — Italijanski pisatelj Ga-briele d* Annunzio je zbolel za pljučnico. D 'Aimunzia, ki je bil 12. marca star 72 let, se je nij-prej lotila influenea, ki se je razvila V pljučnico. Njegov zdravnik dr. Antonio Duše pravi, da bolezen ni nevarna, to-ua pesnikovi prijatelji so zaradi njegove visoke starosti zanj v velikih skrbeh.
D'Annunzio se je sposobno
pro slavil" z zaseden jem Reke, ko je biVo mesto po mirovni pogodbi že določeno Jugoslaviji. V septembru leta ^919 je na čelu mladih prostovoljcev vkorakal v mesto in ga držal do Božiča leta 1920 in se je u-maknil šele, ko je pričela italijanska ladja streljati na mesto.
Od tedaj samotno živi v svoji slikoviti vili ob Gardskem jezeru. V svojem parkn si je pustil postaviti bojno ladjo in topove. Njegovo obnašanje je kaj čudno in vse kaže, da ni pri zdravi pameti. Pogosto se oblači v rodovniška in druga čudna oblačila.
Avstrija ne more doseči svojega gospodarskega cilja. — Države se ne
more j o sporazumeti glede podonavske zveze.
DUNAJ, Avstrija, 15. marca. — Obisk če)io*lovašfkega ministrskega predsednika Milana Hodže na Dunaju jasno kaže, kako daleč more iti Avstrijo v svoji zunanji politiki in kako težavno je uresničiti ponosno izjavo kanclerja d r. Schuschnigga, ki je pred enim letom rekel, da bo Avstrija v mednarodnih pogajanjih igrala samostojno, neodvisno vlogo.
Sam na sobi je bil Ilodžev obisk zadovoljiv. Sklenjena je bila trgovska pogodba, od katere pričakuje Avstrija, da ji bo prinesla ugodno trgovino o-koli 15,000,000 šilingov. Avstrija je hotela iti še dalje, in izboljšati gospodarski položaj v podonavskih državah in Če-hoslovaška ji je bila pripravljena pomagati. Iz tega bi se ra zvilo politično sodelovanje v obliki jamščine Male antante za neodvisnost Avstrije. In v uradnem poročilu o konferenci med Hodžo in Schusehnig-gom je tudi izražena ta pobožna želja.
Toda seda-ngi politični položaj v Evropi kaže. da ta želja ne bo mogla biti izpolnjena. — Vsako misel na podonavsko zvezo je podrl tajnik italijanskega zunanjega urada Fulvio Suvicli, ko je rekel avstrijskemu Zunanjemu ministru, d a I.alija ne bo dovolila v reorganizacijo .podonavskega bazina, dokler bo Mala antanta podpirala Ligine sankcije proti Ita-liji' . .
Madžarska je naznanila dunajski vladi, da ne odobruje ožjih odnosa jev med. pod pisni- t cami rimskega pakta in Malo; antanto. Jugoslavija pa je zopet odločno naznanila, d a skupno z drugimi državami na bo jamčila avstrijske neodvisnosti, dokler bo Avstrija pripravljala pot za obnovitev avstrijske monarhije pod Habs-buržani. Kancler Schusohnigg pa je naprosil Hodžo, da skusa odstraniti jugoslovansko bojazen glede Hahsbu ržanov in da stori vse, da bi Mala antanta jamčila neodvisnost Avstrije.
ANGLIJA BOPOGAjfALA ŽIT/PIJANI
Odbor trinajsterice b o skušal konča* abesin-sko vojno. AlKkinija bo nasprotovala Vsem pogojem, ki bodo stavljeni brez nje.
LONDON, Anglija, 15. marca. — Angleška viada namera-va sklicati v Londonu odbor triiiajstorice sveta Lige narodov, ki ima v rokah vse zadeve glede abesinske vojne.
S tem bo Ligin odbor skušal poravnati abesinsko-italijaitski j-por v zvezi s pogajanji z Nemčijo glede Porenja. Francoski državniki se zavzemajo za mir, ki bi bil ugoden za Italijo, da bi s tem pridobili Mus-solinija v zvezo proti Nemčiji.
O tem so že razpravljali delegati držav, ki so podpisale locarnsko pogodbo.
ADDIS ABABA, Abcsinja, 15. marca. — Najvišji vladni krogi se boje, da bo svet Lige narodov skušal vstaviti vojno v Afriki ob odsotnosti abesinske delegacije, da bo zahteval premirje in stavil mirovne predloge po naeeiu "človeškega razuma."
Po mnenju abesinskih vladnih krogov, preiom locarnsko pogodbo ni tako velike važnosti, kot italijanski vpad v Abe-sinijo, toda evropske državnike bolj zanimajo evropske zadeve, kot pa abesinsko-italijan-ska vojna, ki so jo postavili na drugo mesto in jo skušajo 'končati z vsemi sredstvi kar najhitrejše mogoče.
Abesinski zastopniki v Evropi bodo z vsemi silami nasprotovali vsakemu poskusu, ■da bi bila končana vojna s tem, da bi bilo vstreženo italijanskim zahtevam.
UTVM9V IMA NAČRT
MOSKVA, Rusija, 13. marca.—Zunanji komisar Maksim Litvinov, ki je prišel v London, je nesel s seboj važen ruski predlog za skupni nastop, da se odvrne agresivnost Nemčije,
PREOBRAT V PARAGVAJU
Franco odklanja diktatorsko vlado. — Narodu obljublja pravo demokracijo.
BUENOS AIRES, Argentina, 15. marca. — Namen nove celotne vlade" v Paragvaju je * 'demokracija delavcev i a kmetov", kot zagotavlja začasni predsednik Rafael Franco.
Njegov odlok, kot pravi R. Franco, je bil zasilni nkrep, ne pa da bi postavil novo obliko \ lade.
"Vnamenu, da izvršimo svojo revolucijonarno nalogo." pravi Franco, "nam ni treba dvigniti zastave kake ekstrem-ne namere, — niti ibelega, niti rdečega diktatorstva. Iz moje ljubezni in spoštovanja do tradicije svobode in revolucije
ARETACIJE M0NARHIST0V NA ŠPANSKEM
Desničarji obdolženi.
da so zakrivili nemire. Aretiranih je bilo 200 fašistov. — Nemiri se nadaljujejo.
MADRID, »Španska, 15. marca. — V Madrid je bila poklicana rezervna policija, da prepreči obnovitev nemirov prejšnjega dne, ko so monarliisti branili cerkve proti druliali ekstremistov. Monarliisti so bili aretirani v velikih skupinah.
Cerkve, samostani in šole so močno zastražene. Straže so tudi pred uradi časopisov desničarjev.
Aretirani monarliisti so ob-colženi, da so zakrivili vse nemire, odkar so po zadnjih VTF litvali v februarju prišli levičarji do vlade.
Med aretiranimi je tudi načelnik španskih fašistov Jose Antonio Primo do Rivera, siu bivšega španskega diktatorja generala Miguel Primo de Rivera, ki je vladal šest let pod kraljem Alfonzom. Primo de Rivera je bil aretiran skupno z 200 fašisti, ker ni ustregel vladni zahtevi, da izroči vladi imena vseh članov fašistične organizacije.
7- fašistov je biio aretiranih v cerkvi S^n Geronimo, kjer so se zbrali, da jo branijo proti levičarjem.
V Madridu ste bili požgaui cerkvi San Ignacio in San Luis. V vsaki cerkvi je istala po ena kapelica, toda v obeli so bili odstranjeni Kristusovi ki-pi.
Vlado vznemirjajo vesti iz vseh krajev dežele, da se ponavljajo spopadi med desničarji in levičarji. V mnogih slučajih je bilo poslano vojaštvo, da je pomirilo izgrednike.
moje dežele sem demokrat. Toda za nas demokracija ni nevidna oblika; je nad vsem drugim: je gospodarsko, družabne in duševno dejstvo, ki predstavlja najvišji predmet osvobodilne revolucije.
"Imeti moramo pravo demokracijo delavcev in kmetov, ki so večne žrtve svoje gospodarske slabosti in svoje duševne revščine in bodo srečni samo, kadar čutijo, da jih ščiti in podpira država in njihova lastna politična stranka in kadar stopi narod v popolno posest svoje o-sebnosti in usode."
Mirovna konferenca je pripo-| ročila, da je priznana Franeova viada. Diplomatski zastopniki v Asuncion šestih posredovalnih držav bodo jutri zunanjemu uradu naznanili o sklepu konference.
NEMČIJA NAJ POŠLJE SVOJEGA ZASTOPNIKA H KONFERENC! LIGE NARODOV V LONDON
Protestu proti Nemčiji je sledilo vabilo, nalj se ude-ži konference. — Nepregledna ljudska množica je v Monakovem pozdravljala Hitlerja, ko je ponovno obljubil, da bo osvobodil Nemčijo. — Fuehrer je prevzel najtežje breme, ki ga more prevzeti človek.
MONAKOVO, Nmčija, I 5. marca. — Včeraj je govoril tukaj nemški kancler Hitler pred ljudsko množico, broječo nad tristo tisoč oseb. Ko je dospel z vlakom na postajo, so začeli grmeti topovi, nad mestom so pa letali aeroplani.
—	Ko je Nemčija izstopila iz Lige narodov, — je začel Hitler, — sem vas prosil, da mi izrečete zaupnico. Vi veste, čemu je Nemčija izstopila. Takih pravic ji niso hoteli dati, kot jih uživajo drugi. Nemčija pa noče in ne bo nikdar zavzemala podrejenega stališča.
—	Sedaj zopet zahtevamo zaupnico od vas. Med dancišfijim dnem in 29. marcem, ko se bodo vršile splošne volitve, bom odgovoren za vse, kar sem pred kratkim storil. Za svoja dejanja sem bil vedno odgovoren. Mnogokrat mi ni bilo lahko, kajti prevzel sem vlado, ki je bila na robu propada. S tem sem prevzel najtežavnejše breme, ki ga more prevzeti človek. Dvomim, da bi mogel kdo drugi nositi tako odgovornost.
—	Nikdar se nisem skrival za večino. Mandat sem prejel od nemškega naroda in temu narodu sem odgovoren s svojim življenjem.
Nato je govoril o razmerah v Nemčiji, prečno so se povzpeli h krmilu narodni socijalisti.
—	V treh letih se nam je posrečilo urediti nemško gospodarstvo, — je poudarjal. Ce mi pravi ta ali oni, da bi se moral zadeve drugače lotiti, mu odgovarjam: — Jaz imam pogum izvršiti vse, česar se lotim. Milijoni prosijo kruha. Treba jim je pomagati. In jaz jim pomagam. Nemškemu narodu hočem pridobiti ugled. Težko je pojasniti svetu, da je današnja Nemčija drugačna kot so bila Nemčija prejšnjih dni. Danes so povsem drugačne razmere, kot so bile začasa novemberske revolucije. Države še vedno mislijo, da lahko počno z nami, karkoli se jim izljubi. Moji predniki so napravili veliko škodo, ker so Nemčijo podcenjevali. Prej ne bom miroval, dokler ne osvobodim Nemčije. Precej poguma je bilo treba za to, kar sem v zadnjih treh letih dosegel. Vsak korak, ki sem ga storil, je veljal svobodi nemškega naroda.
Z ozirom na očitke, da je Nemčija prekršila ver-saillsko mirovno pogodbo, ker je zasedla Porenje, je rekel Hitler: —
—	Nihče me ne more prepričati, da se moram vkloniti tej ali oni mednarodni določbi. Vsemogočni Bog me je ustvaril kot Nemca. In zato bom z njegovo pomočjo delal za Nemce in njihove interese. Niti s pretnjami niti z laskanjem me ne more nihče prisiliti, da bi izpremenil to, kar sem storil. Mi ne bomo pod nobenim pogojem trpeli, da bi ravnali z nami kot z afriškimi zamorci. Mi hočemo biti enakopravni z drugimi državami. Nemčije ne bo nihče več vlači1 pred mednarodna sodišča, posebno sedaj ne, ko »ravica oči vidno na naši strani.
LONIXX Anglija, 14. marca. — Nemčija je bila brzojavno pozvana, naj pošlje na sejo sveta Lige narodov svojega zastopnika. Seja se prične v ponedeljek. Ce se bo odzvala vabilu, se še ne vc.

New York, Monday, March 16, 1936
THE LJTtGESr SLOVENE DA1LT IV V. 2?. ST.
"Glas
»
(1 Corporation) Owned and Published by
PUBLISHING COMPANY
Frank S&kser, President
I«. Benedik, Trees.
Place of bnaioesa of the corporation and addresses of above officers: 211 Weal IStfe Street, »rwifc of Mwifcittm. New Yw* City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Yeiee ef tke People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Si celo leto vdja
Kanado____....
S* pol leta.......
Za četrt leta.....
Ameriko in
..........$6.00
..........$3.00
..........$1.50
Za New York sa celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo za celo leto......$7-00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hltreje najdemo naslovnika.
PRIMORSKE NOVICE
Radi Abesinije so ga konfinirali
Iz Vipave poročajo, da jo bil na Slapu pri Vipavi pred nedavnim aretiran neki domači trgovec (Malikt) ter da je kon-fiuačijska komisija obsodila na vztrajajo in potrpe še nekoliko I tri leta konfinacije, in sicer za-časa, ker da bo kmalu prišla J to, ker je v svoji trgovini pri-
Aretacije v Trstu in okolici
Pisali smo že, da so neznanci pustili pri slovenskih hišah po Krasu pakete z božičnimi darili in z bodrilnim pisanjem, ki je naše ljudi pozivalo, naj
odrešitev. Nekateri paketi so bili celo zaviti v slovenske zastavice.
Fašistične oblasti so se radi tega razburile ter izvršile mnogo aretacij. V Trstu so aretirali, razen drugih, tudi Roma-	. . TJ . na Pahorja, ki se je pred dob- Rudolta Kogeja iz Idrije,
povedoval odjemalcem, da je radio poročal, da gre Italija nom slabo v Abesiniji.
Radi bega čez mejo
Karabinerji so ovadili sodi-
VESEUCO S POJEDINO
PRIREDI 1
SLOVENSKI DOM, Inc. Little Falls, N. Y.
(NA 30 DANIRE STREET, LITTLE FALLS, N. Y.)
V SOQOTO VEČER, DNE 21. MARCA, '36
Vljudno vabi vse tukajšnje Slovence kot tudi vse iz bližnjih naselbin, da se po možnosti udeleže te prireditve. Pijače in jestyin ho dovolj na
razpolago.	IGttAL BO TUKAJŠNJI ORKESTER
Vstopnina za odrasle 50 centov; za mladino do 15. leta pa 25 centov.
Za obilno udeležbo se priporoča »*ll>or. NA SVIDENJE 21. MARCA! Začetek ob 8. uri zvečer. —	Frank Masle.
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York, N. ¥. Telephone: CHetsea 3—3878
PRVA FAŠISTIČNA DRŽAVA V AMERIKI
Pro vi zor iona vlada južnoameriške države Paragvaj je s posebno odredbo proglasila "celotno državo". Izraz "celotna" jo nekakšna olepšava za fašistično državo.
Za dobo enega lota so prepovedana vsa društva in vse organizacije. Vsako politično udejstvovanje bo najstrožje kaznovano.
Fašistična vlada pod vodstvom polkovnika Rafaela Fran-ea se je povzpela li krmilu dne 17. februarja, ko je nasilno strmoglavila vlado, izvoljeno pod geslom "Za svobodo Paragvaja!"
Franeovi ljudje so po fašističnem vzorcu takoj prevzeli kontrolo nad časopisi in prepovedali tujezemsko časopisje.
Študentje in drugi intelektualci so na vseli koncih in krajih prirejali shode ter navduševali občinstvo za "idejo" fašizma.
Nova fašistična vlada je pozvala v vojaško službo vse moške, ki so zmožni nositi orožje.
Vsa industrija je bila podrejena notranjemu ministru, ki ima edini pravico odločevati o potrdbnili odredb»h.
Tudi delavstvo je pod kontrolo. Franco je postavil "narodno delavsko ministrstvo", razpustil vse strokovne organizacije oziroma jih podredil delavskemu ministrstvu.
Paraguay je po prebivalstvu najmanjša južnoamerišika država. Ima namreč samo 850,000 prebivalcev. Povečini so kmetje, ki so bili doslej skoro pdvsem pod viplivom duhovščine. Industrija skoro ni vpoštevanja vredna.
Republika Paraguay je po dolgotrajni vojni nedavno sklenila mir <z Bolivijo. Prebivalstvo vedno trpi vsled posledic vojne. Vojašlka stranka se je vsledtega prav lahko uveljavila.
Zaenkrat se še ne ve, kakšno stališče bodo zavzele druge južno- in centralno-ameriške države napram zadnjim razvojem v Paragvaju.
Državam, ki so zastopane na mirovni konferenci — Argentini, Braziliji, ČMle, Peru, Urugvajem in tudi Združenim državam — je rekel provizorični predsednik Franco, da bo njegova Vtada demokratična in da bo uvaževaj pravice naroda.
To je lini, ki -se bodo nanj druge države ujele ter obnovile s Paragvajem diplomatske odnošaje.
Republika Paragvaj je torej prva v Južni Ameriki, ki je ubrala fašistično pot. Druge ji utegnejo kmalu slediti. t
Fašistični sadovi jim bodo pa začeli prej ali slej presedati ; ko jih bodo hotele in skušale zavreči, bo pa že prepozno.
DENARNE
Denarna nakazila izvriuj^mo točno in zanesljivo po dnevnem Vurzu.
v
t 2.71
f UI f Ui
$1L7»
1M
D*.
ITOtfJO
b $ MS----lir iti
« 18JSf--
S 44JM---1* «••
$ 8TM-lir U*
$174JM_:— litim
Ur
KER 8E CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAJVEDEEE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AH DOLI
tamft, fcv&frB* ▼ drtujt*.
»stil JS«**»*«
i .1-111 II vm I
rim letom vrnil iz konfinacije, dr. Vladimira Turino, ki je lani dovršil študije na tržaške univerzi, dijaka Vremca iz Doline ter nekega zasebnega uradnika, po imenu Ferluga.
Obenem so oblasti izvršile veliko aretacij v bližnji okolici. Na Opčinah so aretirali 14 fantov, na Proseku dva in enega jia Kontovelu.
Dva Slovenca obsojena na smrt?
Glasom poročil, ki jih je dobila "Istra", ki pa niso še popolna, je vojaško sodišče obsodilo na smrt dva slovenska fanta. Izognila sta se mobilizaciji s tem, da sta pobegnila črez mejo ter bila proglašena za dezerterja. Crez nekaj časa sta se vrnila domov, pa so ju oblasti pritirale pred vojaško sodišče. Tekom 24 ur .sta bila ustreljena.
Slovenske zastave
Na neki visoki drog v Bar-kovljah so neznanci obesili ponoči veliko slovensko zastavo, ki je zjutraj veselo plapolala v vetru. Seveda pa ni visela dolgo, kot so kmalu prihiteli fašisti ter jo sneli. Iste dni so bili po Barkovljali raztreseni letaki v slovenskem jeziku, ki so pozivali ljudi, naj še nekoliko potrpijo, ker odrešenje mora kmalu priti.
Jugoslovanske zastave so se pojavile tudi v drugih krajih po Krasu. Celo na bazoviški planoti, in sicer prav tam, kjer so fašisti ustrelili Bidovca, Va-lenciča, Miloša in Marušiča, je plapolala slovenska zastava. Na Opčinali pa so karabinerji našli na vratih svoje vojašnice par škornjev s pismom, v katerem je bilo rečeno, da jim bodo škornji lahko v kratkem služili.
Naši v Ameriki
ker je prekoračil mejo brez potnega lista. Ugotovili so, da je pri G odo vi Tu prešel v Jugoslavijo.
Iz Divače
V Škocijanu pri Divači so aretirali nekega fanta iz Za-vrhka, ko se je vračal od nabora. Bil je nekoliko vinjen in je v tem stanju razgrajal ter kri čal po gostilnah, kar ne bi smel. Povsod so ga opozarjali, a vse je bilo zaman, dokler ga ni o vadil neki domačin iz Škocija na, po imenu Žnidarič, po domače Jakopinov. Bil je zaprt in z avtomobilom so sa odpeljali neznano kam. Od tedaj že drugi mesec ne vedo ničesar o njegovi usodi. Aretirani je doma, kot rečeno iz Zavrhka, maj line vasice med Divačo in Vremsko dolino in je iz znane hiše po domače pri Biseevih.
-Radi bega čez mejo
Ker sta brez potnega lista prekoračila mejo, sta bila v Gorici obsojena, vsak na dve leti ječe ter na 20.000 lir glolie, Izidor Bunc pok. Maksa ter (Herman Fa kin. Stara sta vsak 24 let.
Obsodba v Gorici
i ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKAATKQ N A DOPISNICI SPOKOCe SLOVENSKE NOVICE. IZ NASELBINE.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7- — V : Italijo lfcU* ne poii-I Ijamo,
Pred goriškim sodiščem sta se zagovarjala 42 letni Vincenc Likar pok. Franca ter Ivan Likar, stara 40 let, doma iz Dola Otlica. Vincenc je bil obtožen, da je streljal na člana gozdne milice Milaniča. Ivana pa, da je grozila policij, komisarju, ko je prišel v hišo, da bi naredil preiskavo. Vincenca Likarja so obsodili na 15 mesecev ječe, Ivana Likar pa je bila oproščena.
IZVE2BANE SIVALKE
otroških slamnikov dobe delo. K A T Z, 395 — 4tli Avenue, New York Citv.	(3x)
L X r i
V	torek dopoldne je umrla v Clevelandu znana Lauričeva mati, Jennie Laurich, roj. Trošt, stara 56 let. Lauričeva družina je imela vedno težke čase, ker se je bolezen prerada držala hiše; tudi mož umrle Joseph Laurich je že več let bolan v nogah in se le težko giblje na nogah. Njegova umrla žena pa je pred kratkim "zbolela in vratno boleznijo (goiter) ter bila prepeljana pred enim tednom v Glenvillc bolnišnico, toda operacija je ni mogla rešiti. Doma je bila pokojna od Ipave na Notranjskem
in v Ameriko je prišla 1. 11M)8. ★
.v*
V	Hackett, Pa., je umrl za pljučnico Jos. Bobnar, star 69 let in doma iz Soteske pri Novem mestu. Bil j« star naseljenec in v tamošnji okolici j«* život 40 let.
*
V	Midway, Pa., si je J. Na-gode, stara 70 let, 7. marca zlomila levo nogo pod kolenom, ko je šla iz vinograda in padla med potjo. Nahaja se v Mercy llos-
pitalu v Pittsburgliu.
*
Po dolgi bolezni je umrla v mestni bolnišnici v Clevelandu poznana Marija Mervar, roj. Bradač, po domače Fišer. V Clevelandu je bivala 50 let. Rojena je bila v Gornjem Ajdovcu pri Žužemberku. Njen mož
je umrl pred 15 leti.
*
V	Clevelandu je preminul v Glenville bolnišnici dobro poznani John Dejak, star 50 let. Doma je bil iz vasi Lipovca pri Ribnici, odkoder je prišel v A-meriko leta 1902.
V	Chicagu je v torek po daljši bolezni umrl Stefan Lavrič, }po domače Urbanov Štefan, doma iz Ribnice. Pokojni je bil star okoli 56 let ter je dolgo let bival v Ameriki. Za njim žalujejo žena, sin in hči.
»
V	Frontenac, Kans., je rojak Avgust Kotzman naglo umrl za srčno kapjo. Star je bil 45 let in rojen je bil v Litchf ieldu, prvi slovenski naselbini v Kansa-su. Bil je splošno poznan kot
zastopnik raznih zavarovalnih družb in zapušča ženo ter starše.	_ ...autt-A *
Jos. Drenik iz Strabane, Pa. star 18 let in sin poslovodje slovenske zadružne trgovine, je bil zadnje dni operiran na vnetem slepieu. Fantu se vrača zdravje.
★
Zadnje dni je v Kansas City, Kans., naglo umrl slovenski župnik John Perše. Doma je bil od Starega trga pri Polja nah.
V Frontenac, Kas., je umrla Agues Pencil, stai n 70 let. Nje-j no dekliško ime je bilo Mrak in| doi?ia je bila iz Vranskega pri
Celju na Štajerskem.
*
Delavnica pohištva v Buenos Aires, Arg., ki je bila last dveli Slovencev, bratov Okroglič, je pred kratkim zgorela. Ogenj je uničil vse pohištvo, les, vse stroje in poslopje. Skoda se orni nad 2000 pezov.
V NEW Y0RKU BO VAŽEN SHOD
čitateljfča bi' hotela vedeti, kaj je zvestoba.
Zvestoba je najlepši, obenem ipa tudi najbolj redote biser v kroni ljubezni.
★
Oe te kdo hvali, nikdar ne pozabi, da bo kmalu zahteval hvalo z velikimi obrestmi nazaj.
*
Najtežje je premagati tisto žensko, ki se ne brani. •¥
O velikih glavah pravijo, da so zelo babjeverne.
Med velike glave spada tudi 1 a š k i ministrski predsednik Mussolini. Če ni njegova glava velika po tistem, kar je v nji, je velika že vsaj po obliki.
Baje živi v Italiji vedeževal-ka, ki marsikaj ugane, in k nji se je napotil širokousti Benito.
Kar slehernega človeka zanima, jo je tudi Mussolini vprašal, namreč, kdaj se mu bo približala smrtna ura.
—	Ce res kaj veš, — ji je rekel, — povej mi, kdaj bom u-mrl.
—	Umrl boš na velik pra-' zn i k, — mu je prerokovala baba in se potuhnjeno režala.
—	Kdaj? Na Božič, Veliko-noč ali Binkošti? — je hotel vedeti Mussolini.
—	Tako natančno pa ne vem, — se je izgovarjala vedeževai-ka. — Vem le, da bo takrat, ko boš ti umrl, velik praznik v Italiji.
Važno za potovanje.
Kdor jo namenjon potovati v ttari kraj ali dobiti koga od tam, jo poirotno, da jo poučen « vtsh okvarah. Vsiod naio dolgoUUp <Mtj« Vmm opm oromo dati najboljša pojasnila im <«# «14 SWfrobm pro$*rbpti, da jo potooamjo udobno m ^ mmf	uonrn m om pajanaL*.
Mi prtjrrUmfi vm, hoditi protmjo m fini«*«« davoljo-uja^potmo Moto, vuojo «f sploh psa, im ji oa potooa^ pfi-trsbmp o wajfMnjfkm. Sašu, m kpr jl fl^ W
NodHavljoni noj na odHofajp do tadnjojffi tromutha, kar M « Washingtoap povratno dovfibmi*, TBT PERMIT, trpi najmanj on mesoe.
IHMU tanj takoj m■ broaplaina navodila Ms oasaiaolja-mo Vam, da basto:
216 West IdtK Street New York, HYr
"Udruženje za Obrambo Jugoslovanov v Italiji", ki so ga pred par meseei osnovala naša newyorška društva — slovenska, hrvatska in srbska, priredi \elik javni shod v nedeljo, dne 20. marca, začenši od 2.30 popoldne, v Arlington Hall (Poljskem Narodnem Domu), na 19 St. Marks Place, Manhattan.
Svrlia tega shoda je, da se potom raznih govornikov spozna naš narod s te/kočami, s katerimi se morajo l>oriti naši rojaki v Italiji, in s težkim proganjanjem, katerim so podvrženi se strani italijanskih oblasti.
Bratje in sestre iz New Yor-ka in okolice so naprošeni, da I se v čim večjem številu udeležijo tega shoda, ki naj pospeši skupno gibanje sirom Amerike v korist našim zasužnjenim bratom v Italiji. Vstop je brezplačen.
Izvršilni odbor Udruženja obstoji iz sledečih oseb; Josip Antončič, llija Bratina, Tomo Cuča, Donko Curač, Ant. Ger-b;ch, R. F. Hlacha, Harry M. Just iz, Frank Kerže, Ivan Mla-<lineo, Josip Sišeta, Josip Ta-fra, Marv Vidožič in Leo Za-krajšek.
■ ■■mm m■
R
Najlepše Velikonočno D a r i 1 o,
i -
ki ga. morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
-1 *
Poslužite se našega posredovanja za točno izyedbo vašega naročila.
m
s m
216 West 16th Street New York ■ ■
—	O, — je pripovedoval rojak, — moja žena je pridna in delovna ko uš. Nenehoma po spravlja, riba, pomiva in pometa. Ko sera prišel onega jutra ob treh z veselice, je bila še vedno sredi kuhinje z metlo v rokah.
*
Kritiki so v gotovem pogledu zelo zlobni in zafrkljivi lju-d.j»\ Taka znajo kreniti, da res zaboli.
Cital sem naprimer kritiko
0	igri in igralcih, ki se niso kaj prida obnesli.
—	Igralci so govorili till o in nerazločno, — je pisal kritik,
—	izgovorjava je bila slaba, kretnje nerodne. Vso pohvalo pa zasluži sufler, ki je tako glasno in razločno govoril, da ga je v dvorani vsakdo sliral in razumel.
Izkušen možak je svetoval svojemu mlademu prijatelju:
—	Nikar se ne oženi; če se o-ženiš, ne vzemi lepe ženske; če vzameš lepo, bodi na najhujše pripravljen.
*
Živeli sta dvojčici. Tako sta si bili slični, da ju včasi niti lastna mati ni mogla razločiti. In čeden fant je opletal za njima. Zdaj za to, zdaj za ono.
—	Pa ju razločiš? — ga je vprašal prijatelj. — Ali veš, katera je Micka in katera Francka -
—	Seveda vem. Če skušam Micko poljubiti, pravi, da bo poklicala očeta. Ce hočem poljubiti Francko, pravi, da bo poklicala ma.ter.
, ■ *
Črno oblečeno lepotico je o-govorila prijateljica: — Moje sožalje. Šele včeraj sem izvedela, da ti je umrl mož. Of to je rtrašno. Sele štiriindvajset let si stara, pa si že vdova.
—	Kakšnih štiriindvajset!— jo je jefzno zavrnila. — Triindvajset, ne pa štiriindvajsat.
Sredi posta smo. No, kaj zato T Do Veiikenoči je še daleč, v petah je pa že srbečica.
In zato je bjklo sklenjeno, da bo jutri zvečer velika plesns* zabava v dvorani pod slovensko ce lokvijo na Osmi cesti v
1	New Yorkn.
L IB &1RV Dl"
New York, Monday, March 16, 1936
TEW ITARQE8T 8WVENT6 TJZ1LY1W V. 9.
MAURICE REXARD:
Bil je son<Vn zimski dopoldan, ko je neki popotni menih tiho potrkal na vrata majhne ko<"e sredi soasonskej^a #ozdu. Oblečen je bil v preprosto haljo s težkimi gorskimi čevlji na nogah. Pod gostimi črnimi obrvmi so sijale vesele oči. Gotovo se že več dni ni obril, kajti obraz mu je bil poraščan z brado.
Ker ni bilo odgovora, je še enkrat potrkal s težko palico in veselo zaklical:
—	Ej, oče Gruet!
Vrata so se 1<> malo odprla in na pragu se je prikazal človek, ki je došleca sumljivo meril.
Menih se je odkril in bil sko-ro i z nenaden.
—	Kaj gospoda Oueta ni doma? — je vprašal.
Moški med vrati je zlovoljen odgovoril:
—	Cruetovi so že lani zapustili kočo. Zdaj smo mi gospodarji.
—	Ah, tako, tako! se jo čudil redovnik. Pa se je takoj znašel in z ljubeznivim nasmehom dejal:
—	Smem li upati, da me boste prav tako prijazno sprejeli, kot prej Cruet? Vsako dve loti prihajam tod in pobiram miloščino.
Nagovorjeni so ni premaknil od vrat in samo z glavo odkimal: :
—	Nismo bogati . . .
—	Saj no prosim denarja, — vzklikne veselo monih pros-jak. — Ustavljal s«-in se tu le zato, da popijem krožnik tople juhe. Saj me povabite?
Govoril je z naglasom okoliških kmetov, kar je uczanpnoga človeka pomirilo. Veselo se je nasmehnil.
—	Le vstopite, je dojal kakor da bi mu bilo žal prvotno nevljudnosti. Zdaj vem, kdo ste. Mnogo so mi že pripovedovali of vas.
Umaknil se je in zaklical:
—	Ej, žena.
Pokazala se je starejša ženska in zaskrbljena od glave do pota merila tujoa.
—	Gospa, lepo vas pozdravljam. Ali mi hočete povedati vaše ime, veselo povpraša redovnik.
—	Barquenoisovi snio, odgovori kmet. Nato se okrene k ženi: — lastiti brat bo kosil z nama.
Žena se je hitela opravičevat:
—	Če bi vedeli, da pridete, bi pripravila kaj boljšega.
MENIH PROSJAK
— Nič ne de, jo prekine gost,[— je vzdiimil menih, kimajoč meni vso prija in tekne. Malo z glavo.
želja ali rope, pa časa vode — — ^iož je tu! Ne omenite mu i o je moj obed.	> | ničesar, o tem, kar sem vam
Gospodinja je poslala moža' povedala
»o vodo k vodnjaku, češ da jo je v kuhinji zmanjkalo.
—	Kaj iz vodnjaka zajemate vodo? — se je čudil menih. — Kaj pa jo z onim izvrstnim stu-. loncem?
—	Minulo zimo je usahnil, — 'o dejal Uarquonois, zato moramo zdaj zajemati iz vodnjaka. Ta m lo j<>, petdeset metrov od 'lise.
Barquenois je vstopil in postavil vedro vode na kamnita tla. Tedaj se. je žena znova o-brnila k redovniku:
—	Saj res, ali hočete popiti kozarec vina?
—	Hvala, nikoli ne pijem alkohola.
Menih je nato z dobrim tekom in živahne volje pripovedoval šaljive zgodlie iz svojih
in dovolili, da poišeem nov studenec.
Stisnil je Barkuenoisu in ženi roko ter krenil na pot. Zakonca sta videla, kako je izginil v gozdu.
Četrt ure kasneje je vstopil v malo krčmo, na kraju gozda, kjer sta ga čakala dva orožnika. Skočila sta naglo pokoneu in s spoštovanjem pozdravila 'došleca.
—	Ali jim je gospod inšpektor prišel na sled? — se oglasi eden od njih.
—	Imamo jih! — vzklikne redovnik veselo in sleče haljo. — Ukradeno blago je zakopano v njihovi zemlji. Sedaj nam ne uide. Dokaze imam! Zdaj vem, da je on roparski morilec.
Pota Ljubezni
Roman
14
—	Ljubi Bog me je menda) popotovanj. Zakonca sta ga ooslal k vama. Poiskal vam j pazljivo, brez besede poslušala, hom nov izvir, tri. kolikor ho-! Po kosilu se je redovnik dvig-"ote, sredi dvorišča.	i nil:
—	Zares! — se zdre Barque-1 — Zdaj pa na delo! Mudi »ois. Pravili ste mi, že da s po-!si» mi dalje.
močjo čarobne palčice poiščete. Čudni gost je odšel na vrt in studence v zemlji.	! odrezal šibo v bližnjem gram.
Kmet je nato odšel po vodo. — Zakaj vam bo to? — ga
—	Vaš mož mora imeti mno- j,, vprašal Barquenois.
go skrbi? — je menil redovnik.j _ Prav enostavno. Ta šiba — Ali jo bolan ? Morda je bila j so bo pričela tresti v mojih ro-lotina slaba?	. kali, čim bo naletela na naj-
—	Ne eno ne drugo. — jo od- manjšo vodno žilo v zemlji, govorila žena, kakor da bi se; _ Hotel bi videti, da bi hotela izogniti pojasnilu. 'verjel!
—	Poslušajte me, draga že-' _ Takoj se boste prepričali, na, mogoče se vam zdim pre-'še več, pravim vam. da se bo več vsiljiv. Verujte mi, še v j palčica pričela tresti tudi tedaj, vsaki hiši me sprejmejo kot T-o jo v zemlji kakšna kovina, iskrenega prijatelja, ki še niko- Mogoče je na vašem posestvu m ur ni kaj slabega svetoval, j zlata žila? Nekoč sem našel
—	O tem tudi jaz ne dvomim, j kovčeg, poln zlata v globini
dveh metrov.
— S takšno šibo? so
dragi brat.
—	Ni dobro, da si človek polni glavo z težkimi skrbmi, zaupajte se mi . . .
—	Imeli smo nepriliko. Čudno je, da vam niso že sosedje pravili o tem . . . Prihajate iz Sougevillea, in nič vam niso o nama pripovedovali?
—	Ne.
je čudila žena.
— Prav s tako palčieo — odgovori mirno rodovnik.
— Poslušajte dragi brat, jaz som se premislil. Zadovoljen ! sem s svojim vodnjakom in ne I potrebujem studenca. Pustite Nj to vašo šibo, drugače bi svet Orožniki so zakrivili naji-j mislil, da som praznoveron . . . no neprijetnosti. Dobro jo, daj R^lovnik pa je že kakor, da vam povem vse, prej kot naju; bi ga ne slišal, pričel preiska-prod vami očrnijo hudobni je-j vati zemljo. — Ali se hočete zrki. Bilo je pomladi . .v naši j prepričati z menoj, da tiči živ
neposredni bližini so bili umo- vrelec vode v tej smeri? _ je
rili nekega potnika, ki da jo veselo zaklical, stopajoč zme-irnel seboj polno mošnjo do-|roul bliže grmovju narja. Saj tako pravijo, da jo bil umorjen. Potnik je namreč izginil. Obdolžili so mojega moža, da ga je ubil in oropal.
Orožniki so prišli k nam in prekopali vso hišo. Vi ne veste, kakšne sitnosti smo imeli! Gnali so naju v mesto prod preiskovalnega sodnika. Kakšna sramota za nas! Zagrenili so nam vse življenje.
• — No, to je v resnici težko,
Barkuenoi? ga je zgrabil za i roko.
—	No! ga jo naglo prekinil. Nimam rad tikšnili čarovanj. Nisem praznoveron . . .
—	p], pa kakor hočete, je vzdih nil rodovnik in vrgel proč šibo. Pa je res škoda . . . Torej na svidenje! Po dveh letih so spet oglasim, ali ne? Do takrat so boste morda premislili
POLICIJSKI GLAVNI STAN V TOKIO
ki *o ga .bili zavzeli vstaži, ka teri so hoteli strmoglaviti «ed an jo vlado. Vstaja je bila po
treh dneh uspešno zatr	ta.
TRACEDUA STARAJOČE SF ŽENE
45-letna vdova Ethel Fiseher-jova, ki ji je mož padel v svetovni vojni, je pred sodiščem v Ne\vcastle-u tožila deset let mlajšega ravnatelja nekega trgovskega podjetja Herberta Ccnvporja zavoljo preloma obljubo, da so bo ž njo poročil.
"Prod dvanajstimi leti," jo dejala sodnikom, "mi je mister Cowper obljubil zakon. Sedaj, ko noče nič več vedeti o -meni. ker postajam stara ženska, ga spominjam na njegovo obljubo in ne preostaja mi drugo, nego j da po tej poti zahtevam izpolnitev te obljubo."
Cowper je odločno zanikal, da bi bil vdovi kdaj obljubil zakon in tudi Pi seli or jeva ni bila sposobna, da bi svojo trditev nesporno dokazala. Predsednik sodišča je dejal:
"Bilo l>i res potrebno, da bi država izdala navodila za mlade može, ki bi jih svarila prodi n<|štotimi nevarnostmi zvez z! ženskami, tudi pred nevarno- i stjo, da bi se morali nekoč za-J govarjati pred sodnikom zavoljo prelomljene obljube zakona. To se namreč lahko primeri tudi povsem nedolžnim ljudem. Toliko stvari so lahko zgodi, o katerih ženska misli, da pomenijo že obljubo zakona. Kako pogostoma se dogaja, da predstavi ženska moškega svoji materi kot zaročenca, on je pa pred materjo noče postaviti na laž in molči tudi pozneje, ko je sam ž njo. Ženska je potem vsa iz sebe, ko se njeni zračni gradovi zrušijo, in tudi za moškega je položaj tedaj vse prej nego prijeten."
Sodnija je torej Cowperja o-prostila in obsodila Pischerjevo na plačilo stroškov.
Pozneje je skušala Fischerje-va, ki je še vedno postavna in zelo temperamentna brinetka, pred reporterji, ki so se zelo zanimali za nje primer, kakor angleška javnost sploh, zagovarjati svoj nastop.
"Nikakor se ne sramujem, kakor bi marši kakšna ženska menda domnevala," je dejala. "Ljubila sem in storila sem, kar se mi je videlo v takšnem položaju naravno. Toliko strašnih let sem prebila sama in ko sem so seznajiila s Cowperjem in se zaljubila vanj, se je zame vse spremenilo. Ženska, ki ljubi, misli in čuti drugače in ima v moža neomejeno zaupanje. Ne premišlja, kaj jo stane ljubezen in ali naj jo s pogodbo ustali. A to, kar naredi pozneje, da bi dosegla uveljavljenjo obljube zakona, je nje edina zaščita. Moški ne ljubi tako globoko kakor ženska, ki mu daruje vse. To se ni spremeni lo iiiti v naših dneh. V letih, ki sem jih posvetila popolnoma temu moškemu, sem izgubila vse svoje prijatelje in nimam sedaj nikogar več, ki bi me varoval pretf grenko bodočnostjo. Pri tem so mi razprave o starostnih razlikah med moškimi in ženskami brezpomembne. Ko me je Cowper še ljubil, sploh ni vpraševal po mojem rojstnem datumu. Šele sedaj, ko se me je naveličal, uporablja to pretveso.".
Bliskoma se je izpremenil izraz knezovega obraza, izginil je ljubeznivi in družabni smehljaj, oči je zaprl za liiipee in videti jo bil jakc resen.
— Kaj mu jo, čemu ta nenadna izpremembal — si je mislila. Saj ni mogla slutiti, da je ves čas, odkar je bil polog nje, čakal in upal na njen smoli, sedaj ko je izpolnjena njegova želja, pa ga je prestrašila veličina njegovega hrepenenja, njegove radosti.
Ni ga motila. Po kratkem iprestanku je dvignil pogled — izraz teli oči Je bil tako mnogo pomenljiv. Sploh jo je mikalo to vodno izpre-minjajoče se oko, ki je izražalo najrazličnejša čustva, od najgloblje melanholije do plamene-Čega zanosa.
"Ali je imela vaša Svetlost svoj čas priliko seznaniti se v Petcrburgu s kneginjo Libano-vo?"
"Žal, ne — pravili so mi, da ste si, gospica, s kneginjo jako blizu — pač .pa sem imel nekoč v Karlovih varih priliko spoznati grofico Mu-riševo in njenega soproga. Jako neenak par."
"Grof je bil pravi medved!"
"Ampak je imel dovolj okusa, da je napravil iz svoje mlade, lepe žene kmalu vdovo. Ali je grofica potem našla svojo ljubavno srečo?"
Verino obličje se jo zresnilo! ' T)a — poročila se jo iznova — izgnana je s soprogom iz Rusije."
A?! To je čudno. Vsekakor je to zakon, ki je zvezan prav posebnimi okoliščinami. Ako bi se ne bal, da so vam zdi nediskroton, bi vas prosil, da mi poveste to dogodbo. Morda pa j«' i-grala tu tudi politika kako ulogo.'"
"Tega bas ne —. Ako Svetlost ukazuje, rada povem liistorijo."
"Ukazujem ne, samo prosim. Ampak zdi so mi, da .sem brezobziren sebičnež, ker odtegujem rtiilfMivo gospieo tako dolgo družbi, in jaz" — vzdih nil je nekoliko — "se moram pač tudi malo pokazati med ljrdmi, žalibog. Naj Iskrene jsa hvala za prijetno zabavo."
Vera je vstala, on je storil isto in potegnil njeno roko pod svojo.
"Imam idejo, milostiva; zdelo bi so mi div-r.o, ki l»i mogel pri čaši čaja poslušali ono ru-«ko pripovest. Ali bi jo hoteli razodoti vsej zbrani družbi?"
Obotavljala se je nekoliko. "No, da. ali prosim, da smorm izpustiti vsa imena."
"To se razume.'7
Počasi jo je vodil nazaj v dvorano, kjer so pravkar doplesali valček; gosti so stali in sedeli v posameznih skupinah, in ko ji* vstopil elegantni par, je takoj vse utihnilo. Vera je pregledala z lornjeto družbo, knez je bil videti jako dobre volje.
"Le poglej," je po še petal a Beata svoji sestri, "kako se naslanja na njegovo roko, kakor da se razume to samo ob sebi."
Agata se je ozrla v ono smer in srce jej je objelo čnvstvo, polno bojazni in zio slutnje.
Pozorno so «sc ozrli vsi na kneza, ki je hotel govoriti.
"Spoštovana gospoda, gospodična Sepano-va je tako ljubezniva in hoče meni, nam vsem olepšati uro čaja z neko .pri povestjo iz peter-burškega življenja. Dogodba je resnična in se je pred kratkim dogodila. Sedimo torej, napravimo lepe skupino in poslusajino pozorno dra-žestno pri po vedo val k o."
Vso družbo je preletelo splošno, da-i prikrito začuden je. Vzbudila se je radovednost, posamezniki so si pošepetavali razne opazke.
Knez je primaknil Veri stol, sam je sedel na drug poleg njo. Za to se je brigal častnik, ki se je ponudil tajnemu svetniku, da postreže knezu.
Na neki mizici v primerni oddaljenosti je Beata visokemu vladarju servirala čaj ter se je silno jezila, ker je morala pri tem streči tudi svoji sestrični.
Častnik je ponujal cigareto in je držal svečnik za prižiganje. Knez 11111 jo vzel omarico iz rok ter ponudil Veri. In res, Rusinja jo vzela cigareto, nakar jej je knez lastnoročno držal svečnik. Poča-i in z elegantno malomarnostjo si je prižgala cigareto, jo potisnila nuni svoji škrlatasti ustni, potegnila parkrat ter dejala Šele potom z najslajšim nasmehom:
"Najlepša hvala!"
Ča<tnik. ki mu velikomestiio življenje nikakor ni bilo tuje, je obetal kakor okamenol.
Tajni svetnik jo bil razkačen; v svoji bližini je -dišal grajajoče pripombe. Boječe je motrk^ obraz 'knezov, ki s«' je smehljal, kakor da ga to zabava, slabe volje pa ni bil viaeti, hvala Bo-gu!
Mlad, zelen poročnik jo pošo.petal stotniku Dornhofu: "Videti jo, da je Sorenissimus ves očaran."
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hote! citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, b slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Etnina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena ____________________1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
' 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nila; Kako sem
v Mekko romal; Pri šamarlU; Med Jezi d i
Cena _____________1 j«
PO DIVJEM XITRDISTANC
4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Bes is JeCe; Krona sveta; Med dvema .ognjema	Cena ________________—lil
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knJUp. s slikami. 577 strani
Vsebina:
* Brata Aladžijs; Koča t soteski; Mlridit;
nfJBPJBA PO	Cena _____________ijt
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, ■ slikami, 1714 strani
Vsebina:
Išseljenci; Toma Setar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta;
Narpčite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 Wert I8th Street 'a
Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zapadn; KeSenl milijoni; Dediči
Cena ____________________34«
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Mobamedanski svetnik
Cena _____________LH
WIN! .TOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadn; Za ilvljenje; NSo-či, lei« Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka
____JU
ŽITI
4 knjige, s slikami, 597
Vsebina:
Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
mtmw
New York, Monday, March 16, 1936
rmw uxmmr xvorgm* trnix rwu.w. 9

12
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
'GLAS NARODA"! PRIREDIL r I. H-
NEUMRLJIVO PIŠČANCEVO SRCE
srcu 111 okrog njega. Vsak teden jo treba poleg tega odrezati košček od te kepice mesa, ki raste tako hitro, da bi v na-
V nekem laboratoriju v pe- odvisnih tvorb, ki nastajajo v tem nadstropju Rockefeller je-vega za votla v New Yorku u-triplje v steklenem cilindru srce — srce posebne vrste. Že 24 let leži tam. I)r. Alexis Carrol, sprotnem primeru razgnalo svo-odličen ameriški kirurg, ki je! jo stekleno posodo, postal slaven po mnogih novih. | 17. januarja 1912, je dr. Carrol i/,rezal košček živega srca piščetu. Stotine predhodnih poskusov so mu pokazale, kakšno prehrano mora uporab ljati, da ohrani ta košček živ. To hranilno snov sestavljaj««
presenetljivih postopkih, ga je postavil tja. črpalke nm neprestano dovajajo tok rdeče tekočine, ki jo za njegovo prehrano sestavljajo v laboratoriju. Odvodne cevi skrbijo za odtok
* * Ker tako veselo govorite o zaroki, ki se je razdrla, ste s tem tudi prav gotovo zadovoljni in vam zato ni treba čestitati k zaroki.'1
Pri tem pa si misli, da ji je zelo ljubo, da se ne bo še tako naglo poročil, ker bo svojo dobro službo še dalje mogla obdržati.
Ludvik ji pri k una.
44Morete mi čestitati k razdrti zaroki, ker sem tega zelo vesel. Toda sedaj najprej listke za prtljago. Dolly je naj-brže prinesla s seboj velik kovčeg poln obleke."
"Seveda, Ludvik, če me pokličeš k svoji zaroki, moram vendar Oldenovo hišo dostojno zastopati."
44Imaš prav. Dolly. Tako, tukaj je listek. Hallo, po-strežček! Prosim, vzemite tudi ročno prtljago. Sedaj pa gremo.'*	s
Dolly se prime brata in gospa Bauman koraka poleg njih. Pred postajo čaka Vos z avtomobilom, in vsi se odpeljajo v hotel. V avtomobilu se niso dotaknili zadeve Ludvikove . /nnnn^iV'tr *n I Trvim /dotm a ^Pnnnx/IM
roko. Ludvik j.- I10M sestri vs, povedati, ka.lar Usta »ma. VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN-
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. -
Ludvik je hotel Nato pa Ludvik vpraša sestro:
44Kako je bilo v Zopotu to poletje, Dolly!"
Dolly zamahne z roko.
"Zadnjikrat, da sem bila v kopališču ob Vzhodnem morju, Ludvik; človek res ne more več iti tja. Povsod ta neumni ropot in budalost. Radio na obrežju, semenj in trušč in ples od jutra do večera — saj sem zelo vneta za družbo, toda to mi je |»rev«*č in uboga gospa Bauman j<* komaj mogla spati kako noč. Se najmanj pa v spalnem vozu. Jaz sem sicer spala kot krt navzlic svojih srčnih skrbi zaradi tebe. Torej, kot rečeno — nikdar več na Vzhodno morje! Pristopila bom k družbi proti trušču! č>e za moje živce je preveč, kar mora človek prestati. Uprava kopališča ne pozna svojega namena; svojim gostom ne nudi več miru in razvedrila, ne več s pobudi ji ve, mirne družbe, temveč samo ropot in trušč. V primeru s tem je Berlin mirno mesto. Jn sedaj, ko sem šest tednov preživela v kopališču, upam, da boni v naši mirni vili v Berlinu našla razvedrilo. Kako pa je bilo v Wengenu. Ludvik!*'
"Čudovito mirno; predvsem nobenih avtomobilov."
44Kje pa je ostal Vos s tvojim avtomobilom T"
444V Interlakenu. Vos je imel praznike; mogel bi ga pustiti doma, ako ne bi bila vožnja v Švico tako lepa. :
44Veš kaj, nikdar ne bom več potovala z avtomobilom; je vseeno preutrudljivo."
44Za dame seveda, to ti priznavam, toda jaz imam veselje, in četudi v Wengiyiu nisem mogel rabiti avtomobila, sem vendar delili lepe izlete. Samo žal mi je, da sem tebe in gospo Bauman povabil tu sem in da je bila ta pot zastonj; to si morem komaj odpustiti."
44Veš kaj, meni je vse ljubše, da sem prišla zastonj. In tudi upam, da se sedaj vrneš z menoj v Berlin."
44Seveda, Dolly; fiislim že jutri ali pojutršnjim, kadar boš zopet dovolj močna za vožnjo."
44No, saj vendar nisem otrok! Toda na gospo Bauman se moramo ž«' ozirati. Zaradi mene bi mogli že danes iti zopet domov."
4 * Sklenjeno, Dolly! Takih stvari ne bomo delali; malo miru moraš že privoščiti sebi in gospe j Bauman. Bomo videli, kdaj ste zopet pripravljeni na pot. Počakajmo do jutri."
Pri teh Ludvikovih besedah se avtomobil vstavi pred hotelom Baur au Lac in Ludvik pomaga obema damama, da izstopite iz avtomobila. Slugi naroči, da prinese prtljago takoj v so1k>, nato pa s«? vsi odpeljejo v dvigalu.
Pri tem jia, kot obe dami, ni opazil, da je bil v kotu .za! časopisom skrit Gert Toring in je skozi luknjo v časopisu, s' pekočimi očmi gledal Dolly. Njegovo srce je močno utripalo, J kajti z velikim veseljem je opazil, da je iz lepega dekleta i zrastla še lej*Ša dama. Njegovo srce ji hiti nasproti iii komaj je čakal na večerjo. Ludvik pa spremi obe dami v sobe ter se nato od njih poslovi.
44Kadar se umij«š in preoblečeŠ, Dollv, tedaj močno'potrkaj na ta le vrata, kajti moja sofca je tik poleg tvoje. Prišel bom k tebi in se bova razgovorila. Gospa Bauman pa more medtem nekoliko počivati. Ker je med tvojo in njeno sobo kopalnica, je ne bova motila.*'
"Dobro, Ludvik; v desetih minutah sem gotova.'*
Ludvik odide. In komaj je poteklo deset minut, ko sliši trkanje na svojih vratih. Ludvik gre k svoji sestri, ki je stala pred ujiin sveža in brez vsake utrujenosti. Bila je krasna in Ludvik je razumel, da je na Dolly popolnoma izgubil svoje srce. Revež bo moral zbrati vso svojo voljo, da pri! njenem pogledu obdržal svoj mir.
Dolly potegne svojega brata k st<bi na divan.
"Sedaj pa pripoveduj, Ludvik. Gospa Bauman naju ne bo motila. Oprostila se je tudi za kosilo. Hoče se naspati, da bo pripravljena za vožnjo v Berlin. Pred večerom na njo ne moremo računati, kar ti menda ni posebno neprijetno.**
"Prav gotovo ne, ker je ne potrebujemo."
In sedaj ji Ludvik pripoveduje povest o svoji zaroki in ktko je bil oproščen vezi, ki so mu bile vsiljene. Dolly mu pade okoli vratu.
<40, LudvHc; bilo bi strašno, ko bi dobil ženo, ki ljubi koga drugega. Ubogi Ludvik, vem, tako brez ran za tebe ni Slo vse. Svojo brezbrižnost samo hliniš, ker veš, da me ialoati, ko bi bil nesrečen."
Ludvik jo poljubi na njene sočutne.oči.
"Častna beseda, neizmerno sem vesel, da sem zopet dobil svojo prostost. Niti najmanj nisem mislil na to, da bi se ?,aročiL 15i 1 sem v pasti; predno sem izprevidel. Bodi brez skrbi! Čutim se svobodnega in vsaka srčna potreba je daleč od mene. Herma Sund prav gotovo ni žena, ki bi mogla ogreje srce, četudi me je nekaj časa razburjala. Pri meni nič v*c kot majhno nespametno ljubimkovanje. Vse-pa je konec in vse je oozabljeno.,,
(Dalj« prihodnjič.)
SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ...........
ANDREJ HOFER ........................
BENEŠKA VEDEŽEVA1J4A ------
BELGRAJSKI BISER .................
.35 50c .35« 35c
BOŽIČNI DAROVI BOJ IN ZMAGA ...
.........................................35«
.................................................2Sc
.30
.30
.30 25«
35«
CVETINA BOROG RAJSKA ___________________________________45«
CVETKE (pravljice za stare in mlade)----------------30«
ČAROVNICA S STAREGA GRADA --------------------25«
DEVICA ORLEANSKA ______________________________________50«
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40«
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA-------35«
FRAN BARON TRENK _________________________________________35«
FRA DIAVOLO ..................................................„...50«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll-
f-inski. vt'soloinmlre humoresko, 72 strani .35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40«
JANKO IN METKA (kartonske slike za otrok«) 30«
KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30«
KRALJEVIČ IN BERAČ ...................................— 30«
KRVNA OSVETA (povest iz abn&klh gora) .....30«
KAJ SE JE .MAKARU SANJALO ...............-.......25«
LJ IDE V IT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šmit) ................................30«
MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MARON. krščanski deček iz Libanona ................25«
MI/SOLINO, ropar Kalabrije ................................40«
MRTVI GOSTAČ ......................................................35«
MALI KLATEŽ (»pisal Mark Twain) ................70«
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ......................................................... 25«
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40«
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50«
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........
PRISEGA HI BONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zjro»lovlne kanadske.
Spisal Ant. Hnonrier. Cena ..............
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritju Amerike. Cena ...................
PABERKI IZ ROŽA .............................................
PARIŠKI ZLATAR ..............................................
POŽIGALEC ....................:.......................................25«
PRSTI BOŽJI ..........................................................30«
PRAPREČANOVE ZGODBE ............................— 35«
POVODENJ (spisal Krištof Smit) ........................30«
PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. ve*. ____________ L—
PIRHI (spisal Krtttof Šinit) ...............................30«
PRAV MICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. iv..................... 40« II. zv.................40«
PRAVLJICA. Spisal II. Majat. Izbrani iz prostega minula. Cena ..................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-
»•ls. Poslovenil Vladimir I^c-vstlk. Homan za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JI DEK ....................................................25«
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30c
POSLEDNJI MOHIKANEC _____________________________30«
RDEČA IN BELA VRTNICA _________________________30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30«
ROBINZON KOŠITNIK ...................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena .........................50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti in n«>z^ode s potovanja dveli mornarjev. Cena ............................ .(SO
SUEŠKI INVALID __________________________________________________35«
SISTO IN SIESTO (povest os Abrucev) __________30jc
SVETA NOTBCRGA ________________________________35«
STEZOSLEDEC ____________________________________________________3te
SVETA NOČ (pripovedke) ______________________________30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ______________________30«
TURKI PRED DUNAJEM _________________________________30«
TISOČ IN ENA NOC (s slikami; trte vez) I. zv. $1.30; 13. st. $1.40; m. sr. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po ............................ Jtt
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Metko; a
slikami) --------------------------------------------------$L00
Trda ves.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
S zvezki po ____________________________ Me
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA____00«
ZLATOKOPI (povest Is Alaake) ____________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
j, dfl ......... 40e IL drl	40e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —	.....
10 povest; Vinski brat; osem povesti In 13 povesti	*
spisal Engelbert Gangl). * 1 zvezka...... Jš
VINSKI BRAT. (V. zv.). Gangl .............. M
S POVESTI. (IV. zv.). Gangl ................ J50
13 POVE8TI. (III. evJ. Gangl .............. .50
kemikalije, plini in neke krvne sestavine, srce se v tej hrani kaplje in kepica mesa se neprestano stiska in širi, kakor tla je tlel resničnega živega srca. V letošnjem januarju je preživela ta kepica že pet pokolenj kokošjega rodu in biologi pravijo, ila ni postala prav nič *4starša'% nego je bila tistega <Ine, ko je dospela v laboratorij. Vtri'plje še vedno na isti način in na isti način povečuje svojo prostornino. Dr. Carrol pravi, da je ta kos srca "neumrljiv" za toliko časa pač, dokler bodo črpalke delovale v redu.
Neumrljivo srce je Carrolovo najbolj slavno, čeprav ne najin »1 j važno delo. Ko je pred 36 eti še študiral na vseučilišču v Lyonu, inn je uspelo dva konca žile tako zvezati, da se je mogla kri kakor prej neovirano pretakati skoznjo. Njegova metoda je preprosta in jo še da nos uporabljajo z največjim pridom. Kri se s pritiskom na žilo ustavi, konca na prerezanem mestu se zamašita z vazelino., nato se stakneta in držita trdno s tremi iglami. Kirurg zareže nato žilo trikotno in jo z naglimi šivi na vseh treh straneh zašije. Preden napravi zadnje šive je vazelino večinoma že iztisnilo iz žile. Kar je ostane, rabi kot zapora med ranjeno žilo in krvjo ter preprečuje strditev krvi. Seveda se pa da to lažje opisati nego izvršiti, treba je zelo občutljivih spretnih in hitrih prstov. O Carrolu pripovedujejo, da se je za to delo vadil na cigaretnem papirju. Ni mu dalo miru, dokler si ni pridobil tolikšne prakse, da je bil sposoben na en sam kos tega papirja spraviti 500 majhnih šivov. Njegovi tovariši pripovedujejo čudeže o spret nosti njegovih prstov. Samo ka-zalee in sredinec da v škatlico za vžigalice in je zmožen z njima dve nitki tako trdno zavozlati, da jo treba potem za raz vozlanje dveh rok.
Dr. Carrol je prišel 3903 v Ameriko. Eno leto je eksperimentiral na chieaškem vseučilišču, potem so ga pozvali v Rockefellerjev zavod. Med vojno je vodil neko bolnišnico na Francoskem. V tem času je dal mlademu kemiku dr. Daki ; liu pobudo za poskuse z antiseptičnimi tekočinami. Dr. Da-kin je izumil tekočino, ki nosi njegovo ime. Mnogo so jo te daj uporabljali, ko je dr. Carrol odkril način njene pravilne uporabe pri globokih ranah, in tisočim ameriških vojakov je rešila življenje.
Dr. Carroll je v ostalem prv "ameriški" raziskovalec, ki je prejel Nobelovo nagrado. Dali so mu jo leta 1912 za njegovo odkritje, kako ohraniti poedi-no orsrane izven organizma živo. Y toni področju jo še danes največja avtoriteta, le v zadnjih letih 1=o ga tu dosegli nekateri ruski učenjaki. Pod njesrovim vodstvom je slavni letalec Lindbergh lansko leto izumil tudi posebno črpalko, s katero jo mogočo izven telesa hraniti organske dele, da živijo in rastejo dalje.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
Pišite nam zn cene voznih listov. reservadjo kal »In In pojasnila za potovanje.
SHIPPING NEWS
Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pot
izkušenega spremljevalca.
18. iuar<-a:
Kuropa v Bremen Berengaria v Cherbourg
JI. marca:
Paris v Havre
'_'.">. ma rra:
.MANHATTAN v Havre
27. mana :
Cbamplain v Havre Aqnitania v Cherbourg
lis man-a :
Conte «li Savoia v Cenoa
DVE PRIPRAVNI ODPLI T4I
VULCANIA 21. MARCA
(Najhitrejša motorna ladja na svetu.)
CONTE DI SAVOIA 28. MARCA
Preko Genove, 15 UR do vaše domovine.
Vesulit«* m- Mhs Wliken«n"-i v vaši domovini. Potujte na kateremkoli teh ve-1i«"-asttiih parnikov in se veselile razku-iidohni«ti. prijazne postrežbe in iz-iwirne hran«?. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali na «S24 5tli Ave., New York
aprila : BREMEN
v Kremen
I. aprila ; Berengaria v
Cberlwjurg
4.	aprila:
Noruiantlie
5.	aprila : Washington
v Havre
v Ha.-re
10.	aprila:
I Paris v
11.	aprila:
Havre
ITALIAN LINE
563,000 prebivalcev, (1926 324,-000, 1. 1*120 272,000 in 1. 1910 165,000.) T if lis pa 426,000 (1. 192(i 293.000, 1. 1920 327,000 1910 197.000 preb.)
ap
Hex v Genoa 14. aprila:
Kuropa v Rrsmen 1,k aprila:
Aquitania v Cherbourg 1«. aprila:
Lafayette v na v re ■SI. aprila:
Berengaria v Cherbourg 'Si. aprila :
Bremen v Bremen lie »le Kran«-e r Havre 2o. aprila :
Conte <li Savoia v Genoa
i 2. maja: " {* Normandie v Havre
i n 1*
1 Knropa v Bremen Yulcania v Trst
VODA ZAPUŠČA RIBO, NE RIBA VODE
6. maja:
Washington v navre S. maja:
Berengaria v Cherbourg 0. maja : Bremen v Bremen 1'aris v Havre Bex v Genoa 13. maja:
Normandie v Havre 10. maja :
Knropa v Bremen
20.	maja: Manhattan v Havre
21.	maja :
Aquitania v Cherbourg 23. maja :
Chainplain v Havre Coute <li Savoia v Genoa 'SI. maja:
Normandie v Havre
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA*
216 West.18th Street ; ; ; New York, N. Y.
PREBIVALSTVO RUSKIH MEST
Osrednji ruski statistični n-rad objavlja podatke o številu prebivalstva večjih ruskih mest za leto 1935:
Leningrad je štel 1910 1,911,-000 prebivalcev, za časa državljanske vojne leta 1920 pa le »r 706,000 a 1926 je število prebivalstva naraslo na 1,614,000, de 1935 pa na 2,739,000. Moskva je imela 1. 1910 nekaj nad pol-druff milijon prebivalcev, 1920 samo se 1.026.00, toda do 1926 se je število prebivalstva sko ro podvojilo na 2,026,000, sedaj pa -znaša 3,641,500. Tretje največje rusko mesto je Kijev p 625,000 preb. leta 1926, 514,000,
1. 1920 366,000 in 1. 1910 446, 000. V ruski Aziji ima Tačkent pradavnih navad.
Xa prav poseben način je e-šil dr. Le Danois, ravnatelj tehničnega in znanstvenega biroa pariškega urada za visokomor-ski ribolov staro vprašanje, zakaj potuje losos vsako loto iz reke, v kateri se je rodil, v morje in se vrača spet vanjo k drsti.
Po Lo Danoisovi teoriji s<» lososi sploh ne vračajo v rodno | reko — ker je niso nikoli za-[28. maja: pustili. Narobe, pravilno bi1 BERENGAKIA v Cherbourg
lahko rekli, da je reka zapustila lososa in je postala zavoljo sprememb zemeljske površine v milijon letih morje. A kakor druge ribe, je tudi losos izredno konservativen. Sledi namreč običajem svojih prednikov in plava v svoji domači reki dalje, tudi če ta na videz ne obstoji več. Tako se dogaja, da splava losos, ki se je rodil v Se i ni. v Rokavski preliv, dosežo Atlantik in se tam pobrati z anir-leŠkim vrstnikom iz Avoua, ne da bi oba zapustila svoji reki. kajti oba sledita pradolinam o-bch rek, ki še danes obstoje na morskem dnu. To je natančno tako, kakor v časih, ko se je Seina izlivala šp jugozapadne ml Cornwalla v ocean, dočim je imel Ren svoje ustje v okolici Doger?»ke sipine. Takrat je bil Avon še pritok Seine in Temza pritok Rena.
Po Le Danoisu ne ostavljajo torej lososi nikoli predzgodo-vinskih strug svojih rek. Ko se bliža- čas drsti, splavajo po teh rekah navzgor, bodisi zato, ker 'ih sili kemični dražljaj, da bi »oiskali sladko hladnejšo vodo. ali kar jih silijo mehanični dražljaji, da bi poiskali plitkej-ša mirnejša vodovja.
To naziranje francoskega u-'"enjaka se krije popolnoma s tem, kar je že pred letom dnt napisal o potovanjih rib in po-iasnjuje zelo dobro, zakaj mno-?e ribje vrste Rokavski preliv na svojih potovanjih prezirajo :n delajo rajši velikanske ovin ke okrog britskih otokov. Tr ribe izvirajo iz dob, ko preliva sploh še ni bilo, danes pa ga smatrajo za preveč " novomod-nega" in se drže rajši svojih
20. maja :
Ilex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija:
Washington v Havre 3. jun^a: tjueen Mary v Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Paris v Havre Saturnia v Trat 11. junija:
He tie France v lla« re A<iultania v Cherbourg 1.1. junija: Bremen v Bremen Coiite tli Savoia v Cenoa
17. junija: Normamlle v navre
BEREXGARIA v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija:
Kuropa v Bremen Vulcania v Trat Cbamplain r Havre
24. junija:
Queen Mary v Cherbourg 27. janlja:
Ijifayette v Havre Rex v Genoa Aquitania ▼ Cherbourg
1.	julija:
Normandie ▼ Havre Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria r Cherbourg
3.	julija:
lie de France ▼ Havre Conte dl Savoia ▼ Genoa & julija:
Queen Mary t Cherbourg 11. jullj*:
Saturnia ▼ Trst Cbamplain r Havre 15. julija:
Manhattan ▼ Havre Normandie ▼ Havre le. julija:
Aquitania v ' Cherbourg Bremen ▼ Bremen 18. julija!
Rex v Genoa 23. julija: 23. julija:
Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria V Cherbourg 25. julija:
Vulcania v Trat 29. julija:
Queen Mary v Cherbourg v Bitu
. . -J