NEDELJA, 23. AVGUSTA 2015 1 20 € 9 771124 666007 Reka beguncev prestopa bregove Dušan Udovič Pritisk priseljencev, med katerimi je v zadnjih mesecih vse več beguncev, ki za lastno preživetje bežijo iz pred vojnami v državah Bližnjega vzhoda, postaja iz dneva v dan bolj silovit. Sredi Mediterana je včeraj steklo reševanje doslej najštevilnejše skupine tisočev nesrečnežev, stisnjenih kot sardine v škatlicah na več kot dvajsetih plovilih. Obenem je človeška masa, tako kot deroča reka nezadržno prestopi bregove, pritisnila na grško-ma-kedonsko mejo in jo prebila, kljub policiji in izstrelkom solzivca. Vprašanje je, do kam jim bo uspelo priti. V Srbiji jih ne mara nihče, na Madžarskem vojska straži mejo in gradi visoko žično oviro, Bolgarija je s priseljenci brez milosti, z Romunijo ni nič bolje. Cilj beguncev so severne države Evropske unije. Odprta je nova, grško-bal-kanska fronta za begunce, ki se bo krepila iz dneva v dan, kajti vse to je bilo napovedano in predvidljivo. Julija je po tej poti prišlo 43 tisoč beguncev, v avgustu pa jih je že nad 50 tisoč. Dejstvo je, da se nahajamo pred humanitarno krizo, kot je še ni bilo, Evropska unija pa je nanjo povsem nepripravljena, kot je pokazala včeraj, ko je sklenila, da Makedoniji, ki navalu ni kos, nakaže nekaj deset tisoč evrov, praktično drobtinice. Evropski birokrati nimajo drugega recepta razen tega, da odpirajo razpravo o reviziji schengenskega sporazuma. Kar z drugimi besedami pomeni, da je govor o možnosti ponovnega vzpostavljanja meja, da se razumemo. begunci - Reševanje pred Libijo in pritisk na Makedonijo Naval na Balkan in Sredozemlje RIM / SKOPJE - Nadaljuje se val beguncev v Sredozemlju, pritisk pri-bežnikov pa se krepi tudi na meji med Makedonijo in Grčijo. Italijanska obalna straža je bila včeraj ves dan polno angažirana v koordinacijo reševalne akcije več tisoč migrantov iz morja pred obalo Libije, saj so prejeli klice na pomoč z 22 različnih preobremenjenih plovil. Na njih naj bi se nahajalo med 2000 in 3000 ljudi. V operacijah sodeluje najmanj sedem ladij, od tega šest italijanskih in ena norveška. Po navedbah italijanske obalne straže se je v težavah znašlo 14 gumijastih čolnov in še štiri druga plovila. Policija v Palermu pa je včeraj sporočila, da je po sredini reševalni akciji na utapljajoči se ladji z migranti aretirala šest Egipčanov, ki jih sumi sodelovanja v tihotapljenju ljudi. Na ladji je bilo 432 migrantov, kar je več kot desetkrat več od zmogljivosti plovila. Na 2. strani videm, trst, koper - Gost promet Vroča sobota z dolgimi vrstami Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00-12.00 in 16.30-18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. SanfAnna impriia TrmpOTtt funfbrt 1jF Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta I9C8 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu Ul. Aquileia, 38 34170 GORICA tel.: 0481523104 fax: 0481525719 info@michelus.it www.micheluscase.it bračan Druge sekcije slovenskega vrtca ne bo BRAČAN - Slovenski otroški vrtec v Bračanu ne bo dobil nove sekcije. Novico nam je posredoval župan Luciano Patat, ki obžaluje, da v vrtcu Mavrica kljub porastu števila vpisov ne bo mogoče odpreti drugega oddelka. Ravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Elizabeta Kovic je uradno sporočilo deželnega Urada za slovenske šole prejela v prejšnjih dneh. »V dejanskem seznamu osebja naš predlog ni bil sprejet,« je dejala. Statut zveze občin: se bo Klun vzdržal? Na 4. strani Spodletela tatvina v goriškem marketu Na 14. strani Pevmski park vse bolj zanemarjen Na 14. strani Zalet Kontovel z novim (starim) trenerjem Na 21. strani V» Mt.TI JA MULEJ 1 km od Blejskega jezera, z lepim razgledom in domačo hrano. POLPENZION za dve osebi, 2 dni, 176,00 € www.mulej-bled.com 2 Nedelja, 23. avgusta 2015 ITALIJA, SVET / val migrantov - V Sredozemlju in na makedonsko-grški meji vse večji pritisk Več kot sto pribežnikov izsililo prehod makedonske meje RIM / SKOPJE - Nadaljuje se val beguncev v Sredozemlju, pritisk pribežnikov pa se krepi tudi na meji med Makedonijo in Grčijo. Italijanska obalna straža je bila včeraj ves dan polno angažirana v koordinacijo reševalne akcije več tisoč migrantov iz morja pred obalo Libije, saj so prejeli klice na pomoč z 22 različnih preobremenjenih plovil. Na njih naj bi se nahajalo med 2000 in 3000 ljudi. V operacijah sodeluje najmanj sedem ladij, od tega šest italijanskih in ena norveška. Po navedbah italijanske obalne straže se je v težavah znašlo 14 gumijastih čolnov in še štiri druga plovila. Policija v Palermu pa je včeraj sporočila, da je po sredini reševalni akciji na utapljajoči se ladji z migranti aretirala šest Egipčanov, ki jih sumi sodelovanja v tihotapljenju ljudi. Na ladji je bilo 432 migrantov, kar je več kot desetkrat več od zmogljivosti plovila. Nekateri potniki, med njimi tudi ženske in otroci, so bili zaklenjeni v prostorih pod palubo. Kot so migranti povedali na zaslišanjih, je vsak od njih plačal tihotapcem 2000 evrov, da jih prepeljejo iz Egipta v Italijo. Med potjo naj bi tihotapci od potnikov, zaprtih pod palubo, zahtevali dodaten denar, da so jim začasno dovolili na zrak. Situacija se je včeraj zaostrila tudi na drugi fronti. Več sto migrantov, ki so obtičali na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Makedonijo, si je včeraj izsililo pot čez mejo v Makedonijo. Kljub policijski straži so številni begunci splezali čez žičnato mejno ograjo, policisti pa so nanje zaman metali šok granate. Policisti so po kakšne pol ure in kakih deset odvrženih šok granatah le uspeli ustaviti naval migrantov ter prevzeti nadzor nad položajem. Na nikogaršnji zemlji med Grčijo in Makedonijo je v četrtek obtičalo okoli 2000 beguncev in migrantov na svoji poti v zahodno Evropo. Trenutno naj bi jih bilo na tem območju še okoli 1500. Tisti, ki jim je uspelo prečkati mejo v Makedonijo, so se po navedbah AFP zatekli v mesto Gevgelija, kjer naj bi poskušali najti taksi ali kakšno drugo prevozno sredstvo za pot proti Srbiji. Makedonija je v četrtek razglasila izredne razmere in zaprla svojo južno mejo za migrante in begunce. Potem ko je prišlo do incidentov med policijo in migranti, pri čemer je policija uporabila solzivec, najmanj osem mi-grantov pa je bilo lažje ranjenih, se je Skopje odločilo, da določenemu številu »ranljivih« migrantov vendarle dovoli prečkanje meje. V petek zvečer so skupine po nekaj deset migrantov začele vstopati v Makedonijo in včeraj z vlaki nadaljevale pot proti severu. Po navedbah vlade v Skopju je v Makedonijo od sredine junija vstopilo okoli 42.000 beguncev in migrantov, od tega je več kot 7000 otrok. Velik porast beguncev in mi-grantov je po navedbah človekoljubnih organizacij posledica oboroženih konfliktov in zatiranja v vzhodni Afriki in na Bližnjem vzhodu, saj večina mi-grantov prihaja iz Sirije, Afganistana in Iraka Zato pozivajo evropske vlade, naj pokažejo več solidarnosti s temi ljudmi in vzpostavijo varnejše poti do Evrope. (STA) prej do novice Reševalne akcije v Sredozemlju so na dnevnem redu (desno), na makedonsko-grški meji pritiska na tisoče migrantov. ansa vatikan - Obsodbe se vrstijo Mafijski pogreb Casamonica v Rimu škandal brez primere Protimafijski plakat pred cerkvijo Don Bosca ansa www.primorski.eu1 RIM - Ves včerajšnji dan so se vrstile obsodbe in zgražanja zaradi izzivalno mafijskega pogreba šefa klana Casamonica sredi same državne prestolnice. Rimski prefekt Franco Gabrielli je o zadevi pripravil poročilo in ga včeraj izročil ministru za notranje zadeve Angelinu Alfanu. V poročilu so tudi pojasnila, ki jih je pre-fekt zahteval od karabinjerjev, kve-sture in mestnih redarjev. V ponedeljek bo zadevo obrav- naval odbor za javno varnost, ki ga je minister Alfano pozval, naj sprejem vse potrebne ukrepe, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Vsekakor se vse institucije zavedajo, da je do škandaloznega pogreba prišlo, ker je bila storjena serija nedopustnih napak, na čelu z informacijo, saj so vsi pristojni padali z oblakov in trdili, da o vsem tem niso nič vedeli. Državni in varnostni aparat je očitno popolnoma odpovedal. Na dogodek so včeraj odločno reagirali tudi v Vatikanu. Glasilo L' Ossetvatore Romano je pogreb opredelil kot škandalozen špektakel, razkazovanje moči in nedpoustno in-strumentalizacijo krščanskega pie-tetnega obreda, kakršen je pogreb. Taka priložnost bi zahtevala vsaj diskretnost in tišino. Glede takega dogajanja v Cerkvi ni prostora za senčne plati, je še zapisal vatikanski časopis. Polemike so včeraj zajele tudi sile javnega reda in občinsko policijo, za katero sorodniki družine Casa-monica trdijo, da so jo sami povabili zraven za spremstvo pogrebnega sprevoda. Vsi so dejansko vedeli, kaj se dogaja, tudi policija, na katero je odvetnik družine Casamonica naslovil prošnjo, naj dovoli zaprtemu sorodniku pokojnega, da se udeleži pogreba. Helikopter pa je nedovoljeno letel nad pogrebom in trosil liste vrtnic. Lahko bi bil odvrgel karkoli, je bil včeraj komentar. Ves dan so si včeraj sledile tudi kritične pripombe politikov, ki so se oglašali predvsem preko tvitov in fa-cebooka. Zlasti je bila glasna opozicija, ki je zahtevala odstop notranjega ministra Alfana, prefekta Gabriel-lija in rimskega župana Marina. borze Zastoj Kitajske povzroča preplah NEW YORK - Padanje delniških indeksov v Aziji, ki je posledica skrbi zaradi ohlajanja kitajske gospodarske rasti, je okužilo tudi Wall Street, kjer je indeks Dow Jones v zadnjem tednu dni izgubil več kot 1000 točk. Največji padec v tednu so indeksi doživeli v petek, čeprav analitiki opozarjajo, da v ZDA ni nobenega razloga za preplah. Industrijski indeks Dow Jones je v primerjavi s petkom preteklega tedna nazadoval padel za 1017,65 točke oziroma 5,8 odstotka na 16.459,75 točke. Širši indeks Standard & Poor's 500 je prav tako padel za 5,8 odstotka oziroma 120,65 točke na 1970,89 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 6,8 odstotka oziroma 342,19 točke na 4706,04 točke. Prvi dan trgovalnega tedna v ponedeljek ni obetal takšne katastrofe ob koncu tedna, saj so borzni indeksi ob pomanjkanju uradne gospodarske statistike napredovali. Navzgor so jih potegnile delnice nekaterih večjih podjetij, kot so Disney, McDonald's in Apple. Po novici o padcu osrednjega indeksa borze v Šanghaju so indeksi v New Yorku v torek nazadovali, vendar le rahlo. Negativno so na tečaje delnic vplivali še slabi četrtletni rezultati ameriškega trgovinskega velikana Wal-Mart. Trgovec je doživel 11,4-od-stotni padec dobička. Vlagatelji so dogajanje na azijskih, predvsem kitajskih borzah v sredo vzeli resneje, objavljeni prepisi zadnjega zasedanja odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve pa jim niso dali nobenega odgovora na vprašanje, ali se bodo obrestne mere začele višati že septembra. Poročilo o julijski inflaciji je pokazalo, da jih zaradi tega ni treba višati, ker je še vedno ni na spregled. V četrtek in petek pa je sledil dvojni udarec zaradi skrbi pred ohlajanjem kitajskega gospodarstva. Dow Jones je v četrtek izgubil skoraj 360 točk, v petek pa več kot 530. Na domačem gospodarskem parketu sta vlagatelje v slabo voljo spravili poročili o potrošniškem zaupanju in rasti odpuščanja. Conference Board je nepričakovano poročal o nazadovanju vrednosti indeksa vodilnih gospodarskih kazalcev ZDA. Poleg tega je število novih zahtevkov za nadomestilo v času brezposelnosti prejšnji teden naraslo za 4000 na 277.000. Rast je presenetila analitike, ki so napovedovali padec na 272.000. Še slabše je bilo v petek, ko so se domine začele podirati najprej v Aziji, potem v Evropi in nazadnje še na Wall Streetu, kjer so šle v razprodajo delnice naftnih podjetij in tudi vseh drugih. Če kitajsko gospodarstvo nima sape, potem ni razloga, da bi bila nafta draga in ta problem se je naftnim podjetjem pridružil v času, ko je cena nafte v zadnjem letu že tako izgubila polovico vrednosti. V ZDA so se odzvali skoraj panično. Analitiki mrzlično pojasnjujejo vlagateljem, naj ne prodajajo in naj počakajo, da nevihta mine. Ameriško gospodarstvo je namreč trdno in bo preživelo tudi ta šok, še posebej zato, ker centralna banka septembra najverjetneje še ne bo dvignila obrestnih mer. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 23. avgusta 2015 3 nova gorica - Danes ob 19. uri koncert orkestra SFK - Euro Symphony Orchestra v svetogorski baziliki Glasbeni poklon vsem žrtvam NOVA GORICA - Svetogorska bazilika bo drevi ob 19. uri slikovito prizorišče simboličnega koncerta mednarodnega orkestra SFK - Euro Symphony Orchestra, ki se bo z glasbo poklonil vsem žrtvam prve svetovne vojne. Koncert prirejata Mittelfest in Festival narodov iz Umbrije na pobudo Dežele Furlanije-Julijske krajine, izbira kraja pa seveda ni bila naključna, saj je prav na tem območju stoletjem izgubilo življenje več tisoč vojakov številnih narodnosti. Koncertu bosta prisostvovala slovenski predsednik Borut Pahor in predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. V omenjenem orkestru nastopajo mladi glasbeniki iz Slovenije, Avstrije in Italije, naslov prireditve pa izpostavlja, da je koncert poklon »žrtvam vseh narodnosti«. Nedeljski koncert na Sveti Gori pa bo pred-premiera Festivala narodov, ki se v kraju Citta di Castello v Umbriji že Predsednik B. Pahor odprl sejem Agra v Gornji Radgoni GORNJA RADGONA - Slovenska kmetijska politika si zasluži podporo, je včeraj ob odprtju sejma Agra v Gornji Radgoni poudaril predsednik republike Borut Pahor. Po njegovih besedah se zavedamo, da moramo tistim, ki živijo od kmetijstva, pomagati s sodobnimi principi državne intervencije, sicer ne bomo dosegli enake kakovosti življenja na podeželju in v urbanih sre-diščih.Vendar pa morajo tudi kme-tijci vedeti, da dolgoročno ni vzdržno živeti samo od državne intervencije, pač pa se mora kmetijski sektor truditi za konkurenčnost, je nadaljeval Pahor. Pri tem se mu zdi, da se v tem smislu vsi akterji trudijo za to, država pa se pri tem trudi razumeti svojo nalogo in odgovornost. Pahor ugotavlja, da se niso uresničile napovedi, da bodo tovrstni sejmi izgubili čar in postali presežni, ker v nasprotju s sodobnimi tehnologijami ohranjajo pravi človeški stik. Da mora obiskati sejem v Gornji Radgoni, pa da je zvedel že od nekdanjega poslanca Ferija Horvata, ki ga je opozoril, da je to pravo mesto, če želi razumeti pomen kmetijske politike širše, kot se to zdi v javnosti. »Mislim, da je to tudi glavno sporočilo tega sejma, da je zato tako obiskan in od tod izvira njegov pomen tudi danes,» je med drugim povedal Pahor. Njegova sporočilna vrednost tako strokovni kot najširši javnosti je po Pahorjevih besedah ta, da je Slovenija v nekem smislu posebna dežela v tem, da polovica prebivalstva živi na podeželju in polovica v mestih. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je pohvalil, da je bila Slovenija ena prvih držav EU, ki je začela izvajati novi program razvoja podeželja, ki Sloveniji prinese letno 300 milijonov evrov. Po njegovih besedah zdaj iščejo dodatne rešitev za poenostavitve oziroma bistveno manj admini-striranja ter da so registrirali čez 15.000 dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja nekaj manj kot 5000 kmetij, od letos pa se lahko kmetje samostojno odločijo, ali želijo voditi računovodstvo ali ne, s čimer je razbremenjenih več kot tisoč kmetij. skoraj pol stoletja posveča predvsem klasični glasbi in bo letos v fokus postavil Avstrijo in njeno bogato glasbeno dediščino. Orkester SFK - Euro Symphony Orchestra je bil ustanovljen leta 2002 na pobudo združenja Musikverein Kärnten, v njem pa kot rečeno nastopajo mladi predstavniki treh narodov, ki so se v prvi svetovni vojni na soški fronti vojskovali na nasprotnih bregovih oziroma vrhovih. Orkester bo vodil avstrijski dirigent Ernest Hoetzl, muzikolog in docent na univerzi v Gradcu; na sporedu bodo Mozartova uvertura Fi-garove svatbe, Schubertova 3. simfonija, stavek Beethovnove 8. simfonije, Brahmsov Madžarski ples št. 1, 5 in 6, Straussova koračnica, opereta Planinska roža slovenskega skladatelja Radovana Gobca in odlomek iz opere Sicilijanska kmečka čast (Ca-valleria rusticana) italijanskega opernega skladatelja Pietra Mascagnija. Orkester sestavljajo mladi glasbeniki iz Avstrije, Slovenije in Italije, vodi ga dirigent Ernest Hoetzl promet - Med Vidmom in Palmanovo več kot 21 kilometrov dolga vrsta Za voznike zelo naporen dan Gost promet in zastoji v smeri iz Hrvaške in vzhodne Evrope proti Italiji, pa tudi v obratno smer VIDEM, KOPER - V skladu s pričakovanji je bil včerajšnji dan za voznike naporen, saj so se na glavnih prometnicah od Hrvaške do Italije in Avstrije že od jutra kopičile dolge vrste vozil. K temu pa gre prišteti tudi dokaj gost promet v obratno smer, saj se je mnogo ljudi očitno odločilo za pozne (in cenejše) počitnice ob koncu avgusta. Najhuje je bilo včeraj med 12. in 13. uro na avtocesti A23, in sicer med izvozoma Videm sever in Palmanova, kjer je nepregledna kolona vozil presegla 21 kilometrov dolžine. Pozno popoldne je bil promet na avtocestah še vedno zelo gost, v primerjavi z dopoldnevom se je povečalo število vozil, ki se vračajo s hrvaške obale in iz vzhodne Evrope, je navedla družba Autovie venete. Pri Moščenicah je bila vrsta v smeri proti Benetkam ob 17. uri dolga štiri kilometre. Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste so bili včeraj popoldne zastoji na primorski hitri cesti med priključkoma Bertoki in Koper center proti Izoli ter na cestah Seča - Sečovlje in Koper - Šmarje - Dragonja. Na mejnem prehodu Dragonja so vozniki pri izstopu iz Slovenije ob 16. uri čakali eno uro, na mejnem prehodu Sečovlje 45 minut. Pri vstopu v Slovenijo so vozniki na mejnih prehodih Gruškovje, Dragonja in Sečovlje čakali po pol ure. Ob 19. uri je bila slika drugačna, saj so vozniki na Dragonji za vstop na Hrvaško čakali poldrugo uro, pri Sečovljah pa samo 20 minut. piran - Bogat izbor vhunskih ansamblov in solistov iz vse Evrope 14. Tartini festival PIRAN - Prihodnji torek se bo s koncertom zasedbe Solisti veneti iz Pa-dove začel že 14. Tartini festival. Bogat izbor vrhunskih ansamblov in solistov iz vse Evrope s poudarkom na izvajalcih baročne glasbe bodo dopolnjevali nastopi mladih glasbenikov in glasbene delavnice. Z odzivom glasbenikov so zelo zadovoljni, je na novinarski konferenci navedla umetniška vodja festivala Jasna Nadles. Uvodni koncert bo v piranski stolnici, kjer bodo prvič na Tar-tini festivalu nastopili Solisti veneti. Ansambel deluje od leta 1955 in je odigral več kot 6000 koncertov, v Piranu pa bodo med drugim interpretirali skladbe Vivaldija, Tartinija, Rossinija in Morri-coneja. Koncert pomeni tudi posebno povezavo med Piranom in Padovo, kjer je Tartini pokopan. Do 8. septembra se bodo na različnih lokacijah v Piranu in Kopru zvrstili še ansambel Il Terzo Suono s solistom Sergiom Azzolinijem, ki velja za enega največjih baročnih fagotistov na svetu, italijanski trio Collegium Pro Musica, Glasbenikov kip na Tartjnijevem trgu v Piranu Trio Ventapano iz Avstrije, španski pianist Leonel Morales ter dva koncerta mladih glasbenikov Tartini Junior, za katera bo vstop brezplačen. Festival bo sklenil prav tako znameniti Ansambel 1756 iz Salzburga. Koncerte bosta spremljali delavnici oz. mojstrska tečaja, ki ju bosta vodila Azzolini na fagotu in Stefano Bagliano na kljunasti flavti. Piranski župan Peter Bossman je spomnil, da se bližata pomembni oble- tnici. Prihodnje leto bo minilo 120 let od postavitve spomenika Tartiniju na osrednjem mestnem trgu, leta 2020 pa bo 250. obletnica umetnikove smrti. Z organizatorji festivala ter lokalno skupnostjo Italijanov so že stekli pogovori o oblikovanju trajnejšega sodelovanja, ki si ga festival po njegovem tudi zasluži, saj jim tako ne bi bilo treba vsako leto iskati rešitve za financiranje dogodka. Proračun festivala je okoli 100.000 evrov, pri čemer večino sredstev, okoli 30 odstotkov, dobijo od ministrstva za kulturo, še 30 odstotkov pa jim zagotovijo sponzorji in tuji inštituti. Festivalu svoje prostore nudi tudi skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, Pomorski muzej Sergej Mašera pa daje na razpolago Tartinijevo violino, na katero bodo tudi letos zaigrali na otvoritvenem koncertu. Kot je pojasnil direktor muzeja Franco Juri, jim festival tako vsako leto nudi priložnost oživiti dediščino, tako se ohrani tudi funkcionalnost in delovanje najdragocenejšega predmeta v njihovi zbirki. / TRST Nedelja, 23. avgusta 2015 5 r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu reforma krajevnih uprav - Julijska medobčinska teritorialna unija Zveza občin, jutri statut (a Klun naj bi se vzdržal ...) Na tržaški občini bodo jutri popoldne sprejeli osnutek statuta Julijske medobčinske teritorialne unije, kot je uradni naziv nove zveze občin na Tržaškem, ki jo predvideva deželna reforma krajevnih uprav. To bo tudi ustanovni akt nove zveze. V tržaški občinski palači se bodo ob podpisu ob gostitelju, tržaškemu županu Robertu Cosoliniju, zbrali devinsko-na-brežinski župan Vladimir Kukanja, zgo-niška županja Monica Hrovatin, repen-tabrski župan Marko Pisani, dolinski župan Sandy Klun, svojo prisotnost pa je potrdil tudi miljski župan Nerio Nesladek, ki se zaradi poškodbe noge ni mogel udeležiti zadnjih treh pripravljalnih sestankov Sandy Klun fotodamj@n na tržaški občini, na katerih so predstavniki občin na Tržaškem izpilili, zgladili in dodelali besedilo osnutka statuta. Čeprav bodo na sprejetju statuta nove medobčinske upravne enote prisotni župani vseh šestih v zvezi sodelujočih občin, pa kaže, da bo osnutek dokumenta podpisalo le pet županov. Dolinski župan Sandy Klun naj bi -po zadnjih vesteh - ne podpisal dokumenta oziroma naj bi se pri glasovanju za njegov sprejem vzdržal. To naj bi bilo nekakšno dolžnostno dejanje, ki naj bi ga narekoval aprilski sklep dolinskega občinskega sveta o prizivu na deželno upravno sodišče proti deželnemu zakonu o reformi krajevnih uprav. Dolinska skuščina je namreč na seji 20. aprila odobrila sklep o »ne-pristo-pu občine v nobeno zvezo občin.« Sklep pa ni bil odobren z absolutno večino devetih glasov (podprlo ga je osem svetnikov), zato nima nobene pravne veljave. Pač pa so bili pred glasovanjem soglasno odobreni štirje popravki, med katerimi je bil najbolj pomemben amandma Združene levice o »pritožbi na deželno upravno sodišče proti deželnemu zakonu o reformi krajevnih uprav.« Dolinska občina je vložila priziv na deželno upravno sodišče, podobno kot je to storilo še 57 drugih občin v Furla-niji-Julijski krajini. Kljub temu pa je dolinski župan Sandy Klun zadnja dva meseca aktivno sodeloval pri pripravi osnutka statuta nove zveze občin. Eno od pripravljalnih srečanj, ki so se ga udeležili župani petih okoliških občin, je bilo prav v Dolini. Ze med pripravo osnutka se je dolinski upravi zastavilo vprašanje, ali lahko župan podpiše ustanovno listino nove zveze občin, čeprav je občina vložila priziv proti zakonu, ki ustanavlja tovrstne nove upravne enote. Zupan Klun je vsekakor sledil pripravi dokumenta, medtem je uprava vprašala pravnega izvedenca za mnenje. Ta naj bi nazadnje ocenil, da sprejem osnutka statuta - prav zaradi priziva na deželno upravno sodišče - naj bi ne bil primeren. Zato naj bi se župan Klun jutri ob sprejemu osnutka statuta vzdržal. M.K. gm I h i • • • • • v • i •• Cuk: Zakaj je izraz »zveza« primernejši od »unije« Slovensko ime nove zveze občin na Tržaškem še vedno razdvaja. Pomisleki se nanašajo predvsem na izbiro imena »unija« namesto »zveza«, kot je pisalo v prvotnem besedilu osnutka statuta nove občinske zveze. Prav tako vprašljiva pa je izbira imena »teritorialna«, saj naj bi bil bolj ustrezen slovenski izraz »ozemeljska«. Kar se izbire imena »unija« namesto »zveza«, je dolinski podžupan Goran Čuk včeraj ponudil v razmislek primerjavo z utečeno rabo obeh imen v Sloveniji. Njegovo razmišljanje je temeljilo na slovenski zakonodaji. »V Sloveniji ureja lokalno samoupravo Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Prvi odstavek 86. člena ZLS določa, da dve ali več občin Goran Čuk fotodamj@n t lahko zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov, z aktom o ustanovitvi - po naše statutom -, ki ga sprejmejo njihovi občinski sveti, ustanovijo enonamen-ske ali večnamenske interesne zveze,« je uvodoma navedel Čuk in iz navedenega povzel poanto. »Po tem izhaja, da bi bil najbolj primeren izraz tovrstne organizacije zveza in ne unija. V Sloveniji se je za organizacijo uveljavil izraz "unija" le za Evropsko unijo, nikakor pa je ni zaslediti pri raznih oblikah medobčinskega sodelovanja. Povsem napačen izraz za zvezo bi bil "združenje', saj opredeljuje slovenski pravni red združenja kot organizacijo, ki jih občine lahko ustanovijo zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov. V Italiji je združenje ANCI (Associazio-ne Nazionale Comuni d'Italia),« je sklenil svoje razmišljanje dolinski podžupan Goran Čuk. M.K. zahodni kras V Križu letos prvi ribiški dnevi V Križu je bilo ribištvo še do pred nekaj desetletij zelo pomembna gospodarska panoga. Še do srede preteklega stoletja so se številne družine preživljale z ribištvom, kriški ribiči so bili vešči dela na morju in so zalagali s svežo ribo tržaški trg in Kras. Zato ni čudno, da je ostala vas pozorna do morja in ribištva še posebej tudi potem, ko je poklicni ribolov počasi odmrl. Tako je v vasi zaživel Ribiški muzej, ta teden pa bodo priredili v vasi prve ribiške dneve. Organiziralo jih bo AŠD Mladina in sicer od četrtka, 27. do nedelje, 30. avgusta. Dnevi se bodo odvijali v Ribiški hiši v starem vaškem jedru Križa. Na dan odprtja praznika bo kuharsko tekmovanje, v petek bodo predvajali filma Lov na tune in Kriške korenine. V soboto popoldne bo slikarski ex-tempore za otroke pod vodstvom ilustratorke Katerine Kalc, nato bo vodeni ogled Ribiškega muzeja. V nedeljo zjutraj bo pohod z naslovom Gojzerji in kopalke od Sv.Pri-moža do morja, popoldne bo nagrajevanje slikarskega tekmovanja, praznik se bo končal s tekmovanjem v podiranju rok. promet - Vrnitve in odhodi avtomobilistov Na Ključu zgoščena, a tekoča kolona vozil Daljša kolona se je ustvarila v včerajšnjih popoldanskih urah fotodamj@n Prometne težave na Tržaškem povzroča te dni križišče na Ključu, ki avto-mobiliste z avtoceste usmerja proti nekdanjemu mejnemu prehodu na Pesku in naprej proti Reki. Tudi včeraj se je tam gnetla kolona vozil, ki pa ni presegla zaskrbljujoče dolžine. Agentje lokalne policije so ves dan nadzorovali zgoščen promet, ki je v popoldanskih urah dosegel skoraj 300 metrov dolgo kolono proti Bazovici. Stanje ni bilo kritično, policisti pa so beležili povečan promet v obe smeri, saj marsikdo šele odhaja proti hrvaškim letoviščem. Možnost zastojev in prometnih zamaškov se obeta tudi danes. Iz urada lokalne policije so beležili kritičnosti tudi na Miramarskem drevoredu, kjer je bil promet v jutranjih urah upočasnjen zaradi manjšega verižnega trčenja treh avtomobilov. ul. teatro romano - Dela za milijon evrov Obnovljeno poslopje nekdanje knjižnice Obnovljena stavba v Ul. Teatro romano Policijski nadzor Policija je v petek zvečer izvedla serijo preventivnih kontrol v številnih lokalih tržaškega središča. Posegi so bili namenjeni predvsem preprečevanju preko-mirnega zaužitja alkohola in prepovedanih substanc ter ohranjanju javne varnosti. Med kontrolami v Ul. Torino in okolici Velikega trga, so agentje preverili istovetnost petdesetih oseb, med temi jih je deset že imelo opravka s policijo. Agentje so preverili ustrezna dovoljenja petih lokalov, evidentirali pa so le dve kršitvi: en lokal ni izpostavljal cenika za naročila na zunanjih mizah, drugi pa, ker je še točil alkoholne pijače po 3. uri in tako kršil občinski pravilnik. Aretirali Romuna V noči na soboto so policisti sesljanskega ko-misariata med preverjanjem istovetnosti treh moških v bližini Ribiškega naselja aretirali 28-letnega Romuna B.I. Agentom se je trojica zazdela takoj sumljiva, po pregledu njihovih dokumentov pa so možje postave ugotovili, da je eden od teh že stari znanec pravice. Pred časom je bil namreč zaradi različnih kaznivih dejanj obsojen na dve leti zapora. Tožilstvo iz Genove je izdalo ustrezni zaporni nalog, na podlagi katerega so ga policisti aretirali in odpeljali v tržaški zapor. V Ul. del Teatro romano se v teh dneh zaključujejo obnovitvena dela zgodovinske občinske stavbe, ki je bila svoj čas že sedež Ljudske knjižnice, podružnica tehničnega zavoda Carli, še prej pa konec 19. stoletja prav tako osrednja šola starega mestnega jedra. Pred dnevi je gradbeno podjetje odstranilo zidarske odre, tako je po daljšem času zopet zaživela obnovljena fasada. Dela se bodo dokaj kmalu nadaljevala v notranjosti stavbe z novo naložbo milijona evrov, ki bo namenjena ureditvi novih uradniških prostorov občinske uprave. / TRST Nedelja, 23. avgusta 2015 5 opčine - V petek v Prosvetnem domu odprtje razstave Pot v svobodo - Verso la liberta Spominska razstava za boljše poznavanje tedanjih dogodkov Gradivo iz obdobja od fašističnega dvajsetletja do bitke za Opčine prispevalo več ustanov in posameznikov Proslavljanje 70. obletnice osvoboditve še ni izčrpalo svojega izraznega potenciala in kulturnega poslanstva, čeprav so že daleč mimo prvi majski dnevi, ko smo se najbolj občuteno in doživeto spomnili nekdanjega dogajanja pred sedmimi desetletji, dogajanja, ki je po dolgih letih mraka in trpljenja končno prineslo svetlobo novega upanja. Pomemben prispevek k spoznavanju in podoživljanju tistega odločilnega dogajanja, pa tudi vsega, kar se je dogajalo prej, bo velika spominska razstava, ki jo pripravljata Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin in tržaško pokrajinsko vodstvo Združenja partizanov VZPI-ANPI. Njen naslov je Pot v svobodo - Verso la liberta. In dejansko bomo v petek, 28. avgusta, v Prosvetnem domu na Opčinah lahko s številnih panojev in najrazličnejšega razstavljenega (dvojezičnega) dokumentarnega gradiva in materiala razbrali podrobnosti dolge in mučne poti skozi ra-znarodovalno fašistično dvajsetletje, skozi nacistično uničevalno okupacijo, prvi in drugi tržaški proces in nato skozi vihre junaškega narodnoosvobodilnega in odporniškega boja do zadnje preizkušnje v bitki za Trst na Opčinah in do odrešilne osvoboditve. Pomen spominske razstave je najzgovorneje opredeljen v vabilu. Takole je napisano: »To ni zagledanost v preteklost in njene akterje, ki so nam z nadčloveško močjo podarili svobodo in nam pokazali pravo pot. Je sprejemanje, čuvanje in prenašanje dediščine, ki so jo nam zapustili.« Razstava bo izredno pregledna in bogata, saj je pri njej sodelovalo nenavadno veliko število ljudi in organizacij. Prireditelji so že na začetku leta pozvali širšo javnost, zlasti opensko, naj prispeva k obogatitvi razstave in k popolnejši osvetlitvi nekdanjih dogodkov v bitki za Opčine, ki so mnogim še dokaj nepoznani. Pri postavitvi so odigrali glavno vlogo Gianfranco Paliaga, Stanka Hrovatin in Nori Jerič, toda ob njih je stalo veliko drugih ljudi, članov kulturnega društva in združenja partizanov. Pri dobavi opreme, dokumentov, fotografij in raznih pomenljivih predmetov je poleg več kot ducata posameznikov sodelovalo več ustanov in organizacij, od Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice, domače knjižnice Pinka Tomažiča in tovarišev in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, do arhivov Vida Vremca in Nade Kapun, Občine Trst in združenja VZPI-ANPI. Predolgo bi bilo naštevanje vseh sodelujočih, ki se jim prireditelji razstave srčno zahvaljujejo, lahko pa na kratko povemo, da bo imelo njihovo delo prav gotovo zasluženo odmevnost v širši tržaški javnosti. Kot rečeno, bo razstava posvečena 70-letnici osvoboditve, vendar bo imela še dodatno sporočilo. Posvečena bo namreč tudi petim kurirkam iz Pre-benega in štirim partizanom, ki so jih 29. avgusta 1944 nacistični krvniki umorili na openski Mandriji. Devet mladih življenj je tistega tragičnega jutra omahnilo pod streli in se pridružilo brezštevilnim žrtvam po vsej zasužnjeni Primorski in Evropi, ki jim ni bilo dano, da bi dočakali svobodo in konec nacifašistične more. Na predvečer obletnice se bomo torej ob otvoritvi razstave spomnili mu-čeniške smrti mladih kurirk Mire Ban-di, Elvire Kocjančič, Anice Parovel, Angelce Bandi in Slave Grahonja ter ku-rirke Marije Grmek iz Krajine vasi in partizanov Balda Boleta iz Zadra, Mira Metlikovca iz Krepelj ter Leopolda Posnetek z ene prejšnjih komemoracij pri spomeniku na openski Mandriji, kjer je 29. avgusta 1944 pod streli nacistov padlo devet ljudi: pet kurirk in štirje partizani. To obletnico bodo počastili v okviru prireditve in odprtja razstave ob 70-letnici osvoboditve. arhiv Mervica iz Devina. Posebna delegacija bo pred otvoritvijo razstave poneslo cvetje na spomenik na Mandriji in na opensko pokopališče, kjer so pokopani štirje partizani. Razstavo Pot v svobodo - Verso la liberta bo odprl zgodovinar Jože Pir- jevec, ki bo ob splošni predstavitvi vsega razstavljenega poudaril tako pomen proslavljanja 70-letnice osvoboditve izpod nacifašističnega jarma, kot obletnice smrti prebeneških kurirk in partizanov. Otvoritvena prireditev v Prosvetnem domu se bo pričela v petek ob 20.30, na njej pa bodo sodelovali domači moški pevski zbor Tabor pod vodstvom Davida Zerjala ter združeni vokalni skupini SKD Barkovlje in SKD Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot in ob spremljavi harmonike Marina Zobina. (dk) repen - Do 4. oktobra v Kraški hiši Na ogled skrivnostne oblike kiparja Mirsada Begica Priznani kipar Mirsad Begič s svojimi deli v Kraški hiši fotodamj@n V petek zvečer so na dobro obiskani prireditvi v Kraški hiši v Repnu odprli razstavo del priznanega umetnika Mirsada Begica, ki bo na ogled vse do 4. oktobra. Avtorja in njegove stvaritve je predstavil kurator razstave Denis Volk. Kipar, rojen v Glamoču v zahodni Bosni, je obiskoval srednjo umetniško šolo v Sarajevu in študiral kiparstvo ter diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nakar se je izpopolnjeval na St. Martin's School of Art v Londonu. Že dobrih trideset let živi in ustvarja v Ljubljani, leta 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada za cikel Ohraniti sanje. Značilnost Begicevih del, ki so na ogled v Repnu, je predvsem uporabljeni material: kipar ustvarja s predivom konoplje in juta-sto vrečevino, z vato, voskom, papirjem, naj-lonom in drugimi materiali. Umetnik je več desetletij vzporedno z drugimi deli ustvarjal nek »zasebni« opus s pajčevinami, kokoni in drugimi nenavadnimi oblikami, ki so po besedah kuratorja lahko »nežne, strašljive ali gnusne«. Oblike so vsekakor skrivnostne in obiskovalec jih lahko občuduje ter ugiba, kaj se v njih skriva. lonjer - Drevi ob 20. uri Z odprtjem razstave se začenja Arteden Z odprtjem razstave Arteden story in nastopom domačega pevskega zbora Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja se bo drevi ob 20. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju začel letošnji festival Arteden. Ustvarjalni teden v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Lonjer-Katinara, ki poteka tokrat ob koncu počitniškega obdobja, je za tržaške Slovence že več let eden pomembnejših poletnih kulturnih dogodkov, letošnji festival pa prinaša nekaj sprememb. Prireditelji so se odločili, da bo letošnji teden posvečen predvsem pogledu na doslej prehojeno pot, z na- slovom Zgodba o Artednu. V ta namen bosta na ogled razstava in katalog z vsemi umetninami, ki so nastale v okviru lonjerskih ustvarjalnih poletij. Zvrstile pa se bodo ustvarjalne pobude, na katere so seveda vabljeni obiskovalci. V torek ob 20. uri bo Mirna Viola predavala o slikanju z mobilnimi telefoni, srečanje soorganizira krožek Fotovideo Trst 80. V sredo ob 18.30 bo na sporedu delavnica sodobnega plesa z Dašo Grgič (za vse, ki bi se radi sprostili z glasbo in gibom), v soboto od 17.30 do 19.30 pa likovna ustvarjalna delavnica za vse, ki bi se radi zabavali z barvami in čopiči. Brezplačne avtobusne • VI • vozovnice za šolarje Prihodnji teden bo prevozno podjetje Trieste Trasporti učencem osnovnih in dijakom srednjih šol, ki so že predhodno naslovili prošnje na urade podjetja, delilo brezplačne sezonske vozovnice za relacijo šola-dom. Prejemniki vozovnic bodo v teh dneh obveščeni s sms sporočilom. Dvig bo možen pri okencu prevoznega podjetja v Ul. dei Lavo-ratori 2 od ponedeljka do petka med 8.30 in 13. uro. Delitev brezplačnih vozovnic spada med koristi v sklopu normative pravice o študiju, ki jih Občina Trst namenja osnovnošolcem in srednješolcem na podlagi deželnega zakona 10/1988. Vozovnice bodo veljavne samo za eno avtobusno progo med 1. septembrom 2015 in 30. junijem 2016. Za brezplačne sezonske vozovnice lahko zaprosijo tudi dijaki viš-jih-srednjih šol. Prošnjo pa morajo nasloviti na urade Pokrajine Trst. Informativno srečanje o evropski prostovoljni službi V sredo, 26. avgusta, bo ob 15. uri na sedežu urada Europe Direct v Ul. Preocureria 2/a informativno srečanje o evropski prostovoljni službi. Ta spada v evropski program Erasmus+, ki je namenjen mladim med 17. in 30. letom. Program predvideva od dvomesečne do največ letne izkušnje prosto-voljstva v eni od držav evropske unije na področju socialne službe, mladinskih politik, športa, umetnosti, kulture in prostega časa. Kdor bi se rad udeležil srečanj, naj se predhodno najavi na vin-zi@comune.trieste.it Pri Svetem Justu dokumentarec Lacus Timavi Četrti in zadnji večer niza Arc-heologia di sera 2015 bo v sredo, 26. avgusta, ob 20.30 na Trgu del-la Cattedrale 1 na Sv. Justu postregel z dokumentarcem Lacus Timavi, ki je nastal na pobudo tiskovnega urada in televizijske produkcije Dežele Furlanije Julij-ske-krajine. Dokumentarni film opisuje naravni in zgodovinsko sceno ozemlja, pod katerim se vije podzemni tok Timave. Sledilo bo predavanje profesorja Paola Casarija. Predstavil bo zgodbo o Mladem iz Štalenske gore (Magdelensberg), bronastem kipu, ki ga je leta 1502 na Koroškem odkril kmet med oranjem kmečkega polja. Razstava o ženskah med prvo svetovno vojno V nekdanji javni pralnici pri Svetem Jakobu (Ul. San Giacomo in Monte 9) bo od jutri do sobote, 30. avgusta, na ogled razstava Ženske med prvo svetovno vojno, obenem bodo obiskovalci lahko prisluhnili radijski igri o o zgodovini peric, ki jo je zapisal in zrežiral Giorgio Mazzarella. Urnik: ponedeljek, sreda, sobota 9.00-12.30; torek, četrtek, petek 16.30-19.30. Zadnji dan razstave ArteAbile v Miljah V občinski umetniški dvorani v Miljah (Trg Marconi 1) bo še danes na ogled od 10. ure do 12.30 likovna razstava Riccarda Bossija, tetraplegika, ki svoje slike ustvarja s čopičem in ustnicami. 6 Nedelja, 23. avgusta 2015 TRST lajnarji - Prihodnjo nedeljo poimenovanje trga po Stanku Zorku Na pobočju nad Trstom se obeta veliko slavje Počastitev pokojnega duhovnika in odkritje dvojezičnih tabel Prihodnjo nedeljo, 30. avgusta, bo tržaška občinska uprava uradno poimenovala trg pred Marijino kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom po gospodu Stanku Zorku, odkrila pa bo tudi dvojezične krajevne turistične table z imenoma zaselkov Lajnarji in Piščanci. Ob tej priložnosti bo po sveti maši na prostem pred kapelico slovenska ro-janska skupnost na pobudo društva Rojanski Marijin dom postavila tudi dvojezično komemorativno tablo gospodu Zorku. Slavje na pobočjih med Trstom in Krasom se bo začelo ravno z vsakoletnim bogoslužjem, ki ga bo ob 17. uri daroval rojanski duhovnik, msgr. Franc Vončina. Ob 18. uri pa bo uradna slovesnost v režiji Občine Trst, ko bodo predstavniki uprave župana Roberta Cosolinija odkrili tablo, ki bo mali trg pri kapelici (med ulicama Moreri in Molini) poimenovala po dolgoletnem dušnem pastirju slovenskih vernikov v Rojanu Stanku Zorku. Slednji se je rodil v Leskovcu na Dolenjskem leta 1919, v Rojanu pa je služboval od leta 1952 vse do smrti leta 2003. Bil je med drugim pobudnik gradnje Marijinega doma, pa tudi postavitve Marijine kapelice (15. avgusta 1954). Lani, ob 60-letnici izgradnje, je tržaški občinski odbor na pobudo domačinov, verske skupnosti in slovenskih občinskih svetnikov sprejel poimenovanje trga po njem. Poleg tega pa je prvič v zgodovini sprejel namestitev dvojezičnih turističnih tabel z nazivoma Laj-narji in Piščanci, konkretna uresničitev sklepov pa je bila možna šele letos. Ker Rojan ni na območju, za katero je predvidena vidna dvojezičnost, so se pri društvu Rojanski Marijin dom odločili še za pripravo zasebne kome-morativne table (delo kamnoseštva Zi-darič), na kateri bo v slovenščini in italijanščini obrazloženo, da je bil Zorko več kot pol stoletja duhovni vodja slovenske verske skupnosti v Rojanu in najzaslužnejši za postavitev Marijine kapelice. Na svečanosti bo lik monsinjor-ja Zorka preko spominov osvetlil Aleksander Korošic, pomembne pridobitve pa bo blagoslovil msgr. Vončina. Pobudniki obljubljajo tudi glasbo in ljudsko petje, navzočnost skavtov in narodnih noš ter ob koncu dogodka druženje na bližnji turistični kmetiji. Poskrbljeno bo za parkiranje, cesta pa bo zaprta za promet od 16.45 do konca prireditve. Stanko Zorko je v Rojanu služboval pol stoletja, od leta 1952 do smrti leta 2003; v začetku 50. let je dal pobudo za postavitev Marijine kapelice pri Lajnarjih (desno z msgr. Francem Vončino) arhiv dolina - Dijaki nižje srednje šole Simon Gregorčič Bogato šolsko glasilo Mlaj Prispevki o dnevih kulturne dediščine in pozitivnem odnosu do preteklosti, šolskih ekskurzijah, prijateljici iz Japonske in še čem Dijaki dolinske nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom Simon Gregorčič svoje spretnosti in talente razvijajo v različnih interesnih dejavnostih, so pa tudi budni opazovalci (ob)šolskega dogajanja, saj svoje prispevke objavljajo v šolskem glasilu Mlaj, ki ga izdaja večstopenjska šola Josip Pangerc - Dolina. V 49. številki, v kateri so zajeli dogajanje med šolskim letom 2014/2015, so pod budnim oče- som prof. Borisa Pangerca zbrali vsebinsko različne prispevke, ki pričajo o razvejani dejavnosti dolinske nižje srednje šole Simona Gregorčiča. Na prvih straneh šolskega glasila lahko uporabniki izvedo marsikaj zanimivega o dnevih evropske kulturne dediščine, v okviru katerih so učenci 2.A razreda pod mentorstvom prof. Borisa Pangerca začeli zbirati starodavne predmete in jih razstavili v dolinski tor- Emi Shoji med obiskom na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini klji kot drobce materialne kulture dolinske občine. Pobuda je potekala pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Ministrstva za kulturo RS, razstavo Drobci materialne kulture v občini Dolina pa so pripravili tudi pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave. Skozi prizmo kulture in kulturne dediščine so učenci, ki so vsebino etnografske razstave natančno opisali na straneh šolskega milan - Začetek srečanj o duševnem zdravju v priredbi združenja Marco Cavallo Na Expu tudi »črni Basaglia« glasila, tkali prijateljske vezi z obiskovalci in s šolarji drugih šol. Pozitiven odnos do preteklosti so učenci spodbujali tudi s prispevki, v katerih so opisovali vaške običaje in življenje nekoč. Zanimivo in poučno je poglavje, v katerem je zbrano slikovno gradivo o koritih, ki so postavljena v skoraj vseh vaseh dolinske občine. Vse fotografije so opremljene s krajšimi pojasnili o tem, čemu so služila korita, pa tudi s pojasnili o izvoru imen nekaterih krajev. Da so dolinski učenci spretni tudi v tujih jezikih, kažejo krajši spisi v nemščini in angleščini. Veliko se jim dogaja tudi na šolskih ekskurzijah, ki jih je bilo v minulem šolskem letu kar nekaj. Učenci 2.A in 3. razreda so se marca mudili v čudovitem naravnem okolju Rakovega Škocjana, posebno doživetje pa so opisali v besedi in sliki. Učenci 2.B razreda so več dni preživeli v Piranu. Nova obzorja pa so odkrivali tudi s pomočjo gostje iz Japonske. Prof. Pangerc je namreč učence presenetil z gospodično Emi Shoji, ki prihaja iz japonskega Kjota. Z njeno pomočjo so učenci pobliže spoznali Japonsko in japonske navade, iz njihovih zapiskov pa se da razbrati, da jih je gostja iz Japonske očarala predvsem s svojo prijaznostjo in milino. Z Emi so šolarji ohranili prijateljske vezi, ki jih vzdržujejo s korespondenco. Učenci nižje srednje šole Simon Gregorčič so svoja čustva in razpoloženje izrazili še z drugimi prispevki, glasilo pa dopolnjujejo tudi do-polnjevanke, križanke in v obliki stripa pripovedovana zgodba. (sč) V paviljonu nevladne organizacije KIP duševne bolnike, ki so v mnogih primerih Grégoire Ahongbonon in konj Marco v Milanu ansa International School na svetovni razstavi Expo v Milanu se je včeraj začel sklop srečanj o duševnem zdravju, ki ga prireja tržaško združenje Marco Cavallo. Prav slavni kip konja, ki ga je za Franca Basaglio svoj čas ustvaril psihiatrov bratranec Vittorio Basaglia in je kmalu postal simbol boja za pravice duševnih bolnikov, je že stalni in priljubljeni gost svetovne razstave. Prvi gost je bil Grégoire Ahongbonon, 62-letni aktivist iz afriškega Benina, ki si je s svojo dejavnostjo za pravice in dostojanstvo dušenih bolnikov prislužil vzdevek »črni Basaglia«. Ahongbonon, ki je bil nekoč navaden mehanik, že trideset let potuje z avtom po Afriki, da bi dobesedno rešil dobesedno vklenjeni v verige. »Za vsakega vklenjenega moškega, žensko ali otroka odgovarja celotno človeštvo,« je dejal v Milanu. V Beninu, Togu in Slonokoščeni obali so prepričani, da so duševni bolniki obsedeni s hudičem, zato z njimi ravnajo zelo slabo. »Črni Basaglia« jih išče po mestnih ulicah in jih pelje v zdravstvene domove, ki jih je s svojim združenjem Saint Camille de Lel-lis ustanovil v raznih mestih. V vaseh se pogovarja s poglavarji in jih prepričuje, da verige za bolnike niso primerna rešitev. »Zdaj moramo nujno odpreti zdravstveni dom v Togu, kjer je v gozdovih na stotine duševnih bolnikov, tudi žensk in otrok, priklenjenih k drevesom,« je povedal. Prva svetovna vojna v Devinskem gradu V Devinskem gradu je še v teku razstava Devinski grad od Rilke-jevih elegij do velike vojne, za katero skrbi skupina Ermada Flavio Vi-donis. Razstava je del projekta Voci di Guerra in tempo di pace (Vojni glasovi v času miru). Razstava je bila odprta 13. marca letos, od takrat pa je zabeležila 35.000 obiskov. Na ogled je sekvenca posnetkov sarajevskega atentata in sprevoda pogreba prestolonaslednika Franca Ferdinanda ter soproge Sofije, ki je iz Trsta krenil proti Dunaju. Razstava bo na ogled vse do 30. avgusta. / TRST Nedelja, 23. avgusta 2015 5 cerovlje - Konji na Krasu Danes še zadnje tekme, ples in nagrajevanje Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. V Cerovljah je varno jahanje poskrbljeno tudi za najmlajše fotodamj@n Mi Kino Po petkovem deževju se je prirediteljem cerovskega konjskega praznika le nasmehnilo sonce. Včeraj so izpeljali jutranji lov na zaklad in celotni tekmovalni program. Višek dneva pa je bil večerni nastop country skupine The dusty saddle boys iz Vicenze. Danes bodo že od 10. ure za vse obiskovalce možne vožnje s kočijo in jahanje konj. Ob 9.30 se bo začela deželna tekma v Derby Countryu za konjenike, popoldne ob 16. uri pa še drugi del tekme kočij. Ljubitelji konj z umetniško žilico se bodo lahko ob 15. uri udeležili ex-temporeja. Od 17. ure dalje bo ples s skupino Kraški muzikantje, nastop plesne skupine Skuadre uoo in nagrajevanje za najboljše tekmovalce. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 23. avgusta 2015 FILIP Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.47 - Luna vzide ob 14.41 in zatone ob 0.34. Jutri, PONEDELJEK, 24. avgusta 2015 JERNEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,1 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 16 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,1 stopinje C. OKLICI: Roberto Loco in Angela Centi, Alvise Barbieri in Simonetta Ciriel-lo, Alessandro Grosso in Francesca Radivo, Stefano Furlan in Eleonora Sbuelz. M Izleti mare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. Od ponedeljka, 24. do nedelje, 30. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«. ARISTON - 21.00 »Birdman«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.30 »Eden«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Corn Island«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »LA.S.S.O. nella manica«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Pixels«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.10, 16.10, 20.40 »Fantastični štirje«; 18.00, 20.00 »Minioni«; 13.30, 14.00, 15.30, 16.00, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 18.35, 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 17.55, 20.15 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 15.50 »Piksli«; 18.15 »Razuzdanka«; 15.40, 21.10 »Straight Outta Compton -Zgodba o N.W.A.«. LJUDSKI VRT - 21.15 - Karibski praznik. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Ant-Man«; Dvorana 2: 16.20 »Il fidanzato di mia sorella«; 17.40, 19.50, 22.00 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Breaking dance«; Dvorana 4: 16.20, 18.00, 19.30, 20.50, 22.15 »The Gallows -L'esecuzione«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Come ti rovino le vacanze«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue 75 - LETNIKI iz Bazovice in okolice organizirajo enodnevni izlet. Za prijave tel. 040-226285 (Marija). VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika organizira 30. avgusta enodnevni izlet v Benečijo. Ogledali si bomo pokopališče iz 1. svetovne vojne, mesto Bassano del Grappa, leseni most, muzej žganja in romantično mestece Castelfranco Veneto. Poskrbljeno kosilo in večerja. Info in vpisi na tel. 040229286 (Marta). Toplo vabljeni. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 31. avgusta, na Bar-bano in na Staro Goro pri Čedadu. Avtobus bo odpeljal z Opčin ob 6.50; s trga Oberdan ob 7.10; s Proseka ob 7.30; iz Sv. Križa ob 7.35; iz Nabreži-ne ob 7.40; iz Sesljana ob 7.45; iz Devina ob 7.50 in iz Štivana ob 7.55. Info in prijave čim prej na tel. 3479322123 ali 340-1395070. gdfcßEBNO PODdiE^JE ~ ^/f ^ * Oč^^usto \ j O?trenutku žabsti... ...in tradicija [I] Lekarne Nedelja, 23. avgusta 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050, Milje - Lungo- OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! Nation«; 16.40, 19.10, 21.40 »Ant-Man«; 16.30, 21.00 »L'A.S.S.O. nella manica«; 16.30, 18.45, 21.00 »Breaking dance«; 16.25, 18.25, 20.20, 22.10 »The Gallows - L'esecuzione«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.15 »Come ti rovino le vacan-ze«; 16.40, 18.40 »Pixels«; 19.00 »Esl One 2015 - le finali di campionato«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.50, 22.15 »Mission: Impossible -Rogue Nation«; Dvorana 2: 15.40, 17.40, 20.00, 22.15 »Ant-Man«; Dvorana 3: 17.20, 19.30 »The Gallows -L'esecuzione«; 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.30, 22.10 »Breaking dance«; Dvorana 5: 15.45 »Mission Impossible - Rogue Nation«; 18.00, 20.00 »Come ti rovino le vacanze«; 22.00 »The Gallows - L'esecuzione«. Tiho in mirno je za vedno zaspala naša ljubljena mati, nona in pranona Marija Gorela vd. Milič Žalujoči sin Bruno z Vojko, sin Luciano s Sonjo, vnuki Mojca, Peter, Vanja in Martina z družinami, pravnuki in ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v sredo, 26.08, ob 13.00 uri v Samatorci na pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Samatorca, 23.08.2015 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage mame in none Marije sočustvujemo z Lucianom, Brunom in najdražjimi Jolanda ter družini Paulina in Kovic Ob smrti drage mame izrekajo prijatelju Brunu Miliču, družini in sorodnikom iskreno sožalje družine Kocman, Rolič, Volpi, Baldassi, Pegan in Čuk Ob smrti drage mame Marije izrekamo občuteno sožalje sinovoma Lucianu in Brunu ter ostalim sorodnikom Ana in Duško, Ani in Miloš, Ani in Rado, Bojana in Jušto, Dragica in Darko, Liljana in Ladi, Miša in Miha, Nives in Michele, Pierina in Marjan, Silvana in Miloš, Tamara in Zvonko Ob boleči izgubi drage sosede Marije izrekajo družini Milič občuteno sožalje družine Doljak, Sardoč in Šušteršič Ob boleči izgubi drage mame Marije Gorela izrekamo sinu Lucianu in vsem svojcem občuteno sožalje. Vsi pri AŠK Kras Ob izgubi drage mame izrekamo Brunu ter svojcem iskreno sožalje NK Kras Repen ^ Tiho je odšla naša draga Zelka Križmančič vd. Grgič Za njo žalujejo svojci in vsi, ki so jo imeli radi Od nje se bomo poslovili v torek, 25. avgusta. Pokojnica bo ležala v bazovski cerkvi od 13.30 dalje. Sledila bo sv. maša in pokop. Bazovica, 23.08.2015 Pogrebno podjetje Alabarda Uživaj zaslužen počitek v objemu svojih ljubljenih, draga Zelka. Vedno z mano, kot doslej Vera ZAHVALA Anna Maria Scherini por. Malalan (Anita) Po pogrebu se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Bani, Ferlugi, Opčine, 23. avgusta 2015 ZAHVALA Dušan Korošec Iskreno se zahvaljujemo župniku Mihaelu za obred, sorodnikom, prijateljem, znancem, organistki in cerkvenim pevkam, darovalcem in nosilkam cvetja in sveč ter vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnjo pot. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Marino Pregarc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Posebno se zahvaljujemo slovenskemu lovskemu pevskemu zboru Doberdob in gospe Fulviji Premolin za tople in ganljive besede ob grobu. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Silvo Sossi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili besede sožalja in sočustvovanja ter ste na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Opčine, 23. avgusta 2015 8 Nedelja, 23. avgusta 2015 TRST / Čestitke 20 poljubčkov na vsako stran ti pošiljata Manuel in Sebastian za tvoj okrogli rojstni dan. Teta ULY ostani vedno kot si, saj midva te imava rada, bodi brez skrbi. Pred leti se je punčka rodila, v Dragi zrasla in se nato na Krmenko preselila. Danes praznuje svoj 40. rojstni dan, naj bo ta z rožami posejan. Draga ULYANA, vse najboljše iz srca ti želi klapa vsa. Včeraj sta si obljubila večno zvestobo ALEX in JESSICA. Vso srečo jima želijo starši in brata Mitja in Niko. Kodida s2 je SORAYA. Presrečni mami Ilenyi in očku Devanu čestitajo nonoti, pranonoti in stric Jaro. So-rayi pa želijo, da bi bilo njeno življenje posuto s samim cvetjem. BARBARA, za rojstni dan ti želiva: ocean sreče, jezero ljubezni, potok uspehov in niti kapljice trpljenja. Erika in Elena. Ü3 Obvestila AŠD PRIMOREC vabi na Športni praznik v Trebče danes, 23. avgusta. Bogate ponudbe specialitet na žaru in glasba v živo. POHOD OD REZIJE DO TRSTA, v sklopu Slofesta, bodo priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v 5. etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16. septembra); Brezje - Špeter (17. septembra); Špeter - Števerjan (18. septembra); Števerjan - Mavhinje (19. septembra) in Mavhinje - Trst, Borzni trg (20. septembra). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali pa po odsekih. Info in prijave do danes, 23. avgusta, na tel. 0481-884226 (Silvan Pit-toli). SAKD SKUADRA UOO vabi otroke na Ex-tempore, ki bo v sklopu 5. konjeniškega praznika »Konji na Krasu« danes, 23. avgusta, ob 15. uri v Cero-vljah, ob vhodu v vas. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do ponedeljka, 24. avgusta. Prijave in info na tel. 0402171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od ponedeljka, 24., do petka, 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 3349310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. ™ rr edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta POLETNI URNIK sprejemanja Milih ûjlflldV ßrfrt i p lAdilü oimstnice, zahvate, JoioJjo, ¿eitiike v çkvlriku, inaii oglati v okvifiim, oglasi druSlev in aeganüad} v öJMrtfcy ponedeljek - petek ÎCWW iûbùta »prie Tel. 000.9t 2.775 e polta: primorski ^tmediajt Tmed'd - Ul. Monlecthi 6 ILnatfrtropje-TlRST AŠD SOKOL organizira »Poletni športni kamp« na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za letnike 2001-2008. Prijave do 25. avgusta na tel. 340-8556304 (Marko) in 348-8850427 (Lajris) ali na csdasdso-kol@gmail.com. NK KRAS obvešča, da bo prvi trening za najmlajše 2001-2002 v torek, 25. avgusta, zbor ob 10.30. Odvijal se bo na nogometnem igrišču v Repnu. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. AŠD MLADINA prireja od četrtka, 27., do nedelje, 30. avgusta, prve ribiške dneve v Ribiški hiši v Križu. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (L.go Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik pod kostanji, ki bo 29. in 30. avgusta. Ob dobro založenih kioskih vas bo zabaval ansambel Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. avgusta, na slavje pred kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom. Ob 17. uri bo sv. maša, ob 18. uri pa občinsko poimenovanje trga pred kapelico po mons. Stanku Zorku ter odkritje dvojezične komemorativne table v njegov spomin. Postavljeni bodo tudi dvojezični krajevni turistični smerokazi za Piščance in Lajnarje. Sledila bo družabnost. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 30. avgusta, ob 18. uri bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo, ki jo bo daroval ob svojem 50 letu maš-ništva gospod Elio Stefanuto. Sledila bo procesija z godbo Viktor Parma iz Trebč, ki jo vodi Luka Carli. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt. V KULTURNEM DRUŠTVU BARKO-VLJE (Ul. Bonafata 6) bo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, tečaj - delavnica angleškega jezika in ročnih izdelkov za osnovnošolske otroke. Vodila ga bosta Michael in Tamara. Urnik 9.00 - 13.30. Info na tel. 338-3796159 (Michael) in 340-0888398 (Tamara). PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626. ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na in-fo@zskd.eu ali tel. 040-635626. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditelji-co Sandro. Vabljene stare in nove te-lovadke. prej do novice Kulturni-športni center Lonjer 23.8. < > 29.8.2015 ARSäDEN m 15 • Nedelja, 23.8.15, ob 20.uri odprtje razstave Arteden Story 2003-2014 z umetniško mislijo Franka Vecchieta in petjem zbora Tončka Čok, dirigent Manuel Purger •Torek, 25.t.m. ob 20.uri minitečaj Fotografiranje s telefončkom z Mirno Viola • Sreda, 26.t.m. ob 18.30 delavnica sodobnega plesa za vse z Dašo Grgič • Sobota, 29.t.m., 17.30 > 19.30, likovna ustvarjalna delavnica za vse, ki bi se radi zabavali z barvami in čopiči www.primorski.eu 1 H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za tržaško pokrajino na podlagi pokrajinskih lestvic (GAE) potekalo v sredo, 26. avgusta, na sedežu Deželnega šolskega urada v Ul. S. Martiri 3 in sicer: ob 9.00 za vrtec in osnovno šolo ter ob 10.00 za nižjo in višjo srednjo šolo. Suplence iz zavodskih lestvic bodo šole podelile kasneje. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA sporoča, da bodo preverjanja za dijake s preloženim ocenjevanjem od četrtka, 27. do sobote, 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote v avgustu. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Možnost koriščenja deželnega prispevka za znižanje mesečni-ne. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72 od pon. do pet. od 8. do 16. ure. Tel. 040573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo popravni izpiti za dijake s preloženim ocenjevanjem v ponedeljek, 31. avgusta in v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Izidi bodo objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org. 0 Prireditve ARTEDEN v ŠKC v Lonjerju: danes, 23. avgusta, ob 20. uri odprtje razstave »Arteden story« in nastop lonjerske-ga pevskega zbora Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja; v torek, 25. avgusta, predavanje »Slikanje s te-lefončki« pod vodstvom Mirne Viola, v sodelovanju s Fotovideo Trst 80; v sredo, 26. avgusta, ob 18.30 plesna delavnica z Dašo Grgič; v soboto, 29. avgusta, od 17.30 do 19.30 likovna ustvarjalna delavnica pod vodstvom umetnikov. PRAZNOVANJE ZAVETNIKA sv. Jerneja ap. na Opčinah: danes, 23. avgusta, ob 9. uri Jernejeva procesija okoli cerkve s slovesno sv. mašo, ob 20. uri koncert Aleksandra Ipavca in njegovih harmonikarjev; v ponedeljek, 24. avgusta, Jernejev bogoslužni praznik za obe skupnosti ob 19. uri in družabnost po sv. maši med lipami za cerkvijo. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini, v čast zavetniku Sv. Roku, bo do danes, 23. avgusta, na ogled razstava »Nabrežina - V krajih tradicije«: slikarska, grafična in kiparska dela, mozaiki in fotografije za odkritje teritorija. Razstavljata tudi Eugenio in Maria Pancrazi iz Doline. Urnik: od 18. do 22. ure. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi člane in prijatelje v sredo, 26. avgusta, ob 20.30 na sedež na Padriče na večer »A danse -Dobrodošli v Burkini faso, deželo pokončnih ljudi«. S sliko, besedo in glasbo bosta to afriško deželo predstavila članica Iris Skrt in burkinski glasbenik Thomas, pobudnika Sklada Princesse Diarra, namenjenega pomoči revnim burkinskim otrokom. Prostovoljne prispevke bodo namenili nakupu šolskih potrebščin. SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita ob 70-letnici osvoboditve in na predvečer obletnice ustrelitve 5 prebeneških kurirk in 4 partizanov na odprtje razstave »Pot v svobodo - Verso la li-berta«, ki bo v petek, 28. avgusta, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Sodelujejo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Žerjala, Združeni vokalni skupini SKD Barkovlje in SKD Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot, ob spremljavi harmonike Marina Zobina. Predstavitev Jože Pirjevec. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri na dvorišče družine Rebula v Slivno (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert ljudskih pesmi z žensko vokalno skupino »Ensamble Vikra«, dirigentka Petra Grassi. SLOFEST: od petka, 18. do nedelje, 20. septembra. S Poslovni oglasi SAKD SKUADRA UOO 5. PRAZNIK 'KONJI NA KRASU' 21. -22. -23. Avgusta pri agriturizmu Hermada v Cerovljah tekme s kočijami in konji vožnje s kočijami jahanje za goste ljudske in otroške igre glasba in ples dobro založeni kioski Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 23. avgusta. Tel. 040-229439 KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 23.8.2015. Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah. ITI Osmice GROZDJE MALVAZIJA prodam. Tel. 00386-51-203003 IŠČEM V NAJEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 S Mali oglasi IŠČEM KNJIGI Zgodovina latinske književnosti in Gibanje, sila, snov za 3. razred znanstvene in klasične smeri li-ceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074 ali 040-415797. IŠČEM knjige za 1. razred jezikovnega liceja F. Prešerna. Tel. št.: 3406152830. PO ZELO UGODNI CENI prodamo novo kuhinjo veneta cucine. Prevoz in montaža vključeni. Tel. št.: 3472552495. PRODAJAM AVTO seat ibiza, letnik 1999, svetlo sive barve, po ugodni ceni. Tel. št.: 340-6600709. PRODAJAM knjige za prve tri razrede liceja F. Prešerna, tudi za jezikovno smer. Tel. št.: 338-7470678. PRODAM čoln pasara elan iz 80. let, motor tomos 4HP, dolžina 4,5 m, popolnoma prenovljen l. 2014. Cena 1.200 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 347-1223432. V SEŽANI prodam moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži. Cena 190.000 evrov. Mail: mojca.geolab@gmail.com BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DRUŽINA ZAHAR, Boršt 58, ima odprto osmico v društvenem parku Hribenca v Zabrežcu. Tel. št.: 3480925022. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V REPNU, na Rovniku št. 230, so Ba-tkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni! Loterija 22. avgusta 2015 Bari 26 5 40 9 64 Cagliari 13 15 68 20 61 Firence 45 43 9 18 72 Genova 6 77 21 61 36 Milan 1 67 8 50 3 Neapelj 22 38 72 66 58 Palermo 42 41 66 23 52 Rim 82 44 23 16 32 Turin 67 57 18 78 8 Benetke 14 26 71 11 32 Nazionale 65 30 67 17 3 Super Enalotto Št. 101 6 7 9 14 17 35 jolly 27 Nagradni sklad 12.876.163,13 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 26 dobitnikov s 5 točkami 7.858,15 € 2.044 dobitnikov s 4 točkami 100,88 € 51.419 dobitnikov s 3 točkami 7,98 € Superstar 87 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 10 dobitnikov s 4 točkami 10.088,00 € 187 dobitnikov s 3 točkami 798,00 € 1.975 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.666 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 20.323 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / VINOGRADNIŠTVO Nedelja, 23 . avgusta 2015 9 KIS NI POKVARJENO VINO Kis iz pipe, kot po starem Joško Sirk in njegovi oseiti Ocet, acetum, sirke, vinaigre, essig Toni Gomišček (besedilo in slike) Tradicionalni iz Modene Aleš Kristančič in njegov oct Oštevičeni octi Movia V Midolinijevi balsameriji ravimo mu kis, acetum, ocet, aceto, vinaigre, vinagro, essig, qwinegr, sirke... Nekateri narodi izpostavljamo prvi vtis, ki ga pusti v ustih, torej kislino, drugi so besedo zanj izpeljali iz pokvarjenega vina. Toda, kot pravijo veliki poznavalci, iz pokvarjenega vina lahko napraviš zgolj pokvarjen kis: za dobrega potrebuješ dobro vino. Oziroma kako drugo sladko osnovo, ki jo soji kvasovk iz rodu Saccharomyces (ce-revisiae, bayanus in drugi) spremenijo v alkohol, tega pa vzamejo v obdelavo ocetne bakterije Acetobacter aceti, ki poskrbijo da dobimo začimbo, ki jo človeštvo pozna in uporablja od pradavnine. Katerakoli že je bila prva alkoholna pijača, skoraj gotovo je, da je najstarejši kis le kak dan mlajši. Toliko namreč bakterije potrebujejo, da ob primernih pogojih (zrak, toplota, ne previsok odstotek alkohola) opravijo svoje delo. Medeni kis je bil prvi Številni so prepričani, da je človek znal narediti medico dolgo časa pred odkritjem možnosti varjenje piva iz žit ali fermentiranja sadne brozge za pridobivanje vina. Torej je povsem upravičeno razmišljanje, da je medeni kis starejšega datuma kot vinski, prvi pa naj bi ga poznali prebivalci rodnih poljan ob Nilu. O medenem kisu mi je najprej pripovedoval Veli Gulas, turški čebelar, ki je bil leta 2000 eden od prejemnikov nagrade mednarodnega gibanja Slow Food za ohranjanje biološke raznolikosti. Med večerjo sem se poskusil zaplesti z njim v razgovor. Našla sva le malo besed, ki bi jih oba razumela, toda ob pomoči rok in risanja na prtiček sem le uspel izluščiti zgodbo možakarja, ki ohranja staro krajevno čebeljo pasmo in ki za panj še vedno uporablja votla drevesna debla. Medica je zanj, pravovernega muslimana, prepovedana pijača, zato jo da v plastik bidon (to je bila edina stvar, ki sem jo brez težav razumel!), pokrije s prtom, ki ga za-tisne po obodu, in pusti v senčnem, toda toplem kraju, da se razvije kis. Ob vrnitvi sem z zgodbo zbudil zanimanje briškega čebelarja Oskarja Kristančiča, ki je po nekaj poskusih uspel napraviti odličen kis, za katerega je uporabil akacijev med. Najprej je z vodo iz izvira pod Krminsko goro med zredčil do sladkorne stopnje, ki jo dosega običajni grozdni sok, in naredil medico. Potem jo je dal v damižanko in pokril s prtičkom, ki ga je delno pomočil v tekočino, tako da so imele vinske mušice, ki so dobre prenašalke ocetnih bakterij, prost dostop do površine, ko pa so delo opravile, se jih je z lahkoto znebil. Vonj medenega kisa vselej izdaja njegovo poreklo: različne vrste medu nam dajo različne kise, ki se lahko zato tudi uporabljajo eni bolj za solate, drugi za ribe ali meso. Oskar je ugotovil, da nekaj zrn soli koristi izboljšanju okusa kisa, ki je, podobno kot med, bogat z encimi in minerali. Andrea Paternoster (Mieli Thun) iz skupine Amici acidi pripravlja medena kisa na osnovi rožmarinove-ga in gozdnega medu. Od sape do balzamičnega Rimljani so poznali sapo, zgoščen grozdni mošt, ki so jo uporabljali kot energetski napitek in sladilo. Beseda je izpeljana iz sapor, okus. Med drugimi so jo hvalili Cicero, Plinij in Virgil. Verjetno so jo pripravljali povsod, kjer je uspevala trta, saj Lucius Junius Moderatus Columella, ki je v prvem stoletju našega štetja napisal izčrpen kmetijski priročnik De Re Rustica, navaja prostor za kuhanje vina kot del vsakega vzorno urejenega kmečkega poslopja. Prav tako je opazil, da se zgoščen mošt pogosto skisa. Seveda, nikoli povsem, vendar dovolj, da je sladilo postalo začimba. S propadom rimskega cesarstva se je pripravljanje in namerno ali naključno kisa-nje sape skoraj povsem izgubilo. Ohranilo se je zgolj na nekaterih plemiških domovih in iz- ključno za lastno rabo. Zapisi o tej dobroti se začno gostiti šele po letu tisoč. Tako zvemo, da se je Henrik III Nemški na svoji poti v Rim leta 1046 navdušil nad okusom balzamičnega kisa, ki mu ga je dal v dar markiz iz Ca-nosse. Kot darilo, ki je podmazalo podboje številnih vrat, so ga zlasti uspešno uporabljali člani rodbine d'Este iz Modene. Oni sami ali njihovi odposlanci so ga vzeli s seboj, ko so šli na kako kronanje, kraljevsko poroko, ustoličenje papeža... V devetnajstem stoletju je ta dobrota pritegnila pozornost tako znanstvenikov kot časnikarjev, vendar je bilo prvo združenje ljubiteljev in pridelovalcev tradicionalnega balzamičnega kisa iz Modene ustanovljeno šele leta 1967. Pridelek s tem imenom je bil na evropski ravni zaščiten leta 2000 in to kot - omaka! Najdbe iz okolice Ogleja pričajo, da so mošt kuhali tudi na območju današnje Furla-nije in ga nato, natovorjenega na ladje, vozili do drugih središč imperija. Ko je prišel do Bi-zanca ali Aleksandrije je pogosto postal nekoliko grob, je prepričan priletni, toda še vedno živahni Lino Midolini, ki je v seniku nekdanjega hleva na obrobju Manzana pred pol stoletja oživil kuhanje in kisanje mošta in ga, ker pač ni iz Modene, poimenoval asperum. Njegova klasična balsameria velja za največjo na svetu in je, tradicionalistom iz Modene navkljub, vpisana v Guinessovo knjigo rekordov. Dolgotrajno zorenje Pri tradicionalnem načinu kisanja koncentriranega mošta je potrebno mnogo potrpljenja. Počasno kuhanje s stalnim mešanjem, med katerim izpari tri četrtine vode, traja dan in pol do dva dni. Ostane zelo kara-melizirana gošča, ki čez zimo počiva v velikih sodih. Marca jo uporabijo za polnjenje sodov, kjer potem začne zoreti v balzamični kis. Skupku sodov, narejenih iz različnega lesa in različnih dimenzij, pravijo baterija. Običajno ima največji sod 75, zadnji pa 10 litrov. Sodi imajo debelejše doge in večjo odprtino od vinskih sodov, narejeni pa so iz različnih vrst lesa (hrast, kostanj, češnja, murva, jesen, akacija, brin...), ki vsak pusti svoj pečat. Kostanj ga potemni, hrast mu da noto vanilje, brin smolnatost, murva mehkobo, češnja svežino... Včasih se zgodi, da kis »pregrize« les: tak sod je bolje na novo obleči, kot pa ga zavreči, pravijo stari mački, ki ne pozabijo dodati, da z leti vrednost bateriji raste, za novo pa morajo odšteti približno toliko kot za avtomobil srednjega razreda. Polnjenje baterije poteka postopno. Prvo leto napolnijo zgolj največji sod. Poleti, ko je vroče, poteka alkoholno vrenje, pozimi, ko je mraz, so aktivne kislinske bakterije. Zaradi izhlapevanja in izgube volumna med pretvorbo sladkorja v alkohol in potem v kis se letno izgubi 2 do 3 % tekočine, ki jo je potrebno naslednje leto, vedno marca, do-liti. Tretje leto poteka prva selitev, rincalzo imenovana, iz največjega v nekoliko manjši sod, običajno 65 litrski. Izpraznjeni volumen dopolnijo z jeseni kuhanim moštom in tako še nekaj let, dokler ni celotna baterija v polnem zagonu, a regime. Odtlej jemljejo le še iz najmanjšega sodčka, odvzem pa nadoknadijo z dolivanjem iz nekoliko večjih, vedno seveda v pravilnem zaporedju. Tradicio-nalisti se zadovoljijo s 5 odstotnim odvzemom, modernisti prisegajo, da ni večje škode, tudi če odtočijo tretjino. V vsaki kaplji so dejansko molekule od prvega letnika mošta dalje, oznaka starosti pa se nanaša na leta, ki so potekla od prve polnitve do prvega odvzema. Tradicionalni balzamični kis iz Mo-dene pozna dve oznaki: affinato za 12 in ex-travecchio za 25 letnega. Oba sta polnjena v 100 ml stekleničke konzorcija, ki jih je oblikoval Giugiaro in dosegata pregrešno visoke cene, zato pridelovalci zvečine ponujajo tudi cenejše polnitve v manj prestižnih stekleničkah in z nekoliko spremenjenim imenom ali leti zorenja. Toda to so še vedno omake iz balsa-merije, medtem ko so tisti iz acetaie, kljub pridevniku balzamični, zgolj kisi. Običajno jih pripravijo z na hitro narejenim industrijskim kisom, ki jim barvo da karameliziran pesni sladkor, gostoto koruzni škrob, aromo razni dodatki. Ni čudno, da je tradicionalni balza-mični kis drag kot gomoljika, nadomestek pa cenejši od gojenega kukmaka. Žal pa so prav slednji izpodrinili dober domač kis, oseit, kot mu pravi Joško Sirk, tudi član skupine Ami-ci acidi, ki se trudi vrniti kisu sloves, ki mu pripada. Oseit Joškota Sirka „Kis je bil od nekdaj na vsakem domu, sam pa sem moral premakniti gore (birokratskih ovir), da sem dobil dovoljenje za kisarno," pripoveduje Joško Sirk že med potjo do lesene stavbe na obrobju njegovega turističnega kompleksa, kjer zori kis, narejen po prav posebnem postopku. Začel je s pridelovanjem vinskega kisa iz „celega" vina. Čeprav zveni malo verjetno je vendarle res, da obstoječa evropska zakonodaja tega ne predvideva, saj je pisana na kožo industrije, ki uporablja za osnovo razredčeno vino. Zato je v pravilnikih napisano, da v kisu ne sme biti več kot 1% alkohola, pri Sirkovem oseitu pa ga je do petkrat (pre)več! Z mnogo večjim faktorjem od 5 pa je potrebno pomnožiti čas, ki ga glede na industrijo potrebuje Sirkov kis, da polno dozori. „Šte-vilo let, ki jih dam oseitu, da dozori, je večje od števila ur, ki ga uporabijo v kisarnah, da vino okisajo in že ustekleničijo," se zareži. V Italiji je malo takih, ki delajo navaden kis iz nerazredčenega vina, vendar je Joško naredil še korak naprej in od leta 2009 dela samo še kis iz -grozdja. Začetek je podoben kot pri odprtem vrenju za oranžno vino, le da alkoholnemu vrenju enkrat oktobra sledi kislinsko. Mraz fer-mentacijo ustavi ali vsaj umiri, pomlad pa obudi bakterije, ki so nato živahne do junija, ko je pretvorba alkohola v kis zaključena. Sledi stiskanje in pretakanje v hrastove sode, kjer je kis prepuščen večletnemu zorenju. Potrebnih je nekaj let, da kis izrazi vso svojo polnost in dobroto, ki nima seveda nič skupnega z industrijskim vinskim in še manj z industrijskim bal-zamičnim kisom. „Mi kisa sploh ne znamo uporabljati. V kuhinji največkrat konča v marinadah ali v omaki tipa vinaigrette, v jedilnici večina gostov z njim zalije solato, in to je vse. Še naši nono-ti so nekaj kapljic dajali v juhe, none pa so na octu ocvrle rezino pršuta ali salama. Uporabnost kisa v kulinariki je seveda mnogo širša. Osebno zagovarjam ponujanje kisa v razpršilcu, ki je lahko igrača v rokah kuharja in tudi gosta. Doziranje je bolj obvladljivo: pospreja-mo lahko skoraj vse jedi in ugotavljamo, koliko pritiskov ustreza našemu okusu. Nekaj kapljic kisa dobesedno poživi skoraj vse jedi," pri- poveduje Joško, ki že nekaj let razveseljuje goste z osvežilnim sorbetom, otrokom pa včasih ponudi sladkorno peno z oseitom. Oct številka 1... V veseljaški pesmi o oštarijah in njihovih številkah je bil rima za „ena" stih „ni nedolžna več nobena". Joško se rad zabavlja na račun čarobne sposobnosti kisa, da vsaj navidezno zaceli tisto drobno rano, ki spremeni dekle v žensko, in kar tako, iz rokava, vam natrese še cel kup okroglih, povezanih s kisom in ljudsko modrostjo. Z octi in številkami pa je povezana še ena druga, nekoliko bolj resna zgodba. Aleš Kri-stančič Movia se je tudi odločil, da bo imel svojo kisarno. „Vsak pridelovalec vina je vedno imel svoj kis, za katerega je porabil vse ostanke vina, zdaj pa smo prišli tako daleč, da so tako male kot velike kleti, vključno z našo, prepustile to dejavnost kisarnam. Se še spominjam, kako je oče Mirko ponorel, ko mu je mama zabelila jajca z jabolčnim kisom! Zato se mi je zdelo samoumevno, da v zgodbo, ki jo pišemo na naši domačiji s trtami, grozdnim sokom in tro-pinovcem, dodam še domači kis. Zanj uporabljam vino iz tistih barikov, ki so z leti nekoliko zašli s prave poti," pripoveduje. Po prvem obisku na podstrešju kleti v okolici Modene, kjer sva družno prste močila v goščo balza-mičnega kisa, jih ovohavala in oblizovala, ga je zamikalo tudi koncentriranje mošta. Za to uporablja kar bakrene kotle za žganjekuho in tako se počasi, ampak res počasi, rojevajo kisi, ki slišijo na ime Oct No 1, No 2 in No 3, pri čemer številke označujejo stopnjevanje balza-mične note. „Kis je del tradicije. Nič nimam proti riževemu, jabolčnemu, hruškovemu kisu, toda naš domači kis je lahko le iz grozdja in vina," modruje Aleš, tudi sam gurman, ki je prepričan, da zlata leta za kis šele prihajajo. Publicist Steffano Caflari pravi, da so šele spremembe v dojemanju sveta, ki smo jim bile priča v dvajsetem stoletju, odprle pot drugačnemu sprejemanju kislega okusa. Namen umetnosti - in kuharska ni nič drugačna od ostalih, ni več zgolj ugajati, ampak šokirati, in kis je v rokah kuharja tisti dodatek, ki predstavlja srh, vznemirjenje, novost. Toda o tem raje podrobneje kdaj drugič. 1 0 Nedelja, 23. avgusta 2015 KULTU RA / UMETNOSTMI IZRAZ Qn NACIONALNEM VPRAŠANJU (HAFiM : Küi- W il tnudrnl impiroil ■ j ■ab ElQVflrEJtf)- I-SliJTiE*.- rmii V ÍÍMI1 potvCiXIÍ íl0tlO(Joprh00il¡ilÍJí"iii i. t s p n ess ioke ah jsf, tica e LA QUESTIOHE NAZÜ0Í£ I (J iJLiiJi.IOl K1 ¡irA1 ^ ' (J h"L'. ■ l>f'.i I ^ ÍÉOWOÜ r7VM tfef Om/r^nj jr EBittia vWv V li^i . ilittlIí rt h" f.Hj'j^lí IZŠEL JE ZBORNIK REFERATOV SIMPOZIJA OB 100-LETNICI GLASBENE MATICE Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju Ivano Cavallini V založbi Glasbene matice je s sodelovanjem založbe ZRC, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) iz Ljubljane izšla zajetna knjiga z naslovom Trst: Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju; Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko-italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja do prihoda fašizma. Dvojezična publikacija, ki jo je uredil Aleksander Rojc, prinaša referate z mednarodnega znanstvenega simpozija, ki ga je v Trstu priredila Glasbena Matica v okviru proslav svoje stoletnice. Knjiga, ki predstavlja tehten doprinos k poglobitvi poznavanja zgodovine slovenske glasbene kulture v našem prostoru, je izšla s pomočjo deželne uprave FJK in Tržaške Pokrajine. V zvezi s knjigo objavljamo prispevek muzikologa prof. Ivana Cavallinija, ki je tudi sam sodeloval na simpoziju. Na fotografiji levo naslovnica knjige, zgoraj muzikolog prof. Ivano Cavallini Aleksander Rojc je pred več kot tridesetimi leti s pomočjo svoje intuicije in s pretanjeno kritičnostjo, ki zaznamujeta njegove intelektualne in umetniške dosežke, začel preučevati glasbo Slovencev v Julijski krajini. Bil je prvi in prav njemu gre zahvala, da je njegov esej izšel v italijanščini in da smo tako lahko Italijani spoznali stvarnost, o kateri nismo vedeli ničesar. V torek, 28. oktobra 2008, je Rojc skupaj z drugimi kolegi, strokovnjaki z najrazličnejših področij, skušal sestaviti profil glasbene kulture na skrajnem robu Jadrana v času narodnih bitk, marčne revolucije in padca Avstro-ogrske. Naj torej v zvezi s tem napišem nekaj vrstic, s katerimi bom lahko svobodno izrazil svojo osebno naklonjenost pobudi, a tudi in predvsem razmislil o morebitnih recidivah Rojčevega dela. Predvsem bi mu rad čestital, da je mladega Boruta Klabjana nagovoril k predstavitvi pomembnega izvlečka njegovega raziskovalnega dela, ki ga je izvajal med Prago in Trstom, o prisotnosti Čehov v Trstu in o vlogi čeških priseljencev pri slovenskem in južnoslovanskem odkrivanju narodne identitete. Tako kot v Koper, Zagreb, Karlovac in na Reko, so Čehi tudi v Trst prinesli model t.i. besed, ki jih pri nas poznamo kot čitalnice/čitaonice, in v ta prostor vstopili kot šolski učitelji, zborovodje in kapelniki. Obenem naj dodam, kako sem zadovoljen nad tem ponovnim razmislekom o dogodkih na ozemlju Evrope, ki je nabit z veliko prisotnostjo etničnih in jezikovnih skupnosti; tokrat s povsem drugačnega zornega kota, ki bi se lahko uresničil s transpozicijo civilne zgodovine v zgodovino pojmov (ne nameravam drezati v Kosellecka, raje imam Foucaulta). V teh letih je v meni dozorelo prepričanje, da predstavlja analiza formalnega ustroja glasbe "narodov brez zgodovine", katerim je nasprotoval Engels, napačno izhodišče številnih zgodovinarjev od prvih desetletij dvajsetega stoletja dalje. Posledice tega napačnega tolmačenja zgodovine so danes še kako stvarne: vzemimo v roke Glasbeno enciklopedijo Einaudi in si preberimo o Bujicu (Oxford) in Stowszeskyju (Poznan). In če ti to ne bo dovolj, dodajmo tudi uvodne vrstice pod gesli Slovenia, Croatia, Cekia in Hungary v zadnji izdaji slovarja New Grove Dictionary of Music and Musicians (2001). Uvideli bomo, da Češka in Madžarska spadata v Srednjo Evropo, medtem ko je Slovenija le v Evropi, Hrvaška pa je država Južne Evrope. Lepa lekcija »zgodovinskega zemljepisa«, kajne? Dovolite mi torej, da si nadenem profesorska oblačila in povem, da je napočil trenutek slovesa od stilistične komponente, ki je prepogosto v osnovi uporabljena kot distinkcija za katalogizacijo t.i. šol. Primerno pa bi bilo, da bi kot nearbitrarno dejanje, ki je z zgodovinskega vidika usklajeno s fenomenom, pregledali spremenljiv semantični pomen pridevnikov "naroden" in "ljudski", v dokaj dolgem časovnem razdobju, ki pokriva vsaj stoletje glasbe. Prvi dejavnik, o katerem bi veljalo razmisliti na začetku naše poti po zgodovinopisju zunaj vsakršnih okvirov, je pomen, ki so ga južni Slovani in zlasti Slovenci dali besedama ljudstvo in narod. Naj za uvod dodam koristno opazko: ljudstvo ni imelo kritičnega orodja, da bi lahko govorilo o sebi, kdor pa je v preteklosti opisoval ljudstvo, je to storil v skladu z doktrinami, ki so v različni meri odražale populistični značaj (od demokratov do nacionalistov, od konservativcev do fašistov, za katere je pojem naroda zmotno izhajal iz države kljub Meineckejevemu razlikovanju med Staatsnation in Kulturnation, 1912). Kompozicijska tehnika se tako postavi v drugi plan. Ali ima glasba visoko ekspresivno vrednost ali pa je sad najbolj banalnega amaterstva, je dodana vrednost, o kateri bi veljalo razpravlajti v drugih okoliščinah. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bomo večno opevali veličino Čehov (Smetane in Dvoržaka) in kreativno izvirnost mogočne ruske peterke. Zadevo skušajmo torej zastaviti na drugačen način. Če za primer vzamemo slovenske mojstre, uvodni problem ne tiči v ločenem obravnavanju ljudske in učene glasbe (prva je dota etnomuzikologije, druga pa historične ali sistematične muzikologije), temveč v razločevanju med glasbo Slovencev in glasbo v Sloveniji ter v ločevanju slednje od slovenske glasbe. Lahko se zdi banalno, toda napačna raba teh enostavnih formul lahko privede do zmotnih zaključkov, kot se je zgodilo v primeru mitiziranja Giuseppeja Tartinija, čigar umetniška biografija je primarno vezana na Padovo. Poleg tega velja dodati, da z nacionalnega vidika od leta 1848 in po letu 1918 lahko govorimo samo o glasbi Slovencev in o slovenski glasbi, kot o elementih samoidentifikacijskega procesa, ki jih ni enostavno razvozlati. Če velja napraviti pregled opusa naroda, ki je po prvi svetovni vojni postal manjšinski in je stopil na mučno in težavno pot za ohranitev svoje skladateljske tradicije, ki je včasih omejevala kreativnost na muzejski eksponat, je še toliko bolj nujno napraviti dodatno klasifikacijo (v tem primeru se ne bi mogel odreči oblikovni in stilski kategoriji v primerjavi z radikalno politično spremembo). In končno, če sprejmemo doprinos komparativistike, bomo logično prišli do zaključka, da je ilirsko gibanje, iz katerega izhaja utopija o skupnem jeziku, ki je Slovenci niso nikdaj sprejeli, glede glasbe imelo enako usodo kot številna dela, ki so bila napisana ali so jih napisali primorski Slovenci: omejitev znotraj državnih mej. A ni ravno zaradi tega "koz-mopolitska" umetnost Vinka Globo-karja zelo poznana med koncertno publiko v Franciji in Nemčiji, medtem ko umetnost Jana Lega ali Viktorja Parme poznajo samo v deželah pokojne Jugoslavije in v nekaterih središčih, kjer so prisotni Slovenci? Ne bi pa bilo pravično, če bi skušal mešati kritiko in zgodovino. Lego in Parma sta opravljala prvovrstno delo, saj je njuna glasba imela za Slovence enako kohezivno moč, kot so jo imele Verdijeve zgodnje drame za Italijane (in ne potrebujemo ostroumnosti učenjaka Rezeptiongeschichte za potrditev dejstva, da je bil naš Peppino v Parizu priljubljen zaradi kvalitete njegovih dram, medtem ko gre zaslugo za njegovo slavo v Italiji pripisati tudi političnim interpretacijam njegovih zgodnjih del). Zaradi večje jasnosti bom uporabil nevtralen primer, ki nima nobene zveze s tremi dušami tega mesta (italijansko, slovansko in avstro-nemško), pa tudi če bi se morda zdel čudaški. Zgodovina poljske narodnostno usmerjene glasbe se je začela veliko pred Halko, stilistično dokaj nenavadnim delom, in sicer z Janom Ste-fanijem, češkim skladateljem, ki je delal v varšavskem gledališču in poučeval na dvoru Stanislava Avgusta Po-niatowskega. Leta 1794, ko je bil kralj izgnan in je država bila predana Rusiji, je Stefani napisal melodramo Krakowiacy i Górale, v kateri so Kra-kovčani in hribovci prispodoba za poljske in ruske barbarske okupatorje. Partitura je bogata s hvalnicami, zaradi česar so jo po tretji uprizoritvi tudi umaknili z odra. Če so Poljaki in Rusi Stefanovo delo razumeli kot iz- raz patriotizma, nima nobenega smisla tega dela izpuščati iz seznama narodnostnih del, saj vsebuje vse značilnosti glasbe iz konca osemnajstega stoletja. Kdo je dovolil to oznako samo zaradi nove tehnike, ki se je delno ali povsem rodila po zaslugi na novo napisanih tem, ki so izhajale folklore? Se je Franjo Kuhač leta 1894 motil, ko je trdil, da Mascagnijeva Ca-valleria rusticana odraža avtentični italijanski duh? Edina napaka, ki jo je po mojem mnenju storil osiješki mu-zikolog, je ta, da je Sicilijo zamenjal z Italijo. Prav bi imel, če bi sprevidel, da je za Italijo značilen melodičen in narativen model, ki izraža regresijo zornega kota (Mascagnijevi junaki tako kot pri verističnih romanopiscih nastopajo v prvi osebi in uporabljajo jezik, kjer je glas vsemogočnega avtorja povsem odsoten). Sposobnost ocenjevanja umetnosti na podlagi kvalitete izdelka in njegove estetske odnosnosti s Zeit-gelif-om, ne more vedno in sploh pogojevati zgodovinarja. Za dojemanje občeveljavnega imaginarija in čustva pripadnosti, ki je lahko odraz ne ravno najbolj dognanega glasbenega izraza, je dovolj storiti korak nazaj in si priznati, da je lahko tudi preprosta zborovska glasba včasih bolj učinkovita od najvišje doktrine. V prispevku Tatjane Rojc - če povzamem enega od referatov na simpoziju - so podana jasna navodila za pravilno tolmačenje pojavov, ki jih je moč povzeti z odnosom med formo in funkcijo, v katere se vmeščajo populizem, patriotizem, nacionalizem in inter-vencionizem, o katerem je zelo uglajeno spregovorila Cristina Benussi. Z vidika zgodovine recepcije, kjer je pomemben učinek na občinstvo, se tudi najbolj nedolžne pesmi odenejo z nepredvidljivo vojno avro, neodvisno od volje avtorjev. Vsi -izmi, ki sem jih citiral s pretirano samozavestjo, predstavljajo največjo oviro, ki jo je treba premagati pred navado časovnega skandiranja zagodovine po kriteriju diskontinuitete. Ta kriterij se udejanja z namenom, da bi sprožil perio-dizacijo po diahronijah (najprej patriotizem in nato nacionalizem), kjer, nasprotno, obstaja možnost določene sinhronije, ki jo opredeljujejo protislovni ideološki cilji, katerih natančno ocenjeni učinki privedejo do nepričakovanih razpletov. Pomislimo samo na dejansko zanimanje nacionalistov z obeh strani za ljudsko kulturo in na osupljivo nezanimanje socialistov zanjo. Prve internacionale so na hitro preletele Marxa in zlasti Engelsa in demonstracije nižjih razredov postavile v isti okvir z vero in mitologijo. Mit, morala in umetnost so bili za praktično filozofijo tri žanri nad-strukture in so obenem predstavljali tri nivoje alienacije, katerih usoda je bila izničenje z osvoboditvijo prole-tariata izpod suženjstva neracionalnih projekcij. Tedaj bi ne bilo nemogoče odkriti kakšne spojitvene oblike med miselnostjo slovenskih etno-grafov in glasbenikov na eni ter njihovih italijanskih kolegov na nasprotni strani. Kljub temu, da imamo dovolj informacij o nasprotnih in vzporednih oblikah zadrugarstva, pa še vedno ne vemo, ali so bile med Slovani, Nemci in Italijani osebnosti, ki so dobivale navdih v naddržavnem nauku. Eklekticizem slovenskih umetnikov, zlasti njihov neorenesančni slog, o katerem je predaval Milček Komelj, pomuja razmišljanje, da je obstajalo neko skupno čtivo: Burck-hardt, Taine in seveda Herder, Schopenhauer, Nietzsche (morda tudi filozof Croce, ki ga je zelo dobro poznal Tomás Masaryk, prvi češkoslovaški predsednik). Kajpak ne ponujam apologije enakosti narodov: če bi jo aplicirali na devetnajsto stoletje, bi prišlo do neskončnih nesporazumov, ki bi jih morali umestiti v napačno perspektivo »zgodovinskega prezentiz-ma«. Podpiram pa verjetnost enotnega znanstevnega in kulturnega mi-ljeja, ki bi deloval tako za ene kot za druge in bi privedel do izključne uvedbe vrednote inačic v postopku dekodifikacije miselnih sistemov (za primer bom uporabil vprašanje: v čem se v humanističnih vedah italijanski pozitivizem razlikuje od slovenskega?). Tudi neizobraženci razumejo, da je italijanska buržuazija podpirala boj proti slovenski, in smešno bi bilo, če bi kdo hotel povedati zgodbico o izobraženem Italijanu in kmečkemu Kraševcu, ki se ni mogel braniti pred svojim antagonistom. Zdi se mi, da nas je Aleksander Rojc v zasnovi simpozija povabil k ponovnemu pregledu teh argumentov in njihovi preučitvi iuxta propria principia. Preudarna utemeljitev teh principov bi služila kot opozorilo proti mi-stifikacijam ali samovšečnim interpretacijam številnih literarnih del. Dokumenti, ki so nam na voljo, kažejo na kvalitativni preskok na področju raziskovalnih metod. *Muzikolog Ivano Cavallini je redni profesor na univerzi v Palermu MANJŠINE Nedelja, 23. avgusta 2015 1 1 ZAGOTOVILO URADA ZA NARODNOSTI V ODGOVOR NA PISMO PREDSEDNIKU VLADE CERARJU Dolenjski Romi bodo vključeni v pripravo nacionalnega programa Na uradu za narodnosti pri vladi Republike Slovenije so v zvezi z nedavnim pozivom Zveze Romov za Dolenjsko vladi pojasnili, da se poziv dotika pristojnosti več državnih organov. V zvezi s pripravo novega nacionalnega programa ukrepov za Rome pa so zagotovili, da bo v usklajevanje novega programskega dokumenta vključena tudi dolenjska zveza Romov. Zveza Romov za Dolenjsko je konec julija premierju Miru Cerarju poslala poziv glede legalizacije in ureditve romskih naselij v novomeški občini. Na novinarski konferenci v začetku tedna pa so opozorili, da odgovora še niso dobili, od predsednika vlade pa pričakujejo, da se bo skupaj z njimi in drugimi vpletenimi v reševanje romske problematike v kratkem sestal. V svojem pozivu so se dotaknili številnih vprašanj, med drugim pa so premiera pozvali, naj vlada nemudoma pripravi celovito, celostno, merljivo in finančno podprto strategijo razvoja romske manjšine, da podpre ali sama pripravi potrebne zakonske spremembe za uresničitev strategije in razvoj romske manjšine in da njeno zaščito, tudi z zagotavljanjem denarnih virov ter nadzorom nad delom regijskih lokalnih oblasti, prevzame država. Na uradu za narodnosti so v odgovoru, ki ga je medijem posredovala zveza Romov, pojasnili, da jim je njihov poziv v reševanje posredoval kabinet predsednika vlade, po skrbni preučitvi pa so ugotovili, da vsebinsko sega tako na različna družbena področja kot tudi v različne pristojnosti posameznih državnih organov, poleg tega pa zajema tako programske kot sistemske predloge, do katerih se morajo opredeliti pristojni resorji. V zvezi s samo pripravo novega nacionalnega programa ukrepov za Rome na uradu poudarjajo, da mora ta slediti usmeritvam EU na področju vključevanja Romov, k čemur se je zavezala tudi Slovenija. Do zdaj so na uradu v zvezi s pripravo novega dokumenta izvedli številne aktivnosti. Med drugim je prvega julija na temo priprave ukrepov na posameznih področjih potekal skupni sestanek s pristojnimi ministrstvi, kjer so predstavili načrte za konkretne ukrepe, ki bodo uvrščeni v novi programski dokument. Na tem sestanku so se tudi dogovorili, da pristojna ministrstva do 15. septembra uradu posredujejo pisne predloge ukrepov na svojem delovnem področju, urad pa v vmesnem času skupaj s predsednico Sveta romske skupnosti RS opravlja delovne sestanke s posameznimi pristojnimi ministrstvi v smeri konkretizacije ukrepov, ki bodo nato umeščeni v celovit programski dokument. Na uradu bodo, kot napovedujejo, ob organizaciji delovnih sestankov s posameznimi pristojnimi ministrstvi tudi te seznanili s pozivom zveze Romov in pridobili njihov odziv oz. proučili možnosti za realizacijo predlaganih ukrepov. Ko bo pripravljen celovit osnutek novega programskega dokumenta, pa bo v njegovo usklajevanje poleg vseh ostalih zainteresiranih javnosti vključena tudi Zveza Romov za Dolenjsko, so v svojem odgovoru še zagotovili na uradu. (STA) V Italiji se na območju, kjer je divjala prva svetovna vojna, kar vrstijo dogodki, ki spominjajo na veliko morijo v začetku dvajsetega stoletja. Zelo dejavni pri obujanju spominov na tista dogajanja so Ladinci na tridentinskem, ki jih je prva svetovna vojna močno prizadela. Številni kraji so bili izseljeni, veliko hiš porušenih in po koncu vojne se je začela dolgotrajna in zahtevna obnova. Ljudje so se vrnili na domove in ohranili svoj jezik in kulturo. Med pobudami, ki spominjajo na tiste čase, je tudi velika razstava, ki je odprta v Moeni v dolini Fassa. Naslov razstave je 1914 - 1918 La Gran Vera, kar v ladinščini pomeni Velika vojna. Namen razstave je spomin, predvsem pa opomin, kako nesmiselne so vojne. Razstava namenja tudi veliko pozornost avstrijsko-ruski fronti v Galiciji. Tridentinska pokrajina je bila namreč del avstroogrske monarhije in nabornike iz teh krajev so množično pošilja- li v Galicijo, kjer jih je veliko izgubilo življenje. V poslopju krajevnega gledališča so na ogled scenski prikazi bojev, tematske vitrine, panoji in fotografije iz časov prve svetovne vojne. Razstavljena je tudi zbirka Fedespiel - Caimi, ki vsebuje številne uniforme, predmete s fronte in fotografije, razstavo pa so obogatili tudi s predmeti zasebnih zbirk. Pobudniki razstave, ki bo odprta do konca septembra, so občina Moe-na, Ladinski kulturni inštitut in društvo »Na fronti spominov« iz Moene, glavni pokrovitelj pa je tridentinska pokrajina. V času razstave prireja društvo »Na fronti spominov« tudi oglede največjih bojišč na Tridentinskem; prav tako so pripravili posebne oglede za šole, ki jih bodo izvedli ob začetku šolskega leta; prikazali bodo življenje v strelskih jarkih in življenjske pogoje civilnega prebivalstva, pa tudi vojno propagando. Truro je majhno in dokaj nepoznano mestece na Zahodu Velike Britanije, je pa tudi glavno mesto Corn-walla, velikega polotoka, ki na severozahodni strani zapira Rokavski preliv. V tem mestu so pred sedežem nove policijske postaje pravkar namestili velik dvojezični napis, na katerem je poleg angleščine oznaka tudi v krajevnem jeziku, kernewek oziroma cornish po angleško, z enako velikimi črkami. Gre za keltski jezik, ki je skoraj popolnoma izumrl, saj ga govori le še kakih 500 ljudi in ga v zadnjih letih skupina aktivistov ponovno oživlja. Manj kot 500 ljudi je namreč izjavilo, da je kernewek njihov materni jezik; to je 0,1 odstotka prebivalstva Cornwalla. Dvojezični napis so že namestili, predstavnik policije za Devon in Cornwall pa je že povedal, da gre za simbolno dejanje in da bo zaenkrat verjetno to edina policijska postaja, pred katero bo stala tudi oznaka v krajevnem jeziku. Dodal pa je: »Mislim, da je to posledica odločitve, da bodo odslej namestili dvojezične napise na vsa nova poslopja. Na obstoječih poslopjih pa bodo sedanje enojezične angleške table zamenjali z dvojezičnimi samo takrat, ko bo treba table zamenjati zaradi katerihkoli drugih razlogov.« Dodal je tudi, da dvojezične table niso nič dražje od enojezičnih. Na popisu prebivalstva leta 2011 je samo 557 ljudi izjavilo, da je kerne-wek njihov materni jezik; kar 100 izmed teh pa živi izven Cornwalla, v bližnjem Devonu ali celo v Londonu. Sicer pa urad za jezik kernewek, v angleščini se mu pravi Cornish Language Board navaja podatek, da ta jezik tekoče obvlada samo kakih 300 ljudi, kar je malenkost, če pomislimo, da šteje Cornwall 532.000 prebivalcev, kot izhaja iz podatkov o popisu prebivalstva leta 2011. Zanimivo je, da je po podatkih popisa drugi jezik v Cornwallu poljščina, ki jo govori 1.984 prebivalcev, med temi tudi 19 prebivalcev otoka Scilly. Gre za Poljake, ki so se v zadnjih dveh desetletjih preselili v Veliko britanijo in se zaposlili, pretežno v kmetijskih podjetjih. Na popisu je samo 468 prebivalcev Cornwalla izjavilo, da je kernewek njihov prvi, torej materni jezik. Na slikah: pod naslovom neurejeno stanje v romskem naselju na Dolenjskem; v sredini dvojezični napis pred policijsko postajo v Truru; spodaj plakat, ki opozarja na razstavo o Ladincih v prvi svetovni vojni V Cornwallu pomembno simbolno dejanje: napis na policijski postaji v jeziku kernewek Razstava o Ladincih v prvi svetovni vojni 12 Nedelja, 23. avgusta 2015 ŠOLSTVO 3. December: rojstni dan Franceta Prešerna Tudi letos smo se na naši šoli odločili, da praznujemo Presnov rojstni dan. Posvetih smo ga Kosovelu, ob njegovi 110-le-tnici rojstva.Učiteljica Brumje najprej predstavila njegov življenjepis in pesniške ztote, v katerih so zbrane njegove otroške pesmi.Ker je Kosovel v svojih pesmih rad opisoval kraško burjo, ki vse premete in prepiha, je učiteljica Marim s pomočjo makete, pokazala in ra- zložila, kje se rodi burja in zakaj tako močno piha.Nato smo se razdelili po razredih. V kreativnih literarnih delavnicah smo ilustrirali, poustvarili preoblikovali i; dramatizirali nekaj Kosovelovih pesmi.Veliko Kosovelovih pesmi je tudi uglasbenih. Pri glasbeni delavnici smo se z učiteljico Olgo li in Sandro naučili pesem Burja na melodijo Alda Kumar-ja.Ogledali smo si tudi različne pesnikove upodobitve. Najbolj zanimiv se nam je zdel stiHzira-ni portret Avgusta Čermg°ja. Ker je črno-bel, smo ga pobarvali in ustvarili naše barvane, raznolike upodobitve. Dan smo zaključili s kratko proslavo, pri leto 2014-15 ALBERTA SIRKA V KRIŽU ^ j - V- mu >: hr ^L j. ■: i . ■ ----- Srečanje z naravoslovcem Letos se pri naravoslovju učimo tudi o mlakahin kalih. Da bi bolje spoznali ekosistem tega okolja, življenje rastlin in živali, ki tam žive, je učiteljica Ana povabila na šolo naravoslovca, biologa Marka Zupana. V maju, ko je končno posijalo sonce,smo se podali na teren in si ogledali mlako v Križu. Bilo je res zanimivo' Kosovelova učna pot V četrtek, 9. aprila, smo se Podali iz Sežane v Tomaj po Kosovelovi ucm poti. S pohodom smo na nekoliko drugačen način zaključi- li delavnico Tudi mi smo pesniki, ki smo jo imeli na prešernov rojstni dan. pot nas je vodila izpred Kosovelove knjižnice po pešpoti na grič Tabor, od tu pa mimo vinogradov do vasi Smarje. S Šmarij smo šli nato po borovem gozdiču proti Tomaju. Po skoraj triurni hoji smo od daleč zagledali Tomaj. pri domačiji nas je pričakala upraviteljica, daljna sorodnica Srečka Kosovela. Božičnica V kriškem Ljudskem domu je bilo v ponedeljek, 22. decembra vse živo. ZbraU smo se učenci in učiteljice OŠ Alberta Sirka, da bi staršem in vaščanom prikazali božičnico v luči drag^cn«*!. V uvodu je učiteljica Bruna povedala, da smo ob četrtkih popoldne imeli projekt drugačnosti. S pomočjo raznih pravljic smo spoznali razne oblike drugačnosti, s katerimi se lahko srečamo prav povsod: v šoli, v družbi, v naravi, ... Z drugačnostjo se lahko rodimo, lahko pa jo tudi "dobimo po nesreči; kakorkoli že se moramo z njo sprijazniti in živeti. po zaključku projekta smo nekaj pravljic in pripovedk o drugačnosti povezali v skupno postavo in tako je nastala naša božičnica. Petošolci so se za to priložnost sprememb v štiri ^ prijazna in občutena drevesa. Prikazane pripovedke so povezovali s Kosovelovimi pesmimi. Kot si lahko preberete v prispevku o 3. decembru, smo na rojstni dan mjvečjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, spoznavali življenje in delo Srečka Kosovela, pesnika Krasa. Pomladno drevo je zagledalo zvončka, ki se je ravno prebudil. Učenci tretjega razreda so v prizorčku Zakaj je sneg bel prikazali, kako je zvonček podaril snegu malo svoje barve. Prvi razred je prikazal pripovedko o Mavrični ribici, ki je ki je pomagala mali tujki, ko jo je napadel morski pes. Učenci četrtega razreda so uprizorili zgodbo o Listu, ki je hotel biti drugačen in jeseni ni hotel pasti z veje. Za- to ga je čarovnik Gozdin začaral v smrekovo iglico. Božičnico so zaključili učen« drugega razreda ki so priredili pravljico Svetlane Makarovič Ve-veriček posebne sorte. Mali veveriček, ki se je rodil s pohabljeno tačko, je postal odličen pripovedovalec pravljic. S pomočjo sošolcev je povedal pravljico Na božični večer. Po tradicionalni kriški kolednici so učiteljice voščile vsem prisotnim čarobne praznike in srečno 2015. Prisotne je počastila s svojo prisotnostjo tudi gospa ravnateljica. Ob zaključku je pohvalila učence, ker so se potrudili in odltfno odigrali svoje vloge. Obisk doma Vila Verde Tudi letos smo zadnji dan pouka obiskali kriški dom starjših občanov - VUa Verde. S kratko božično prireditvijo in priložnostnimi darili smo vsem gostom in osebju voščili Vesel božič in srečno novo leto 2015. Za- 6 Nedelja, 23. avgusta 2015 TRST OW APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu foto s.b. Slovenski otroški vrtec v Bračanu ne bo dobil nove sekcije. Vsaj letos ne. Novico nam je posredoval krminski župan Luciano Patat, ki obžaluje, da v vrtcu Mavrica s šolskim letom 20152016 kljub porastu števila vpisov in vse večjemu zanimanju družin za ponudbo slovenskih šol ne bo mogoče odpreti drugega oddelka. »V petek so mi z ravnateljstva sporočili, da prošnja za odprtje dodatne sekcije ni bila sprejeta. Res škoda,« je bil razočaran Patat, po katerem je bila občinska uprava že pripravljena na nabavo novega pohištva - mizic, stolov in omar -, s katerimi bi opremila dodatno učilnico. Da bo bračanski vrtec tako kot v prejšnjih letih imel eno samo sekcijo, nam je potrdila ravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Elizabeta Kovic, ki je uradno sporočilo deželnega Urada za slovenske šole Furlanije Julijske krajine prejela v prejšnjih dneh. »Iz Trsta so mi sporočili, da v dejanskem seznamu osebja naš predlog za odprtje druge sekcije ni bil sprejet. Ministrstvo očitno ni dalo na razpolago deželnemu šolskemu uradu zadostnega števila učiteljskih in vzgojiteljskih mest, s katerimi bi lahko krili vse potrebe. Prednost imajo seveda osnovne šole, saj vpis v vrtec ni obvezen,« je pojasnila Kovičeva, ki je pričakovala drugačen razplet, čeprav je bila vsakič, ko smo jo v zadnjih mesecih povprašali po informacijah o odprtju drugega oddelka vrtca, zelo previdna. Prošnjo za ustanovitev nove sekcije v Bračanu je goriška večstopenjska šola vložila februarja. Vpisanih je bilo namreč 36 otrok, v eno samo sekcijo pa jih lahko sprejmejo največ 29. »Starše Župan:»Družine kažejo vse večje zanimanje za ponudbo v slovenskem jeziku. Morda bo treba razmisliti o odprtju sekcije slovenske nižje srednje šole« otrok, ki so bili na čakalni listi, smo seveda že takoj po izteku roka za vpis obvestili, da morajo poiskati tudi alternativno rešitev, zato ne bo noben malček ostal brez mesta v vrtcu. Boljše bi seveda bilo, če bi jim dokončno informacijo lahko posredovali prej, saj so nas že več mesecev spraševali, kako in kaj. Zavedamo se, da ta zamuda ni odvisna od šolskega urada,« je dejala ravnateljica goriške večstopenjske šole. »Tako mi kot občinski upravitelji, ki se jim želim zahvaliti, ker so takoj sprejeli našo prošnjo za odprtje nove sekcije, smo seveda precej razočarani. Glede na izkušnje iz prejšnjih let nismo pričakovali, da bo predlog zavrnjen. Tako je pač, taki so časi. Najbolj mi je žal za družine, ki jih je prepričala naša ponudba in so nam nameravale zaupati vzgojo svojih otrok. Nerodno nam je, ker jih ne moremo sprejeti,« je povedala Kovičeva. Ne glede na razplet krminski župan Patat verjame, da imata slovenski vrtec in šola v Bračanu še velik potencial. »Na voljo imamo lepo in prostorno stavbo, ki je neprimerno boljša od tiste na Plešivem. Prepričan sem, da je bila selitev ena izmed najbolj posrečenih potez, ki jih je v teh letih izpeljala občinska uprava. Ob tem, da smo ovrednotili in dali novo vsebino objektu, ki bi drugače še naprej propadal, smo slovenski šoli in vrtcu dali možnost, da se naprej razvijata. Menim, da se to že dogaja, saj kažejo družine vse večje zanimanje za ponudbo v slovenskem jeziku. Kdo ve, morda bo v prihodnosti treba začeti razmišljati tudi o možnosti, da bi pri nas, denimo v Krmi-nu, odprli sekcijo slovenske nižje srednje šole,« je zaključil župan Luciano Pa-tat. (Ale) gradež Zaton uprave Že več mesecev je občinska uprava v Gradežu životarila zaradi političnih razdorov. Junijska napoved, da so ji šteti dnevi, naj bi se uresničila jutri, ko naj bi uradni odstop podalo kar devet članov občinskega sveta. Večina jih je iz vrst opozicije, ob njih pa so še nekateri, ki so zapustili večino. Na takšen način bodo zapečatili usodo desnosredinske uprave župana Edoarda Maricchia. Predčasni odstop so javno najavili svetniki Silvano De Monte, Fa-bio Zanetti, Daniele Coslovich, Giorgio Marin, Angela Giorgione, Dario Raugna, Fiorenzo Facchinetti, Mauro Tognon in Renato Bonaldo. Če bodo napovedim sledila dejanja, bo že v kratkem dežela imenovala komisarja, ki bo občino upravljal do naravne zapadlosti mandatne dobe pomladi prihodnjega leta. gorica - Aretacija Ukradel 50 nastavkov za električne zobne ščetke Goriški market bumbaca Ko je spoznal, da ne bo šel neopazno mimo, je poskusil zbežati, nedaleč od trgovine pa je naletel na policista, ki mu je preprečil beg in ga izročil karabinjerjem. Tako se je 21-letni romunski državljan znašel pred goriškim sodnikom, ki ga je zaradi tatvine v ob-teževalnih okoliščinah obsodil na štiri mesece pogojne zaporne kazni in na plačilo 350 evrov denarne kazni. Mladega J.S. so karabinjerji aretirali v petek dopoldne, potem ko je kradel v marketu Eurospar v Ulici Aquileia v bližini ločniškega mosta. Moški si je skušal protizakonito prisvojiti okrog petdeset nadomestnih nastavkov za električno zobno ščetko. Nadomestne dele je po vsej verjetnosti nameraval prodati in od posla kaj zaslužiti, pri kraji pa so ga opazili varnostniki trgovine. 21-letnik očitno ni ravno spreten tat, saj so ga prejšnji teden tržaški karabinjer-ji že dvakrat ovadili zaradi kraje v dveh trgovinah. Ko je v petek pobegnil iz goriškega marketa, so se za njim po Ulici Aquileia podali nekateri uslužbenci. Zasledovanje ni trajalo dolgo, saj je moškega kmalu ustavil policist v civilu, ki je slučajno hodil tam mimo in čigar pozornost so priklicali zasledovalci tatu. Mladenič se ni upiral. Nekaj minut kasneje se je na prizorišče tatvine pripeljala patrulja karabinjerjev, ki je tatu aretirala in odpeljala na poveljstvo na Verdijevem korzu. Po krajšem preverjanju so karabi-njerji ugotovili, da je imel moški za sabo že druge tatvine, zato so ga priprli. Sodnik za predhodne obravnave je pripor potrdil, plen, ki je bil vreden okrog 600 evrov, pa so vrnili upraviteljem marketa. J.S. je bil obsojen na pogojno kazen štirih mesecev zapora in na plačilo globe v višini 350 evrov. pevma - Nekoč priljubljen kraj za mamice in otročiče Je to sploh še park? Sredi splošne brezbrižnosti igrala izginjajo ali propadajo in se krčijo javne površine za otroke Neuporabna gugalnica sredi travnika foto vip »Je to sploh še park?« se sprašujejo mamice, ki s svojimi malčki kljub vsemu še obiskujejo otroško igrišče ob parkirišču pevmskega parka v Ulici Forte del Bosco. Park z visokimi drevesi, bujnimi grmi, lepo negovano travo in nekaterimi igrali je bil do nedavnega priljubljen kraj za mamice in njihove otroke. Izven mestnega vrveža in stran od nevarnih prometnic so mamice posedale po tamkajšnjih klopeh, otročiči pa so si zabave željni dajali duška s tekanjem, skrivanjem za negovanimi grmi in plezanjem po nižjih drevesih. Na voljo so imeli tudi gugalnico, tobogan in manjša igrala. Pred enim letom pa se je začela pisati drugačna zgodba. Najprej so z lesene konstrukcije sneli dva gugalna sedeža, ki so ju radi uporabljali otroci pa tudi odrasli. Razlog? Debeli drogovi so bili precej nagniti, tako da niso več zagotavljali varnosti. Delavce deželne službe za gozdove, ki skrbi za park in ki so onesposobili gugalnico, smo vprašali, kdaj bo igralo popravljeno. Zgovorno so skomignili z rameni in povedali, da ni denarja in da bo treba počakati. Minilo je več kot leto dni, lesena in nagnita konstrukcija pa še vedno sameva brez gugalnic. Pred meseci so iz podobnega razloga prepovedali uporabo manjšega tobogana, češ da je njegova lestev dotrajana. Po protestu obiskovalcev parka in na veselje otrok so tobogan pred nekaj tedni ponovno usposobili. Park pa je pred kratkim ostal brez gugala na vzmet v obliki žabe, ki je neslavno stegnila krake. Že pred kakim letom so odstranili tudi velik peskovnik, češ da ga čez dan za fiziološke potrebe uporabljajo psi, ponoči pa divje svinje. Park na robu mesta, ki je tudi običajno startno mesto za tek in sprehode po pevmskem gozdu, iz dneva v dan izgublja svoj namen. Prav žalostno je opazovati, kako sredi splošne brezbrižnosti propadajo igrala in se tudi tako krčijo javne površine za otroke. Trditvi, da ni denarja za majhna popravila, pa težko verjamemo. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. avgusta 2015 1 5 gorica - Pozitivni saldo na osrednjem trgu Travniški izziv za podjetnike Usodo Travnika, osrednjega goriškega trga, nekateri povezujejo z usihanjem mesta, drugi pa v Travnik verjamejo in je zanje tudi podjetniški izziv. O tem smo se prepričali med petkovim sprehodom po trgu, ob robovih katerega smo našteli nekaj novih trgovin oziroma lokalov. Odkrili smo novo sladoledarno, dalje trgovino z brezglutenskimi živili, trgovino s pripomočki za pametne telefone, pekarno in novo podružnico podjetja za mobilne storitve Tre. Odprli so jih v zadnjih mesecih - sledoledarno le pred nekaj tedni - in začenjajo kompenzirati praznino zaradi zgodovinskih trgovin, ki še vedno samevajo s spuščenimi roletami. Na Travniku smo našteli deset zaprtih in 29 odprtih trgovin, med »Utrip Travnika je zelo spremenljiv: včasih se po njem sprehajajo turisti in občani, da je veselje, včasih pa ni opaziti žive duše« katerimi je sedem kavarn oziroma pivnic in vinotek. Saldo je torej pozitiven. »Travnik je zame izziv. To je čudovita lokacija, ki ima ogromen potencial. Tega pa se žal zavedajo le trgovci in podjetniki, medtem ko imajo javne ustanove za osrednji mestni trg premalo posluha,« pravi Francesca, mlada podjetnica rezijanskih korenin, ki je 7. avgusta letos med Katoliško knjigarno in Kinemaxom odprla sla-doledarno Dolce Peccato. »Pred tem sem upravljala prodajalno sladoleda v Tava-gnaccu, nakar sem sklenila, da se še sama podam v podjetniške vode. Travnik je odlična lokacija za sladoledarno, saj od Solkana do mestnega središča takšne ponudbe ni. Zanimala sem za prostore tudi drugje v Gorici, vendar so bili stroški za najemnino previsoki, medtem ko sem tu naletela na razpoložljivo lastnico,« pojasnjuje Francesca, ki z izključno lastnimi močmi skrbi za slado-ledarno in vsako jutro na povsem naraven način pripravi preko dvajset različnih okusov sladoleda. »Ne uporabljam hidrogeni-ranih maščob ali praškov z okusom sadja, temveč samo naravne sestavine. Ponujam gorica Jutri pričakujejo zeleno luč za vrnitev trupla »V ponedeljek naj bi bilo vse rešeno.« Tako zatrjuje Bejzda Kudič, ena izmed prostovoljk združenja In-sieme per voi, ki si prizadeva za čimprejšnjo vrnitev trupla Taimurja Šinvarija v domovino. Od tragične smrti 25-letnega Pakistanca, ki je utonil v Soči pri Gorici, sta že minila dva tedna, njegovo truplo pa še vedno leži v mrtvašnici goriške splošne bolnišnice. »Zadnje dokumente naj bi prejeli v ponedeljek, nakar bo tožilstvo prižgalo zeleno luč. Truplo bodo najprej odpeljali v Milan, nato pa z letalom v Pakistan,« je povedala prostovoljka. Družina nesrečnega prosilca za azil naj bi torej v prihodnjih dneh le dočakala vrnitev trupla svojca, združenje Insieme per voi pa medtem nadaljuje nabirko prostovoljnih prispevkov na tekočem računu št. IT46 R057 2812 4008 0457 1262 581, ki ga je odprlo pri banki Banca popolare di Vicenza. tudi veganski sladoled,« ponosno pravi podjetnica, ki seveda pozorno spremlja travniški utrip. Turisti sicer »kapljajo«, a jim mesto ponuja premalo, ugotavlja: »Prihajajo obiskovalci iz Italije, tudi Francozi in celo Španci. Marsikdo pa je razočaran, ker ga v jedru mesta pričaka mrtvilo. Tudi sama sem prepričana, da bi dodatna parkirna mesta in ponovno odprtje Bombijevega predora pomagala trgu zaživeti, saj je drugače težko dostopen.« Prijazni Francesci je pritrdil mladi uslužbenec podružnice podjetja za mobilne storitve Tre. »Trgovino smo odprli pred približno enim mesecem, kar nekaj težav pa nam povzroča pomanjkanje parkirišča v ne- posredni bližini. Utrip trga je zelo spremenljiv: včasih se po njem sprehajajo turisti in občani, da je veselje, včasih pa ni žive duše,« zna povedati. Med podjetniki, ki stavijo na privlačnost Travnika, je tudi Elena, ki je maja letos ob bančnem zavodu odprla trgovino z brezglutenskimi živili Vivere gluten free. »Marsikoga bo morda prešinila misel, da je odpiranje trgovine na Travniku norost. Odločila sem, da bom vsekakor tvegala, po treh mesecih pa lahko povem, da sem zmerno zadovoljna,« pravi lastnica. »Imam hčer, ki je bolnica s celiakijo, zato dobro poznam težave družin pri iskanju primerne hrane. V okolici je trgovin z brezgluten-skimi živili bolj malo, v veleblagovnicah pa se uslužbenci ne posvečajo tem, ki sprašujejo po takšnih artiklih. Ljudje, ki imajo posebne potrebe, si želijo nekoga, ki jih bo prijazno nagovoril in jim svetoval,« razlaga Elena, ki se rada zadržuje s kupci, kar smo tudi sami ugotovili, ko smo potrpežljivo čakali, da se še nam posveti. Na policah njene trgovine so razstavljene testenine, piškoti, rogljički, najrazličnejše sladkarije, pice in drugi prehrambeni artikli brez pšeničnih, ječmenovih, rženih in ovsenih beljakovin. »Brezglutenska živila je mogoče plačati tudi z zdravniškimi recepti, ki jih bolnikom s celiakijo izdaja zdravstveno podjetje. V trgovino že prihajajo tudi kupci iz Slovenije, tako da se bom v kratkem opremila z dvojezičnimi napisi,« napoveduje podjetnica, ki hkrati upa, da bodo Travnik kmalu uredili: »Trg je čudovit, turisti pa se na njem ne zadržujejo veliko, saj je neprestano gradbišče.« (av) gorica - Spomin Ko sva z Arsenom Dedičem bila na ti Sodeloval je na koncertih v poklon Sergiu Endrigu Svet glasbe žaluje za velikanom hrvaške in nekoč tudi jugoslovanske glasbene scene, Arsenom Dedičem. Bil je šanso-njer z veliko začetnico, mnogi so ga primerjali s francoskim pevcem Charlesom Aznavourjem. Vest o njegovi smrti je zabeležil tudi naš dnevnik, objavljeni članek pa je spremljala fotografija Arsena Dediča v družbi še enega velikana avtorske pesmi, Sergia Endriga. In ravno dolgoletno prijateljevanje z Endrigom je obrodilo pobudo, ki je Dediča pred devetimi leti privedla v goriški Kulturni dom. Simfonični orkester dežele FJK pod vodstvom dirigenta Val-terja Sivilottija in Kulturni dom sta namreč pripravila glasbeno turnejo v poklon Sergiu Endrigu, ki je umrl leto prej. Pri turneji seveda ni smel manjkati Arsen Dedič, ki je zapel nekaj Endrigovih pesmi v italijanskem in hrvaškem jeziku. Na odru je nastopila tudi slovenska pevka Brina Vogelnik, ki je mojstrsko odpela v slovenščini tri Endrigove pesmi. Kot sodelavec Kulturnega doma sem tedaj prevzel nalogo, da skrbim za stike z Brino ter da na vajah in koncertih tudi kot prevajalec spremljam njo in Arsena Dediča. Tako smo se kar dobro spoznali in se veliko pogovarjali. Kljub slovesu, ki je segel na evropsko raven, je bil Dedič preprosta oseba in prijeten sogovornik. Povedal je, da obžaluje, da ni več Jugoslavije, ki je predstavljala raznolikost v kulturnih izročilih in je tudi v glasbo prinašala izvirne prvine. Rad je imel glasbo, ki se je rojevala na tleh nekdanje Jugoslavije, zato je tudi po njenem Igor Komel (z leve), Arsen Dedič, Brina Vogelnik in Vili Prinčič razsutju obdržal in negoval stike s srbskimi, slovenskimi ter drugimi pevci in skupinami z območja nekdanje skupne države. V začetku novembra 2006 so bili na sporedu kar štirje koncerti v poklon Sergiu Endrigu: najprej koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani, nato v goriškem Kulturnem domu in v Vidmu, naposled še v Majanu v Furlaniji. Na njih sta sodelovala tudi italijanska pevca Tosca in Edoardo De Angelis. Spominjam se, da je na večerji po videmskem koncertu Arsen Dedič izrazil željo, da k njemu za mizo prisedeva še Brina in jaz, ker da se Slovani bolje razumemo. V naslednjih letih žal ni bilo več priložnosti, da bi se še kdaj videla ali slišala. Ostal pa mi bo v prijetnem spominu kot človek, ki je na odru znal s profesionalnostjo izpričati vso svojo pevsko veličino, stran od odrskih desk pa se je prelevil v prijaznega, občasno tudi iskrivega in duhovitega sogovornika. Vili Prinčič isonzo-soča Zgodba V • V o Trzicu, mestu razlik Izsek naslovnice Izšla je 107. številka revije Isonzo Soča, časopisa na meji, ki je posebej posvečena Zgodbi o Tržiču. V uvodniku je Anna Di Gianantonio izpostavila svetle in temne strani tržiške stvarnosti, ki izhajajo iz reportaže Paole Barban. Poudarek je namenjen razlikam, ki nastajajo na področju zaposlovanja in se odražajo v nepravičnih plačah, nezakonitem delovnem posredništvu, poniževanju delavcev, zlasti tistih iz Bangladeša, pa tudi v mafijskem vpletanju v tovarne kovinarskega sektorja. Kompleksno sliko trži-ške družbe je prikazala Paola Barban z objavo izsledkov študije, ki razkriva problematične podatke o spremembah v sestavi prebivalstva, velikih potratnih stavbah iz šestdesetih let, visokih najemninah ... Sledijo štirje daljši pogovori z osebnostmi, ki Tržič poznajo do obisti. Za sogovornike je uredništvo izbralo tržiškega novinarja Roberta Covaza, ki je spregovoril o splošni sliki ladjedelniškega mesta, arhitekta in bivšega tržiškega odbornika Gualtiera Pina, ki je opisal urbanistično zasnovo mesta, in odvetnika Ottavia Romana, ki spremlja sodne postopke zaradi smrti azbestu izpostavljenih delavcev. Zadnji pogovor je posvečen tržiškemu šolstvu, ki nosi posledice velikega števila priseljenskih družin; problematiko je obdelala Livia Antonini, učiteljica na eni izmed tamkajšnjih šol. Obvezen je bil poklon Silvinu Polet-tu, partizanu, politiku in družbenemu delavcu. Spominska zapisa sta podpisala urednik revije Isonzo Soča Dario Stasi ter sodelavka in družbena delavka Anna Di Gianantonio. Arhitekt Diego Kuzmin se v daljšem prispevku sprašuje, kdaj bo Gorica začela resno razmišljati o svoji vlogi. Zgodovina jo je postavila v središče pomembne pokrajine, vojne in politični interesi pa so njen potencial izničili. Zanimiv je tudi bogato ilustriran zapis Itala Chiariona o usodah preprostih ljudi, ki jih je prva svetovna vojna odgnala v avstrijske in italijanske dežele. Ogleju in skrivnostim tega nekdanjega rimskega »velemesta« je urednik Dario Stasi posvetil štiri osrednje strani, Ferrucio Tassin pa je priobčil dokumentiran zapis o fašističnem taborišču v Viscu; v njem objavlja boleči zgodbi taboriščnikov Slaven-ke Ujdur in Milana Škrlija. Zgodovinarka Liliana Mlakar je na dan potegnila neznano ali vsaj manj znano zgodbo o dveh uglednih matematikih, ki sta v 19. stoletju poučevala v Gorici: to sta bila Franc Močnik po rodu iz Cerknega in Augustin Luis Cauchy, ki je v Gorico pribežal skupaj s francosko kraljevsko družino Burbonov. Nekaj je slovenščine, v furlanščini pa je zapisan daljši članek o izseljevanju furlanskih delavcev v tujino. Zadnja prispevka sta posvečena Benetkam, ki so zaradi likovnega bienala med prestolnicami svetovne kulture, in Milanu, ki je v središču svetovne pozornosti zaradi Expa. Tudi tokratno številko zaključujejo Potepanja, ki spodbujajo k obisku manj znanih kotičkov Goriške. Na zadnji strani pa je objavljen posnetek malega goriškega »Stonehenga« na lokaciji, ki je niso razkrili. Bralci naj sami odkrijejo kraj! (vip) 16 1 0 Sobota, 22. avgusta 2015 GORIŠKI PROSTOR Sanjava Vipava Domiselnost v Orehovljah pri Mirnu / Ob jezu v Orehovljah se moški vseh starosti v poletnem času zbirajo že nekaj let zaradi hlajenja v senci in vodi. Pravzaprav je lani prišlo do zastoja, saj je stalno deževalo. Zato pa so letos obiskovalci in uporabniki domiselno in preprosto zgrajenih naprav prišli na svoj račun z obrestmi vred. Glavno privlačnost predstavlja letos zgrajeni stolp, s katerega je mogoče skakati v Vipavo z višine petih ali dveh metrov. Temelji so železobetonski, ogrodje je iz gradbenih jeklenih cevi, dve deski pa sta iz smre-kovine. Že na pogled je struktura spoštovanja vredna, kaj šele za tiste, ki se odločijo za skok na glavo. Morda se bo kdo od krajanov v prihodnjih letih, po potrebnem pri- vajanju, javil za atraktivne skoke v Kanalu. Voda je v Vipavi v zadnjih nekaj letih bolj čista, ni več neštetih najlonskih vrečk, ki so kazile rečne bregove pred desetimi in več leti. S pogonom nove čistilne naprave v Vrtojbi, ki bo zbirala odplake tudi predelov mirensko kostanjeviške občine, se bo izboljšalo stanje tudi v sami strugi, ki je pod naselji onesnažena s fekalijami. Ponudba za preživljanje poletnih dni se ne omejuje na skakanje s stolpa, dremanje, igranje na karte, diskretno poslušanje glasbe in kramljanje. Sredi reke je nameščen splav na pločevinastih sodih, deska za surfanje se prosto premika nad jezom in je na razpolago otrokom, ki si jo postavljajo za cilj med plavalnimi veščinami, V Vipavo skakajo z višine petih ali dveh metrov foto a.r. Odsluženi mlin v Orehovljah foto a.r. na kopnem je primerna terasa, ki jo nameravajo razširiti in že sedaj gosti nekaj šotorov za manj zahtevne popotnike (med ogledom so v njih domovali turisti iz Milana), ob bregu pa nameravajo domiselni pobudniki zgraditi tudi lesen pomol za sončenje. Posebnost predstavlja majhna, 12-voltna centrala, ki jo sestavlja za okolje neokusna plastična cev in mlinsko kolo, ki poganja dinamo za proizvodnjo elektrike. Uporabljajo jo za radijski sprejemnik in razsvetljavo, če se odločijo posedati ob reki tudi v večernem hladu. Pozor: okrog jezu ne boste našli nobenega šanka za pijačo ali malico. Napor krajevnih fantov in mož, usmerjen v urejevanje vsega napisanega, nima pridobi-tniških ozadij. Obiskovalec lahko bere »orehovljski pojav« kot oživljanje nečesa, kar je na Vipavi in tudi Soči že obstajalo: ko- panje, sončenje, skakanje, plavanje, druženje. Da gre za oživljanje, razberemo prav iz dejstva, da so pri pobudi zraven tudi osebe v zrelih letih, ki so Vipavo doživljale v otroštvu, čemur je sledilo odmišljanje dolgo nekaj desetletij. Kako pridemo do vsega opisanega? Iz smeri Gorice vozimo do mirenskega cestnega mostu čez Vipavo, kjer ostro zavijemo na levo, z asfalta preidemo na ma-kadam desno, pustimo na svoji desni cementno brv za pešce in kolesarje ter se ob koruzi peljemo proti severovzhodu. Prvič so me spremljali orientacijski dvomi, ko pa sem prišel do vode, mi je postalo vse bolj jasno. Tam mimo smo skoraj dvajset let veslali med aprilskimi spusti od starega mostu, mlina in jezu v Ren-čah do izliva v Sočo. Aldo Rupel gradež - Festival Lutke bodo spet zasedle sončni otok »Manigold« Lutke se vračajo na morje. V Grade-žu se bo jutri namreč začel Alpe Adria Puppet Festival. Potekal bo v organizaciji goriškega združenja CTA, vanj bo uvedla predstava I tre servi alla prova avtorja Mat-tie Zecchija, ki jo bodo jutri ob 21. uri uprizorili na Trgu Patriarca Elia v središču le-toviščarskega mesteca. V torek ob 17.30 na prizorišču Velarium ob vhodu na glavno plažo podjetja GIT bo predstava I segreti del bosco notturno, ob 21. uri pa v parku županstva pravljica Muzikantje iz Bremna bratov Grimm. Znane pravljice in basni - poleg bratov Grimm še Hansa Christiana Andersena in Itala Calvina - se bodo še večkrat pojavljale v programu festivala. Iz sporeda izstopa še gledališka predstava v operni preobleki Il frigorifero Urico, ki bo prikazana v avditoriju Biagio Marin v petek ob 18. in spet ob 19. uri, ob 21. uri pa bo na jezu Naza-rio Sauro na vrsti predstava Manigold. Festival bosta v soboto sklenili produkciji združenja CTA, in sicer v palači Meizlik ob 18. uri igra Lusignolo e l'imperatore, ob 21. uri na Trgu Capitolo pa scensko bogata predstava Storie da »contare«. V občinski knjižnici Falco Marin bo med torkom in petkom od 10. do 12. ure ustvarjalna delavnica za otroke od petega leta dalje; vodila jo bo Suomi Vinzi, rezervacije sprejemajo na tel. 0481-82630. (av) sovodnje - Tečaj pri kulturnem društvu Zakaj je nordijska hoja vedno bolj priljubljena Skupina udeležencev tečaja V vročem mesecu juliju se je pri Kulturnem društvu Sovodnje zaključil tečaj nordijske hoje, ki ga je vodil inštruktor Ivan Gruden. Nordijska hoja je hoja s palicami, ki je primerna za vsakogar in v vsakem letnem času. Vadba je preprosta in ne potrebuje drage opreme. Ko je tehnika osvojena, so prednosti številne. Ta lahkotna in povsod izvedljiva oblika hoje sprošča in krepi mišice - uporabljenih je kar 90 odstotkov mišic -, spodbuja delovanje srca in ožilja, povečuje srčni utrip in prisotnost kisika v telesu, uravnava krvni tlak in holesterol v krvi, spodbuja presnovo maščob, zmanjšuje telesno težo, krepi vzdržljivost, varuje sklepe, sprošča napetosti v tilniku in ramenih, blaži stres ter spodbuja dobro voljo. Zakaj si torej na preprost način ne izboljšati zdravja in počutja, saj telo potrebuje gibanje? Tako razmišljajo udeleženci tečaja, ki se še vedno enkrat tedensko srečujejo na večernih sprehodih in vabijo vse, ki se želijo preizkusiti v nordijski hoji, da se jim pridružijo. V kratkem bodo ponovno organizirali začetni tečaj; za informacije sta v večernih urah na voljo Rudi (tel. 3204109538) in Patricija (tel. 338-1411463). AZIENDA PR0VINCIALE TRASP0RT1 S.P.A. LETNI SOLSKI ABONMA APT 2015-2016 Mestni ali primestni letni šolski abonma APT lahko zaprosijo študentje obveznega šolskega ciklusa, srednjih šol in univerz. Velja od 1. septembra 2015 do 30. junija 2016, vse dni, prazniki in šole prosti dnevi vključeni. NOVOST 2015: lahko vpišete tudi abonma z veljavnostjo od 1. oktobra 2015 do 31. julija 2016. Vpišete ga le enkrat in se tako izognete mesečnim obnovitvam. Plačate ga lahko tudi v 4 obrokih. Cena je ostala nespremenjena napram ceni šolskega abonmaja 2014-15. Cena je z ozirom na ostale abonmaje ugodnejša, predvideni so tudi dodatni popusti, če je v isti družini več abonentov. Imetniki šolskega abonmaja APT so deležni popustov in olajšav v partner obratih (knjigarne, kinodvoranje, športni objekti). INFORMACIJE: APT Urad za vozovnice: tel. 0481 593513 - 0481 593515 feks 0481 593555 titoli.viaggio@aptgorizia.it www.aptgorizia.it brezplačna številka 800 955 957 ABONMA LAHKO KUPITE PRI BLAGAJNAH: BJAGANJE APT: • GORICA - Na železniški postaji/CIP • TRŽIČ- Ulica Fratelli Rosselli 13 • GRADEŽ- Avtobusna postaja - Trg Carpaccio ostale usposobljene blagajne: • ČERVINJAN Blagajna avtobusne postaje - Trg Marconi • TRST Blagajna avtobusne postaje - trg Liberta • VIDEM Blagajna avtobusne postaje - Drevored Europa Unita / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. avgusta 2015 17 dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Gledališče U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Pixels«; 21.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ex_machina«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »Ant-Man«. Dvorana 3: 17.20 - 19.30 »The Gallows - L'esecuzione«; 21.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 4: 16.30 - 18.15 - 20.30 - 22.10 »Breaking Dance«. Dvorana 5: 15.45 »Mission Impossible - Rogue Nation«; 18.00 - 20.00 »Come ti rovino le vacanze«; 22.00 »The Gallows - L'esecuzione«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Pixels«; 21.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Quando c'era Marnie«; 22.00 »Ex_machina«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Ant-Man«. Dvorana 3: 17.20 - 19.30 »The Gallows ™ ^edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1, do 31. avgusta POLETNI URN (K sprejemanja militi A^laidv prati plaUlu o s m/fn lire, zahvale, jažoJja ¿e itifte v okvtfikv, mail oçloii v okvirčku, ogiasi druitev in organtoxi} v olwirtkv ponedeljek - petek 10.00 ■ 14.(50 iûboti ttpila Tel. Ë00.912.775 e-poita: primorski iotmedmit Tmedid-UI. Malta é GOHcCA - L'esecuzione«; 21.00 »Quando c'era Marnie«. Dvorana 4: 16.30 »Quando c'era Marnie«; 18.15 - 20.30 - 22.10 »Breaking Dance«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »Come ti rovino le vacanze«; 22.00 »The Gallows - L'esecuzione«. fl Razstave GLEDALIŠČE NA KONTRADI: gledališko društvo Kontrada vabi v Kanal na ogled komedij s pričetkom ob 20. uri: danes, 23. avgusta, »Gugalnik« (gledališka skupina Globočak Kambre-ško); 28. avgusta »Vse zastonj« (Koroški deželni teater iz Slovenj Gradca); 29. avgusta »Silvestrska sprava 2000« (Kud Valentina Kokalja); 30. avgusta »Pokojnik« (gledališko društvo Kontrada Kanal); informacije po tel. 00386-53981213, tic.kanal@siol.net ali www.drustvo-kontrada.si. MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah bo v poletnih mesecih odprt samo po dogovoru. Pokličite po tel. 3297411459 (Ljubica Butkovič) ali 3358419669 (Zdravko Kuštrin). V GORICI: v palači Coronini Cronberg je na ogled razstava »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Gu-glielmo Coronini e la bella scrittura«; do 4. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00 in 15.00-18.00, odprta bo tudi na veliki šmaren; informacije po tel. 0481-533485 ali www.coronini.it. V PALAČO CORONINI CRONBERG na Drev. 20. septembra v Gorici bodo Goričani 29. avgusta lahko brezplačno vstopili med 10. in 12. uro. Vodeni obiski se bodo začeli ob 10. in 11. uri. Za koriščenje brezplačne vstopnice bo dovolj pokazati osebni dokument, na katerem je zapisano goriško bivališče lastnika. Poleg poslopja si bodo lahko ogledali tudi razstavo pisal in korespondence grofa Viljema Coroninija »Dalla penna d'oca alla macchina da scrivere - Guglielmo Co-ronini e la bella scrittura«. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228). V GRADU DOBROVO bo do 4. septembra na ogled slikarska razstava Ivana Roba z naslovom »Do pojavnosti in nazaj«. V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »1915. L'esercito marciava. L'avanzata verso Gorizia«. Prireja Zgodovinsko raziskovalna skupina Isonzo; do 8. novembra ob ponedeljkih 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. À Koncerti V MOŠU: 25. Glasbeni večeri v Vili Co-delli s pričetkom ob 21. uri: danes, 23. avgusta, violinista Giada Visentin in Aleš Lavrenčič s spremljavo Sabrine Comin in Hilarija Lavrenčiča; 29. avgusta koncert »Il violino e l'orchestra«; 30. avgusta koncert »Magia del pia-noforte«; informacije po tel. 3355382536 ali www.codelli.it. V GRADU KROMBERK v sklopu etno in jazz Festivala »Glasbe sveta« bo v torek, 25. avgusta, ob 21. uri nastop albanske jazz pevke Eline Duni s svojim kvartetom. Tržnica »Dobrote sveta«, ki bo ponujala domačo hrano, bo odprta od 19. ure; več na www.glas-besveta.org. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za goriško pokrajino na podlagi pokrajinskih lestvic (GAE) potekalo v četrtek, 27. avgusta, ob 10. uri na sedežu Pokrajinskega šolskega urada v Ul. Ri-smondo 6 v Gorici za vse šolske stopnje. Suplence iz zavodskih lestvic bodo šole podelile kasneje. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 31. avgusta do 4. septembra in od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena). »SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO): poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). SLOVIK obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 20152016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. M Izleti podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne: 27. septembra »Itinerarij Kras 2014+«, ogled zasebnega muzeja prve svetovne vojne v Martinščini in Debele Griže ter muzeja na prostem in obnovljenega topniškega rova. Zbirališče bo pred železniško postajo v Foljanu-Redipulji ob 9. uri, po-vratek je predviden ob 12.30. Cena vozovnice znaša 5 evrov, obvezna je najava; informacije po tel. 0481-91697, carso2014@provincia.gorizia.it; več na www.carso2014.it. Ü3 Obvestila POHOD NA ŠKABRIJEL v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni bo v organizaciji združenja Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica v nedeljo, 6. septembra. Pohodniki se bodo odpravili na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zaba-viščnim centrom Perla, zbirališče na Škabrijelu med 10.30 in 11. uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. Ob slabem vremenu pohod odpade. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prleki-ji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo). POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Šte-verjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli) samo še danes, 23. avgusta. PD VRH SV. MIHAELA prireja tradicionalni celodnevni izlet po slovenskih poteh. Potekal bo v torek, 25. avgusta, ko se bodo izletniki z avtobusom odpravili na Notranjsko. Ogledali si bodo Jezerski hram - Muzej Cerkniškega jezera, grad Snežnik in Grahovo. Odhod bo ob 7.20 z Vrha; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina). POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV - prireditev bo potekala v soboto, 29. avgusta, od Zelina do Voj-skega. Zbirališče pri Rdeči hiši ob 5. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Nekaj mest je v kombiju (tel. 348-5298655). DRUŠTVO PRIMORSKIH ARHITEKTOV prireja v nedeljo, 30. avgusta, izlet v hribe. Start bo pri izviru Kamniške Bistrice, sledita ogled Plečnikovega dvorca (lovska koča kralja Aleksandra) in vzpon do bivaka pod Grin-tovcem (2100m). Zbirališče bo ob 6. uri na parkirišču ob Vojkovi (nad Borovim gozdičkom) v Novi Gorici, vrnitev predvidoma ob 22. uri; informacije na drustvo.primorskih.arhi-tektov@gmail.com. POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 347-9748705 (Vanja). AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da so do 28. avgusta uradi v Gorici in Tržiču odprti samo v jutranjih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da je društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da sta pokrajinska knjižnica in pokrajinski zgodovinski arhiv zaprti do 23. avgusta. JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINA DOBERDOB obvešča, da so v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad sprejema po dogovoru po tel. 0481784009. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA prirejajo zeleni teden za otroke od 7. leta starosti od 24. do 28. avgusta in od 31. avgusta do 4. septembra; informacije po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA prirejajo danes, 23. avgusta, (z možnostjo prenočitve) tečaj za spoznavanje konjev »Horsemanship«; informacije po tel. 331-1583298 (Lu-ca) in tel. 339-3991882 (Erika). OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo anagrafski urad zaprt od 24. do 28. avgusta. Zajamčeni so nujni akti (smrti, rojstva). Za informacije in predložitev prošenj za osebne dokumente in potrdila je vsekakor na voljo vložišče ob uradnih urah. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.00-19.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.0019.00 ter ob petkih 8.00-16.00; tel. 0481-531733, gorica@knjiznica.it. ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. san Francesco 20, 2. nadstropje). Informacije na info@zskd.eu ali po tel. 040635626. AVDICIJA ZA NOVE ČLANE: mednarodni mladinski simfonični orkester NOVA filharmonija vabi mlade glasbenike na avdicijo, ki bo potekala 13. septembra ob 17. uri v prostorih Točke ZKD v Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; informacije po tel. 00386-40436934 (Nina) ali na filhar-monija@gdnova.si. 0 Prireditve FESTIVAL FOLKLORE 2015 V GORICI: v petek, 28. avgusta, ob 20.30 na Trgu Cesare Battisti koncert orkestra pihal mesta Gorice; ob 21.15 slovesno odprtje festivala; ob 21.30 nastopi folklornih skupin. V soboto, 29. avgusta, ob 10. uri v Palači Attems Petzenstein na Kornu posvet z naslovom »Memo-rie della Grande Guerra nelle tradizio-ni popolari«; ob 20.30 na Trgu Cesare Battisti nastopi folklornih skupin; ob 24. uri Praznik prijateljstva. V nedeljo, 30. avgusta, ob 11. uri v ljudskem parku in Korzu Verdi koncert godbe iz Lienza in sprevod folklornih skupin; ob 12. uri izmenjava daril v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz; ob 16.30 odhod sprevoda folklornih in glasbenih skupin izpred cerkve Sv. Justa na Korzu Italia; ob 18. uri na Trgu Cesare Battisti nagrajevanja; ob 21. uri folklorni Gran Gala. V GRADIŠČU: danes, 23. avgusta, »San Valeriano Revival« šport, glasba in stojnice na igrišču pri Sv. Valerianu. 29. avgusta ob 21. uri na dvoru Marco dAviano palače Torriani »Nova car-mina« v skopu niza dvorne glasbe; več na www.comune.gradisca.go.it. V NOVI GORICI POLETNE PRIREDITVE »STOPIMO SKUPAJ« - na Bevkovem Trgu: 24. avgusta ob 18. uri delavnica »Povezovanje, ki traja«, vodi Nara Petrovič. 26. avgusta ob 21. uri gledališka predstava »Sljehernik« (SNG Nova Gorica). 28. avgusta ob 21. uri koncert PAZ Vinko Vodopivec. Ob slabem vremenu bodo prireditve v veliki dvorani novogori-ške občine. Več na spletni strani www.no-va-gorica.si/poletne_prireditve_v_no-vi_gorici. »DOBIARTEVENTI« - multimedijska umetnostna prireditev bo potekala v kraju Dobbia pri Štarancanu (Ul. Vit-torio Veneto 32) do 26. avgusta s pri-četkom ob 21. uri; vstop prost, več na www.dobialab.net. ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici v četrtek, 27. avgusta, ob 17. uri na zaključno prireditev v sklopu projekta »Estate Sere- 0 Mali oglasi DIPLOMIRANA iz biologije nudi lekcije iz matematike, biologije, naravoslovja in fizike dijakom nižje in višjih šol; tel. 346-9712707. Prispevki Namesto cvetja na grob Branka Ferfolje darujejo Slavica z družino 200 evrov in Edi z družino 200 evrov za AŠD So-vodnje. V spomin na Branka darujeta Marija Češ-čut 50 evrov in Ladi Tomšič 50 evrov za AŠD Sovodnje. V spomin na dragega Branka darujejo Zlatka in Drago 50 evrov, Rajka in Aldo 50 evrov ter Silva z družino 50 evrov za AŠD Sovodnje. V spomin na Branka Ferfoljo - Mokota darujejo za AŠD Sovodnje Pepi Bregant in Simon Feri 40 evrov, Darko 50 evrov. ZAHVALA Jožko Peteani Iskreno se zahvaljujemo msgr. Renatu Podberšiču za občutene poslovilne besede, somaševalcem, g. dekanu Karlu Bolčini, g. Marijanu Markežiču in g. Bernardu Geršaku, pevcem, sovodenj-ski civilni zaščiti, društvu Vipava in vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin na našega dragega. Posebna zahvala pa naj gre družinskemu zdravniku dr. Marijanu Cijanu za skrb v času bolezni. Svojci DZP DRUŽBA ZA ZALOŽNIŠKE POBUDE doo z enim družabnikom Trst - Ul. Montecchi, 6 Družbena glavnica 1.550.000,00 € - D. K. in št. DDV: 00830510327 - Register podjetij v Trstu št. 00830510327 - REA Trst št. 103506 Koordinacija in nadzor v skladu s členom 2497bis Civilnega zakonika s strani ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK d.z. RAČUNOVODSKI IZKAZI POSLOVNEGA LETA ZAKLJUČENEGA DNE 31. 12. 2014 Objava v skladu z določili 1. člena, 33. odst., zak. odloka št. 545 z dne 23. 10. 1996 spremenjen v zakon št. 650 z dne 23. 12. 1996 BILANCA STANJA - AKTIVA 2014 2013 A) TERJATVE DO DRUŽBENIKOV ZA DOLŽNA VPLAČILA I) že vpoklicani delež 0 0 II) nevpoklicani delež 0 0 A SKUPAJ TERJATVE DO DRUŽBENIKOV ZA DOLŽNA VPLAČILA 0 0 B)DOLGOROČNA SREDSTVA I) NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 3) Pravice industrijskih patentov in uporaba izumov 3.309 9.238 I SKUPAJ NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 3.309 9.238 II) OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 1) Zemljišča in zgradbe 88.348 91.060 2) Naprave in stroji 36.174 52.260 3) Industrijska in komercialna oprema 0 293 4) Druga sredstva 22.786 18.149 II SKUPAJ OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 147.308 161.762 III) DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 2) Terjatve (dolgoročna finančne naložbe) do: d) Terjatve do drugih d1) izterljive do konca naslednjega poslovnega leta 130 130 d SKUPAJ Terjatve do drugih 130 130 2 SKUPAJ Terjatve (dolgoročne finančne naložbe) do: 130 130 III SKUPAJ DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 130 130 B SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA_150.747 171.130 C) GIBLJIVA SREDSTVA I) ZALOGE 1) surovine, pomožni in potrošni material 4.942 5.369 I SKUPAJ ZALOGE 4.942 5.369 II) TERJATVE DO: 1) Strank: a) izterljive do konca naslednjega poslovnega leta 309.079 374.867 b) izterljive po koncu naslednjega poslovnega leta 61.350 0 1 SKUPAJ Stranke: 370.429 374.867 4) Obvladujoče družbe: a) izterljive do konca naslednjega poslovnega leta 294.358 337.166 b) izterljive po koncu naslednjega poslovnega leta 67.696 67.696 4-bis SKUPAJ Davčne terjatve 362.054 404.862 4-ter) Vnaprej plačani davki a) izterljivi do konca naslednjega poslovnega leta 547 103.367 4-ter SKUPAJ Vnaprej plačani davki 547 103.367 5) Druga sredstva (gibljiva): a) izterljiva do konca naslednjega poslovnega leta 1.742.318 1.272.630 b) izterljiva po konca naslednjega poslovnega leta 0 1.032.914 5 SKUPAJ Druga sredstva (gibljiva): 1.742.318 2.305.544 II SKUPAJ TERJATVE DO: 2.475.348 3.188.640 III) FINANČNA SREDSTVA (kratkoročna) 0 0 IV) DENARNA SREDSTVA 1) Bančni in poštni depoziti 717.366 716.745 3) Denar in vrednosti v blagajni 2.741 4.867 IV SKUPAJ DENARNA SREDSTVA 720.107 721.612 C SKUPAJ GIBLJIVA SREDSTVA_3.200.397 3.915.621 D) ČASOVNE RAZMEJITVE 2) Časovne razmejitve b) Druge časovne razmejitve 15.031 21.702 2 SKUPAJ Časovne razmejitve 15.031 21.702 D SKUPAJ ČASOVNE RAZMEJITVE 15.031 21.702 SKUPAJ BILANCA STANJA - AKTIVA 3.366.175 4.108.453 BILANCA STANJA - PASIVA 2014 2013 A) KAPITAL I) Kapital 1.550.000 1.550.000 II) Rezerva za presežek vrednosti delnic 0 0 III) Prevrednotovalna rezerva 0 0 IV) Zakonska rezerva 163.365 163.365 V) Statutarne rezerve 0 0 VI) Rezerva za lastne delnice v portfelju 0 0 VII) Druge rezerve: a) Izredna rezerva 859.370 1.163.276 v) Druge kapitalske rezerve - 3 0 VII SKUPAJ Druge rezerve: 859.367 1.163.277 VIII) Preneseni dobički (izgube) 0 -212.705 IX) Dobiček (izguba) poslovnega leta a) Dobiček (izguba) poslovnega leta -768.018 -91.200 IX SKUPAJ Dobiček (izguba) poslovnega leta -768.018 -91.200 A SKUPAJ KAPITAL 1.804.714 2.572.736 B) SKLAD ZA TVEGANJA IN STROŠKE 0 0 C) ODPRAVNINE (TFR) ZA ODVISNO DELOVNO RAZMERJE 576.005 543.590 D) OBVEZNOSTI 4) Obveznosti do bank a) izterljive do konca naslednjega poslovnega leta 0 264 4 SKUPAJ Obveznosti do bank 0 264 7) Obveznosti do dobaviteljev a) izterljive do konca naslednjega poslovnega leta 294.679 404.272 7 SKUPAJ Obveznosti do dobaviteljev 294.679 404.272 11) Obveznosti do obvladujočih družb a) izterljive do konca naslednjega poslovnega leta 109.511 93.261 11 SKUPAJ Obveznosti do obvladujočih družb 109.511 93.261 12) Davčne obveznosti a) izterljive do konca naslednjega poslovnega leta 22.118 64.176 12 SKUPAJ Davčne obveznosti 22.118 64.176 13) Obveznosti do zavodov za pokojninsko in socialno zavarovanje a) izterljive do konca naslednjega poslovnega leta 222.899 189.406 13 SKUPAJ Obveznosti do zavodov za pokojninsko in socialno zavarovanje 222.899 189.406 14) Druge obveznosti a) izterljive do konca naslednjega poslovnega leta 330.291 230.390 14 SKUPAJ Druge obveznosti 330.291 230.390 D SKUPAJ OBVEZNOSTI 979.498 981.769 E) ČASOVNE RAZMEJITVE 2) Časovne razmejitve b) Druge časovne razmejitve 2 SKUPAJ Časovne razmejitve E SKUPAJ ČASOVNE RAZMEJITVE 5.958 5.958 5.958 10.358 10.358 10.358 SKUPAJ BILANCA STANJA - PASIVA 3.366.175 4.108.453 Pregled prihodkov 01 prodaja časopisa 742.167 od založniške dejavnosti 02 reklama 306.658 podjetje: DZP doo - Prae srl 03 - neposredno 0 davčna številka: 00830510327 04 - preko agencije 306.658 leto: 2014 05 prihodki od elektronske založniške dejavnosti 3.035 06 - naročnine 2.824 07 - reklama 211 08 prihodki od prodaje informacij 0 09 prihodki od drugih založniških dejavnosti 0 10 SKUPAJ (01+02+05+08+09): 1.051.860 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2014 2013 A) PRIHODKI OD POSLOVANJA 1) Prihodki od prodaje in od storitve 5) Drugi prejemki in prihodki a) Prispevki za poslovanje b) Drugi prejemki in prihodki 5 SKUPAJ Drugi prejemki in prihodki A SKUPAJ PRIHODKI OD POSLOVANJA 1.093.978 1.127.501 2.448.451 994 2.449.445 3.543.423 3.374.268 878 3.375.146 4.502.647 B) POSLOVNI STROSKI 6) surovine, pomožni in potrošni material 191.999 249.702 7) za storitve 1.777.149 1.752.994 8) za uporabo sredstev tretjih oseb 164.633 163.629 9) za osebje: a) plače 1.122.720 1.097.157 b) socialni prispevki 414.681 346.758 c) odpravnine 97.448 93.583 9 SKUPAJ za osebje: 1.634.849 1.537.498 10) amortizacije in razvrednotenja: a) amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev 5.929 10.576 b) amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev 28.676 28.748 d) razvrednotenje terjatev (gibljivih sredstev) in denarnih sredstev d1) razvrednotenje terjatev (gibljivih sredstev) 829 375.701 d SKUPAJ Razvrednotenje terjatev (gibljivih sredstev) in denarnih sredstev 829 375.701 10 SKUPAJ amortizacije in razvrednotenja: 35.434 415.025 11) sprememba zalog surovin, pomožnega in potrošnega materiala in blaga 438 914 14) drugi poslovni odhodki 334.231 355.651 B SKUPAJ POSLOVNI STROŠKI 4.138.733 4.475.413 A-B SKUPAJ RAZLIKA MED POSLOVNIMI PRIHODKI IN ODHODKI - 595.310 27.234 C) FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI: 16) Drugi finančni prihodki: d) finančni prihodki, različni od prejšnjih d4) od drugih d SKUPAJ finančni prihodki, različni od prejšnjih 16 SKUPAJ Drugi finančni prihodki: 17) obresti in druge finančne obveznosti zaradi: d) obveznosti do bank f) drugih obveznosti 17 SKUPAJ obresti in druge finančne obveznosti zaradi: 15+16-17±17bis SKUPAJ RAZLIKA MED FINANČNIMI 2.128 2.128 2.128 21.128 11.395 32.500 -30.372 1.944 1.944 64.667 10.500 75.167 -73.223 D) POPRAVKI VREDNOSTI FINANČNIH SREDSTEV 0 0 E)IZREDNI PRIHODKI IN ODHODKI 20) Izredni prihodki c) drugi izredni prihodki (ki ne spadajo pod št. 5) 3 782 20 SKUPAJ izredni prihodki 3 782 21) Izredni odhodki d) drugi izredni odhodki 0 508 21 SKUPAJ Izredni odhodki 0 508 20-21 SKUPAJ IZREDNE POSTAVKE 3 274 A-B±C±D±E SKUPNI IZID PRED OBDAVČITVIJO -625.679 -45.715 22) Davki od dohodka poslovnega leta, tekoči, odloženi, vnaprej plačani a) tekoči davki 39.518 101.580 c) vnaprej plačani davki 102.821 56.095 22 SKUPAJ Davki od dohodka poslovnega leta, tekoči, odloženi vnaprej plačani 142.339 45.485 23) Dobiček (izguba) poslovnega leta -768.018 -91.200 Ti računovodski izkazi so realni in ustrezajo računovodskim knjižbam. Predsednik upravnega odbora Dr. Bojan Brezigar / PRIREDITVE, KRIŽANKA GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom - Amfiteater V nedeljo, 30. avgusta, ob 21.00 / mo- nokomedija / »Zapornik št. 3.2.3.«, Scenarij in režija Matej Mijatovic, igra: Domen Valič / Če bo vreme slabo, bo predstava v Veliki dvorani. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 26. avgusta, ob 21.00 / Iztok Mlakar :»Sljehrnik«. V sredo, 16. septembra, ob 20.00 / Andrej E. Skubic: »Hura, Nosferatu«. / Ponovitve: v četrtek, 17. in v petek, 18. septembra, ob 20.00. V sredo, 23. septembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«. / Ponovitve: od četrtka, 24. do sobote, 26. septembra, ob 20.00. LJUBLJANA Drama Kavarna V soboto, 12. septembra, ob 20.00 / Po motivih Joseja L. A. de Santosa: »Ženske na robu«. Slovensko Mladinsko Geldališče Stara pošta V četrtek, 3. septembra, ob 21.00 / Jan-ša/Narat/Preda/Tomažin. »Zraka! (Something's In the Air!)« / Režija: Janez Janša / Ponovitve: v petek, 4. in v soboto, 5. septembra ob 21.00. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V soboto, 26. septembra, ob 21.00 / koncert in balet / »The Red Army Choir orc- hestra and ballet« / Ponovitve: v nedeljo, 27. septembra, ob 17.00 in ob 21.00. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Portorož Danes, 23. avgusta, ob 20.00 / Zaključni koncert pihalnega orkestra godbe-nega tabora »Musica Creativa 2015« V soboto, 29. avgusta, ob 21.00 / Mu-zikal: »MAMMA MIA!« ■ Tartini festival PIRAN Cerkev sv. Jurija V torek, 25. avgusta, ob 20.30 / Melodije in virtuoznost v italijanski glasbi / Koncert na Tartinijevi violini. Minoritski samostan V četrtek, 28. avgusta, ob 20.30 / »Ansambel Il Terzo Suono & Sergio Azzo-lini« / Nastopajo: Sergio Azzolini - fagot; Jasna Nadles - flavta; Giovanni de Angeli - oboa; Stanko Madic - violina; Marko Milenkovic - viola; Verena Laxgang - violončelo; Milan Vrsajkov - violončelo; Ivano Zanenghi - lutnja. V sredo, 2. septembra, ob 20.00 / Trio Ventapano / Werner Neugebauer - violina; Firmian Lermer - viola; Heike Schuch - violončelo. V torek, 8. septembra, ob 20.00 / Nastopa Ansambel 1756 Salzburg & Christophe Coin - violončelo. Tartinijeva hiša V ponedeljek, 31. avgusta, ob 20.30 / Veliki mojstri evropske baročne glasbe / Nastopajo: »Collegium Pro Musica« / Stefano Bagliano - kljunasta flavta; Erich Oskar Hutter - violončelo; Andrea Coen - čembalo. V soboto, 5. septembra, ob 20.00 / Nastopa Leonel Morales - klavir. Glasbena šola Koper V četrtek, 3. septembra, ob 19.00 / Tartini Junior / Nastopajo: Maruša Brezavš-ček - kljunasta flavta; Verena Tomys - viola da gamba; Svetlana Lanskaya - čembalo. KOPER Atrij Pretorske palače V ponedeljek, 7. septembra, ob 19.00 / »Tartini Junior«. Nastopata: Vita Benko - flavta; Tamara Gombač - violončelo. LJUBLJANA Kino Šiška V torek, 1. septembra, ob 20.00 / koncert / Nastopata: The Jon Spencer Blues Explosion in Tetanus T. V petek, 3. septembra, ob 20.00 / in- dekš lekcija / Nastopajo: Badbadnot-good, Kilmanjaro in Žiga Murko. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in sku- pine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. DOLINA Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra. BOLJUNEC Društveni bar n' G'rici: Skupina 35-55 in SKD F: Prešeren vabita na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu .Razstava bo na ogled do konca avgusta. OPČINE Gostilna Veto: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«.Razstava bo na ogled do konca avgusta. NABREŽINA Kavarna Igo Gruden: Fotovideo TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgiča. Razstava bo na ogled do konca avgusta. PEVMA Razstavni prostor: ob prazniku Sv. Ane bo v petek, 24. julija, ob 19. uri odprtje razstave »Vojna je uničila vse... Pev-ma, Oslavje, Štmaver, Solkan 19151918«; na ogled bo ob prazniku Sv. Ane ves dan, od 27. julija do 2. avgusta 17.00-19.00 in do konca decembra po dogovoru. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. Nedelja, 23. avgusta 2015 GORJANSKO Avstro-Ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne je največje pokopališče avstro-ogrske vojske na območju soške fronte, saj je tu pokopanih preko 10.000 vojakov različnih narodnosti. Možen je samostoje ogled. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. KANAL Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako nekdanji italijanski smučar (michael) južnoameriška država naš tv reporter tavčar oče katarina ivanovič del večje celote zgornja okončina pokol ljudi, morija, klanje italijanski renesančni pesnik (pietro) otroška zabava padanje tekoče vode oskar kjuder reginald (krajše) andrej jarc slovenska tiskovna agencija / plesni korak afriška antilopa japonska oblika budizma john ford telovadna vaja nekdanji nizozemski kolesar živalski vrt osebni zaimek, jaz, on shakespearov junak časovno Štetje najvišji funkcionar azijski rakunji pes ocet Švedska igralka ekberg slabo žganje pri koncu kuhanja področje arabskega kneza eric ellis beri primorski dnevnik nekdanje hrvaško politično gibanje indij. igralka (d'cruz) lotusov avtomobil angleška filmska igralka (sarah) italijanski kipar (giacomo) mister nekdanja svobodna posest tančica, pajčolan drobnogled kemijski znak za selen kraduivec, ropar ober pokroviteljstvo; otroško zavetišče rdeči križ meso mladega goveda okenska navojnica nauk o svetlobi grška črka kofi anan pripadnik "rimske cerkve" ewa aulin jože po domače strelski jarek krokar jezerov lombardiji mojzesov brat sl. alpinist-ka kunaver romunski džip mesto v rusiji svet, ki nas obdaja krvoločna zver iz družine mačk SLOVARČEK - ENARE = švedsko ime za reko Inari • ENOK = azijski rakunji pes • MAIR = nekdanji italijanski smučar • MASPOK = hrvaško politično gibanje • OLT = reka v Romuniji • RAAS = nekdanji nizozemski kolesar (Jan) 20 Nedelja, 23. avgusta 2015 APrimorski r dnevnik Pole position Hamiltonu SPA FRANCORCHAMPS - Na današnji dirki svetovnega prvenstva formule 1 za VN Belgije v Spa Francorchampsu (start ob 14.00) bo s prvega mesta startal Britanec Lewis Hamilton. Uspeh Mercede-sa je dopolnil še drugi voznik nemške ekipe Nico Rosberg. S 3. mesta bo 11. preizkušnjo sezone začel Finec Valtteri Bottas (Williams). Z dirko v Belgiji se po poletnem premoru nadaljuje sezona formule 1. Po desetih dirkah je v vodstvu Hamilton z 202 točkama, Rosberg jih ima 181, tretji pa je Sebastian Vettel (Ferrari) s 160. atletika - Prvi dan svetovnega prvenstva v Pekingu Finale in norma Celjan Robert Renner presenetil - Italijan Pertile 4. v maratonu - Danes »tek tekov« Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Prva zgolj za prestiž MARBELLA - Z včerajšnjo prvo etapo, moštvenim kronome-trom od Puerto Banusa do Marbelle, se je začela letošnja izvedba tretje največje večetapne kolesarske dirke na svetu. Špansko Vuelto so najbolje začeli kolesarji ameriške ekipe BMC, drugi so bili člani ekipe Saxo-Tinkoff, tretji pa kolesarji moštva Orica-GreenEdge. Na nedeljski drugi etapi, 158 km dolgi preizkušnji od Alhaurina de la Torreja do Caminita del Reya bo rdečo majico vodilnega imel član BMC-ja Slovak Peter Velits. fabio ruzzier Damilano je »kriv«, da so Kitajci dobri Lonjerskega hitrohodca Fabia Ruzzierja (na fotografiji FOTO-DANJ@N) noč ne straši. V tiskarni Primorskega dnevnika je pred upokojitvijo preživel večino nočnih ur. Današnje nočne (ob 2.30) preizkušnje v hitri hoji na 20 km enostavno ni smel zamuditi. »Seveda si jo bom ogledal, čeprav bom ob 5. uri startal proti Neaplju,« je dejal včeraj popoldne Ruzzier, je napovedal boj med kitajskimi in japonskimi hitrohodci, katerim bi lahko štrene mešal Španec Miguel Lopez. Ko boste vzeli roke časopis, boste že vedeli, kdo je zmagovalec nočne preizkušnje v Pekingu, na kateri Rusi niso nastopili. »Vsi ruski hitrohodci so ostali doma. Tako jim je namreč ukazala domača atletska zveza, pod pritiskom svetovne (IAAF), saj je njihov trener Viktor Čegin obtožen zaradi zlorabe dopinga. Za rusko šolo hitre hoje iz Sa-ranska je bil zelo hud udarec. Vsekakor niso samo Rusi zlorabljali doping. Najbrž tudi drugi niso povsem čisti. Tudi med veterani,« je prepričan Ruzzier, ki pred kratkim ni nastopil na svetovnem veteranskem prvenstvu v Lyonu, kjer je v vseh treh disciplinah (5, 10 in 20 km) zmagal Francoz Patrick Brochot. Prav v ruskem Saransku je Ruz-zier nastopil na svoji zadnji tekmi svetovnega pokala med člani. »Bilo je leta 2012. Uvrstil sem se na 72. mesto. Nato pa sem napredoval na lestvici, ker so po nekaj mesecih diskvalificirali dva Rusa in enega Šveda.« Ruzzier pravi, da si kitajski hi-trohodci v zadnjih letih izboljšali tehniko in posledično rezultate. »Največ zaslug za to ima italijanski trener Sandro Damilano, brat olimpijskega prvaka (v Moskvi 1980) Maurizia.Dami-lano namreč trenira kitajsko reprezentanco. Kitajci trenirajo pri Cuneu. Odtlej je njihov slog brezhiben.« Na 50-kilometrski razdalji je Fa-bio napovedal zmago Slovaka Mateja Totha, ki je v izjemno formi. Kaj pa na današnji izjemno pričakovani stometrski razdalji? Bolt ali Gatlin? »Ne bi vedel. Bolt letos ni veliko tekmoval. V najslabšem primeru se lahko celo uvrsti na tretje mesto.« (jng) PEKING - Eritrejec Ghirmay Ghebreslassie je bil presenetljivo prvi v maratonu, v prvi končni odločitvi 15. svetovnega prvenstva v atletiki v Pekingu. Italijan Ruggero Pertile se je uvrstil na odlično 4. mesto, Daniele Meucci pa je bil 8. Preostali zlati odličji sta v finalih prvega dne osvojila z obrambo naslova na 10.000 Britanec Mo Farah (27:01,13) in v suvanju krogle Nemka Christina Schwa-nitz (20,37 m). Italijanka Chiara Rosa je razočarala, saj se sploh ni uvrstila v finale. Čeprav bo finale šele danes ob 15.00, je navdušenje gledalcev v Ptičjem gnezdu pritegnil kvalifikacijski tek na 100 m, v katerem je bil skupno najhitrejši Američan Justin Gatlin. Triintridesetletni lastnik najboljšega izida sezone je tekel 9,83 sekunde, Ja-majčan Usain Bolt pa je bil prvi v zadnji skupini, skupno pa je branilec naslova, olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder zabeležil peti izid (9,96). Ob tem, da se Bolt ni posebej naprezal v zaključku, je imel veter v prsi -0,2 m/s, Gatlin pa pomoč nad dovoljeno mejo za rekordne izide (+2,1 m/s). Pred Boltom so bili še Američan Trayvon Bromell (9,91), Francoz Jimmy Vicaut (9,92) in Bol-tov rojak Asafa Powell (9,95). Američan Tyson Gay (10,11) se je v polfinale uvrstil kot zmagovalec skupine. V teku na 100 m je bil povsem brez možnosti Italijan Jaques Riparelli. Za Italijo je bil včerajšnji nasploh zelo slab dan, saj so izpadli še: Marco Lingua (kladivo), Jamel Chatbi (3000 m zapreke), Margherita Magnani (1500 m), Giordano Benedetti (800 m) in Simona La Mantia (troskok). Farah je po dvojnem olimpijskem zmagoslavju v Londonu na pol poti, da še drugič zapored na svetovnih prvenstvih osvoji dve zlati medalji; pred tem je bil najboljši še na 5000 m. Največ sreče je imel v prehodu v zadnji krog, ko je v boju s kenijsko trojico skoraj padel, nato pa je zanesljivo držal prednost v ciljni ravnini. Sledili so mu Kenijci Geoffrey Kipsang Kamworor, Paul Kipngetich in Bedan Karoki Muchiri. V Somaliji rojeni Farah je s šestimi zaporednimi slavji na velikih tekmovanjih na najdaljših stadionskih progah že prehitel legende, kot sta Etiopijca Kene-nisa Bekele in Haile Gebrselassie. Zadnji poraz na SP ali OI je doživel leta 2011 v Daeguju v Južni Koreji, kjer je sicer osvojil naslov na 5000 m, na dvakrat daljši razdalji pa ga je ugnal Ibrahim Jeilan. Nemka Christina Schwanitz je osvojila zlato odličje v suvanju krogle. Z 20,37 metra je ugnala domačinko Lijiao Gong (20,30 m). Schwanitzova je postala prva v zgodovini svoje discipline, ki je leto dni po osvojenem evropskem naslovu postala tudi svetovna prvakinja. V Pekingu je sicer zaostala za svojim izidom sezone na svetu (20,77 m), toda njen tretji poskus je tokrat zadostoval za zmago. Pred njo je bila zadnja nemška sve- »Azzurro« Ruggero Pertile si je na pekinških ulicah izboril 8. mesto v maratonu arhiv tovna prvakinja v krogi Astrid Kum-bernuss, ki je slavila leta 1995, 1997 in 1999. Tedaj je Kumbernussovo treniral Dieter Kollark, ki sedaj vadi Kitajko Gongovo. Za prijetno presenečenje je poskrbel slovenski skakalec s palico Robert Renner iz celjskega Kladivar-ja. Uvrstil se je v finale, ki bo jutri ob 13.05 po slovenskem času. V kvalifikacijah je preskočil 5,70 metra in ujel tudi olimpijsko normo. Dobrih pet ur prej je kot prvi izmed osemčlanskega slovenskega zastopstva nastopil Ljubljančan Žan Rudolf. V prvem krogu teka na 800 m je s časom 1:47,24 zasedel končno 17. mesto med 44 tekmovalci in polfinale zgrešil za 21 stotink. IZIDI, končne odločitve (3): moški: - 10.000 m: 1. Mo Farah (VBr) 27:01,13; 2. Geoffrey Kipsang Kamworor (Ken) 27:01,76; 3. Paul Kipngetich Tanui (Ken) 27:02,83; 4. Bedan Karoki Muchiri (Ken) 27:04,77; 5. Galen Rupp (ZDA) 27:08,91; 6. Abrar Osman (Eri) 27:43,21; 7. Ali Kaya (Tur) 27:43,69; 8. Timothy Toroitich (Uga) 27:44,90. Maraton: 1. Ghirmay Ghebreslassie (Eri) 2:12:27; 2. Yemane Tsegay (Eti) 2:13:07; 3. Munyo Solomon Mutai (Uga) 2:13,29; 4. Ruggero Pertile (Ita) 2:14:22; 5. Shumi Dechasa (Bhr) 2:14:35; 6. Stephen Kiprotich (Uga) 2:14:42; 7. Lelisa Desisa (Eti) 2:14:53; 8. Daniele Meucci (Ita) 2:14:53. Ženske: krogla: 1. Christina Schwanitz (Nem) 20,37; 2. Gong Lijiao (Kit) 20,30 3. Michelle Carter (ZDA) 19,76; 4. Anita Marton (Mad) 19,48; 5. Gao Yang (Kit) 19,04; 6. Aljona Dubickaja (Blr) 18,52; 7. Julija Lejancjuk (Blr) 18,25; 8. Natalja Miknjevič (Blr) 18,24. DANES - Končne odločitve (5): 2.30 (v noči na nedeljo) hitra hoja na 20 km, moški; 12.30 kladivo, moški; 13.30 krogla, moški; 13.40 sedmeroboj, 800 m; 15.15 100 m, moški Veselil se je novega butanskega rekorda 17-letni Tashi Dendup iz Butana je osvojil zadnje mesto v predkvalifikacijah na 100 metrov. A izid 12,15 sekunde je obenem tudi nov rekord Butana, kraljevini s 750.000 prebivalci. Ne le, da je smel na SP, z dosežkom je za 48 stotink sekunde popravil tudi šest let star državni rekord. Dendup ni bil najpočasnejši v zgodovini. Leta 2011 je tekmovalec iz Ameriške Samoe 100 m zmogel v 15,66 sekunde. Zaradi maratona bi kmalu zamudili nastop Med športniki in prireditelji je prišlo že do prvih trenj. Športniki so bili včeraj jezni zaradi transporta. Razlog je bil maraton, zaradi katerega so bile številne ceste v kitajski prestolnici zaprte in prišlo je do prometnih zamaškov. Prireditelji so pri tem pozabili na transport športnikov in trenerjev. Še ena Primorka na OI MILAN - Primorka Špela Ponomarenko Janic (KK Žu-sterna) je na svetovnem prvenstvu kajakašev in kanuistov na mirnih vodah v Milanu na 500-metrski razdalji med kajakašicami osvojila šesto mesto in se tako tretjič uvrstila na olimpijske igre. Te bodo prihodnje leto v Rio de Janeiru. Špeli Ponomarenko Ja-nic, ki je bila večkrat na zmagovalnem odru primorske skupne prireditve Naš športnik, je uspel veliki met. V finalu kajakašic na 500 metrov je nastopila zelo dobro in ciljno linijo prečkala kot šesta, kar je pomenilo, da si je priveslala tako želeno kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. »Zadovoljna sem s šestim mestom in osvojitvijo olimpijske kvote. Glede na to, da sem pred manj kot letom dni rodila, si niti v sanjah nisem mislila, da bo to že možno,« je uvodoma dejala primorska kajakaška, ki se je z možem in trenerjem Stjepanom Janicem sina razveselila lani septembra. Čeprav je ob prihodu v cilj roko dvignila visoko v zrak, pa je vseeno ostala kritična, a hkrati presrečna: »Veslanje je zmeraj lahko boljše, saj so vedno prisotne napake. Tokrat je bila blizu tudi medalja. A sem vseeno super zadovoljna. Letošnji cilj je bila osvojitev kvote, kar sem izpolnila. Oba s Stjepanom sva zadovoljna, da mi je uspelo že letos in da se bom lahko v miru pripravljala na naslednje leto. Tudi Adam bo že večji, pa bo vse lažje.« nogomet - A-liga Roma že v težavah? Lazio boljši od Bologne RIM/VERONA - Romo so številni izvedenci pred začetkom sezone imenovali kot glavnega Juventusovega tekmeca. Na včerajšnjem prvem srečanju A-lige 2015/16 pa so varovanci trenerja Garcie igrali le neodločeno 1:1. Verona je povedla s srbskim igralcem Boškom Jankovicem. Za Romo je izenačil Florenzi. Na drugi tekmi je Lazio, ne brez težav, premagal novinca Bologno z 2:1. V Rimu so gostitelji že vodili z 2:0 (Ar-gentinec Lucas Biglia in Nizozemec Ricardo Kishna). Za Bologno, ki je v zadnjih minutah dvakrat skoraj izenačila, je zadel Man-cosu. Danes: 18.00 Juventus - Udinese, 20.45 Empoli - Chievo, Fiorentina - Milan, Frosinone - Torino, Inter - Atalanta, Palermo - Genoa, Sampdoria - Carpi, Sassuolo - Napoli. KRIZA MARIBORA - Slovenski državni prvak je v težavah. V 7. krogu Prve lige Telekom Slovenije so »vijoličasti« v Velenju igrali le 0:0 proti Rudarju. V petek: Zavrž -Domžale 0:0. Gorica bo danes v domačem Športnem parku ob 17.00 gostila Krško. Koper pa bo gostoval pri novomeški Krki. PRIMORSKI DERBI - Primorski der-bi 2. SNL so osvojili Ankarančani, ki so v Tolminu zmagali z 2:0 (Reja 2). Ankaran je po treh krogih prvi na lestvici skupaj z Dravo. Brez kolajn, toda z izkušnjami RIO DE JANEIRO - Za jadralci je tudi predzadnji dan predolimpijske regate v Riu. Vasilij Žbogar ter Tina Mrak in Veronika Macarol se niso uvrstili v deseterico najboljših v razredih in boj za medalje. Se pa slovenski jadralci, katerih glavni namen je bil čim bolje spoznati razmere na regatnem polje, s prizorišča olimpijskih iger 2016 vračajo z dvema 13. mestoma. JORDAN ŠE BOGATEJŠI - Sodišče v Chicagu je odločilo, da mora veriga trgovin nekdanjemu košarkarskemu zvezdniku Michaelu Jordanu izplačati 8,9 milijona odškodnine, ker so za promocijo trgovine brez njegovega dovoljenja uporabili njegovo ime. TUDI SLOVENCA - Na reliju za svetovno prvenstvo v Nemčiji je po polovici dirke v vodstvu branilec naslova Sebastien Ogier. Francoz ima po 13 hitrostnih preizkušnjah 18 sekund naskoka pred moštvenim sotekmovalcem pri Volkswagnu Fincem Jari-Mattijem Latvalo. Na reliju nastopa tudi slovenska posadka Tim Novak/Uroš Ocvirk, ki pa sta šele 68. RAGBI - Na prijateljski tekmi pred svetovnim prvenstvom (prvi nasprotnik na SP bo Francija 19. septembra) je Italija v Tu-rinu izgubila proti Škotski (16:12). / ŠPORT Nedelja, 23. avgusta 2015 21 košarka - Pokal Adecco v Kopru Drevi Slovenija - Italija Slovenija je premagala tudi Finsko - »Azzurri« nepričakovano klonili proti Ukrajini KOPER - Slovenska košarkarska reprezentanca je dobila tudi drugo tekmo na pripravljalnem turnirju za pokal Adecco v Kopru. Z 80:59 (24:10, 39:24, 60:39) je premagala izbrano vrsto Finske. Najboljša strelca pri Sloveniji sta bila Zoran Dragic z 21 točkami in Alen Omic, ki jih je dosegel petnajst. Pred tem pa je v koprski dvorani na Bonifiki nekoliko nepričakovano proti Ukrajini izgubila Italija (77:75). »Upam, da nas bo ta poraz kaj izučil,« je bil po tekmi razočaran italijanski selektor Simone Pianigiani. Njegova Italija je po prvem polčasu vodila za 21 točk. Nato so »azzurri« popustili in Ukrajini je uspel preobrat. Najboljši strelec Italije je bil Andrea Bargnani (22 točk). Marco Belinelli je dosegel točko manj (21). Po tekmi je reprezentančni izbor zapustil Andrea Cinciarini, saj je včeraj postal oče malega Alessandra. Reprezentanci se bo znova pridružil v torek v Trstu. Danes bo v Kopru ob 17.15 na sporedu tekma med Ukrajino in Finsko. Ob 20.05 pa se bosta pomerili še Slovenija in Italija. Vstopnice bodo še na razpolago v blagajnah koprske Bonifike. Prihodnji konec tedna (od 28. do 30. avgusta) bo v tržaški športni palači PalaRubini turnir, na katerem bodo poleg Italije nastopili še Rusija, Gruzija in Michigan State. ITALIJANKE KO - V polfinalu evropskega prvenstva under 16 na Portugalskem so »azzurre« izgubile Slovenski košarkar Zoran Dragic arhiv proti Češki s 65:53. Tržačanka Giulia Ianezic (Interclub Milje) je dosegla 5 točk. Italijanke bodo danes igrale za bron proti poraženki drugega polfinala med Španijo in Portugalsko. odbojka - Zalet Kontovel v ženski deželni D-ligi Novi (stari) trener Trenerski štab bodo sestavljali Mitja Kušar, Tania Cerne in Veronika Zuzič Slovenski trener Mitja Kušar se je od Kontovela poslovil po sezoni 2002/03. Zanj je torej prihod na Kontovel »come back« (vrnitev) arhiv Pokali: Juventina bo igrala doma Prihodnji konec tedna se bo uradno začela nova sezona v deželnem amaterskem nogometu. Na sporedu bosta državni in deželni pokal. Tekme bodo v soboto, 29., in v nedeljo, 30. avgusta. Urniki so že delno spremenjeni. Sobota, 29. avgusta, državni pokal, elitna liga: Vesna - Sanvitese ob 18.00, Kras Repen - Cordenons 20.30; promocijska liga: Pravisdomini - Juventina 19.30 v Štandre-žu, Primorec - Fiume Veneto Bannia 20.30 v Dolini. Deželni pokal 1. AL: Sovodnje -Cormonese 19.30. Nedelja, 30. avgusta, deželni pokal, 1. AL: Breg - Torreanese 17.30, Mladost bo prosta, Zarja se je odpovedala nastopu v pokalu; deželni pokal 2. AL: Primorje - Az-zurra 17.30, 17.30 Audax Sanrocchese - Gaja. VESNA CUP - Sinoči v Križu: Primorje - Breg 1:0 (Mandorino), Vesna - Breg 2:0 (Kosmač in Venturini), Vesna - Primorje 2:0 (Stancich in Colja). Vrstni red: 1. Vesna, 2. Primorje, 3. Breg. Včerajšnje prijateljske tekme: Kras - Sistiana 4:1 (Spetič 2, Grujic, Stančič; Can-none), Triestina - Primorec 4:1. Nasprotniki Krasa v deželnih mladinskih prvenstvih Deželna nogometna zveza je objavila seznam skupin deželnega prvenstva naraš-čajnikov. Repenski Kras bo v skupini E igral proti Aquileii, Gradisci, Pro Gorizii, SantAn-drea San Vito, Trieste Calciu in Ufm. V poskusnem prvenstvu najmlajših (sperimenta-li) pa: Domio, Montebello Don Bosco, Pieris, San Giovanni, San Luigi, S. Andrea S. Vito, Trieste Calcio B. Košarka: prvi teden treningov za goriški Dom Priprave na novo sezono je v ponedeljek začel goriški Dom, ki bo tudi letos nastopal v promocijski ligi. Košarkarji članske ekipe in igralci U20 so se v goriškem Kulturnem domu zbrali pod taktirko potrjenega trenerja Eriberta Dellisantija, s katerim bodo v prvem obdobju od ponedeljka do petka trenirali vsak dan. Kar se tiče članskega moštva, bo letošnja postava nekoliko oslabljena v primerjavi s prejšnjimi sezonami, saj je ekipo zapustil njen najboljši adut David Abrami, ki se bo letos preizkusil v D-ligi pri Goriziani, za katero sta že lani nastopala bivša domovca Ivan Bernetič in Marco Ventin. Če izvzamemo odhod Abramija, so ostali igralci potrdili nastop tudi v letošnji sezoni. Jedro ekipe bodo tako sestavljali Matevž Čotar, Daniele Collenzini, David Sanzin, Erik Graziani, Luka Tercic, Luka Feri, Gabrijel in Matej Zavadlav ter Albert Voncina, tem pa se bodo priključili najzaslužnejši mladinci. Vprašljiv je še nastop Alberta Bogara, ni pa izključeno, da bi se ekipa v naslednjih mesecih nekoliko okrepila. (av) Tržaški šahisti na turnirju v Spilimbergu Prejšnji teden je bil v Spilimbergu mednarodni turnir, ki so se ga udeležili tudi številni mladi zamejski šahisti. V turnirju B je najboljši rezultat dosegel prvokategornik Elia Riccobon, ki se je uvrstil na odlično peto mesto v konkurenci 40 šahistov (5/7). Solidno so igrali še Matej Gruden (11. mesto, 4/7), Saša Kobal (17.mesto, 3,5/7) in Lejla Ju-retič (22. mesto, 4/7), medtem ko si je Jaro Brecelj (1/7) v močni konkurenci nabiral nove izkušnje. V C turnirju je zelo dobro igrala Martina Gruden (4/7), ki je izgubila s prvimi tremi od 24 nastopajočih, premagala pa četrtega. Bila je tudi najboljša v mladinski kategoriji. Jasna Brecelj je zbrala 1,5 točke. (M.O.) Ženska odbojkarska ekipa Zaleta Kontovela, ki bo v novi sezoni nastopala v deželni D-ligi, ima novega trenerja. Na kon-tovelsko klop se vrača Koprčan Mitja Kušar, ki je kontovelke treniral že na začetku novega tisočletja (do sezone 2002/03, nato je treniral tudi dolinski Breg). »Skupaj z očetom Dušanom je Mitja zapustil pri nas močno sled. Punce so zadovoljne in v letošnji sezoni želijo bitiprotagonistke v D-ligi,« je povedala trenerka Tania Cerne, ki bo skupaj z Veroniko Zuzič pomagala prvemu trenerju Kušarju. »Vsi trije bomo trenirali člansko ekipo D-lige, mladinsko ekipo U16, ki bo igrala tudi v prvenstvu 2. ženske divizije.« Zalet Kontovel se bo zbral na prvem treningu jutri ob 20.00 v telovadnici na Pro-seku. »Trenirale bomo vsak dan do konca tedna. Večina igralk U16 bo sicer odšla na priprave na Ptuj.« Prvenstvo D-lige se bo začelo 17. oktobra. Zalet Kontovel bo domače tekme igral v telovadnici na Rouni (Ervatti). V prvem krogu jih čaka tržaška Oma. »Resnici na ljubo še ne poznamo realne moči nasprotnic. Mislim pa, da bo D-liga podobna lanski,« je dodala Cernetova. Spremenil se ne bo ni- ti igralski kader: »Carol Ghezzo je v dvomu, saj jo pesti poškodba. Janika Škerl je izbrala študij v Madridu. Za Giorgio Barut pa še ne vemo, ali bo igrala v C-ligi ali pa z nami. Zadovoljni smo, ker je Giulia Bressan, doma iz Doberdoba, potrdila, da bo še naprej igrala z nami.« ŠD Kontovel bo v letošnjo sezoni imel še mladinske ekipe U14, U13, U12 in mi-niodbojke. »Sezona mlajših selekcij se bo začela s kampom. Zbor bo na Kontovelu 31. avgusta,« je še dodala Cernetova. Ekipa U16 bo 3. oktobra nastopila na tradicionalnem Turnirju prijateljstva. Članska ekipa pa bo pred tem nastopila na drugih turnirjih. (jng) ZALET KONTOVEL 2015/16: Giulia Anto-gnolli, Breda Ban, Giulia Bressan, Sabrina Bu-kavec, Ilenia Cassanelli, Irene Kalin, Irina Kneipp, Federica Micussi, Petra Sossi, Tadeja Zavadlal. Trenerji: Mitja Kušar, Tania Cerne, Veronika Zuzic. MOŠKA B2-LIGA - Jutri ob 19.00 v športnem centru Špacapan v Gorici bo priprave na novo sezono v državnem prvenstvu B2-lige začela združena ekipa Olym-pie Vala Soče, ki jo vodi trener Fabrizio Marchesini. Okrog 60 odbojkaric in odbojkarjev je v petek zjutraj z Opčin odpotovalo na priprave v Mežico v Slovenijo, kjer bodo trenirali vse do 31. avgusta. Več fotografij si lahko ogledate na naši facebook strani Primorski_sport. fotodamj@n Najprej brezvetrje, nato je zapihalo Šibak veter oziroma brezvetrje je včeraj dopoldne in popoldne precej nagajalo organizatorjem TPK Sirena na 2. Jadranskem mitingu, na katerem je nastopilo okrog 120 optimistov (kadetov in mladincev). »Na morju smo bili celih 7 ur. Na koncu smo le speljali dva plova v kategorijah mladincev in kadetov. Jutri po 11. uri so na sporedu še trije plovi za obe kategoriji,« je dejal predsednik barkovljanskega društva Peter Sterni. Čakajoč na veter v Tržaškem zalivu. Popoldne so na 2. Jadranskem mitingu Sirene uspeli odjadrati 2 plova Več fotografij si lahko ogledate na naši facebook strani Primorski_sport fotodamj@n kolesarstvo 6. septembra maraton Ljubljana-Lonjer Kolesarski klub Adria iz Lonjerja bo letos organiziral 22. Kolesarski maraton prijateljstva Ljubljana - Lonjer v nedeljo, 6. septembra, v sklopu tržaškega kolesarskega tedna Granfondo d'Europa (od 5. do 13. septembra). Lonjerski klub organizira netekmovalno vožnjo iz slovenske prestolnice do Trsta v sodelovanju z ljubljanskim KD Rog. Start bo ob 9.30 iz ljubljanskega Kongresnega trga. Tržaški del proge bodo kolesarji prevozili od Fer-netičev do Opčin, mimo Banov, Trebč, Padrič po državni cesti 202 do Katinare in nato do Lonjerja. Za tržaške kolesarje bo na razpolago avtobusni prevoz v Ljubljano. Start bo ob 7.00 pri kamnolomu nad Lonjerjem. Kolesa bodo na start odpeljali s kombiji. Udeleženci se morajo prijaviti do vključno sobote, 29. avgusta. Za informacije in prijave pokličite na tel. 3338657309 (Matjaž) in 3356140379 (Radi, v večernih urah) ali pa pišite elektronsko poročilo na kkadria@gmail.com. Na cilju v Lonjerju bodo organizatorji poskrbeli za testeninko (Pasta party). V okviru letošnjega Granfonda bo v soboto, 5. septembra, pri Barkovljah start prve ženske dirke Women Bike. Isti dan bo ob 14.30 še Memorial Giordano Cottur. Start gorsko-kolesarske dirke bo v trgovskem središču Montedoro. V soboto, 12. septembra, bo na vrsti gorski kronometer s startom pri Svetem Ivanu v Trstu in ciljem na Ferlugih (11 km). Kolesarski teden se bo zaključil v nedeljo, 13. septembra, s kolesarskima maratonoma na 110 in 85 km. Več informacij na www.granfondodeuropa.com. □ Obvestila AŠD POLET - Ženska košarkarska sekcija vabi na mesec odprtih vrat. Dekleta, ki želijo poskusiti igranje košarke, se lahko pridružijo treningom, ki se bodo začeli jutri, v ponedeljek, 24. avgusta. Za informacije in urnike pokličite na tel. 3382839807 (Marina). TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od ponedeljka, 7. septembra, kot uvod v novo vadbeno sezono tridnevni začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave sprejema Mara na tel. št. 3898003486. ŠD KONTOVEL organizira odbojkarski kamp v sodelovanju z ZSSDI. Igra, treningi v telovadnici in na odprtem igrišču, beach volley, zabava... Za deklice letnikov 2002-2008, od 31. avgusta do 5. septembra od 8.00 do 16.00 na kontovelskem igrišču . Prijave do 25. avgusta. Info: 328829922 (Tania) ali 3479037995 (Ilenia). AŠD SOKOL organizira Poletni športni kamp na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za otroke letnikov 2001-2008. Prijave do 25. avgusta na tel. 340-8556304 (Marko) in 3488850427 (Lajris) ali na csdasdsokol@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. AŠD SOVODNJE IN ZSŠDI vabita na mladinski nogometni kamp Sovodnje 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 24.8. do 28.8.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijave (do četrtka 20.08.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 -3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSSDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 200310. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 0402171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. primorski_sport facebook ^ 22 Nedelja, 23. avgusta 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI MOVIE SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Sfinga, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 7.05 Overland 8.20 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Dreams Road 9.55 I giganti 10.25 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde 14.00 Film: I sus-surri del deserto (dram.) 15.35 Nad.: Legami 16.30 Road Book 17.10 Film: La luna e il lago (dram.) 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 TecheTecheTe 21.20 Film: La mia bella famiglia italiana (dram.) RAI2 6.30 Nautilus 7.10 Serija: Once Upon a Time 8.30 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.00, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Sereno Variabile Estate 14.30 Serija: Delitti in paradiso 15.30 Serija: Il commissario Lanz 16.30 Serija: Il commissario Voss 17.30 Si-gnori del vino 18.05 Serija: Senza traccia 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, dirka 22.40 La domenica sportiva RAI3 6.00 Fuori orario 7.00 Geo Magazine 7.35 Serija: Zorro 8.25 Film: Cento anni d'amo-re (kom.) 10.25 Fuori Binario 11.10 L'ha detto Elisir 12.0014.00, 18.55, 23.35 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Rivediamoli 13.20 Figu - Album di persone notevoli 13.25 Fuori quadro 14.30 Film: La banda degli onesti (kom.) 16.15 Film: Due tipi in-correggibili (kom.) 18.05 Hotel 6 stelle 20.00 Blob 20.10 Sconosciuti Collection 21.10 Kilimangiaro Summer Nights RAI4 14.10 Film: Carjacked (krim.) 15.40 Continuum 16.3017.20 Atlantis 17.15 0.15 Novice 18.10 Once Upon a Time in Wonderland 19.35 Supernatural 20.25 Teen Wolf 21.10 Resurrection 22.35 Film: L'uomo senza sonno (triler, '04, i. C. Bale) _RAI5_ 14.05 Capolavori della natura 14.55 Wild Africa 16.00 Gledališče: I am not a penguin 17.40 Europa Street Art 18.10 Novice 18.15 Ples: Coppelia di Roland Petit 18.50 Koncert: Puccini senza parole 19.40 Koncert: Puccini 20.45 Storie dell'arte 21.15 Mari del Sud 22.10 In scena: Odissea - Il viag-gio di Telemaco 23.15 Film: Cecita (dram.) ITALIA1 14.00 Film: La banda delle frittelle di mele (kom.) 15.55 Film: Pistaaa... arriva il gatto delle nevi (kom.) 17.35 1.00 Novice 17.40 Film: Ti amero per sempre (dram.) 19.40 Film: I ladri (kom., It., '59) 7.00 Nan.: Mike & Molly 7.40 Risanke in otroške serije 10.35 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Film: Without a Paddle - Il richiamo della natura (kom.) 15.30 Film: Blues Brothers -Il mito continua (kom.) 17.50 Serija: Due uomini e mezzo 18.15 19.00 Nan.: Camera Café 19.15 Film: Big Mama (kom.) 21.10 Film: Tre uomini e una gamba (kom., It., '97) 23.10 Film: Missione eroica - I pom-pieri 2 (kom.) IRIS 21.15 Film: La vendetta dell'uomo chia-mato Cavallo (vestern, '76) 23.30 Film: Per sesso o per amore? (kom., Fr., '05) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Don Zeno - L'uomo di Noma-delfia 14.55 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.00 GranPremium 15.10 Film: Emilie Richards - L'amore nel-la terra dei contrasti (dram.) 17.00 Nad.: Compagni di scuola 17.50 0.50 Novice 17.55 Nad.: Titanic - Nascita di una leg-genda 19.35 Film: Un difetto di famiglia (kom.) 21.20 Film: L'amore proibito (dram.) 23.15 Film: Un figlio a meta (dram.) _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Nad.: Casa Via-nello 9.25 Magnifica Italia 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Ieri e oggi in TV 12.05 Serija: Walker Texas Ranger 13.30 Nad.: Colombo 15.00 Film: Che fine ha fat-to Toto Baby? (kom.) 16.45 Film: Pazzo per le donne (kom.) 19.35 Serija: The Mentalist 21.15 Film: Ocean's Eleven - Fate il vo-stro gioco (akc., '01, i. G. Clooney, B. Pitt) 14.35 Film: Il mio migliore amico (kom.) 16.30 Film: Don Juan De Marco - Maestro d'amore (kom., '95, i. J. Depp, M. Brando) 18.25 Film: King Kong (fant., '76, i. J. Lange) 21.00 Film: Una lunga domenica di pas-sioni (dram., Fr., '04, i. A. Tautou) 23.30 Film: Il cavaliere di Lagardere (dram.) LA7 7.00 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 In onda 9.00 Film: Il concerto (kom.) 11.15 Film: Papà ti aggiusto io! (kom.) 12.30 Dok.: La furia dei vulcani 14.00 Serija: Il commissario Maigret 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 La co-pertina di Crozza 23.55 Film: Il grande Lebowski (kom., '98, r. J. Coen) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.20 Film: Griffin e Phoenix (akc.) 11.00 Pianeta mare 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Nad.: Una vita 16.10 Film: Il papa buono (biogr.) 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Pape-rissima Sprint 22.30 Nad.: Pupetta - Il co-raggio e la passione —TT VREDNO OGLEDA Nedelja, 23. avgusta - Rete 4, ob 21.15 Ocean's Eleven ZDA 2001 Režija: Steven Soderbergh Igrajo: George Clooney, Brad Pitt, Julia Roberts, Andy Garcia in Matt Damon Plan je dogovorjen. Pravila so jasna. Če bo šlo vse po načrtih, Danny Ocean in njegovi prijatelji, bodo kmalu lastniki 150 milijonov dolarjev. Izpraznili bodo namreč caveau v katerega priteka zaslužek treh igralnic iz Las Vegasa. Ocean's Eleven - Igraj svojo igro je film, ki združuje spretnost z Oscarjem nagrajenega režiserja Stevena Soderbergha in izredno igralsko postavo, ki jo sestavljajo same hollywoodske zvezde. Film pa je povzet po resnični zgodbi skupine premetenih tatov. 21.10 Film: Brutti, sporchi e cattivi (kom.) 23.15 Film: Made in Italy (kom.) _LA7D_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 13.00 19.00 Chef per un giorno 14.00 Film: Jacob il bugiardo (dram., '99, i. R, Williams) 16.00 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Crozza - Revival TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 17.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 17.00 Luoghi magici 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 19.45 Qua la zampa 23.30 Trieste in diretta 23.55 Peccati in tavola _LAEFFE_ 12.55 18.00 Viaggi nudi e crudi 14.00 Pos-so dormire da voi? 16.10 Film: L'eta barbarica (kom.) 19.00 Bourdain: Senza preno-tazione 20.00 Il cuoco vagabondo SLOVENIJA1 / 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 20 let Veselih Štajerk 14.55 Film: Zgodba o Glennu Millerju (biogr.) 17.20 Dok. odd.: Šiša Pangma 18.10 Dok. serija: Naši vrtovi 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Nad.: To naše življenje 21.35 Intervju 22.55 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.00 10 domačih 7.30 Tv - poroka 8.30 Nad.: Vrtičkarji 11.25 Dok. film: Odsev zmage 12.30 Atletika: SP, prenos 13.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, prenos dirke 15.50 Kajak kanu: SP, mirne vode, pon. 16.50 Migaj raje z nami 17.45 Koncert: RockBand, pon. 19.25 Dok. serija: City Folk 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Košarka: prijateljska tekma, Slovenija - Italija, prenos 21.50 Film: Smrt na pogrebu (kom.) 23.20 Ne se hecat KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovi-ce 14.30 Košarka: Pokal Adecco, Slovenija - Finska 16.00 Potopisi 16.25 Vrt sanj 17.10 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 City Folk 20.00 Košarka: Pokal Adecco, Slovenija - Italija 22.15 Atletika: SP 23.15 Istrska potovanja POP TV 6.55 Risanke, otroške in zabavne serije 10.50 Film: Čebelji film (anim.) 12.45 Top Design - Avstralija 13.40 Top 4 s Tjašo Ko-kalj 14.40 Film: Operacija Valkira (voj.) 16.50 Film: Willy (pust.) 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Smoking (akc., '02, i. J. Chan) 21.45 Film: Gloria (krim., '99, i. S. Stone) 23.40 Film: Vojvodinja (biogr., '08, i. K. Knightley) KANAL A 6.55 Risanke in otroške oddaje 7.35 Serija: Naša mala klinika 8.20 Serija: Midva in vsi drugi 8.45 Serija: Zmeda v zraku 9.10 Serija: Gremo naprej 9.40 Serija: Odbita rodbina 10.35 Tv prodaja 10.50 Top Gear 11.50 Film: Ljubezen je luštna stvar (rom.) 14.15 Serija: Nezmotljivi čut 15.10 Film: Bonnie in Clyde (krim.) 16.50 Volan 17.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Olimpija Ljubljana - Celje 20.00 Film: Socialno omrežje (dram., '10, i. J. Eisenberg) 22.00 Film: Edison (akc., '05, i. M. Freeman, K. Spacey) PLANET TV 21.00 Film: Fiori d'acciaio (rom., '89, i. J. Roberts) 23.10 Nad.: The Spiral _CIELO_ 13.00 Novice 13.15 19.30, 20.15 House of Gag 14.15 Film: A Certain Justice (akc.) 16.00 Film: Taxxi 2 (akc.) 17.40 Film: Asterix & Obelix - Missione Cleopatra (pust.) 21.15 Film: Bitch Slap - Le super-dotate (akc.) 23.00 Film: Barb Wire (akc.) _DMAX_ 12.30 Come e fatto il cibo USA 13.20 La prova del diavolo 14.10 Wild Chef 15.05 Nudi e crudi 15.55 A mani nude nella pa-lude 16.50 River Monsters 17.45 Affari a quattro ruote 19.30 Rimozione forzata 20.20 Banco dei pugni 21.10 Gli scassaforti 22.00 Nudi e crudi 22.55 Messi alle corde 23.45 Te l'avevo detto 10.45 Ameriški Top Model 11.45 Hiša vaših sanj 12.50 Nan.: Vojaške žene 13.45 Kuharski mojster 14.45 Film: Južnjaški lepotci (kom.) 16.25 Film: Neverjetno potovanje (pust.) 18.00 Dok.: Galileo 19.00 22.25 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Moj dragi zmore 22.30 Film: Niti besede (krim.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Za smeh in dobro voljo, sledi Music box; 15.00 Z naših prireditev: 15. Večer slovenskih viž v narečju, 2. del, sledi Music box; 17.00 Kratka poročila; 17.15 Emmerich Kalman - kraj čar-dasa, sledi Music box; 18.00 Kdor teče, on-dod moči, sledi Music box; 19.25 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35, 11.30, 14.00, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00 Glasba; 11.00 McGuffin; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 La rosa dei venti/Istria che passio-ne/Next/I magnifici 22; 14.30 Pesem tedna; 16.00 Anni '70; 18.00 Album charts; 20.00 Glasba; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Poletno brezskrbnost po streznila novica na partnerskem področju, ki vam ne bo najbolj všeč. V službi je pred vami izziv, s katerim se boste uspešno spopadli, to pa vas bo potolažilo. m^l BIK 21.4.-20.5.: Stresno obdobje je končno za vami. Privoščite si malo uživanja in sprostitve. Tudi v ljubezni prihaja bolj mirno obdobje, saj težave v partnerskem odnosu se bodo počasi ohladile. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čustvena zmeda se bo nadaljevala. Čeprav ste v preteklosti zelo trpeli zaradi tega, boste celo začeli uživati v tem občutku. V službi je videti vse mirno, to pa je le zatišje pred nevihto. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Finančne težave vam povzročajo glavobole. Ne prepustite se toku negativnih občutkov, ker se težave lahko preselijo v partnerski odnos, ki pa že trpi zaradi stresa, ki ga doživljate v službi. yLEV 23.7.-23.8.: Izžarevali bo- (^^r ste pozitivno energijo, ki bo pritegnila nove stike in razgibala vaše družabno življenje. Prihaja nova oseba. Pazite pa, da ne boste zapostavili obveznosti, za katere še niste poskrbeli. DEVICA 24.8.-22.9.: Počasi ^^ pridobivate samokontrolo, ki vam bo pomagala v boju z notranjim nemirom. Nekaj izzivov pa še ostaja. Na delovnem mestu so pred vami preizkušnje, ki pa jim boste brez težav kos. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vaš ^ ^ šarm in dober občutek za komunikacijo bosta še posebej izstopala. To bo izboljšalo vaše zanemarjene prijateljske odnose. V službi boste v dobrih odnosih s kolektivom. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Po dolgem času si lahko vzamete čas zase, kar vas bo spet spravilo v ravnotežje. Ker se boste v službi rešili obveznosti, boste lahko več časa posvetili družini in partnerju. STRELEC 23.11.-21.12.: Težave na delovnem mestu so na prvi pogled videti zelo velike, vendar ni tako. Vzemite si nekaj dni zase in videli boste, da ni vse tako črno. Pridobite spet lepšo samopodobo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Odlično boste koncentrirani. Izkoristite to na delovnem mestu. Od rok vam bodo zlahka šli miselni izzivi, ki bodo navdušili nadrejenega. Deležni boste pohvale ali celo povišice. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Bodite bolj previdni v pomembnejših odločitvah. Težave imate lahko predvsem na finančnem področju, saj boste z denarjem delovali zelo intuitivno. Zelo boste občutljivi na vreme. RIBI 20.2.-20.3.: Odlično boste razpoloženi. Imeli boste veliko časa za ustvarjanje in raziskovanje svojih zanimanj. V preteklem obdobju se je v ljubezni veliko dogajalo in še se bo, saj ni pričakovati odmora. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 23. avgusta 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Un'altra vita 23.25 Petrolio RAI2 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 19.45Andy Warhol's Factory People 21.15 Gledališče: Miss Mabel 23.05 Gledališče: I miserabili RAI MOVIE 13.50 Film: The Conspirator (krim.) 16.00 Film: Nowhere Boy (biogr.) 17.40 0.50 Novice 17.45 Film: Minnesota Clay (vestern, '64) 19.25 Film: Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all'evidenza, fir-mato Colonnello Buttiglione (kom., It., '73) 21.15 Film: American Gigolo (krim., '80, i. R. Gere) 23.15 Film: Blitz (triler) RAI PREMIUM 11.00 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra nostra 12.45 Film: La fuga de-gli innocenti (dram.) 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.15 Nad.: La ladra 15.10 Aktualno: Anica - Appun-tamento al cinema 15.15 Nad.: Avvocati 16.55 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Linda e il bri-gadiere 21.20 Boss in incognito RETE4 6.00 Nad.: Lena 6.35 Nad.: Il tocco di un angelo 7.20 Serija: Le sorelle McLeod 8.00 Protestantesimo 8.30 Nad.: Il nostro ami-co Charly 10.0013.30, 17.55 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15, 20.30, 23.40 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Marie Brand e il gio-co pericoloso (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Hawaii Five-0 23.55 Il meglio di Made in Sud 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Film: I de-litti del cuoco (krim.) 16.05 19.35 Ieri e og-gi in TV 16.40 Film: Il comandante Florent - Un cuore perduto (det.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Rivelazioni - Ses-so e potere (triler, '94, i. M. Douglas, D. Moore) 10.05Film: Ligabue (biogr.) 11.15 Nad.: Doc Martin 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Film: La guerra dei fiori rossi (dram.) 17.30 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Nan.: Tre mogli per un papa 20.35 Nan.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 34° Festival del Circo di Montecarlo 23.00 Il Processo del Lunedi _RAI4_ 13.15 19.35 Once Upon a Time 14.00 Mako Mermaids 14.55 Stargate Atlantis 15.40 Andromeda 16.25 Star Trek: Enterprise 17.15 Warehouse 13 18.00 Novice 18.05 Film: Il ventaglio bianco (akc.) 20.25 Star Trek: Next Generation 21.10 Film: Firestorm (akc.) 23.05 Roma _RAI5_ 14.05 Capolavori della natura 14.55 Wild Africa 16.00 Cinque buoni motivi 16.10 Dok. film: Anija, la nave 17.35 Scara-mouche Scaramouche 18.00 Novice 18.05 20.40 Passepartout 18.40 I tesori nascosti dell'Australia 23.50Film: Mary Reilly (horor, '96, i. J. Roberts) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Inga Lindstrom - L'incantesimo di Sandbergen (rom.) 18.00 Nad.: Dov'e mia figlia? 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Guinness - Lo show dei record _ITALIA1_ 6.40 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: Chicago P.D. _IRS_ 13.20 Film: Mortacci (kom.) 15.25 Film: Il sole buio (dram., It., '90) 17.35 Film: Il cuo-re grande delle ragazze (kom., It., '11.) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Trainspotting (dram., '96, i. E. McGregor) 22.50 Film: Radio America (dram.) LA7 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.00 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il com-missario Cordier 20.35 In onda 21.30 Nad.: Grey's Anatomy LA7D 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Nad.: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Ondine - Il segreto del mare (dram., '10, r. N. Jordan) 23.05 Crozza - Revival TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di redazione 19.00 Trieste in diretta 19.25 Qua la zampa 20.00 Al pedocin 21.00 Ring - Cosi si ride a Trieste 23.30 Film: Desideri nel sole (dram.) LAEFFE 11.05 20.10 Bourdain: Senza prenotazione 12.55 19.00 II cuoco vagabondo 15.00 Viag-gi nudi e crudi 16.00 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 18.05 Jamie Oliver in Italia 21.05 Film: Picasso (biogr.) 23.00 Film: Orwell 1984 (dram.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef Australia 14.15 15.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Spe-ciali Property Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.15 19.45 Affari al buio 20.15 20.45 Affari di famiglia 21.10 Film: Ti presento Bill (kom.) _DMAX_ 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata ims Ponedeljek, 24. avgusta Iris, ob 21.00 VREDNO OGLEDA Trainspotting Velika Britanija 1996 Režija: Danny Boyle Igrajo: Ewan McGregor, Ewen Bremner in Robert Carlyle Po knjižni uspešnici Irvina Wels-ha je tudi Danny Boyle uspel posneti zanimivo filmsko pripoved, ki docela in z izrazitim filmskim ritmom privlači gledalca, kljub tudi grozovitim dogodkom, o katerih mojstrsko pripoveduje. Glavni junaki so Mark, Spud in Sick, trije mladeniči, ki se, vsaj navidez trudijo, da bi si dobili zaposlitev in se obenem otresli in ozdraveli od zasvojenosti s heroinom. V resnici škotska trojica životari, si išče poceni zaslužka in zabav ter pri tem vleče na krivo pot še vrsto drugih prijateljev in znancev. Film je ob večkrat grotesknem pripovedovanju postal simbol časa in prostora o katerih pripoveduje. 14.10 Video del tubo 15.05 Tickle: la feb-bre dell'alcol 15.55 A mani nude nella pa-lude 16.50 Bear Grylls: l'ultimo sopravvis-suto 17.45 Ultima fermata: Alaska 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Come e fatto il cibo 22.55 La prova del dia-volo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 7.00 Najboljše jutro 9.05 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 15.45 18.00 Risanke 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 20.55 Čez planke 22.00 Odmevi 23.00 Opus SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.20 Zgodbe iz školjke 8.35 Kratki film: Maratonka 8.50 Infodrom 9.00 Dok.: Slovenski vodni krog 9.30 Obzorja duha 10.10 Najboljše jutro 13.05 Atletika: SP, prenos 16.10 Čez planke 17.20 Nan.: Začnimo znova 17.50 Na poti 18.20 Judo: SP, pon. 19.10 Točka 20.00 Pozabljeni Slovenci 20.15 Serija: Grzimek 21.40 Serija: Vera 23.10 Dok. odd.: Glorija kurb _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 15.00 Košarka: Pokal Adecco, Slovenija - Italija 16.30 Vesolje je... 17.00 Zvočno klasični 17.25 Istra in... 18.00 Žogarija 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Atletika: SP 22.15 Glasba zdaj 22.50 Dok.: Boris Pahor _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.10 10.05, 11.15 Tv prodaja 8.25 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.20 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.45 Film: Vedno priča, nikoli nevesta (kom.) 14.00 20.00 Nad.: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 17.0018.55, 22.55 Novice 21.00 Nad.: Toskana, ljubezen moja 23.30 Serija: Franklin in Bash _KANAL A_ 7.00 Volan 8.05 11.45 Pazi, kamera! 8.50 12.20 Serija: Vzgoja za začetnike 9.15 Risanke in otroške oddaje 10.20 11.30, 12.45 Tv prodaja 10.35 Serija: Ljubke lažnivke 13.15 Film: Imogene (kom.) 15.20 Film: Lov za ruskimi zakladi (pust.) 17.10 Serija: Na trdih tleh 18.00 19.45 Svet 18.55 Serija: Nezmotljivi čut 20.00 Film: V nevarni modrini (akc., '05, i. P. Walker, J. Alba) 22.05 Film: Točka prednosti (krim.) PLANETTV 11.0017.40 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.20 Film: Neverjetno potovanje (pust.) 13.55 Nad.: Sulejman Veličastni 16.00 Film: Mami in oči na faksu (kom.) 18.10 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 22.15 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Kaj ženske ljubijo (kom.) 22.30 Nan.: Zoo 23.20 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris Devetak; 10.10 Koncert: Pop Design; 11.00 Studio D; 11.15 Vsaka vas ima svoj glas; 12.15 Skozi refrene do znanja; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari - Murva Fabianijevih, 1. del, sledi Music box; 18.00 Zgodovina terorizma, sledi Music box; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Appuntamenti d'estate; 9.35 Il frullatore; 10.15, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 12.00, 14.00, 14.35, 18.35, 21.00, 22.30 Glasba; 11.00, 23.00 Social Radio; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi; 18.00 Intercity; 19.30 Il giornale della sera; 20.00 London Calling; 21.30 Spas-siunatamente; 0.00 Nottetempo. XPrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 23. avgusta 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 /-s 1020 Po vsej deželi bo jasno do spremenljivo vreme. Dopoldne bo delno oblačno, še posebno ob obali, kjer bo poleg oblačnosti pihal vetrič. Popoldne bo na zahodu in v gorah oblačno z možnostjo krajevnih ploh. Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 13, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 21 do 24, na Primorskem do 27 stopinj C. Jutri bo po vsej deželi sprva spremenljivo do oblačno vreme, nato se bo postopoma poslabšalo. Predvidene so zmerne plohe, ki bodo tekom večera zajele celo deželo. Ob obali bo pihal zmeren veter. Jutri se bo pooblačilo, popoldne bo v zahodnih in osrednjih krajih pričelo deževati. Zapihal bo jugozahodni veter. V torek se bodo padavine, deloma nevihte, razširile nad vso državo in do večera večinoma ponehale. Ameriški boksar želi rusko državljanstvo MOSKVA - Ameriški boksar Roy Jones Junior je zaprosil za rusko državljanstvo, potem ko se je sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ob tem dejal, da želi graditi mostove med Rusijo in ZDA. Nekdanji večkratni svetovni prvak, raper in igralec je izpostavil, da njegova želja po ruskem državljanstvu ni politično motivirana. Po besedah tiskovnega predstavnika Vladimirja Hrjunova Jonesov zahtevek ni politično motiviran, poleg tega se ameriškemu državljanstvu ne bo odrekel in bo tako dvojni državljan. V karieri poklicnega boksarja je Jones osvojil številne svetovne naslove v srednji, super srednji, pol težki in težki kategoriji. Je edini boksar, ki je kariero začel v lahki srednji kategoriji, kasneje pa naslov osvojil v težki kategoriji. SÄ celovec - Včeraj začetek, osrednji del na Ptuju Na festivalu poezije in vina pomembni avtorji in degustacije CELOVEC - Festival poezije in vina je včeraj s prireditvijo Trenutki jasnine - festival Dnevi poezije in vina na obisku v Šentvidu na Glini gostoval na avstrijskem Koroškem, v osrčju vinorodnega okoliša Jeruzalemskih gričev pa se je pričela nizozemsko-slovenska prevajalska delavnica. Osrednje dogajanje festivala bo med 26. in 29. avgustom potekalo na Ptuju. Prireditev Trenutki jasnine, ki bo združila pesniška branja, prostorske instalacije, glasbo in degustacijo vin, je vodja festivala Aleš Šteger na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani označil kot »festival v malem«. Na njej se bodo predstavili kitajski pesnik Yang Lian, nemški pesnik Matthias Göritz in slovenska pesnica Stanka Hrastelj, za glasbeni del programa bo poskrbel Fake Orchestra. Nizozemsko-slovenska prevajalska delavnica bo do 26. avgusta potekala v Veličanah in na Kogu. Sodobno poezijo v nizozemskem jeziku bodo na delavnici in na festivalu zastopali štirje pesniki: Hester Knib-be in Jan Baeke iz Nizozemske ter Geert van Istendael in Maud Vanhauwaert iz Belgije. Sodobna poezija v nizozemskem jeziku je letos v fokusu festivala. Letošnja častna gosta pa bosta domači avtor Milan Dekleva in ameriška pesnica C.D. Wright. Osrednje festivalsko dogajanje na Ptuju bodo 25. avgusta uvedli že tradicionalni večeri pred uradnim začetkom, ki bodo potekali v Krškem, avstrijski Potrni, Ljubljani, Mariboru, Radovljici, Selcah in Volčah. Na Ptuju bodo poleg nenadomestljivih velikih večernih pesniških branj in koncertov, okroglih miz in drugega programa prvič pripravili tudi sklop dogodkov s petimi obetavnimi avtorji platforme Versopolis in več novih zasebnih branj na doslej še neodkritih ptujskih kotičkih. ____ od 18. ure dalje, (s pred hotelom Park Program večera: • predstavitev priznanih slovenskih vin, okusnih vinskih koktajlov in penin • razvajanje z raznovrstnimi kulinaričnimi dobrotami • glasba in ples pod zvezdami Predprodaja vstopnic: točka Privilege v Parku, Potovalna agencija Hittours v Novi Gorici, Vinoteka Solum v Novi Gorici ali na spletni strani www.thecasinopark.com. Cena vstopnice: 20 € (na dan dogodka: 25 €) otoutrip Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). f Zelena številka 800 788 852 1 4t park www.thecasinopark.com CASINÓ& HOTEL Nova Gorica, Slovenija hit casinos V vasi Rust ob jezeru Neusiedler sta se štorklji razveselili ob pogledu na naš Primorski sonja