r.'i PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '_ Uredniški In upravnilkl prostori: upri Sea? South Uwndale Ava. Office of Publication: 2697 South Uwndale Ava. Telephone, Rockwell 4904 ¡¿rO-YEAB XXXIV. Cena lista Je $6.90 Entered sa et Ckicafo, UUaota. matter January M. ttSS. at ths Uw Act of Con k i «•• ef March S. 1STS. CHICAGO. ILL. PETEK. 99. AVGUSTA (AUGUST 19). 1941 Subscription $«00 Yearly STEV.—NUMBER 1TI Acceptance for mailinf at special rata of postage provided 9pr in section 1103, Act of Oct 3, 1917, authorised on June 4» 1919, zmaga v bitki z Japonci . Japonska bojna mornarica pognana v beg. Rusi vrgli Nemce nazaj na dveh frontah. Ameriški letalci bombardirali nemške ladjedelnice v Rotterdamu. Kitajci napad*jo japonske letalske baze. Novozelandske ^ete zdrobile italijansko divizijo na egiptsld fronti Washlngtoa, D. C* 28. avg.— Amerika je izvojevala drugo zmago pri Solomonovih otokih in pognala enote japonske bojne mornarice i« vodovja pri teij otokih, pravi uradno poročilo. Japonci so utrpeli velike izgube v bitki. Iz uradnega poročila je razvidno, da so bile vojne operacije, ki so se pričele pred tremi tedni, zaključene s ameriško zmago. Ameriški pomorščaki drže pozicije na Solomonovih otokih, katere so zasedli. Moskva. 28. avg.—Ruske čete ao vrgle Nemce nazaj na fronti pri Stalingradu in prizadjale ao-vražniku ogromne izgube, se glasi komunike vrhovnega poveljstva. Nemški napadi | tanki ao bili odbiti. Druga vest pravi, da so Rusi reokupirali več mest in vaai na fronti pri R£evu v ofenzivi, ki se je pričela pred šestnajstimi dnevi. Poveljnik ruske oborožene lile na tej fronti je general Žu-kov. London, 28. avg.—Ameriške "leteče trdnjave" so bombardirale nemške ladjedelnice v Rotterdamu, poroča ameriško po-ieljstvo. Bombe, ki so jih vrgle, Zdaj prodirajo proti Nančangu. V Cungking% dospela poročila pravijo, da so ameriški in kitaj-akl letalci bombardirali Jočov, mesto v provinci Hunan. Bombe ao padale na japonske vojaške barake in ubile najmanj 500 sovražnikov. Bombni napadi so bili izvršeni tudi na Lašijo, veliko japonsko bazo v vzhodnem delu Burme. To mesto je na jul-padnem koncu Burmske ceste. Moakva. 27. avg. — Sovjetake čete, Id so pod poveljstvom ge-nerala Žukova vrgle Nemce nazaj na fronti v provinci Kalinin na aeverozapadnl strani Moskve, prodirajo proti Rževu, kjer je zbrana močna nemška armada Prvi vojaški oddelki so že dospeli v predmestja Rževa. Na ozemlju-severozapadno od Stalingrada, industrijskega središča, se ljute bitke nadaljujejo. V enem sektorju te fronte so Ru si razbili 62 nemških tankov in ^drobili šest oklopnih enot. Na ozemlju med Volgo in Donom leže kupi ubitih nemških vojakov, ki ao padli v bitki % Rusi. Sovjetsko poveljstvo pra vi, da so Nemci v zadnjih dneh izgubili 324 tankov, 707 topov, 1054 strojnic in 11,100 pušk. *u- jo porušile več naprav iiraane- Jli«PJ*strelili '250 nemških bomb- file požare. Melbourne» Avstralija, 27. avg. - Japonske čete so se izkrcale na južnovzhodnem koncu Nove Gvineje, poroča glavni stan generala Douglasa McArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. To ozemlje je oddaljeno okrog 500 milj od sv-itralske celine in 240 milj od Port Moresbyjs, zavezniške mor-narične baze.' Japonske vojaške čete so pribijali konvoji. Zavezniški le-alci so jih napadli z bombami. Ena križarka in dva transporta •o bombe potopile, tri druge ladji pa poškodovale. Letalci ao »mbardirali tudi japonsko le-tališče pri Buni, 200 milj aevero-zapadno od Mlinskega zaliva ob ■evernem obrežju Nove Gvineje. Drugi roji bojnih letal ao iato-casno n s padli Diili, japonsko letalsko bazo na otoku Timor. Bombe so porušile več1 milltari-stičnih naprav in zanetile p6-žare. . . , Washington. D. C. 27. avg. —■ k'1 japonske oborožene sile, ki je izvršila protlnspade na Solo-monove otoke, je bil razpršen ln Pognan v beg, pravi mornarični department. Najmanj trinajst Japonskih ladij je bilo poškodovanih in 33 bojnih letal uničenih I L)'vja bitka na morju in v zra-I *u ki s«, j« pričela zadnjo nedeljo ae nadaljuje Ameriški bomb-inikt v, napadli japonako bojno mornarico in jo pognali proč od otoka (.uadalcanala v Solomo-inovi » »loiki grupi. Guadalcanal |{* "1 • « n 930 milj od Avstrs Premier Fraser pri Rooseveltu Diskuzija o vojnem položaju na Pacifiku Waahlngton. D. C« 27. avg. — Peter Fraser, predsednik novozelandske vlade, $e včeraj doapel v to mesto in takoj odšel v Belo hišo na razgovor z Rooaeveltom V tej je ostal kot predaednlkov gost. S Fraser jem je doapel v Washington general Patrick J. Hurley, ameriški poslanik v Novi Zelandiji. Oba sta doapela v A-meriko z letalom. Na letališču ao Praaerja sprejeli lA pozdravili državni tajnik Cordell Hull, novozelandski poslanik Walter Nash in britski poslanik lord Halifax. To je bil prvi aeatanek med Praserjem in Rooaeveltom od septembra preteklega leta, ko se je premier ustavil v Waahingto-nu na avoji poti v London. Pričakuje ae, da bo Fraaer ostal WasMn«tonu deset dni ln v tem čaqu razpravljal z Rooaeveltom in drugimi ameriškimi voditelji o vojnam položaju na Pacifiku. Namattjeno je bilo, da boeta pri Šla v Ameriko tudi John Curtin in Jan C. Smuts, premierja Av strslije in Južnoafriške unije. VAŽNA 2E MEHAJLOVIČA m m «• . ■ liuu obl«k»U pred dvem» Fahtti odvadit 80005/o-| mtl ^ Rudv zdvomfel venca« k Ljubljane v Redijo I USPEŠNI SOJI V SR BIJIr DALMACIJI < Dva bandooca obtožena v New York u nikov v spopadih v zraku in 296 na tleh. Rdeča zvezda, glasilo armade, je naalovila nov apel na vojake. "Ne kažite strahu v boju proti sovražniku," se glssi spel. "Brs-nite našar mesta z vso odločnostjo. Sovražnik mora biti poražen za vsako ceno." Berlin. 27. avg. — Rusi so bili vrženi nazaj proti Stalingradu, kjer divjajo ogromni požari, katere so zsnetile bombe, ki so jih vrgli nemški letalci, pravi vrhovno poveljstvo. Nemške čete pro-dirsjo naprej na kavkaški fronti kljub močnemu ruskemu odporu. V zadnjih dneh so zased-e več strategičnlh pozicij. Kairo, Egipt. 27. avg. — Novo-zelandske čete ao razpršile itali ansko divizijo ns fronti pri E1 Alameinu. Več sto Italijanov je bilo ubitih, rsnjenih in ujetih. 5ete so v nspsdu podpirsle topniške baterije in bojna letala. Zavezniki ao po več tednih od mora udarili po sovražnikih, ds >reprečijo novo Rommelovo o-enzlvo ns egiptski fronti. Ameriški in britski letalci so vrgli čez 50,000 funtov bomb na oaiščna oporišča ob zalivu Sudi, Corlntski kanal ln Kreto. Pre-etell so rszdsljo 1400 milj ln ns-pedll oslščns oporiščs. Kako ve-iko škodo so bombe povzročile, ni znano. Drugi roji bojnih letal ao bombardirali E1 Dabo, osiščno bazo ob egiptakem obrežju. Bombe so zanetile mnogo požarov. Vaa letala so se srečno vrnile v svo-a oporiščs po napadih. Domače vesti Članica nadjske organizacije obsoj New York, 27, avg. — Federalna veleporota, ki preiskuje ak-tvnostl članov NemŠko-amerl-i koga bunda, nacijske organlza-< tija, je obtožila dva vodilna bun-dovca. To sta Fritz Streuar iz $>etxblt« in Herman Agne is Philadelphia. Oba iia bila M,,"'-nčni department je na-izgubo dveh zavezniških pemikov. Enegs Je osiščna pod-^rnua potopila v zapednem Atlantika, drugega pa na *ir'b,Jskem morju. Cunking. Klts)ska, 27. av(. — >te naskakujejo Cuh-\T Klavn° japonsko letalsko ■»»' V r entrslni Kitajski. pravi r^bo porotffc. Mesto Je v pla •enih ' ^ so reokupirali Tung-¿7 milj južnovzhodno od važnega železniškega Mer okrog so .000 XI obtožena sarote šplonaže. Streuer ln Agne «ta vodila kafnpanjo med bun-dovci, naj se ne regiatrirajo za službo v ameriški armadi. Federalna veleporota Je doslej obtožila trideeet članov nacijske organizacije. Federalni aodnik Eugene Rlce e obsodil Mathildo Pollman, v ; Nemčiji rojeno ameriško držav ljsnko, na šest mesecev zspors zaradi žaljenja sodišča. Ona ni hotela odgovarjati na vprašanja veleporote glede aktivnosti bun-dovcev. Amerika naj «r odpove pravicam na Kitajskem Washington, D. C., 27. avg. -Senator Elbert D. Thomas, de-mokrat U Uteha. Je predlagal naj ae Amerika in Velika Britanija odpoveste ekstrsteritori-jalnlm pravicam, ki sta Jih dobili na Kitajskem pred sto let Te ae nanašajo na odprtje kitajskih pristanišč ln obravnave pred ameriškimi in brltakimi sodišči za državljane obeh dežel, Id ae nahajajo na Kitajskem "KitaJaka naj dobi vse pravice, ki Ji epedajo kot narodu," Je rekel aenetor. Oblaki ln poedravl Chicago. — John Stebar in njegov ain John, EastPaleetine, O., sta 27. avg. obiakala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvote» — Imena čeških delegatov, ki ao hhIhHU ma, ao: Rudy Zdvoračekfl« St. Loulaa, Mo., John Reiner, Chaa. Lukašek ln žena, Joe Tre J bal ln žena ter Adam Toupal, val is Eaat St. Louisa, Hl.; L. Svobods ln mrs. T. Novak Nov grob v South Chleagu , . Chicago. — Dne 26. avguata je London. H avg. (AP>—A- umrla xa poaledlcaml kapi Ame-gentura Reuter poroča, da so Its- lis Stonlch, stara 53 let. Pred lljani v Rimu ustrelili 15 aloven- nekaj tedni je prejela «ivilno skih vojakov. Agentura Havas obleko avojega sina, ki se nahaja brzojavlja is Budimpešte, da je pri vojakih in to jo je tako pre-vojaško sodišče na Hrvaškem trealo, da jo je zadela kap. Ro-obaodllo na en«* 15 oaeb v Kar- jena je bila v Chleagu ln bila jo lovcu ln tri v Stari Paaorl. Val hči Franka Klobučarja, prveg* so bili baje aapleteni v neke na-1 gl. blagajnika SNPJ. Zapušča pade na uradne osebe, med ka- moža Johna, alna, dve hčeri, ma terlml sta bila minister za no- tor Agnes Klobučsr ln Štiri bra tranje zadeve na Hrvaškem ln te. Bila je članica društva 103 nemški častnik. SNPJ (prej št. 47 SSPZ) in dale-Beuterjevo poročilo ¿rdi, dalje, gatinja na združitveni konven da ao odvedli is slovenske pre-1 ci j i SNPJ in SSPZ v preteklem stolnice LjubUfne 8000 mlade- lotu v Pittaburghu. ničev in moš v starosti od 14 dol § farme v Mlchiganu 50 let ter jih saprll v konoentre- Paw p^, - Dna SI. t. cijske tabora. Xahi so baja pre- m lU tuklj poročena Štefa-pričani da je to meato eno naj- nlJa ^ in Ntck PtVnovlch. važnejših oporišč generala Dra-Uen|n aluii 8trlci ^ma ln prl-že Mihtjlovičs, vodje jugoalo-Lj je u ^„„„^j, nI dojmill vsakih tetnitovjUlljsnl so sel, n'tkaj dni da w Je otlncem. Itak* šen bo proees te kazni, nI zdaj važno. Predsednik Roosevelt pravi, ds bodo ti zločinci "odgovarjali za svojs dojenje pred sodiščem iste deiele, kstero zdsj tiščijo.'' To bi pomenilo, ds bodo nemški, italijanski, madžsrski in bolgsrsk! krivci—ne glade ns to, kako daleč pobegnejo—poslani v Slovenijo oziroma Srbijo In bodo tsm-kaj sojeni in kaznovani zs mprltve tslcev in ostslih civilistov, as požige in plenitve Imetja in ss druge zločine. Neki reporter ja oposoril predsednika, ds nešteti sorodniki nt» t ifašiatlčnth žrtev zahtevalo, naj dobe "satpo teden dni" ss sva» hodno obrsčunsnje s svojimi zatiralci—kar pomeni, da bl brst-obzimo poklali vse, kar jim pride pod nož—RooStvelt pe je odgovoril, de mu je to srnino, ampak on upa, ds v momentu zmage ■iM^HBHH i bodo bodo imele pri vsakem nerodu besedo trezne glave, ki se odločila sa demokratični proces, to je za formalno obravnavo nih mesto "divje, linčarske justlcr" Stališče predsednika Rooaevelta je hvalevredno, tods ssdevs kočljiva Možnost je, ds Rooaeveltovs izjava, kakor isjave ostalih zavezniških vlad. prinese še hujši teror nad podtalnimi ljuttetvi; ko nacifašisti^ni divjaki spoznajo, da prihaja sanje poraz In_ čun, se lahke zgodi, da v svoji deaperatnottl št bolj podlvjejo ln uničijo kar cela prebivalstva. Kako naj te to prepreči? AH nsj se demokracija poniža na nizkoto nac (fašističnih barbarov tU grozi z uničenjem nemških italijanskih, madžarskih in bolgarskih manjšin v drugih deželah za uničene dele jugoslovanskih, poljaklh. čeških In drugih prebivalstev?— Na drogi strani bodo ht)ave glede kazni sa meene morilce moralno dvignile trpeča ljudstva in ojačile njihov odpor proti satt» talcem. Vseka napoved smrtne obsodbe teh satlrtlCet lahko vllje zatirenim nove odločnosti, da ae bodo še bol) braniti in prihranili sebe sa sodnike svojih mučileljev. Ko ao pred tedni v Washingtonu usmrtili na električnem stolu šest nemških špionov. so masni morilci v snemanju kljukastega križa zatulili, da ja Amerika s tem Izgubils moralno prsvldo prta-testa zoper ckaekucije pod režimi oolMs. Lopovi sodijo proces ameriške demokracije pg svnph bat barskih "procesih"! Pozabili so, ds ameriška in angleška oblast ne muči telesno nikogar in de —kar je glavno—ne jemlje in ne ubija nedolžnih talcev Necifršta^čni barbari ne bodo klicani na odgovor sa ubijanje onih. ki ao jih in jih še bodo ubili v boju ne fronti: pa naj bo to vojaška ali gen laka fronta-bodo pa dajali odgovor an ubijanje nedolžnih talcev tn sploh ga ubijanje mirnih civilistov zlaati ienek ia otrok, ki nia» hoteli nikomur ničesar h Te hudodelske čine počenjajo samo naeifaMstl In sa te nečlove» čine Jih mors zadeti stroga kasen zmagovite demokrselje. Na I1L—Naznanjam tukajšnjim rojakom in rojskinjsm, kateri le niso čitali v lokalnem 11 .s tU, ds je bile tukaj ustanovljen* postojanka USO pod imenom Oglesby Community Wsr Serosa Organization, Inc. V tej ustanovi ao Vključene vss tukajšnja društva vseh narodnosti kakor tudi unije, vse tri toVerae itd. Naša tri društva SNPJ zastopata Prank VerŠe in podpisana. Ns prvem sestenku nas je bilo 36 zastopnikov kot "board of trustees," ki smo bili izbrsni od tuksjšnjih unijskih voditeljev, da zastopamo razna društva in organizacije. Predsednik Jsck Tauscher nem je prečitel pripravljene pravila in tolmSčil pomen te orggnizacije. Dru seja je bile ns 14. svgusta. tej seji je bil izvoljen "wsys and meant committee/' v katerem nas Je sedem. Moja naloga je, da poizvem pri naših društvih, koliko in kako bo katero društvo darovelo: vse naenkrat ali mesečno. Člani "board of trustees" bodo prispevali po 50c mesečno. Delavci po tovarnah bodo prsv tsko obveščeni o tem. To bo trajalo, dokler bo vojna. Lansko lato je bile kvota za Oglesby $500 za USO. Tisti de-nsr je bil kmalu zbren po biznis-manih in kompanijah, tsko da mi še vedeli nismo o tem. Letos je vse drugače/ zato bomo tudi vsi prissdeti. Letošnja kvote js $1000 ze nele mejhno mesto. Vsi dohodki bodo posleni ne prtvs mesta, kjer bodo služila našim vojakom za okrepčilo itd.. Oni so deležni vsega najboljšega, ker se svobodo. Ako bodo Zdru- žene drŽave poražene v tej vojni, bore te re poražen nem tudi prihranki ne bodo dosti koristili. Dolžnost nss je, ds naj prvo pomagamo naši novi, demokratični domovini do n}fge ' > Tajnik Clydeadale (odvetnik bo poslal pisma vsem društvom in anijsm, de boste vsi vedeli o tem delovanju. Prihodnja seja ee vrši 28. avgusta. Na tej seji bomo poročali, kaj in kako bodo nsša društvs sklenile. Prosim člsnstvo, ds med seboj razprav-ljste o tem do seje vašega društvs. ChrleHoe Nadvešnik, M. VI IZ naselbin pa 36. Torej imamo delavci zopet zmego. J Dne 7. avgusta pa smo imeli konvencijo državne orgSnizscije CIO—State Councils. Prva točka je bila zefcteva za drugo fronto v Evropi in napoved vojne Mannerheiinov i Finski, višijski Franciji in: Francovi Španiji. Druga točka je bile glede združitve CIO m ADF v eno organizacijo. Torej bodimo na strani predsedniki CIO Philipa Mur-rayja in potita ga j mo, kar je mogoče. Tretja točke je bila zahteva, da preMdnik Rooaevelt imenuje odbor, da preišče aktivnosti kukluksklanovcev in coughlinov-cev in druge profašistične organizacije. Konvencija se je tudi izrekla za izvolitev kandidatov farmar-sko-delevske stranke. Konvencije tts te Udeležila Elmer Benson, kandidat FLP zS zveznega senatorja, in Paul Rsssmusen, kandidat 2s govemerjs Minne-sote. Priporočam delavcem oba delavska boritelja, dg ju postavimo t večino glasov tja, kjer sedaj sede izkoriščevalci narode. Nej Še omenim, ds je prišla iz Chlcsgs na konvencijo mrs. Eleanor Fowler, tajnica-blagajnlca Women's Auxiliary, CIO. Ona je tukaj na Elyju ustanovila Žensko unijgko podružnico. Žene, matere n hčere, čljih možje, očetje ali sfhcvi spadajo v unijo CIO—pristopite v to žensko organizacijo in se udeležite prihodnje seje. Pristopnina je pro-tta. ^li'., Nedevno sva se pogovsrjsla z br. Johnom Jeranom v Jugoslovanskem narodnem domu o tem in onem. Kar naenkrat zagledam Mstijeta Pogorelcs. Mož je že v prečej visoki starosti, ali še vedno te poda nt obisk. Ker se nisve Že precej čtss videle, me ni spoznal- Govorili smo neprej, ker naenkrst pa pravi Jeram: "Veš, George, nam zdaj najbolj j hOka gori. /' TTverJfcn sem, ds nam ne ugasne. George Kochevar, 208, blagejnik unije 2445 USA-CIO. llevtst ls tly. Mlnn.—Namenil sem se le prej, da bi kaj napisel, ali ni ntogoče, ker je človek drugje zaposlen Nedavno sem ee seznanil z mr. in mrs. Turpin iz Chi-■■ Kakor vidim, je Kristina furpin aktivne ženska ne delev-tkem ln društvenem polju. Po-govarjala ave se precej Časa o linijskem gibanju in sodslistič-nem klubu, teko de sem pozsbll iti domov. Nsj rajši bl bil ksr neprej v njeni družbi, ker sem ret čutU, de ime Kristine dobro sroe za delevstvo, 8NPJ ln socit-listično stvsr. NJI me Je predstavil br Frank Pouhe, ta kar mu hvala. Pri nas smo imeli dne 3. ju-ftje unijske Volitve pri Plchend ~ Msther Co. Volitve so lspad-dobro sa delavstvo. Za United Steel Workera of Amerlce, CIO, Je bilo oddanih 318 glesov, proU t S It ^ela dolina White Valley, Ps*-V tukajšnji okolici sedaj, večinoma vsi delajo. Seveda te še dobe taki, ki nimajo stalnfga dela. To se tiče bolj starih. Po večletnih počitnicah sem še jaz dobil delo ze nočnegs čuvaje pri MSmordele Gas Co., to je med Exportom in While Valleyjem poleg želesnl-škega križišče. Delam od sedmih Zvečer do sedmih zjutrsj sedem dni ns teden. Torej, ako keterl rojak potuje ponoči tukaj skozi, se lshko ogls-si ns gasolintki postaji, kjer svetijo vso noč štiri luči, in mu bom postregel za njegovo "liso," da ne bo žejna. Seveda samo t vodo. Rojakom pa bom lahko postregel tudi s sladko pijačo, "pepsicolo" In drugo. Ako bi slučajno prišel Barbič iz Cteve-landa, bi mu lehko postregel tu di e čokoladnim mlekrfm,,ki pre vi jo, ds je dobro—jez gs Še nišam pokusil. Iz tukajšnje okolice Je Stric Ssm poklical v armado že okrog 30 mlsdih fantov. Od teh Je več kot polovict-elovenskih In ao Je- ' i. ko navdušeni ft Ameriko. Pre-vi jo, ds se ne vrnejo prej, dokler ne pokončajo hitlerjevce in Japonce. Seveda se dobi še kdo, ki drži s tema dvema vragoma, ampak bo že dobil svoje prej ali dej. Nsša dolžnost je, da podpiramo našo domovino Ameriko do hitrejše zmage s tam, da kupujemo vojne bonde in znamke. Obenem pa tudi ne pozabite naših nesrečnih rojakov v starem kraju. Prispevajte kolikor vam je mogoče v pomožni sklad JPO-SS, ker s tem pomSgate tudi Ameriki do zmage. Nekateri se pritožujejo, da bo letos slaba letina, posebno pfi krompirja. Jsz sem ga posadil bušt lj ali ko sem ga izkopal, w je bilo kar dvs bušlja, torej polovico več. Pofcral sem tudi ti- stega, ki sem ga posadil; bil Jo skoraj ravno tak kot sem gs posadil Torej ga bom imel en bu-šel še za prihodnje leto. Kar posadil ga bom, mi ga ne bo treba nič obrezavati in gs bo zopet en bušelj. Pred par tedni se je priklstil v moje stanovSnje uzmovič, ki ,mi je odnesel sedem dolarjev trt uro i vezižico, vredno $75. Na verižici sem idil privesek; pa eni strani je bil znak SSPZ, na drugi pa KSKJ. Na uri znotraj je bilo moje ime: začetni Črki JP. Ako hi bilo kateremu rojaku ponudeno, ga prosim, naj me obvesti. Ako dobim nazaj, dem rsd dobro nagrado. , r Kot sem že poročal, se vrši prihodnja seje postojanke št. 25 JPO-SS v Claridgu dne 30. sv-gusta. Torej še enkrat pozivam vsa društva in posameznike, da se udeležite te seje. Če ima kdo kaj prispevati, nsj prinese na sejo. Jurij Pravic* tajnik. Za "droge" fronto Gotrands, N. Y.—Druga fron ta ali invazija Evrope po zavezniških četah je zsdnjd čase zelo v ospredju. Zahteva jo ljudstvo in časopisje v Angliji, zahteva jo veČina ljudstva ter časopftsjs v Ameriki, ns Kitajskem, v Rusiji in sploh tudi po vseh krajih Evropi, koder je zagospodaril Hitlerjev nacizem. Tajno se zahteve ta fronta tUdI V NemCIJi, še bolj pa v Italiji, najbolj bl se Je pa razveselil vodja Jugoslovanskih četnikov, Draža Mihajlovič, ker s tem bl mu bila dana prili ka, zapoditi zatiralce našega na roda in svobode: hlapce Hitlerja, da ne omenjam MhsŠpts, kateri je tsko že leta nič drugega kot Hitlerjev hlapec. Vodje narodnega "aecialisma" v Nemčiji, eli po mojem mnenju: svetovnega divjaštve, so si zaželeli zagoepodariti celemu svetu, J» če je treba poklati polovico Svotovnege ljudstva breč vsakega prizanašenja starim ženam in očetom, niti ne otrokom v zibelki. Za enega nemškega divjaka, nad katerim se ljudstvo maščuje radi njegovega krutega postopa nja, postrelijo na stotine nedolž nih oseb./ Večkrat pomorijo vw mlado in ptaro in uničijo cele vasi. In to se ni dogodilo samo V čehoslovaških Lidičah, nego se dogaja v veliki meri v Jugoslaviji, Rusiji, Franciji ter sploh povsod. Ameriški Slovani, zavedajoči ae krutega postopanja po tej nacistični tolovajski bandi proti slovanskemu narodu v Evropi, so te letos aprila mesece eašli v mestu Detroitu. Zbrali so se za-ttopnlki Poljskov, Rusov, Slo- vencev, Srbov, Hrvatov, Mace-doncev itd. brez ozira na njih politična, unijska ali verska prepričanja ter se zavezali, da bo 15,000,000 masa ameriških Slovanov storila vse, ^kar je V njeni moči za ohranitev demokracije na svetu in za poraz vseh tistih, ki danes slovanski rod V Evropi zatirajo. Dne 21. junija t. L se je po vsej Ameriki proslavljal dan ameriških Slovanov, kjer so ob tej priliki demonstrirali in zra ven apelireli za takojšnjo pomoč slovanskim narodom. Tudi v Gowandi smo se zbrali Slovani skupaj omenjenega dneva ter storili isto. Rezultet je bil, da se je ustanovila podružnica Vse-dov na zaclje ____________ Zarja Svobode SNPJ, Pathftnd-era ter Sv. Jožege ABZ, poljsko društvo IWO, PoUsh Catholic tJnion in slovenski klub. Torej, če te ne motim, Vse slovenske organizacije v naselbini. V prvi vrst; je imel odbor namen prirediti piknik, kateri je bil pa iz tehtnih vzrokov oVržen. Mesto tege se pe prireja demonstracija za otvoritev clruge fronte v Evropi z raznimi govorniki ter piredvejanjem zvočnega filma pod imenom "Professor Mam-leck," kateri razkrinkuje divjaško postopanje fašizma in nacizma. Kazanje te slike bode vzelo eno uro pet in Štirideset minut. Slovani danes uživamo prizna nje in spoštovanje, kakršnega še nismo nikoli uživali. Od nas je terej odvisno, da si to ohranimo kot skupina. S kakšnim uspehom bomo demonstrirali z raznimi govorniki ter predvajanjem premičnih slik v Govvandi v petek zvečer, dne 4. septembra, je odvisno od vsake slovanske osebe v naselbini, če smo zvesti principom demokracije in ako se zavedamo, da smo veja velikega debla, da smo sinovi slave, bratje Mihajloviča in Timošenka in njunih slavnih borcev, med katerimi se nahaja mno&o naših sorodnikov v boju proti naciz mu, tedaj bomo napolnili dvorano Slovenskega doma do zadnjega kotička. V nasprotnem alučaju bomo pa pokaaali^ de nam nI nič za naše slovanske si rote, katere so nam priborile priznanje in spoštovanje civili ziranih svetovnih narodov, in sicer v rekah krvi, katera še teče, in grmadah mrtvih trupel, katere rastejo večje iz šineva v dan. Odbor tukajšnje vseslovanske podružnice vas prosi, da mu pomagate vsi brez ozira na versko, politično ali unijsko prepričanje po svoji najboljši moči. Največjo zahvalo in uslugo za njegovo brezplačno delo usmiljei mu boste dali s tem, da se u| ležite omenjene prireditve dne 4. septembra zvečer v Slovenskem domu v Govvandi. Vstopnina je, uključivši davek, samo 30c za odrasle ter 15c za otroke pod 16. letom. Odbor vseslovanske podružnice v tej naselbini vam kliče: Na svidenje! Naprej v slogi za uničenje fašizma ln nacizma! (John, prihodnjič "d6u b 1 e space, lease! Ssj papir je še poceni, red.) John Matekovich. član odbora. g nwfu. Pe» Is deiele solnčnlh roš Jacksonvllle. Kansaa.—Včasih je moj pokojni mož kaj napisal iz dežele solnčnih rož. Ker ga pa ni več med nami, bom poskusila jaz nekaj napisati. V Kan-sasu je navadno vsako poletje velika vročina, toda letos se ne moremo pritoževati, ker imeli smo le nekaj vročih dni do 10. avgusU. Pač pa izgleda posebno zjutraj, da se nam že jesen bliža. Farmarji do sedaj Še niso pokosili sena radi premalo solnčnih dni in so že v skrbeh, kako ga bodo sušili, ker se nam tako hitro bliža jesen. Kar se naših vrtov tiče, bi letos vse bolj uspevalo, ker nam dei-Ja ni skozi vse poletje menjkslo. Ampsk Je krtt. ker Je toliko vsakovrstnega mrčess. dg hoče vse sproti požreti, kar ozeleni, dasi se trudimo, da bl ga zatrli. Skoti več let smo imeli veliko sušo, ki nam je skoraj vse uničile, zdaj Je pa U mrčes. Vlada nam je spomladi naročala, naj vse i* ♦ Jrmn ln posadimo, da bomo čim več pridelali v teh vojnih časih, v katerih res ne vemo. kaj ■ -' ■ t * « !■•••• »«r» 11 «r TciiM, Mj iovjataka RueiJs ne pride nsd nss. Zdi te mi. rueko-kitejsks konfef*—, PETEK. 28. AVOTTJ strahoti da ljudje nekam s dajo v bodočnost. Pred nekaj časoi^ obisk moj sin Sam BalJ « lifornije, kjer služi Strica al Obiskal je nas vse-mene.3 sestre in druge sorodnike'«^ jatelje. Pred odhodom ■! prijatelji priredili poslo*£| čerjo in mu želeli sreč«! vratek med svoje domač* f koj za njim nas je obiskal 1 nečak Andrej Gorenec ki Z tluži Strica Sama. On j« y naši družbi nekaj dni in * vi v državo New York. TudT njega smo t* poslovili m ^ J redili nekaj veselja-neksJ J grizka ln mu vsi voščili, da J srečno vrnil med nas. kij-mu vso srečo v službi svojel naše hove domovine Ameri^ Tudi naŠa nekdanja domo3 Jugoslavija oziroma Sloved ml Je vedho pred očmi. Vas slimo, zakaj ti ljudje toliko tn Ničesar niso zakrivili, zdaj! morajo trpeti pod trinogom ■ lerjem in Mussohnijem. Zak se ti strahopetni Italijani ne 4 nejo in gredo nad tiste, ki i oboroženi, ne pa nad starce, id in male otroke. Vsa čast ga ralu Draži Mihajloviču, ki 2 ko junaško bori s sovražnik* kakor tudi vsem ostalim fefc kom. VSi želimo, da bi ig več uspeha v tej vojni, dl I kmalu iztrebili tiste nemsfcj italijanske krvoloke iz deželi Rosle Biloi - Nabori ln drugo Elisabeth, N. J.-Ravno preteklo 25 let, odkar sem pri gledala odhajati fante in ma v prvo svetovno vojno. To bilo leta 1917 v Kittaningu, Čeprav tam nisva z možem znala nikogar, vseeno je n segla globoka žalost v srce. I sanjalo se nama ni, da bovai dva čez 25 let spremljala n sinove v vojno. Moj mož a takrat registriral v Lea Colo., in spet je bil Kittaningu. Zadnji teden je od tukaj i največja skupina k voj 900 fantov in mož. Odhaja tri dni, prvi dan mornariili kruti, ostala dva dni pa ti Spremljalo jih je tisoče 1/ai imeli so godbo na čelu. Os jim je župan Kirk, ki jim je ščil zmago in srečen povrak to, kar vsi želimo. V teh vn je šlo mnogo mater in oo bratov in sester in zaročeni lo težka je taka ločitev, ij so metali denar vse tri dni * peto belo rjuho, katero je w šest mož. En dan so nabrali in vsak vpoklicanec je di enak delež. Semkaj so pripeljali rnrtf vojaka iz Norfolka, Va, in vojaško pokopali. Ubit je bil parniku. Služil je pet mm kot mornar. Pisal se je Fr. Vi sky, poljske narodnosti, j Pri našem društvu imamol nika Josephs Skrla st, ki ji dolgo član SNPJ. Člani, i vam je mogoče, obiščite gl domu. V Prosveti smo čitali. d« sestra Mary Udovich iz Chici dobila 75 novih članov^* kampanji SNPJ. PreW* vse druge* Res čast in prifl" taki članici. Kot izgleda, f f ry še živi iskra njenega d« ga ognja. Skrila sc je v potem pa kar naenkrat kot pridna čebelica in | toliko novih imen v glavni' Čestitam ti, Msry, kakor i vsem drugim, ki ste sc tn*» se trudite S pridobivanj«®' vih člsnov SNPJ. § Tukaj ni mogoče z aiP» ker ljudstvo je bolj tuje «J nosti, namreč največ ^ Rusi In Slovski. Ti nsj"£ nič poznati ln so nam v**» najbolj tuji ln proti Ju£" nom. Zdaj nas nekoU» (Dslje ns I • j PrsJ dvmjtSj (Iz Proevete, 26 avgu* Domače vas* V ** nu. O., Je umrla rojskisp Oblak, članica SNPJ Delavska veetL Tru*P nepričakovano iv*«' ^M 20* svojim detsvrcTTv MU.......... padla na tU» ss dolsr. Je strelna. 28. AVGUSTA snjem fes ti z jugoslovanske ronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drttgih virov _ general« Nedlča potflav-1 steh, ki jih je dobila jugoslovan-nlku Paveliču ska vlada, so pričele laike obla- čna radioemisija "Glas Ju- «ti r masivnim preganjanjem d-i He" ie objavUa na london- vilnega prebivalstva po Dalma- " radiu dne 25. julija 1942 «ji in Primorju. Zaradi umora u: ea ie general Nedič «irskega prefeVta Orazioja, ki ^Llavniku* Paveliču. je bil ubit od jugoslovanskih n s i o v a n s k i informa- i četnikov, so Italijani z bomba-virenter je dobil iz Londona mi porušili večje število vasi v ^ n, telit tega pisma z opi- okolici Karlovca tttdr v okrasku in zakaj je bilo po- Ju Sušaka so ae Lahi maščevali Z Paveliču. na?„flVi^mKPre-iual8tVOTrn; T To poročilo Direkcije za inior- ruštti z bombami kraje Jelenje ^Užbo se glasi: ^ pSlJ^ ^ » veleizdaje ^ ljudi V TJZ *?*» samvm so zaprli pred m kratkim več stotin ljudi in jih ^tr^^^tUu v koncentracijska tabori- Jelj Artukoviča s^anjega mi- ^ ^^ ^ notran^h zadev ^^ število kulturnih spimenikol, jelica in enega od OTgamza- ^ ^ t Ninski. Pre^alstvo Dalmacije aj posredovalec med Pavei ^« If^^iem^' in Nedičem. S tem name- ^¡fj® pasje m mačje meso. „ se je napotil v Belgrad ter ItalijAnizacija Dalmacije in vestil Nediča o Artukovičevl Primoria se nadaljuje sistema-It predlagal, da Nedič na- tično. V Splitu so Ubili profe-Paveliču pismo. Nedič je sorja Gsmulina. ovil Paveliču sledeče pismo: V .. . — 'orabljam to priliko, da Vas Uradna emisiis Jugoslovanske idravim. Ercegovac mi je re- Vlade v Londonu Ida bi bilo potrebno, da se i^Ui nesloga je tiila vedno gektno sporazumeva iii da obi- najstrašnejše orožje naših so-zvezo preko okupacijskih vražnikov. Najmočnejše orožje —rti. Najina usoda je ista, M osvoboditev bo naia narodna iva iste sovražnike, London si0ga< zat0 ^ je tudi rtaša naj-Moskvo. Ali bova oba živela, SVetejša dolžnost, da uničimo pa oba propadla. Vi, poglav- notranje razpore in pripomore-, ste pobili mnogo Srbov, mo ^ temu, da se ustvari edinost iv za prav upravičeno, kajti V8eh grbov, Hrvatov in Sloverf-so bil( glavni vzrok naše eeVt ike nesreče. Na temelju istih Nemci so odločeni, da uničijo v in iste usode sem prepri- mafe narode. O tem govore nji-da bova našla pot in način, ho vi prvaki, pišejo njihovi listi se srečava in sporazumeva o I in njihovi politični pomageči. DS ,kar morava skupno prema- gj olajšajo poael, izzivajo v okupiranih deželah povsod notranje ) Nedičevo pisrtio Jie prinesel razdore in poskušajo tudi pri tegovac Paveliču v začetku „as ustvariti krvavo sovraštvo rca tega leta. Pavelič je takoj grbi in Hrvati. - Da bi pb-voril, ker je tudi on direkt- Lzročili bratomorne boje, so po-ezo smatral za potrebno. klali prebivalstvo ceHh ozemelj V .. t — in ustvarili so organizacije z na- i čotniki raaprie Italijan- logo, da povzroče meščansko sko kolono vojno Srbov med seboj, potem ikva 8. avg. (ICN).—Radio-1 Hrvatov in tudi že Slovencev, ija "Svobodna Jugoslavija" Imamo dokaze,.da Nemci poklala dne 6. avgusta sledeče vzroču jej o medsebojno pobijanje čilo vrhovnega poveljstva med našim narodom lp v to svr-n prostovoljske arma- ho uporabljajo najpodlejSa sredstva. Njihovi agentje so povsod leseca julija so se gerilskl ba- in izvajajo zločine zdaj v imenu »ni srdito bojevali v Gor- te, zdaj v imenu one skupine. Kotorju in v Primorju v Zato pa je danes največja dolž-•veniji proti osvojevalcu in nost Srbov, Hrvatov in Sloven-ovim pomagačem. O priliki cev, da razbijajo te nemške in-spopadov so gerilci osvobo- trige in onemogočujejo spopade, več desetin vasi in sel in po- Potrebno se Je odpovedati obra-precejšnje število laških in čunavanju, ki koristi edinole soških vojakov in oficirjev, vražniku in njihovim izdajni-bno ljute bitke so ae vršile Mm pomagačem. , , »ližtni mest Senj in Otočac, v Iz Zagreba poročajo, da na-¡*u katerih so četniki osvo- rod o ustaiih noče niti govoriti, fli Krivi Put, med tem ko sU Najbolj užališ vsSkogsr, ako mu ■¡n Podbil ostala v sovraž- rečeš, da je ustaš. Celo matefe tovih rokah. strašijo otroke z grožnjo, da Jih kd boji v okrožju Senja in bodo oddale ustalem. Crka "IT, h so naši oddelki uplenili ki Je narisana vsepovsod, kakor PuSk. pet strojnih pušk in v Nemčiji svastika, je dobila pr i>Ku municijc; 20 Paveličevcev narodu sledeči pomen: ukradel [K udalo o«nala v beg. Ta dan brigada 44 laških voza jela precej bojne P""' Vrhu tega so oddelki ra/drli tudi 20 kilo-|rov / leznice med Oguhnom r^«.pi(em V bližini PlaSkova. druKs 11 a padalska geril-bru-ada je razprttla iUlijen-pri Senju, ujele 1S0 V( J-kov in uplenile Štiri Jg^iopcve in eno strojno pu- "Oj Morja-»stilna, PROSVET^ la s Zagrebu ne", na kar je "bila gostilne, kjer ao bili sbrani, zaprta sa pet dni. Na zahtevo Paveliča je pri nas sploh prepovedano Izgovoriti be-aedo morje. "Neobstoječa neza-vlsna" je prava* nemška Iti laika kolonija, Uko da ljudje trde, da pomenijo črke NDH (Neodvisna država Hrvatska) "Neue Deu-tache tteimat". Pojejo tudi lepo našo domovino z besedilom: «P pa naid domovina, od Zagreba do Šestina" (vas Šestine Je v bližini Zagreba). Uatslki vodja nrofeaor Orša-nič je pred kratkirr» govoril ameriškim Hrvatom. V sVoj«n apelu je dejal: "Mi delamo, kar le ni nikdar nikdo delal na Hrvaškem". Res je, nikdo Ae hi nikdar delal tega, niti ns Hrvaškem, niti v nobeni drugI deželi. Amerikenski Hrvati vedo, kakšen pekel in strahovlade obato-jita nt Hrvaškem in zato sa tudi vse hrvaške organizacije v Ameriki ponovno izjavile svoje nasprotstvo napram Paveliču in lutaiki državi, ter jasno povedali, da podpirajo-mzmffh velike Jugoslavije, v katelr ho vladSla enakopravnost. Sovražnikovi valpeti Nedič in Ljotič nabirajo med Srbi prostovoljce za edinico, ki nSj M alužila pdb. poveljstvom Paveli ča, morilca srbskega naroda. Ni Srba, ki bi sledil temu vabljenju, katerega edini namen Je pobijanje Srbov v Jugoslaviji. V . . . -Preganjanje prijateljev JUgoSla vile v Bolgariji Londoft, 11. ayg. • (Radio|»re-jemna služba).—Bivši sofijski dopisnik belgrajskega lista "Politike" Bioris Nikolov je bil v Sofiji obsojen na smrt zaradi delovanja proti režimu in ker je baje vzpodbujal ljudstvo na upor. Obenem z njim je bilo obsojenih še 14 drugih oseb. Turško časopisje ostro kritizira sedanjo strujo na Bolgarske^. turški narodni poslanik Jalkim piše danes v listu Jflfci Sabah, da Je pričelit bolgarska vlada sumljivo kampanjo, katere cilj je brez dvoma, da izzove incident s Turčijo. Med tem, ko Borisova Bolgarska pošilja Turčiji nasmeške, tiporablja vssko možnost ln priliko, da podllga mržnjo in sovraštvo do Turčije. Stella« ici alt ríñate* Churchill là itofct premiar Jeeot ivno konfertrala v Moekri o vojnih operacijah. Office el WttS Production. Washington. D. C. Nekega dits itiinolega tedna ao voditelji artterUke armade in mornarice in voditelji ameriškega organiziranega delavstva po radiu nagovorili bojevniki na produkcijski fronti. Nikdo Izmed govornikov — ar-madni in morhatjški poveljniki na oddaljenih bojnih frontah, sa-stopniki War Production Bosrda, delavski voditelji — ni bil razpoložen za baharljo. Priznali ao, da smo mnogo storili, mnogo žrtvovali in mnogo napredovali. Priznali pa so tudi, da — posnemajoč besede ÈlmerJa DsVisa, ravnatelja urads za vojne informacije — "Prav gotovo propademo, âko ne potočsmo produkcije surovin — ako ljudje v rudnikih, jeklarnajfcj. gozdovih ne producirajo veOrkla, več bakra in več lese". ^Predsednik je rekel: "Dsnes smo še le začsli razvijati vse svoje moči" in admiral William D. Leahy, pred-sednlkov Štabni načelnik, Je dodal: "Sedsj je čss, da se Ukaée-moM. "Sirom sveta", je rekel admi Dorao-ne ln ipsjj prvth "Sirom svetsH, Je rekel «dmi-I J^eijsn. Ron/erv rsl, "premagani tarodi čakajo.| *^no razpoloženje Ako mi Američani ne Uspemo,»znanje po got< liks vojna haloga ameriških gospodinj Je pssltl na to, da se pripravlja primerna hrshs, ki naj kreskrbuje amerllke produkcijske vojake z močjo ln varstvom zdravja. H^H^H Povprečno 40 ton kositra (tln) n« mesec ae pridobiva iz obrabljenih posodic (tubes) zobne brivne kreme. Ta količina jSfcd nezadostna, kajti v treh mesecih tegs leta se je porabilo 600 toh SS izdelovanje teh poaodit. Prkv IShko bi se torej prihrsnlls mnogo večja količina te prepotrelme kovine Rdeči kril je ssčel kampanjo za rekrutlrenje 3,000 registrira nth bolničark ns mesec, da sf sS dosti potrebsm vojnih upraV. Volni department je vprašal SS l,m ih momsrilki u čark. Bolničarke morajo blfi registrirane, morajo «neti diplomo priznane bolnrlčerske šole, morS-jo biti k večjemu 40 let stsrs, v dobrem sdrsvju in rfeporočene. Konzervacija SS tiče vsake Iste vsekdanjega življenja — od rabe obeh strsni ene pole pisem-tkegs papirja do nerabe svU ob nedeljsh. Konzervacija js du-M ■felkor tudi Ako mi Ameriisni ne uspemo Francozi, Nizozemci, Cehi, Poljski, Grki, Nom*ani in drugi propsdejo z nami. Rusija, Kitajska, Danska, Nizozemska lfi Bel rsvnsnje po gotovih praviHh. Patriotlčna varčnost, to Je, kSr js Civilno prebivalstvo naj konzervira gospodinjsko opreme ki ja TVi MB [iCfORY IUIIIM B0ND3 gija čakajo in se z nami vred bo- de b prihranjaJočepripravS. Ts rljo. Mi ne smemo tvegati, dalpriprave prihranijo čas. ki se bi zsigrali usode svoje dežele posveča drugim vrstam mi ne smemo tvegsti, ds bi za- dela, krivili Bronast vseffa sveta." civilni obrsmbl. Ko teh go- II- •podinj.Mh priprav „. bo n. vahno k.mp.n]o a r«krutlr»r]c|bo mogU go.podinJ» kupov. OD,000 teurjenlh mriunlkov ln [novih pripr«v,v bliinjl prod.j.l Glasovi izHH r naselbin (Nadaljevanja s I. strani.) poznajo, ker Jim govore vsak dan po radiu v poljskem jeziku in pripovedujejo o bojevanju generala Mihajloviča in njegovih četnikov. Tako so nas spoznali. Prej Jim nismo mogli n» dopovedati o naši Jugoslaviji, da Je na svetu, ker ti ljudje so zaviti v veliko ignoranco m drugega ne razumejo kot svojo staro vero. Kolektall so že leta 1939 za Poljako in zdaj zs Ru sijo. Vedno smo darovali. Ce bi pe jaz prosila zs Jugoslavije, pa pravijo, ds nss ne pornajo. Agnos Pasarlck. tehnikov zs tračne službe, signalne zbore Iti topntčarstvo. Te-esno sposobni molje v starosti med 1«. in 44. letom bodo sprejeti, kb dobijo primemo dovo-od svojega "Draft-Boar- P" Človek, ko ga lastni blifnjl na-dlegujejo, se zopet obrne do svo-jegS nsjtvesteJŠega prijatelje -MM. Stric Sem je izdal podv ze ns bor 125,000 psov, U Jih potrebu e za avoje oborožene sile — m tot igrače ze vojake In mornar-e, marveč za oho pomoč, ki Jc m more dsti v vojnem napore Njih slulbe bo pač pasje žtv Jenje. Biti na streti in čUVaU. močnejše laške I" kuAsle napasti naše Ï smeri iz Goapita, »e vrniti v svoje P* frivr k^iv.J r4kl »''"r.ici so uplenili med >U' \',,]lHVÚ med drug4m 250 K v < ;.,rskem Kotorju ' ' m. se I« nadaljevali ' 'neseca avgusta. PM v____a ^ •n-ki fwor ^ DalasacUl r 10 »vg (Telegramsko I -'Konlovanikswu laies-j Í¡ÍLrDU centru)).—Pe ve-' .'W Več ti*' V%m Morray (leve) ADF le dele »vote fert ni. Stevnsfco Narodna Podpotno Jednofa IU71I So. Lawadale Avo. feLAVMl ODBOR Chioaoo. Ulinou ^■■■■SPSi1 SMPSI^BPVBr VWrZNT ( AtmtAft. st- praOMdnlk r. A VIUKH. Si UjialL.. ■Httfií bTtOal SMt ao. Lawadato Aw , Ctoteas*. UL pomol, taj. ^ suh_____mgnm _____;o O k un si., gi. i>iug«iitik LAWWKNta aaADlSMBK. Uinik M1CMASL VMtOVNIX, dlrokt mU( mVLtf OOOINA. uóravttoU lisióla JOHN BROLSK. urednik «l«UfcZZ. bol. odd id. odd«l Bo. Lowadata Avo^ UUc««o. til. ao. La*odata A»«., Chteas». ill St ao. Uwndal« Avo.. Chkwao. Ilt. f 8o. Lawndal* Av«.. Clucaau. U>. St £ ÜZíXA ts §¡¡2:« íl! MI OO. UwflwS AV«., CMQSSO. III. MIT Be. LawndaU Avo. Chicago ill. OVNIK, di A. gravit ffitta &ssa cuutAn^Mv« isisiis------------- I MAGLuVi. druco ukro&io-------- lUUA AMaaozicH, pata okraiu« WARD TOMSK . In okroAJ«. 417 WtHtdl^H A Vt-, MNRIÍOWVIi Fl- ..... H. O. Nii| I« OaUdâlii Pk --INI MMtflrr>.-tnt«, Doarboro. Mioi». ..........—js« nandall St. at I^mla. Mo. -..................ill Pltroo St.. Bvototh. MOW. -—JS W. TOi st.. WatMofeurg. Cob. rRANK OUP mat Si, Clmland. Ohio iwndala Avo.. Chloafo, 111. ___aa. LawndaU A va., ChH-ago, lU. IMt ao. Lawadota AVO, Chloaao. III. ura So Lombard Ava. Harwyn. Ill 1M1 aa Trumbull Av^ «#>, III. too S. MOth at., C lavotead, o. Bok ff, Arma. Kanaaa. —____III Taoor SI . iSmà, Pa. 1MU Muakoka Ava., C lava land. Ohio ----------100 roroal Av«, Johnalown. Pa. —Tli B. iMth Stmt, Clavaiand. Ohio . LawndaU Ava, Chtaago, ill. Arcada Ava. CWv«l«i>iJ. Oblo •|H- 'i aaiH»aa»i|MH.unill HllUdt»!!. D#tVPl((\ ||||H« Ml Sa. PrO^Mt Avo.. CUroadon Nllla. Ill, M Waateto« Ava. Paru, IU. pridejo, bodo neprecenljive val-nosti, ds držijo ceste odprte sa nujni prometj da podrejo zidov-je razrušenih poslopij, da napolnijo luknje, napravljene od bomb itd. Ako vojna sadene Ameriko na domači fronti, bo trebe več čuvs-jsv proti zračnim napadom, popravljalnih in rešilnih skupin, obranimo proti valu uni-vanjs. , Gori omenjane skupine, kskor one druge, ki skupaj tvorijo Ct-tizen'i Defenae Corps, in one, ki ikušajo čim prej odkriti blilsjoči se zrSčni napad, popravljačl pit-novih eevi ln električnik lic, vos-niki, obvestiUslJi, štabni zbor, svetovalci — vse te skupine potrebujejo več ln vel prostovoljcev, ds se Velbsjo, učijo, delajo ki bodo prlprsvljeni za sovrstniku. t V čast Jugoslaviji Rsdioffrlrodilev posvečena be-Jevnlkem ss avebodo v Juge« U slavili V programu, posvečenemu "Dvs in dvsjssti črki" ("V" u Victory) ss nesnane bojevnike svobodo v zasedenih delelah vrose, ki sa še vednp upirajo proti tlačitelju, Js oddala radio-ponuja "The Columbia Brosd-caating System" v sredo, dne II avgusta, ob 10:30 zvečer priredbo, namenjeno Jugoslaviji, Tra-ala js dobre pol ure, s izvodeoa e bila v Loa Angelesu na posts IKNX. Prcnešens Js bilí i o-bale Pacifiškega oceans ns A-Isntik preko postaje WABC, Program Je pripTemil Hons Id Mac DouK«!, ' radloplsstelj Co-lumbia Broudi uhting Systems.Aj Uvod js bfl Jugoslovanska fis» ___ Ni i pre" klh Hstov Ko pralnega stroje ns bo več, m bo gospodinja morsls,povrni ti k starinskemu načinu domuYc ga prsnjs. Ko se "vecvum clean-•r" obrabi, pride metis gopet do jvoie starodavne pravice. Ko mehanične ledenica v kuhinji neha delovati, ne bo več nikakc re/rigeracije, razun sko gospodinja more dobiU prirodnega ledu. Kadsr ae "toaster" sli električni stiskalec oranž popolnoma pokvari, bo morsls gospodinja peč rabiti več časa zs pripravlja nje zajutfks. Pá nikar se ne ta y da bo kaj drugače-1 n ikrbetl, ds kuhinjske imam, »m n. -v.... ——..prave, ki jih sedaj imet«. bo,io Starost psov mora biti od ene [dobre za rabo, doktor vojne ne ga do petih let, rasun, sko gre bo konec, zs paa priznane sposobnosti. Bombs more biti revno uko Armada Je ustanovila spre-1 nevarna ns vrtu /f hilo, kak u jemnico in Uvežbalilče za pse Ins b^jUču, vendar sd^iogo A-pri Front Roys) Quartarmaster lmerikanoev le vedno Depotu, Vs. Za sedsj pa ss psi rekrutirsjo po Doga tor Defer»-1 vilnih braniteljev, „ se, inc., 22 East 60th Street, Newlvetbenih zs obvswvsnje ilv je-York City, oziroma «odrulni« W nja In lastnina. Air Raid War-organizacije^irom dežele. den Je le del potrebne clVllne o- PoniiOS "lunčbakas" poaUjs brsmbe. «MÜák. j velen zaveznik v borbi zal Možnost, ds bi napadajoči ><>-svobodo. In vlsds poživlja vaelvražnik uUgnU rabiti plin gospodinje, lens in mettre - naj I preoej oddaljena. Vender vlado aodelujjsjo v pritadeva-1sa vojne ne smemo spregU i nju sa dobro sdravje vojnih de-lnikake moénoati. Zato treba M lavcev. Prihranimo si lahko vaa j I ga ni žira ti iakozvane "Dee^nta 90,000,000 delovnih dni na leto, Uination Squads" in členi istih ako vojni delavci oetanJJo pri I morajo biti dobro izvelbem r dobrem sdrsvju. To pe pomeni lofsh sa civilno obrambo, ki Jih 14,000 več bombnikov, 10 velikih vodi vojni depertmeht. V pJ bojnih ledij, 33,000 tankov, ki vadomih oblekah in s mask.' nam naj pomogajo do zmage. I na licu bodo v stanu opraviti U S. Public Heelth Service bo I oblekami, predmeti ali hllemi. sodelovale s Off Ire of Defenecí prizadetimi od strupenega plina Heelth in Welfare Servlcom. da Mnogo bolj verjetne Je. de v ae Izvede progrsm IndustrlSlne slučeju zračnega napade bomo Je o* I morali poklicati na pomol knjigovirtij« ^^■■■■■■■■^■■P^H »¿M»! m Te program ss sravllno pre-1 pravljenjem mM. Trebe bo do je v glavnem usmerjen ne brih mišk te nujno oprevlj»' r fronte, kjer SS prtore v razatreljenlh coatnih tiskov m Ija kosile sa délavée, fá* i kot | razdeljenih ti Ik. Te akvpine n ifiÙQjm tek koail ss delavoe sel lajajo pod "Bmergeney Public vsak dsn pripravlja dome. Ve-1 Works ServieeM ia sks sto je rsdlogo-ik It Iks nabija, vse do takrat, ko ao pridrulili četnikom. To niso bandltl, temveč navadni ljudje, ki ao se pridrulili, de itlenejo ven It svojs domovine tujegs o-svojevslcs. Potem so prsčltall ns rsdiu spis: "Pstdeset ts snega". To je preureditev ts redio filmskega spisa, "Stotina ta enega", ki ga jt nedavno pokatal Stanley Theater kot vtorec serije ruakih filmov: "This la the enemy". V tem filmu ketejo nekaj rssfeur-Ijivih trenotkov, ko bi Imelo tto talcev plsčsti s svojim Uvljen-njem smrt snega nemtkegs vojaka. Taki itvrle pravočasno skupen nspsd ns avoje krvnike, Jih pobijejo in ss pridrulijo četni kom v planinah. V pogovoru med Drslo ln Stalinom ponovno slikajo nsmlke tločine v Jugoslsviji m četni!-ko vojgkovsnjs. Cstnilks pesem jc.pottm ssk-Ijučlla predstavo. Nu koncu ra-dlogovornik tnova spominja slu-lake na to, da so ¿ttniki po veČini priprosto ljudstvo, ds so po-polnoms podobni vam ln msni in ds Is brsnijo in Mitljo svojo domovino. Jugoslavija ni podjarmljens, kajti Jugoslovani nočejo prlsna-ti porata." ^ Serija rsdioprogrsmov "Dva ln dvajseta črka", ksterih glav-nI cilj Je proslsvs junalkih bo-rilcev ts evropsko svobodo, bodo morda koristni tudi Is ns dhigi strsni. Prifejevalcf lele setna-nitl amerilko javnost t Iflavlm porom evropskih narodov In ^o tudi v njej vtbudKl du-svnl rstmsh in borbenost. Ksv-no boji v Jugoslaviji Jim dajejo zato najbolj prikladno snov. rodne himne. vorntk pročital članek It nemi-"Deutaeher Volks-wirt" in ' Donsu Zeitung" od 14. septembra 1041, kjar nemlki o-člvidec VValtar Gruber opisuje, kako so Nemci po svojem pohodu Srbijo napravili mir ln sejali smrt na vse atrani mad ženami in otroci, med starimi in mladimi. Po opisu teh tvCrinskih /loči nov poroča rsdlogovornlk 0 četnllkem odporu, katerega ge lld Js: "Naj timrem, toda t me-noi bo umrl tudi eden od njih." To le nslln vojskovanja, ki vodi do tmsgc. Po Itevllu ao 1 — zato umirajo. Vedno več jih pade tslk dsn. toda vssk (Kisamsznlk p