Viktor Steska:
Fran Serafin Adamič.
(Ob stoletnici rojstva.)
• (Dalje)
3.
Adamič je prevzel v Šmartnem tudi oskrbo cerkvenega petja. To mu je bilo v največje veselje, saj je ves gorel za glasbo. Trudil se je za lepo in dostojno petje, kar je tem. laže dosegel, ker so mu pomagale na koru tudi vse hčere in tudi soproga. Te so bile vse za petje navdušene in iz-vežbane pevke, saj so glasbo doma vedno gojili. Lepo petje je vplivalo tudi na ljudstvu. Vse pesmi, ki so jih peli na koru, je potem čez teden prepevala mladina po vsej župniji. Dobro se spominja pisec teli vrstic, da so litijska dekleta leta 1877., če so se kje sešle, vedno ponavljala pesmi, ki so jih čule nedeljo poprej v cerkvi; zlasti rade so žvrgolele božične in velikonočne pesmi ter Marijine.
Adamič je imel že po naravi silno tenek posluh. Rakuša pripoveduje, da je šel štiriletni Franček z materjo na sejem. Mati mu je obljubila, da mu kupi zvonček. Ko sta ga iskala, zasliši Franček na drugem koncu trga zvonček silno prijetnega glasu. Šla sta ga iskat. Prehodila sta ves trg, pa ga nista našla. Vsak zvonček, ki sta ga poskusila, je imel drugačen glas. Franček je bil obupan. Kar začujeta zopet isti glas in po nemalem trudu najdeta zvonček.1
4.
Na pripravnici se je lotil z veseljem glasbenega pouka. Glasbeni učitelj Gašpar Mašek je bil pač strokovnjak, toda manj sposoben pedagog. Prave discipline ni imel; zato so se tudi dobri učenci le težko učili, učitelj pa je dajal navadno slabe rede. Leta 1847. je bil Adamič njegov najboljši učenec. Prejel je v vseh predmetih dobro, v teoriji pa prav dobro. Za njim je bil najboljši Leopold Belar, ki je prejel v vseh predmetih dobro.2
Čeprav doma ni imel nobenega glasbenega orodja, se je vendar že v 13. letu toliko izvežbal, da je mogel pri Sv. Jakobu ob nedeljah pri popoldanskem blagoslovu orglati. Pozneje je pa ob nedeljah orglal kar v treh cerkvah po vrsti: pri Sv. Jakobu, pri Sv. Petru in v Trnovem.
Skladati je začel že leta 1845. Med sošolci je osnoval kvartet, ki je prepeval tudi njegove skladbe. V prostem času je zahajal v stolno cerkev, kjer je tedaj vodil cerkveno petje Gregor Rihar. Sam piše o tem leta 1851. :;i »Skozi več let sem imel priložnost v stolni cerkvi poslušati to prelepo Petje, katerega vredno pohvalo sem mnogokrat slišal ne le od ljubljanskih Slovencev, temveč tudi od tujcev, ki slovenskega ne umejo. Posebno veliki
1 Rakuša, o. c. str. 59.
s Arhiv škof. ordin. v Ljubljani, fasc. šola, 6—2/119.
3 »Zgodnja Danica«, 1851, 13.
33
teden pri obiskovanju božjega groba iz vsega mesta pobožno ljudstvo skupaj vre, ko se zvečer po šesti uri globoko ganljive pesmi od trpljenja Jezusovega pojo.«
V	glasbi se je neprestano vežbal ter si tudi teoretično postavil trdno podlago. 0 tem pnca njegov dopis v »Zgodnji Danici« 5. januarja leta 1851., Ker se je »Zgodnja Danica« v štev. 44—46 1. 1850. vnemala za pesmi Ma-jerjeve in Dolinarjeve zbirke, kritikuje Adamič obe zbirki. Majerjeve so mu »častite stare pesmi, toda z neprijetnimi obrazi, zato v sedanjem času niso za rabo. Bile so sestavljene brez vseh pesniških in glasbenih vodil (pravil), najverjetneje od starih v slovenščini in glasbi še ne izurjenin vseskozi premalo omikanih pevcev in organistov.«
»Dolinarjevih pesmi se veliko z lepimi, visokopoetičnimi mislimi začne, pa z žalostjo moramo reči, da izpeljana v tem duhu ni vsaka. Predolge so, preveč raztegnjene. Kot napevi k tem pesmam so nekateri, ki so po glasbenih vodilih sestavljeni, pa le nekaj jih je, ki jim velja ta hvala.«
Nasproti tem pa hvali Potočnikove pesmi in Riharjeve napeve. Obžaluje, da so ti napevi še malo znani na Štajerskem in Koroškem, »kateri (Slovenci) narodne pesmi tako milo spevajo, v cerkvenem petju pa gotovo dozdaj še za Kranjci zaostajajo.«
Nejevoljen je na tiste organiste, »ki so z boljšimi izdelki ali čisto nič ali pa zelo premalo seznanjeni, za sleherni cerkveni god šepaste pesmi sestavljajo in jim napeve prilastujejo, ki se malo, da ne rečem nič ne razločujejo od tistih ponočnih popevk, katere so, hvala bodi novo oboroženi žandarmeriji, že zelo povsodi obmolknile.«
Gregorja Riharja prosi, naj vsakemu napevu doda še predigro, medigro in sklep. Nasvetuje, naj bi se pri sv. maši pele do darovanja mašne pesmi, potem pesmi dotičnega svetnika ali Marijine ali postne, po povzdigovanju pa pesmi sv. Rešnjega Telesa.
Naposled govori o splošnem petju. »Res, lepo in veličastno bi bilo zvrstno splošno petje, pa z mnogimi težavami bi bilo tudi sklenjeno.« Treba bi bilo mnogo časa, da bi se ujemalo; takt bi se zlasti v velikih cerkvah težko držal, in »splošno petje zelo po protestantovskem diši.«
Iz tega dopisa se prepričujemo, da je imel Adamič že pred 80. leti iste nazore o cerkvenem petju, kakor velja dandanes, le zadnjega stavka
o	protestantovstvu ne moremo podpisati, saj je bilo splošno ljudsko petje vpeljano že v najstarejši krščanski dobi.
Ko so izšli »Napevi sv. pesmi, ki jih je za orgle postavil L. Cvek«, se je zopet v »Zgodnji Danici« 1852, str. 19, 24, 35, oglasil Adamič z obširno oceno. Najprej zagotavlja, »da ga ne vodi pri tem enostranost do izdajatelja, ne lastna domišljavost, ampak želja, da bi cerkveni napevi, ki se na svetlo dajo, tudi bili vsekdar dostojni, po glasbenih vodilih izdelani.« Potem našteva napake in nasvetuje popravke.
Te ocene kažejo jasno, da se je Adamič potrudil opozoriti na napake skladateljev z željo, da bi bile vse slovenske skladbe pravilno zložene.
5.
Leta 1861. je začel izhajati »Učiteljski Tovariš«. Adamič je ponudil uredništvu svoje skladbe. In res, že leta 1862. so začele izhajati, najprej litografirane, potem pa tiskane.
»Učiteljski Tovariš« 1. 1862. ima na str. 32: »Opominek. Današnjemu listu veseli priložimo nekaj že toliko zaželenih napevov, katere je izvrstni orglavec in naš pridni sodelavec gosp. Fr. Ser. Adamič, učitelj v Šmartnem pri Litiji, postavil. Ako bo naš Tovarš pri svojih tovarših vedno toliko
34
podpore dobival, kakor se zdaj veselo kaže, bo lahko še katerikrat kako mično muzikalno prilogo prinesel.«
Pesem, ki jo omenja »Tovarš« je: »Sv. maša I. za ženski in moški čveterospev post. Fr. Ser. Adamič.« — Besedilo je znana pesem: »Pred Bogom pokleknimo.« Potem sledi: »Sv. maša II. Čveteroglasni napev na enako besedilo. Tretja nesem ie: »Pred šolo in no šoli« na besedilo: »Pustite k meni otročiče. Nai ljubi Jezus govori.« Litografiral Egger.
V	tem letniku je Adamič priobčeval skozi celo leto kratko zgodovino glasbe pod naslovom: »Kratek obris godbine novestnice.« Letnik 1863 je objavil naslednje Adamičeve skladbe: »Kaj cvetice praviio? Za štiri otročje glasove.« Stran 161/2. To skladbo je natisnil tiskarnar Rudolf Milic- ki je tudi 'za note uredil svojo tiskarno. — Na str. 222 ie izšla skladba: »Veseli učenec«. (Veselo, veselo kar v šolo hitim.') Str. 284: Soanje. — Str. 288: Sv. maša. — Str. 368: Na preji. (»Kolovrate nažgimo zdaj.«') Letnik 1864: Str. 12: Po zimi. (Minulo leto je ljubo.) — Str. 48: Otroška molitvica. (Blagoslovi, Oče večni, delo moie pridnosti.) Na str. 82: Velika noč. (Skalovje groba se razgane.) Tiskarnar Milic je nanravil več izvodov in iih nosebe nrodajal no 20 kr., zato se je ta Adamičeva pesem najboli razširila. Na str. 162: Sveta želja. (K Tebi. o Gospod, zdihujem.) Str. 163: Deklica in rožica. (Sprehajala tam po vrtu se jesen’ je deklica.) Str. 386: Božič. (Pred Tabo. Jehova, klečim tu v nrahu.)
Letnik 1865. Str. 384: Šmarnica. (Prišla pomlad je že vesela.) Str. 394: Božična. (O Dete premilo.)
Letnik 1866. Str. 197: Kje sem se peti učil.
Letnik 1867. Str. 97: Sv. maša. (Pred Bogom pokleknimo.) SJr. 160: Šmarnica. (Zaupam nate.') Na str. 144: Ofertorij z bariton-solo in četvero-glasnim zborom. (Pojte Gosnodu novo nesem.)
Letnik 1868. Str. 128: Mariji o velikonočnem času: Veseli se rajska kraljica.
L. 1868 je izšel novi šolski zakon in »Učiteljski Tovariš« n' več nri-našal nanevov. Adamič je zato v javnosti obmolknil, čeprav je še vedno skladal napeve.	•	(Dalje.)
M• B■	O slov. izreki.
(Dalje.)
Ta u pa ni samoglasnik, temveč ga štejemo med soglasnike, omenili ga bomo pa še ponovno pri d v o glasnikih.
b) Dvoustično pa izrekamo tudi vse one v, ki stoje pred soglasniki, le pred r-om ne; n. pr.: vrata treba izreči pravilno, kakor je pisano, prav tako vreden, zavriskati, privreti, vrsta itd.; povsod, vneti, pripravljen pa	izrečemo povsod, wneti,	pripravljen. To velja tudi o	predlogu v-u,
ki tvori	z besedo^ h kateri spada, eno samo besedo: v nebesa,	v tebe	upam,
v tvoje	varstvo izreci :wnebe>sa,	»tebe, wtvoje varstvo, toda	vraju,	vredu
in tako	dalje.
Mi pevci imamo pa s pesniki vred, katerih pesmi pojemo, pravico, cla ž njimi delamo .izjeme, in po pravici in prostosti, ki jo imajo pesniki, tudi dvoustični v štejemo med zlogotvorne glasnike, t. j. izrekamo ga samoglasnisko, in to kadar potrebujemo zloga, ker bi sicer trpela mera, ki je za petje glavna podlaga. Torej smemo peti s pesnikom: Ti si MŽgala (trizložno), če je skladatelj napisal za u poisebno noto; sicer pa se mora tudi skladatelj držati pravila o dvoglasnikih — o tem pozneje — in se takih izjem, če le mogoče, ogniti.
35
Ostane nam še vazno poglavje o dvoglasnikih. Dvoglasnike imajo menda prav vsi jeziki, tudi slovenščina jih ima obilo, toda poglavje o njih nam je odprl šele dr. Breznik.
Dvoglasnik nastane, kadar trčita skupaj dva samoglasnika in se zlijeta ven zlog. Iz tega sledi nujno pravilo, da moreta oba imeti samo en poudar, oziroma, da sme biti samo eden poudarjen. Ker se drugi zliva v prvega, ne more imeti ta poudara, torej je poudar mogoč samo na prvem samoglasniku, ali pa poudara; sploh ni. Zlivata se pa skrajna samoglasnika
i	in u s srednjimi e, a in u, torej tako, da je prvi vedno osrednji e, a ali o, drugi glasnik pa i ali u. Ta dva skrajna samoglasnika pa nastajata v dvoglasnikih iz j in v, kadar stojita za osrednjimi samoglasniki na koncu zlogov ali pred soglasniki; tedaj sta namreč po kakovosti prava samoglasnika, kar sem o m-ju že omenil. Imamo torej dvoglasnike v besedah: maj, kar pišejo Nemci Mai, a izrekajo tako kot mi, nazaj, dajte, jajce, naprej, povej, preštej, imejte, pokoj, nocoj, pojdem, tudi kuj, varuj i. dr. Prav tako: zdrav, prav, višav, molitev, spev, sivkast, vsiljiv, domov, domovje i. t. d. Ta v izrekamo pred soglasniki in na koncu besed za dvoustiioni v, ki smo ga omenili na str. 27. v predzadnjem odstavku, in je bliže u kot v. Pred samoglasnikom ga izrekamo pa ustičnozobno, zato v teh. zlogih ne tvori dvoglasnika, n. pr. zdrava, višave, spevi, tako tudi k pokoju, daje i. t. d. Tudi tedaj nimamo dvoglasnika, če je drugi samoglasnik poudarjen, n. pr. za/de, toda zajde, nastalo iz zaide, najde, nastalo iz naide itd.
Če smo omenili že o priliki, da je pevnost jezika odvisna od večjega ali manjšega števila samoglasnikov, moramo sedaj priznati, da je pevnosti jezika le v izreden prid, če ima tudi kaj dvoglasnikov. Slovenščini pa teh ne manjka, kajti poleg omenjenih dvoglasnikov jih imamo zlasti na koncu besed še ogromno množico, če pomislimo, da izrekamo poleg v tudi trdi / pred soglasniki in na koncu besed dvoustično, torej skoraj u, in stvorimo tako dvoglasnik vsepovsod s končnim l-om. Koliko je le deležnikov na 1: posla?, dela/, ime/, časti/ ali samostalniki: jabo/ko, bo pepe/, boka/ in pridevniki: c el, b el i. td. (primeri str. 27. prvi odstavek!) Prav tako v sredi besede: bo/nik, kropi/ni k, po/n i. t. d. To je vedel že naš Vodnik, ki je upravičeno zapisal čisti rimi:
Lenega čaka strgan rokav, pal’ca beraška, prazen bokal.
V	naših dvoglasnikih leži neizmerno bogastvo našega jezika, ki smo ga dobili šele sedaj v polno posest, ko smemo in mor am o tudi v književnem jeziku govoriti z ljudstvom po omenjenih pravilih. In prav to bogastvo samoglasnikov, ki so v isti skupini porazdeljeni še v več raz-ličič (n. pr. e, o), in raznobarvnih dvoglasnikov stavi naš jezik med najpev-nejše jezike. Naša izreka je tako mehka, voljna, nekako lirična, da je že lepo ubran govor in pravilna izreka sama zase glasbeno ubrana.
K omenjenim dvoglasnikom pa moramo prišteti še one, ki nastanejo v stavku, kadar trči. samoglasnik na koncu besede ob samoglasnik, ki za-• čenja naslednjo besedo, n. pr. te., obdaja, ribcejmajo, puško^v dlan, gremo^v boj, vse^v ljubezni i. t. d. Če imata n. pr. zloga te in ob(daja) isti ton, je krivo deliti noto v dve, temveč moramo pisati za oba eno samo, ker tvorita oba samoglasnika en sam zlog. Zato je med mnogimi napakami raznih skladateljev čisto pravilno zapisal K. Mašek gori omenjeni dvoglasnik (rib)cej(majo) na eno samo osminko.
'Putli za te dvoglasnike pa velja pravilo, da ne sme biti drugi samoglasnik poudarjen, torej veselje, oj, (pote)gnemolin, roke okol’, mi jeločet-njava, zduk itd.	(Dalje.)
36
Vestnik. Pevske Zuese.
OBČNI ZBOR PEVSKE ZVEZE.
Občni zbor P. Z. se je vršil po krasno uspelem pevskem tečaju, dne 28. avg. ob 10 dopoldne v beli dvorani hotela Uniona. Nad 150 zastopnikov rasnih zborov in okrožij je bilo navzočih. Po običajni otvoritvi in izrečenih pozdravih ije sporočil predsednik najprej občnemu zboru pozdrav prevzv. vladike g. dr. Gr. Rožmana, ki je bil zadržan in ni mogel osebno udeležiti se občnega zbora.. Nato je podelil besedo navzočemu zastopniku Jugosl. sav. pev. drnštava in Hubadove župe 'Zorku Prelovcu, fci je pozdravil, navzoče delegate v limenu obeh omenjenih organizacij; in želel P. Z. najilepših uispehov pni idealnem delu in izjavil, da oprošča zve-zine zbore tantiem za svoje pesmi. Ta lepa gesta je izzvala naravnost gromovit aplavz, ki se je komaj, polegel, ko j© zapustil g. skladatelj zborovalnico.
Nato je začel predsednik z odborovimi poročili in poročal sam približno: Lani sem bil izvoljen za predsednika. Ne bi bil sprejel mesta, če ne bi bilo slišati glasov o likvidaciji P. Z. Bil sem in sem še načela: nobene zveze, nobenega društva ne odseka ne ukinimo, že je še količkaj možnosti, da živi. Šli smo torej v Novo mesto na občni zbor, da preprečimo likvidacijo. P. Z. |j|e sedaj, to krizo prestala in •vsiljuje se mi vprašanje: jeli P. Z. sploh še potrebna. Pevsika umetnost je pri nas tako visoko razvita, kot pri malokaterem narodu, in društvena misel je pri nas tako zasejana ,in cvete, da nam ti dve dejstvi dasta točen -odgovor: P. Z. je potrebna In če bi je ne imeli, bi jo morali ustanoviti. Po vojski (Je bilo petje vednoi bolj bistveni del vseh. naših prireditev. Kdo se ne spomni naših lepih prireditev v Mariboru v Ljubljani ob katoliškem shodu, na Stadionu, ob otvoritvi radijske postaje v Ljubljani in drugod. Nujnost njenega obstoja dokazuje najjasneje pravkar zaključeni peviski tečaij, ki je zgrnil pod njeno krilo Pevovodje tako na široko, kot do sedaj; še nikdar nobeden. Njeno delo. gre na široko .in globoko, zato more m sme računati na gmotno podporo vseh merodajnih faktorjev.
Za njim ije poročal tajnik prof. M. Bajuk.
Sedanji odbor je prevzel posle lani 3. no-vemibra na občnem zboru v Novem mestu in sicer zato, ker je prejšnji odbor izjavil na občnem zboru Prosvetne in. Pevske zveze, da Pevska zveza radi pomanjkanja zanimanja
njeno delo in pomanjkanja delavcev nima ^'vljenjske sile in ne več potrebe, in je zaradi tega napovedal njeno likvidacijo. Da jo preprečimo, smo prevzeli breme, ki ni ilo baš lahko : v L Stiki centralnega odbora so bili z de-fe'o popolnoma zrahljani, vez skoraj1 prežgana.
2. »Pevec«, glasilo, zveze je bil proti sklepu občnega zbora okrnjen in v literarni pri-lo v več kot polovico zmanjšanem obsegu pridejan »Vestniku« Prosvetne zveze. S tem je seveda izgubil neizmerno na svoji vrednosti in je zaradi tega padlo tudi število naročnikov tako, da ni imel upa na nadaljevanje.
3. Blagajna je kazala veliko zev z več tisoč dinamji dolga.
Odbor si je bil takoj ob prevzetju poslov v vseh teh točkah na jasnem, in je vise svoje delo v prošlem letu usmeril v tem pravcu. Devet dolgih sej je bilo, v katerih je pretresal vsa ta in s temi združena vprašanja.
Da ibi poživil, oziroma dobil stike z zbori, je takoj v začetku razposlal vsem zborom okrožnice, v katerih jim je sporočil svoj načrt za poživitev zveze in jih vabil k sodelovanju. Osebnih stikov mu ni bilo mogoče tako gojiti, kakor bi jih bil rad in bi bilo za vcepljenje novega življenja organizaciji potrebno, ker mu je manjkalo zato vsakršnih sredstev in so bili odborniki z notranjim organizačnim in svojim stanovskim delom preobloženi. Da bi se pa zbori prepričali o našem resnem delu in usmerjenim ciljem, smo jim o sklepih in delu poročali sproti v »Slovencu« in »Pevcu«.
Ponovno že je bilo sklenjeno na občnem zboru, naj zveza priredi za pevovodje večdnevni tečaj, a do letos se ta sklep še ni bil izvršil. Ker smo bili prepričani, da nam bo prinesel tak tečaj poleg strokovnih dobrin, ki jih bodo imeli pevovodje od tečaja, tudi še najživahnejši stik z voditelji naših zborov, smo priredili z velikimi žrtvami pevski tečaj, ki je trajal štiri dni, se vršil v Marijanišču in je uspel kar moči ugodno. Udeležilo se ga je 122 udeležencev, zastopana je bila vsa ožja domovina, celo Prekmurje; zelo veliko1 je bilo med udeleženci tudi organistov s Štajerskega, kamor je naša stvar do sedaj le prepočasi prodirala. Zanimanje udeležencev za predavanja, resnost predavateljev in izredno pojmovanje naših teženj naj potrdita dejstvi, da so vsi udeleženci, tudi tisti, ki so se bili prijavili le za en ali dva dni, vztrajali do konca in so v izrednem navdušenju slednjič sklenili, da ustanove pod okriljem Pevske zveze stalen pevski zbor organistov in pevovodij, da bi v zboru pokazali svojo stanovsko solidarnost in zavest in bi se ob rednih vajah vedno bolj izpopolnjevali v svoji lepi umetnosti. Pri tem lepem uspehu ima pa svoj izredni delež tudi vodstvo Ma-rijanišča, ki nas je sprejelo za ves čas z odprtim srcem na stan, hrano in nam dalo na razpolago tudi učilnice in kapelo za vsakdanjo službo božjo. Naj sprejme tudi na tem mestu našo najiskrenejšo zahvalo. Pevski zbor bomo osnovali, artistični odsek je o tem že ukrepal in že izdal poziv za prijave. Po
37
letu bomo imeli gotovo že zbor, ki bo bržkone že samostojno nastopil, če se mu bo nudila primerna prilika.
Odjek notranjega dela. odborovega se kaže tudi v pisarni sami: lani je izkazala tajniška knjiga vseli dopisov 92, korespondenca je bila zaključena že 1. julija, dasi se ije vršil občni zbor šele 3. novembra, letos smo pa dobili oziroma odposlali v 9 mesecih, t. j. od 3. novembra 1929 do 28. avgusta 1930 1113 dopisov, med katerimi pa ni všteta korespondenca . »Pevca«. Razmerje korespondence z lanskim letom je 1:16.5, torej se je pošestnajstorila, dokaz, da se je ta stran odborovega dela popolnoma posrečila in našla razumevanje.
Ker so bila na lanskem zboru od odbora predložena in že od oblasti potrjena pravila odklonjena, je preskrbel odbor nova pravila, ki so v bistvu obdržala vse temeljne smernice prvotnih naših pravil, jih na izrednem občnem zboru 23. februarja v živahni debati pretresel in jim preskrbel potrditev oblasti, tako da je slednjič tudi zadeva društvenih pravil, ki je nekaj časa čakala primerne rešitve, sedaj urejena.
Naše notranje delo je v živo zadel zakon o zaščiti avtorskih pravic. Če bi morali plačati tantieme, 'bi pomenilo to gotovo smrt našli pesmi. Odbor je tudi to stvar pazno zasledoval od kraja do 'konca in ije sklenil izprositi od skladateljev oprostitev tantiem za vse v zvezi včlanjene zbore. Ta akcija je gotovo za našo pevsko umetnost življenjskega pomena. Naši skladatelji so to tudi uvideli in so nam šli drage volje na roko. Imamo že 23 oprostilnih izjav, in sicer so nam jih poslali gg.: Adamič Karlo, Bajuk, Dev, Doktorič, dr. Dolinar, Gram, dr. Hoch-reiter. Jereb, Jobst, dr. Kimovec, Klemenčič, Kramar, Mav, Mihelčič, Mlinar-Cigale, Ocvirk, Pavčič, Prelovec, Sattner, Tomc, Vodopivec, Železnik. Odbor se tem gospodom prav prisrčno zahvaljuje in bo prosil še tu-di druge, ki jih še nismo prosili. S tem bomo ujeli udarec, la bi ga bila dobila sicer naša pesem. In če nič drugega ne bi bila Zveza letos storila, je že samo to delo vredno njenega obstoja in dokazuje glasno njeno potrebo.
V	artističnem odseku, ki mu je glavna skrb in naloga izdajanje glasila »Pevca«, so bili letos sledeči gg.: Jovan, dr. Kimovec, dr. Ploj, msgr. Premrl, Primožič m Zdešar. Prostovoljno sta izstopila dr. Dolinar in dr. Vurnik. Načeloval je odseku po pravilih zvezin pevovodja M. Bajuk. Odsek je prevzel v svoje roke drugo nujno nalogo odbora, to je restavracijo »Pevca« in je takoj na svoji prvi seji dne 10. decembra sklenil, da se vrne »Pevcu« za vsako ceno prvotna samostojnost. Težave niso bile majhne:	uredniška miza prazna, ma Dunaju
dolga čez 6000 Din, število naročnikov minimalno, zaupanje po deželi porušeno. Po daljših pogajanjih in osebnih posredovanjih smo se pogodili, da nas tiskarna na Dunaju
počaka do junija 1930, in sicer na osebni kredit.
Zbrali smo iz vse Slovenije oferte za posamezne številke. S tiskarno , smo se pogodili, da nam tiska list samo proti takojšnjemu plačilu vsake številke. Vrnili simo listu zopet ono smer, ki jo mora po svojem namenu imeti, pričeli z agitacijo, poslali na ogled »številke vsem bivšim naročnikom, toda zaupanje se je vračalo le počasi, kajti prejšnje uredništvo je ostalo naročnikom dolžno celo zadnji dve številki. Danes je število naročnikov poskočilo tako, da smo dosegli in celo presegli lansko število. To ni še vse, toda napredek je, in sicer, soliden napredek ki je nastal zaradi, vsebine dm točne izdaje lista. Naročnino izterjavamo s primernimi opomini in je danes še komaj nekaj desetic neplačanih naročil. »Pevec« se danes že sam vzdržuje in bi bil že dobro aktiven, če ne bi imel toliko starega dolga. Artistični odsek je imel štiri seje in je izdelali tudi podrobni načrt za pevski tečaj.
Je pa še neikaj, kar moramo omeniti, ker je važen kalkil v naši bilanci in v mobilnosti našega »Pevca«. Novi zakon prepoveduje vsak o p r e p i s ov a n j e no t, ki tudi samo na sebi v večji meri ni več primerno. Storili smo tudi v temi oziru važen sklep, da prodajamo zborom glasbene priloge po taki oeoi, kot jih ni mogoče prodajati nikomur: vse priloge vsega leta stanejo zbore samo 10 Din, t. j: za stran okroglo 22 par, s tem. prihranimo zborom neizmerno zamudno delo prepisovanja in morejo zbori takoj, ko sprejmejo- list, že iz njega peti. Če se nam bo posrečilo, da bodo vsi zbori naročili pevčeve priloge, bomo izven vseh finančnih težav in »Pevec« bo pomogel avezi v vsem njenem notranjem delu. s svojimi prihranki.
Najtežavnejše in skoraj najmanj uispešno delo ije imel odbor z reparacijo blagajne. Članarine ni mogel iztenjavati, ker je bila popustila notranja vez med zvezo in zbori, dalije, ker zbori večinoma nimajo svojih blagajni in tudi prej nobeno: leto nismo mogli iztirjati večine članarine iz pravkar omenjenega, razloga. Obrnili smo se na več naslovov po podpore. 'Uslišali ista nas vele-ugledina Vzajemna zavarovalnica in Ljudska posojilnica, ki ije tudi edina naročila inserat. Oba zavoda sta nam darovala po 1000 Din, za kar naj sprejmeta iskreno zahvalo^ Vse druige prošnje so ostale neuslišane in. smo sedaij izgubili že tudi upanije, da bi nas ta ali oni uslišal. Če bo šlo po sreči, pa borno vseeno uredili, če tudi težko, stanje blagajne, in sicer po načrtu, ki smo ga izdelali in ga zboni že izvajajo.
Sklepno bodi samo še to omenjeno, da je imelo letos okrožje »Krško pojjje« dva koncerta, po enega pa Trebanjsko in Kranjr sko, več okrožnih prireditev je v pripravi, ker so jih različne okoinosti dosedaij zadrževale.
38
Nasa bilanca je torej letos, hvala. Bogu, pozitivna, aktivna, zlasti še v moralnem dzim. V 'bodočnost gledamo s polnim zaupanjem, M nam ga je. vlil ii letošnji uspeh sam in živo zanimanje pneStevitaiih udeležencev pri ipevskem tečaju, ki iso vsi, naš program dobro razumeli in z navdušenjem sprejeli.
Ko je še blagajnik Aadolšek .podal tpoT. ročilo o stanju blagajne, se je o tiskovnem zakonu in drugih društvenih stvareh razvila živahna debata, ki so se-je udeležili iGašpa7 rič, Mihelčič Al., A. Mav, Grum in drugi. Tajnik Bajuk je vsa potrebna vprašanja pojasnil, na kar j,e bilo poročilo odbora :Stpre-;'ieto na znanje in je Al. Mihelčič v imenu revizorjev predlagal odboru aibsolutorij s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto.
Pri volitvah je ’ bil izvoljen na predlog C. Mohorja za predsednika V. Lavrič, za odbornike pa Bajuk, Doktoric, ■ .ToVan, Klančnik, Kuhay, Lavrič T., dr. Ploj, Primožič, Loboda, msgr. Premrl in Zdešar. V ari. odsek šo biii izvoljeni: Gasparič; Jovan, dr. Ploj, Primožič, dr. Kimovec, Klemenčič, Tomc in Zdešar, za revizorja pa Resman Fr. (Radovljica) in Jerman Pavel (Homec).
članariraa ostane 25 Din. Pozivamo društva naj jo čiimprej poravna jo, iker so prosti tantiem le s posebnim poudarkom, da so člani P. Z.
Mihelčič Fr. (Radovljica) vpraša, kaj je z ustanovitvijo pevskega zbora organistov in pevovodij. Tajnik pojasni, da je odbor misel in sklep pevskega tečaja pretresal, zato stavi predlog v razgovor. Pri debati, ki ve bila zelo živahna, je obveljal sklep, da zbor ustanovimo in naj se imenuje Pevski zbor organistov in pevovodij. Vse podrobno bo izdelal odbor.
Primožič je stavil predlog, naij poskrbimo članom znake. Sprejet je bil soglasno z dostavkom, da dobe pevovodje isti znak lepše izdelan ali večji.
S teni je občili zbor, ki je veljal tihi proslavi Zvezine 10-letmice, dovršil svoj dnevni red. Zbral rle bil izrednfo število udeležencev, kakršnega še ni bilo skupaj in se je izvršil v živahnem zanimanju, kakršnega še ni imel noben naš občnii zbor. Vise to zbuja veselo upanje v bodočnost, in obeta lepih uspehov naši slovenski pesmi.
Pevski tečaj.
Pevski tečaj se ije izviršil nad .vse pričakovanje lepo. Vodstvo Marijanišča nas je Sprejelo pod svojo gostoljubno' streho, nam dalo na razpolago dvorano za predavanja, Spalnice za prenočišče, v obednici mam je Pogrinjalo vsak dan trikrat mizo in božji hram nas je zbral vsak dan k skupni siv. masi. Udeleženci so prišli vsi točno, kajti od Priglašenih jii.li je prišlo že točno ob 3 popoldne 02-in so manjkali le oni 4, ki sploh niso mogli priti. Vseh udeležencev pa je bilo 122. Predavanja so se vršila točno po sporedu, le žal, msgr. Premirl je bil zaradi
materine smrti doma in sta prevzela Uj<’-govo snov dr.; Kimovec in prof., Tomc. Predavatelji. sp svoje referate izredno .-•krbno pripravili in bomo nekatere po možnosti; priobčili v »Pevcu«. Zanimanje med poslušalci je'ras Jo od -ure do ure tako, da so tudi oni, ki so se bili priglasili le za en ali dva dni, ostali do konca. Prav prijeten gl U-čaj je nanesel, jia je zbor zbranih organistov in pevovodij šel pozdravit pa kolodvor vestfalske Slovence, ki sp . baš takrat prišli . na obisk v domovino. Zapel je prav..iskreno nekaj starih domorodnic;, Domovina mili kraj (Nedved), tam za goro. zvezda (sveti in Tiha luna jasno sije (Jenko), Jadransko morije (Hajdrih) in Triglav (Aljaž).
Prav tako je impozantno nastopil zbor v četrtek 28. avg. ob 8 v stolnici pri ,svimaši,. kii jo ■;(> čitiil pirevzv. knezoškof g. dr, Gregorij Rožman. Nič čudnega, da se je vžgala v teh naših mehkih lirično ubranih pevskih srcih •-na sama želja, kije postala na mestu, sklep: osnovali so pod okriljem, P. Z. zbor pevovodij in organistov. l)al . Bog in,sv. Gedlijia, da bi bil ta sklep blagoslovljen. Prepričani pa smo, da se bo uspeh tega tečaja pokazal , povsod in bodo naši vrli pionirji to leto. dobro uporabili vse, kar so se dobrega ;ia-učilL
Pevska zveza bo skušala prirediti vsako leto, vsaj enkrat podobne tečaje,. ki bodo obsegali poleg potrebnih teoretiškiti preda-.., vanj z,lasti praktične vaje zbora, ki jili bodo vodili menjajoč se tudi udeleženci sami.
Imena udeležencev bomo priobčili, če bo le mogoče v prihodnji štev. »Pevca«.
Iz odboroye seje: Pozivamo vse zbore in društva, ki hočejo biti deležni oprostitve tantiem, naj ee. takoj prijavijo itn pošljejo članarino po 25 Din po položnicah, ki so jih dobili. Če je kateri zbor ni prejel, naj' jo reklamira po dopisnici. Seznani skladateljev, ki jso oprostili naše zbore tantiem, je priobčen v poročilu o občnem zboru. Oprostitev velja za vse svetne in cerkvene pesmi. Vsak koncert in vsako prireditev naj nam zbori naznanijo pravočasno,- da 'jim bomo mogli še pravočasno dati potrebna navodila.
Organistom in pevovodjem. Udeleženci zadnjega pevskega tečaja so z velikim navdušenjem sklenili, predlagati odboru Pevske zveze, naj ustanovi v svojem okrilju pevski zbor organistov in pevovodij. Občni zbor ,je prav tako z ve.-likim navdušenjem sprejel ta predlog in glavni odbor je naložil organizacijo zbora artističnemu.' odseku. Ta je v svoji seji pretresal predlog im vabi v smislu svojega sklepa vse organiste in pevovodje, ■ ki bi hoteli sodelovati pri zboru, naj se prijavijo Pevski zvezi, Miklošičeva cesta 5 in sporoče podrobno: a) kateri zbor vodi«, b) kateri glas pojo s točno označbo glasovnega obsega. Poslovnik in vse drugo borni«' izdelali in sporočili šele ko bo toliko priglasiov, da bo zagotovljen mogočen zbor. Vsekako mora biti vse to do božiča zrelo in urejeno, da bomo mogla za-
39
oeiti s pripravami za prihodnji tečaj, Id bo združen neposredno z vajami zbora. — Za odbor: V. Lavrič, preds.; M. Bajuk, tajnik.
Koncert pev. okrožju »Krško polje«.
(Dalje.)
Z Rake je pripeljal V. Korbun 18 pevk in pevcev. Zapeli so Vodopivčevo »Bratje, v kolo« in Pirnatovo »Dekle, delaj pušeljc!« Šibki so tenorji, drugi glasovi so bili boljši. Prva pesem; bi bila v malo hitrejši brzini lepše zvenela, druga je bila pa v menjavi barv premalo izrazita. Mena ženskega in moškega zbora je bila kar boječa in skoro zabrisana. Sicer pa je zbor pokazal dosti dobre volje in premirno disciplino.
Moški zbor iz Krške vasi šteje 14 glasov, ki so vsi že uglajeni in prožni. Naj omenim posebej tenore, ki so bili med vsemi menda najboljši. Pokazali so se zlasti v višini prav lepo. Peli so Krekovo (Vinko) »Ljubezen in pomlad« in Prelovčevo »Bela rdeča je gredica«. Ritmično je bila prva malo preveč zategnjena na prvem mahu, uhajala je iz tridelnega v štiridelni takt. Črta je bila preveč pretrgana po pregostih diarezah, zato je trpela lepa stopnjava in je solist uhajal, a vedno previdno počakal, da to ni motilo onega, ki pesmi ne pozna dobro. Če se bo zbor držal v bodoče točno partiture, bo stopil med najboljše zbore, ker ima sicer vse možnosti: glasove, dobro voljo, lepo izreko, čisto intonacijo. Treba bo le vse spraviti v lepo zaokroženo enoto.
Zadnji je nastopil zbor iz Cerkelj z 29 pevkami in pevci. Peli so Vodopivčevo »Ves dan je pri oknu« in Tomčevo »Majeva«. Zbor je lahkotno pel in predaval lepo. Prva pesem je bila kaj iskrena in odpeta kar fletno. Druga se je pa zamajala v drugem stavku (d-mol) med tenori in basi. Izredno lepo so pa zapeli vsa mesta v pp in ostali pri vseh prehodih brzine in moči silno mirni in zavestni, da so nas kar silili za seboj. Zbor je stopal brž za Krškim. Vodi ga zelo spretno učitelj Petelin, ki je vodil tudi skupen zbor. Zapeli so narodno »Gor čez izaro« v Hubadovi harmonizaciji in Schwabovo »Še ena«. Skupna vaja je bila samo ena, trajala je za obe pesmi komaj eno uro, zato je bilo tem bolj čudno, da so se pevke in pevci z »devetih gora« tako lepo ujeli in šli složno korak za korakom^ vedno vsi vštric. Če ni v skupnem petju prav vse do pičice izravnano, to nič ne moti, ker izenači in zabriše kakšno malenkost pestrost barv. Zveneli sta obe pesmi tako enotno, mehko, v živih barvah, da sta razpalili zadnjo mlačnost v dvorani, ki je z dolgini aplavzom izkazala požrtvovalnim in navdušenim pevcem svojo iskreno zahvalo. Občinstvo je bilo pestro: mestno in okoliško, soglasje med odrom in dvorano ves čas nekaljeno, vez kar intimna.
V	splošnem: spored je bil primerno resen in vreden lepe prireditve. Pesmi so bile
zborom primerno izbrane in je ravno to dejstvo tudi veliko pripomoglo k lepemu uspehu, h kateremu čestitam i posameznim zborom, pevovodjem in aranžerjem. Solnčna Dolenjska je prehitela vse druge pokrajine, ki pa ji bodo po vrsti kmalu sledile.
Po koncertu je imel zvezin pevovodja profesor M. Bajuk s pevovodji kratek pogovor o nastopu in bodočem delu.
Dne 15. junija pa je okrožje fi štirimi zbori priredilo okrožni koncert v Kostanjevici in pripravlja enak nastop severne skupine zborov v severnem ozemlju.
Pevski zbor »Sloga« v Radovljici.
(Dalje.)
V letu 10(26 je število pevcev narastlo na 45. V tem letu je zbor sodeloval pri Koroškem večeru (3 pesmi), materinskem dnevu (3 pesmi), dveh prosvetnih večerih, in poleg tega priredil svoj koncert, ki se je ponovil 24. oktobra 192G. Naraščaj se je deloma že združil z zborom. V tem letu smo prvič peli na radovljiškem koru Klemenčičevo »Missa Rorate«.
Orkester pa je ves čas od ustanovitve pridno sodeloval pri vseh predstavah »Ljudskega odra« v Radovljici.
Ker je moralo nekaj članov oditi za delom po svetu, nekaj pa k vojakom, je v letu 1927 število zbora zopet padlo na 39. Sodeloval pa je zbor pri Okrožnem koncertu na Jesenicah (28. avgusta 1927). V septembru 1927 pa se je vršil v Radovljici občni zbor P. Z. Ob tej priliki je Radovljiško okrožje priredilo okrožni koncert v Radovljici, pri katerem je sodeloval tudi Radovljiški zbor. V tem letu je društvo priredilo za svoje članstvo izlet v Kranjsko goro in Pišenco.
Če je bila potreba, je zbor pomagal tudi »Ljudskemu odru«, n. pr. pri uprizoritvi Rokovnjačev, Quo vadisa, Pasijona itd. ter tudi sam uprizoril Kovačevega študenta in Čevljarja barona.
V oktobru 1928 smo slavili lOletnico obstoja naše države. Ob tej priliki je naš'zbor sodeloval pri koncertu P. Z. v Ljubljani. 10. marca 1929 je oktet moškega zbora priredil pevski večer v študiju Radio postaje Ljubljana. Nadalje je zbor sodeloval pri okrožnih koncertih v Gorjah in na Breznici.
Ker je pevovodja g. Fabjan odšel iz Radovljice, je bil zbor nekaj časa brez voditelja in zato so tudi pevske vaje počivale.
Zbor pa je sodeloval pri Cerkvenem koncertu Radovljiškega pevskega okrožja 15. avgusta 1929 na Bledu.
Orkester se je v tem času pomnožil na 10 članov-godbenikov. Uspeh tihega vežbanja se je najlepše pokazal pri Prosvetni akademiji Radovljiškega prosvetnega društva, ki jo je prenašala oddajna postaja Radija. Sodelovali so vsi odseki, med temi tudi pevski zbor (moški, mešani in ženski zbor).
Danes šteje zbor 46 članov. Zbor vodi Mihelčič France, predseduje mu pa že od
40
1.	1925 Janc Florjan. Redne pevske vaje se vrše v torkih za moški zbor, v sredah za ženski zbor, v petkih za mešani zbor in v sobotah vežbajo mlajš dpevci moškega zbora. Zanimivo je, da so ti dnevi določeni za pevske vaje že od ustanovitve iz leta 1921.
Takoj po ustanovitvi je zbor pristopil tudi k P. Z. (15. aprila 1921), ima naročenega Pevca in 52 glasbenih prilog, (ki jih je takoj ob naročitvi vse plačal. Op. uredništva).
Upamo, da se bo zbor še naprej tako lepa razvijal, kakor so to pokazala pretekla leta, da bo še naprej gojil slovensko pesem s tako vnemo in veseljem, kakor je to vršil doslej.
Pevski zbor v Mavčičah je priredil dne
12.	oktobra pevski koncert. Na sporedu, ki je bil izredno obširen, so bili zastopani Adamič K.. Klemenčič. Puš, Gerbič, Svetek, Hajdrih, Vodopivec, Vilhar, Kimovec, Adamič E., Pavčič ki Prelovec. Koncert je vodil pevovodja Pišljar Franc, ki je izredno živo razžgal pevsko delo v prijaznih Mavčičah in dosegel s koncertom prav leipe uspehe.
Spored je bil sledeči:
Mešani zbor:
K. Adamič: Sinoči je pela.
Jos. Klemenčič: Dva možička vinska ptička. (»Pevec«.)
Lud. Puš: Kaj ti je deklica.
Lud. Puš: Venček dol. nar. napitnic.
Moški zbor:
Fr. Gerbič: Slanca in Brvica.
Svetek-Volarič: Rožmarin.
A. Hajdrich: Jadransko morje.
V. Vodopivec: Ob večerni uri. (»Pevec«.)
Vilhar: Slovenac, Srb, Hrvat.
Kimovec: Zaročenka. (»Pevec«.)
E. Adamič: Lucipeter ban.
Jos. Pavčič: Potrkan ples.
E.	Adamič: Fantovska.
Bariton je odpel narodni:
Prelovec: Ko so fantje proti vasi šli in
Hribčki ponižujte se!
Tamburaški zbor:
M. Bajuk: Solnoe čez hribček gre, Polka je vkazana. Ciganski otrok in Čuk se je oženil, nekaj Fučikovih in Farkaševih kosov.
Pevski zbor »Sloga« v Radovljici pripravlja pod	novim	vodstvom dva koncerta,
ki	se bosta	vršila	dne	9. novembra ob 20.
in 16. novembra ob 'A 10. uri v Ljudskem domu v Radovljici s sledečim sporedom:
Premrl: Slovanska pesem,
1. Ocvirk: Setev,
2. Dolinar: Venček narodnih. II., mešani zbor.
3. Prelovec: Škrjančku,
4. Ocvirk: Divja roža,
5. Dev:	Jaz pa	’no	kajžico 'mam,
6. Dev:	Pastirc	pa	pase ovce tri, moški
zbor.
7. Tomc: Narodna. (Raste v polju dete-Ijica), ženski zbor.
8. Pavčič: Zdravica,
9. Adamič: Vse ptičice lepo pojo,
10. Adamič: Spi sinek moj,
11. Jobst: Na poljani, mešani zbor.
12. Klemenčič: Kuku, ženski zbor s klavirjem.
13. Kimovec: Ti boš pa doma ostala,
14. Bajuk: Dekle na vrtu zelenem sedi, mešani zbor.
15. Adamič: Je pa davi slanca pala,
16. Marolt: Oj ta soldaški boben,
17. Dev: Barčica je spuvana,
18. Dev: Zar je morala doc, moški zbor.
19. Ferjančič: Rožmarin, ženski zbor.
20. Sclnvab: Vlak, mešani zbor.
Ljubljansko okrožje bo priredilo z zbori
Preska, Sora, Št. Vid, Mavčiče, Smlednik v proslavo 1700 obletnice smrti sv. Cecilije dne 23. nov. v Preski cerkveni koncert. Obenem se bo izvršila kolavdacija novih orgel ki jih je postavil mojster Jenko in so bile že blagoslovljene.
Mladinski zbor v Št. Juriju ob taboru je priredil koncert z zelo pestrim sporedom in predavanjem o petju in sicer v Gornjem Gradu, v Št. Jurju in v Rog. Slatini. Vsi koncerti so pod vodstvom pevovodje Lempla krasno uspeli. Želimo mladim pevcem še nadalje kar najlepših uspehov.
Nove skladbe.
F.	Marolt: 15 slov. ljudskih pesmi, po
napevih iz Devove, Kokošarjeve, St. Vrazove zbirke in po lastnih zapiskih za moški zbor priredil. Radi pičlega prostora se ne 'norem spuščati v podrobnosti. Zbirka pa Pomeni na tem polju za nas nekaj n o-yega, vrednega, da študiramo in proizvajamo. Marolt se drži še dosti zvesto originalne melodije, a jo pretke in preplete z umetno nasičeno harmonijo, na mestih celo s polifonijo tako pestro, da stvori iz nje res narodno umetnino. Zasnova je mestoma kar duhovita. Boljšii imoški zboro bodo zbirko s pridom uporabljali, zato jim ;jo prav toplo priporočamo. Stane izredno malo,
samo 20 Din. Založil jo je akad. pev. zbor, ki ga je organiziral Marolt sam, in storil s tem prav lepo kulturno delo, vredno svojega imena. Da bi se le lotili že enkrat naše nar. pesmi tudi taki glasbeniki, ki je ne bi samo Iramskribirali za razne instrumente, temveč jo porabili res za umetnine višje stopnje, kakršna je-omenjena zbirka! Stara pot je že skoro dosti izhojena.
Grum Anton:	30	slovenskih	narodnih
napitnic in zdravic. Za rneš. zbor harmoni-ziral. Zbirka je lično spisana in ima priročno žepno obliko. Pesmi so zbrane iz različnih zbirk, koder so bile prirejene za mošld zbor, pa so prestavljene v teji zbirki za me- 1
41
šani, ali pa so povzete iz zbirk in so le malo izpremenjene. Zbirke, iz katerih je skladatelj črpal, niso nikjer označene. Melodije so skoro vsevprek dobro ohranjene, harmonija je pa priprosta, tu pa tam jo poživi samostojna kretnja v enem ali drugem spremljajočem glasu, kar pa ne vpliva prav nič na harmonijo. Ritmika je v splošnem prava; je pa vsekakor treba dati 2. delu, 4. štev. dvodelni takt, prav tako v št. 6. Št. 8 sem obdelal v svoji »Meri« in sem še danes prepričan, da sem jo prav meril. V tej zbirki je merjena pesem po starem načinu, zato ni izražen kontrast med gibkim drugim (mazurka) in lahnim prvim (valček) delom. Prev tako je ponatisnjena v napačni meri št. 28, v kateri je premaknjen ritem za en mah in s tem zrušen smisel pesmi.
Sicer te stvari pevcev ne bodo motile, zbirka bo veseli družbi zelo prav prišla in jo toplo priporočam.
V. Vodopivec: Missa in .hotnorem s. The-resiae a Jesu infante, za meš. zbor. Cena 7 lir, glasovi po 1.60 lir. Maša je zložena v priprostem slogu, teče vise skozi brezhibno, gladko, ije polna iskrene religiozne lirike dm primerne dramatike, ki jo poveča primerna mena glasov, enoglasij® dn večglasja. Skladbo prav topilo priporočamo vsem cerkvenim, zborom, ki jim bo prav prišla zlasti sedaj, ko raste in se širi češčenje »Male Terezije«.
Isti skladatelj je zložil tudi Requiem za en glas z orglami. Daši kar moči priprosto, je »tudi to delo kaj okusno, mehko ulbrano, teče vseskozi izredno gladko im polno lepih gradacij (sequentia, samotus). Tudi to delo najtopleje priporočamo.
Dr. F. Kimovec: 14 v zakramentu vse svetosti (Tantum ergo) in Pokropi me, 8 spevov. Za eno-, dvo- in večglasno petje z orglami. K slov. obredniku izredno' dobrodošli zbirki sta spisani zelo okusno, kakor piše dr. Kimovec vedno. Invencdja je jedrnata, dasi se večkrat ponavlja isti ritem. Glasovno so pota dobro odmerjena, harmonsko zelo zanimiva. Stereotipen <je pni njem postap notranjega glasu v kadenci na kvinto, skoraj vedno iz oktave ali septime preko sekste na kvinto1; tako v prvi zbirki v št. 3, 4, 7, 8, 9, 11 na> koncu m v 7. taktu,
12,	13 na koncu in v 7. taktu, 14. v 4., 12. taktu in na konou; v drugi zbirki v št. 3. v 4 laktu in na koncu, št. 4, 5 v 3. in 7. taktu, št. 6 v 5. taktu in na koncu. Ta postop imajo zelo pogosto tudi njegove druge skladbe, je za njegovo čutenje značilen. Jugosl. knjigarna
je dala zbirkama pregleden tisk in izboren papir. Na vso moč priporočamo.
Sedem starih božičnih pesmi. Za tarnbu-raški zbor (in petje) priredil M._ Bajuk. Pesmi sem priredil zato, ker so imi prihajale od vseh strani prošnje, naj kaj podobnega preskrbim. Nekatere sem poslal že preij sem-iintja in so jih že igrali. Božični čas je za kristjana doba naijlepše romantike in prisrčnega veselja. Povsod se ljudje vesele i v Černačem krogu i v društvih oib raznih prireditvah. Pa rado zmanjka primerne snovi pevcem in tamburašem. In se mi zdi, d a so kakor nalašč primerne one lepe stare vesele skoraj poskočne božične pesmi, ki jih nekateri kar težko puste ,na kor, ker se boje za nje, da so za cerkev prevesele. So pa brez dvoma kar najprimernejše za prireditve v božičnem času, ki jih prirejajo skoraj vsa društva. Pesimam sem pustil popolnoma prvotno obliko v melodiji in harmoniji. Oziral sem se na to, da zmore Igranje vsak količkaj ubran tamburaš ki zbor. Petje se lahko doda, obligatno pa ni. Sezite po njih, prodaja jih Jugoslovanska knjigarna! Poskusite, pa boste sodili o m'ih!
Sltov. učitelj. Opozarjam vse one, ki imajo opravka z mladinskimi zbori, na glasbene priloge Slov. učitelja, kjer bodo dobili veliko krepkih, dobro uporabnih pesmi Železnikovih, Jobstovih i. dr. Pesmi so vsevprek primerne pevskim zmožnostim mladine in so tudi v spremljavi tako preproste, da jo zmore vsak povprečni klavirist na prvi pogled.
Kraljici maja. Mar. pesmi zložil Al. Mihelčič. Zbirko kar moči priporočam. V njej je vse dobro uporabno, sveže,, v dobri lormi, mislim najboljše, kar je skladatelj do danes izdal.
Blažena jutra. 12 obh. pesmi, zložil Al. Mav. Pesmi so izlite iz srca, kjer so^prav gotovo od prve do zadnje dolgo časa živele in se izobličile. Zajete so prav v domačem slovenskem duhu in odete v primerno okusno formo. Kar najtopleje priporočamo.
Zapojmo Mariji! 18 Marijinih spevov, zložil St. Premrl. V zbirki je obseženih nekaj onih pesmi prejšnjega natisa, ki so vsled jedrnate oblike in iskrene vsebine zašle med ljudstvo po vsem Slovenskem. Nekaj se je pridružilo pa novih, ki so vredne tovarišice prejšnjim in bodo v plemeniti tekmi šle med narod v čast one, ki so ji namenjene. Zbirka ne potrebuje našega priporočila, priporoča jo ime in dober sloves skladateljev in neštete njegove preizkušene zbirke.
Glasbene vesii.
Letos bo minilo 1700. leto po smrti naše zavetnice sv. Cecilije. Naši pevci so večinoma tudi cerkveni pevci, zato opozarjamo na to vse pevovodje in prosimo naj mislijo na to in proslave po v®etj domovini ta izredni jubilej s primernimi koncerti in predavanji.
Naš zvesti odbornik Tone Lavrič je pred kratkim dovršil prvega pol stoletja svoje življenjske poti.
Rojen je bil 17. junija 1880 v Škocjanu pri Mokronogu. Oče mu je bil učitelj) daleč okrog dobro znani šaljivec in hudomušnež. Ta humor se je prijel iprav dobro tudi sina
42
Toneta. Po dovršeni meščanski šoli ga ni strpelo, šel je v Ljubljano in pod Foersterjem končal z 'odličnim uspehom orglarsko šolo. Že v teij dobi se je spletla med učencem in ■učiteljem iskrena vez prijateljstva, ki mi. nikdar niti za hip popustila. Ne vem, koga izmed svodih učencev je Foerster tako isikre.no spoštoval, kot je spoštoval Lavriča, M mu je bil do zadnjega zvest izboren pevec in pomočnik na koru.
Tone ni skladatelj, a je glasbeno zelo izobražen, nadarjen pevovodja, prirojenega in dobro izvežbanega okusa, ki zna poiskati zboru vedno najprimernejše pesmi in jim dati tudi vedno pravo življenje. Z dolgoletnim delom si ne pridobil izredno spretnost, da je petje pod njegovo taktirko pravi užitek.
Že pri vojakih je ustanovil impozanten moški zbor, ki je prepeval z najilepšim uspehom pri vojaških mašah v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. S tem petjem ni zbudil zanimanja za lepo pesem le pri moštvu, temveč začeli so se zanimati zanje celo častniki gori do polkovnika in so ga pri delu prav radi podpirali.
Ob enem ;;e sodeloval kot pevec in pevovodja vsako nedeljo .in vsak praznik v kapeli pri oo. jezuitih, kjer je orglaia njegova sedanja soproga Ana. Dolgih 30 let je že minilo odkar vršita ta posel nepretrgoma z občudovanja vredno vztrajncsjto in požrtvovalnostjo vse v vzornem redu: ona, znana or-gianiistimja — pri orglah, on, s taktirko pri pultu.
Minilo §e pa že 20 let, odkar istotako v skupnem delu vodita petje im orglata na koru v križevniški cerkvi v Ljubljani. Pa letata medeljo za nedeljo, praznile za praznikom od cerkve do cerkve zjutraj, dopoldne in popoldne in opravita 'brez najmanjše zamude tudi vse domače praznike v obeh cerkvah, vse zornice, vse osmine, vse šmarnice in vse črne maše. K temu prišteijmo še skrb in izbiro programa, lov za pevci, ki ni majhen, pa redne tedenske vate za oba kora, pa si moremo vsaj v medli sliki predstavljati ogromno delo* ki ga vršita že mad 30 ozir. 20 let. Njegovi sporedi so vedno prepletem! z najnovejšimi pesmimi. Ko drugi zbori zbirke šele dobe, sta jih njegova zbora že prepela.
Poleg vsega tega je že od začetka odbornik P. Z. jm večletni odbornik Cecilijinega društva.
Pa kaj 'bi vam pravil: poznate ga vsi pevovodje in organisti, kakor pozna -on vas vse, Id se zatekate k iv emu v Jugoslovansko knjigarno v vsaki sili po svet. Im kjer odpove leksikon, ve svetovati- Tone, ki pozna prav vso cerkveno slovensko, nemško in latinsko literaturo do najmanjših drobtin, kot je ne pozna morda nihče drugi. Vse to svoje neizmerno znanje je postavil v zvesto službo Jugoslovanski knjigarni, katere glasbeni referent je že 20 let dm v službo naše reproduktivne glasbene umetnosti, za katero gori in živi. V imenu te in v imenu vseh, ki ga poznajo in oemiijo, prisrčni: Bog ga živi še mnogo lett
JVoše priloge.
Ko se je slov. glasb, društvo »Ljubljana« začelo razvijati od leta 1907 dalje, je organiziralo kmalu mešani zbor, ki se je pod izredno spretnim vodstvom f Toneta Svetka v iskoku vzdignil na višino najboljših koncertnih zborov in priredil turnejo po našem bližnjem Primorju. Na onem izletu se je mudil tudi v Benetkah. Temu izletu v spomin je zložil f prof. A. Robida na mestu pesem, ki smo jo dali na prvo mesto današnje priloge. Pesem je reminiscenca mostu, preko (katerega .so vodili na smrt obsojene. Nazaj Se ni nihče vrnil. Ob pogledu na te most zazveni v pesniku struna in odmeva tja v davnino. »Vzdrami se!« ga budi klic. »Pusti spomine, saj svet je prekrasen! Zapoj, da bo odmevalo po laguni, kakor je odmevala takrat slovenska pesem po 'beneških prelivih. Oj, kako je znal zadeti i v ritmiki i v harmoniji Tone Svetek globoko liriko pesmi! Neizmerno učinkoviti so kontrasti: zelo sanjavi uvod riše mirmo morsko gladino, ki se potaplja vanjo o:b zvonjenju večernih zvonov rasen dan. Krepko zastavi imitatorični drugi stavek, ki torzi, kot gopdola po gladkem morju,
v gladki melodiji, zmerni stopnjavi vedno brže in brže, dokler ne pošto ji pod mostom zdihovanja »ponti dei sospiri«. Reoitativ morate peti počasi, z dramatsko deklamacijo, v šepetajočem enoglasju. Zato pa mora. po zamisleku v davnine »vsekati« moški zbor dobro ritmično, odločno, kot bi ga stresel za ramo: »He, vzdrami se!« In čista drugo barvo lepe lirike, mehke prisrčnosti zahteva naslednji stavek: »isaj. svet r'e prekrasen ...« in v razposajenem' plesu zapleše ves zbor v naslednjem dvodelnem stavku: »Z mano pesem zapoj...« Pesem se izlije in vtopi v daljavi in zopet ije morje mirno in večer se potaplja vanj. Pesem gotovo ni težka, je pa izredno krepka, umetniško na onem višku, na katerem je ibil f Svetek, ki ga fe slovenski glasbi neizmerno škoda. Zložil je veliko, izdal do smrti le malo, a to tem boljše. Pesem je v rokopisu in jo je pela svoj čas »Ljubljana« pod njegovim vodstvom z izrednim uspehom. Njegova gospa soproga Pavla Svetek v Mariboru nam je blagohotno dovolila natis in petje pesmi. Iskrena ji hvala. Pesem bodi posvečena spominu •(•Svetka. — G a -
43
s i: 1 s k a je jedrnata himna naših požrtvovalnih gasilcev, ki posebno srečno ilustrira vsebino. Primerite le umerjeni .koralni slog periode: »Glej po zemlji...« z onim: »ali vstane ognja sila!« Kako je 'tam slovesen mdr 'in 'blagostanje zarisano, kako se pa v tem drugem delu v brziem ritmu zbero od vseh strani — basi hite v osminkati za te-nori — in v lepi slogi s krepko vodjo — prvotni motiv — hite na pomoč. Skladatelj je tudi prav srečno uporabil klic ognjegascev pri besedah; »Bratu brat gre na pomoč« in »mi človeštvu na pomoč!« Prepričani smo, da se ibo pesem; brž razširila po vsej domovini, kakor so požrtvovalni ogmjegasci razširili svoje vrste do zadnje gorske vasi. — Prav prisrčno rje ubrana Ocvirkova »Domovina, bela golobica,« k.i ne too delala težav nobenemu zboru, bo pa hvaležno donela no manjši dvorani kakor po koncertnem prostoru. Ocvirk zadene v
priprost.i obliki vedno prsrčno struno, spoznaš ga v vsakem stavku. On zna s pestrim ritmom vliti življenja tudi priprcstejši misli. Njegove pesmi pa vse lepo zvene, so pevne, zato jih zbori posebno radi pojo 'vsevprek. Železnik je med mlajšimi skladatelji. Utrl si ije dobro pot, »Koline« moramo šteti med najboljše naše žaljivke. Izvrstna invencija in priprosta melodija, ki preleti menjajoč se v vseh glasovih zdaj od spodaj navzgor, zdaj od zgoraj navzdol, bosta v primerni lahkoti izvrstno zadeli klepetavo bahatost in norčavost polno smeha. Za vesele prireditve, zlasti v predpustu bo izredno dobrodošla. Zdrav humor je dokaz krepke duševnosti, zato so nam šaljive skladbe posebno dobrodošle. Tehnična težava pesmi je le v gibki brzini, na to morate .paziti, da {o pojete dobro izklesano in vseskozi zanesljivo, Jecljavec pokvari tudi najboljši dovtip.
Is uredništva in upravnišlva.
Popravite po skladateljevi žedji v Železnikovi pesmi »Jutro« (Pevec 7-8 st. 26) v 10. taktu za alt ges mesto as (celinka) in v predzadnjem taktu na 3. mahu za tenore c in es mesto des in f (četrtinki).
Zbori, pogled v našo upravnisko torbo kaže, da še niste vsi naročili naših prilog. Če vas zalotimo, da prepisujete note, bo krivo! Opozarjamo vas prav prijazno na to
s pozivom, da se preskrbite s prilogami pravočasno, ker je ostali kupček vedno manjši.
Zamudo številke so povzročile •— finance. Zato prav iskreno prosimo še enkrat, naj zamudniki, ki jih .je še precej, poravnajo čimprej svoj dolg, da bo prihodnra številka točna.
V	prihodnji številki bomo iz upravništva podrobneje poročali o naročnikih.
Udeležcnci pevskega tečaja v Ljubljani.
Izdajatelj: Pevska Zveza Vinko Lavrič v Ljubljani. — Urednik: prof. M. Bajuk v Ljubljani. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč.
44