Političen list za slovenski narod. P» poŠti prejeman velja: Za celo leto pred plačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta » rld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vec na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieij», Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanilu (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. že se tiska enkrat : 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zuunjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. iš tev. d v V Ljubljani, v četrtek 4. aprila 1889. Letiiilc X"VJI. Jlojeviiik za ljudske pravice. Smrt J o h n a B r i g h t a, o katerem smo minole dni prinesli brzojavko, je dogodjaj, ki je napravil na Angleškem globok vtis. Vse stranko in vrste pri-lastujejo si pokojnega iu ponosno oznanujejo, da je bil zagovornik njihovih pravic. Liberalci, radikalci, unijonisti in Gladstonovci tekmujejo v občudovanji tega pristnega ljudskega zastopnika, vrlega zagovornika vseh načel, prednostij, monopolov in sredstev na političnem iu gospodarskem polji in vztrajnega bojevnika zoper vse podedovane predsodke ka-stovne iu gmotne odvisnosti. Brightovo ime istinito vzbuja veličajne spomine, katere deli z Anglijo ves naobraženi svet. .John Bright, Bihard Cobden in drugi možje bili so ti, ki so iz angleškega parlamenta naredili pravcat ljudski zastop. Sedanja doba, odlikujoča se po burnem življenji in glede starejših dob po znatni vzbujenosti družbin-skih protivij, si težko moro misliti veliko borbo za ravnopravnost in svobodo, kakeršno je imel Bright s svojimi sodrugi. Angleški narod objokuje v umršem pravega svojega osvoboditelja. Deset tisoč angleških posestnikov imelo je vse ljudstvo v odvisnosti. Bright in Cobden postavila sta se zoper neopravičena načela jednega stanu, ker sta vedela razširjati pravico in odkrivati laž. Sla sta med ljudi in neumorno delovala za njegovo osvobodenje. Znatne denarne doneske, katerih je bilo treba, sta kar pričarala in agitacija zoper najmočnejšo človeško vrsto na svetu, zoper angleško plemstvo, privedla ju je do cilja. Pri ceni kruha prištedi dandanes angleški narod na leto skoro 40 milijonov goldinarjev. Ogromne so tudi prihranitve pri mesu, sladorji, in druzih po trebnih živilih. Vse to ima zahvaliti se angleški narod Brightu iu njegovi stranki, koja je odpravila carino za te življenjske potrebe. Blaginja in svoboda ljudstva bila sta geslo, kojemu je vedno ostal zvest Bright. John Bright se je porodil 1. 181J v Greebantu (v lankasterški grofiji). Politično postal je delaven 1. 1843, ko ga je izvolilo mesto Durham poslancem v dolenjo zbornico, kjer se je takrat bil hud boj za carino na žito. Bright je nastopil s pravo gorečnostjo, da se ta carina odpravi ter je konečno zmagal s svojo stranko. Brightu je bilo prisojeno, kar le malo možem: učakal je vresničenje mnogih rečij, za katere se je trudil. Kakor je padla žitna carina, istotako bila je odstranjena vsled njegovega truda omejitev volilne pravice. Splošnja volilna pravica, ki je bila njemu idejal, ni doslej še vpeljana na Angleškem, in gorenja zbornica, katero je hotel odstraniti, obstoji še dandanes. Toda vsled poslednje preosnove bilo je politično pravo razširjeno na daljša dva milijona angleških občanov, in oblast gorenje zbornice omaguje vsled starostne onemoglosti. Trikrat je bi! Bright minister, in vselej na strani Gladstone-ja, kojemu je bil zvest prijatelj več desetletij. Ali prižla jn tudi ura, ki je sprla oba moža. Gladstonovih nazorov o poravnanji anglo-irskega prepira s podelitvijo samostalnosti Ircem Bright ni odobraval in zaradi tega sta se razšla. Umršega objokovali bodo še največ delavci in takozvani mali občani, ki so ga nazivljali pravega ljudskega zastopnika. In to je bil on tudi v istini. Napenjal je vse duševne sile, da bi narode pomiril iu zabranil vojsko. To se mu ni posrečilo. Preselil se je mož na oni svet v dobi, ko je Evropa pokrita z orožjem. On je razumil ljud, in ljudstvo, ne samo angleško, temveč i drugih držav, se bode vselej spominjalo hvaležno njegovih zaslug. Casop'si brez razločka politične barve to)Io in častno omenjajo njegovih zaslug. Mori ey je rekel v dolenji zbornici: Angleška je izgubila vdikega govornika, zelo modrega svetovalca in prarega domoljuba!" (¿ovor poskiuca It luna v drzavnozborski seji dne 21. marca t. I. II. Dovolite mi sedaj, da se nekoliko pečam tudi z govoroma, ki sta se včeraj govorila v tej visoki zbornici. Gospod poslanec Lippert dvoji, da katoliška Cerkev boljša svet in da ima skrivnostno sredstvo, s katerim bi mogla ustvariti zdrave gospodarske od-nošaje; kajti po njegovih besedah dokazala še ni nikdar, da ima takov pripomoček. Skrivnostno sredstvo, katero ima katoliška Cerkev, so nauki Kristusovi in pripomočki Cerkve. Kar je pa krščanstvo ustvarilo v osemnajstih stoletjih svojega obstanka, na to se menda ni treba še posebej sklicevati, kajti očito leži pred nami, in oni, ki prezira učinke krščanstva, navlašč zapira oči iu noče videti. Vzvi-šenje žene, varstvo otrok, odpravljeno suženjstvo, red v družini in človeški družbi, to so neovrgljivi dokazi za odreševalni vpliv, kateri je razvijala katoliška Cerkev izza svojega obstanka. Kar se tiče družbinskega reda, navajam mil za njegovo vravnavo po krščanskih načelih, iu sicer ravno v dobi, ki se opisuje kot najtemnejša, moža, ki bo morda tudi v njegovih očeh našel milost, ko je vendar včeraj tako proslavljal opatijskega prošta Dollingerja. Dr. Jurij Kazinger, učenec in zasebni tajnik Dollingerjev, poznavalec narodnega gospodarstva, kakor redko kdo, in posebno naprav za uboge, spisatelj odlikovanega dela „Cerkveno preskrboval-ništvo ubogih", izdal jo narodno gospodarstvo v krščanskem duhu, in tu piše na strani 161 (čita); „Splošnje blagostanje, in sicer ne samo kmetov in meščauov, marveč tudi kmetskih in obrtnih delavcev, bilo je znak narodnega gospodarstva v drugi polovici srednjega veka. Kmet je bil bogat ter ja zadostuo jedel; hlapci njegovi so imeli visoke plača in dobro hrano. Rokodelec je bil imovit, delal ja LISTEK. Kriva prisega. II. Trddč stoji na pragu svoje hiše kraj ceste. Razgovarja se s starim Smrekarjem. Dragan prihaja mimo. „Ti, Dragan!" zakličo mu Trddč z oblastnim svojim glasom, „skrbi, da mi v kratkem vrneš oni dolg! Treba mi denarja." Dragan ostrrai. „Kak dolg mislite?" oglasi se zasopel in se ustavi. „No, ne delaj se nevednega! Vsak ve, da si mi dolžan." „A vrnil sem ga Vam že", reče on z jasnim glasom. „Meni?" vprašuje Trdiič, kakor bi se čudil. .1, Vam. llm . . . prav o kresu jo bilo: dobro še vem." Stari Smrekar ju debelo gleda. Ne ve, kako bi mislil. „Vidiš li ga!" reče Trdiič z jeznim glasom njemu. „Človek mu v zadregi ustreže s posojilom. (V on misli že na goljilijo. Dobro, da je stvar vsem znaua, da mi je dolžai: ne bode me, ne!" „Ne bodem se p-epiral s teboj", veli osorno Draganu. „Plačaš mi ' kratkem, če ne z dobrim, vrneš mi s silo. Svetijem, da se ne mudiš predolgo!" Obrne mu hrbet. Draganu se lové esede na jeziku. A razvidi naglo, da bi sejal a trdo kamenje. Z nemirno glavo in burnim srčen napoti se naprej. i * * Raznese se glas koli, da Trdiič toži Dragana za dolg. Radovedno ugibljjo ljudje o stvari. „A Mrak mu je osodil, da bi mu vrnil", ogovarja soseda sosed; ¿ako, da mu ni plačal? Kam je vendar uteknil tiste?" „E, bratec", prvi mu drugi, „človek ima zmirom toliko lukenj,da mu ne preostane mašila, če bi ga nabral še tako." „A razumuo ni bilo, da ni vrnil Trdiiču", reče on. „Sam govori, damu je vrnil", trdi prihajajoč tretji vaščan. „In jaz mu pra rad verjamem", pridruži se jim četrti. „I, Trdâèje vseh muh poln. Meni je zmirom utrgaval ônoeto pri hlodih. Ne prodam mu ni stebelca več." „Trdač je Trdiič, to je res", pritrjuje drugi možak. „A čudno bi tudi ne bilo, če bi bilo Dragana premamilo in premotilo uboštvo : Morebiti ja upal, da na ta način malo vzmore, če mu nakloni sreča, da se nekako lehko otrese tega dolga", razlaga jim prvi vaščan. „Jaz trdno verujem v njegovo poštenje", upira se četrti. „Meui se tudi zdi", priteguje mu tretji, „da bi se bil oprijel raje koga drugega v takej stvari. Z vsakim bi Iožje uresničil take namere.". „Hm, človek je vse premalo previden", zine drugi. „Prosil ga je, kakor mi je zatrjeval", zagovarja ga četrti, „da bi mu bil toliko še pustil do jeseni, da bi davke plačal. A to je storil Iožje na samem, nego v pričo ljudij." „Sam Bog ve, kako je", razmišljuje drugi. „Da vidimo, kako razsodi pravica", uganejo možje razhajaje se. * * * Sreča Borin Mravljača. „Si li že slišal, da Trdiič toži Dragana?" vpraša ga. „Kako ne-bi, ko vse govori o tem", reče mu on. „Je-li se še spominjaš tistega dne, ko sva sedela v njegove) gostilnici sama...?" fs h > pridno, a ne pretirano; življenje njegovo je bilo ugodno. Pomočniki njegovi so imeli visoke plače in so bili dobro preskrbljeui, kakor nikdar prej in nikdar slej. Življenje je bilo veselo, a pošteno ; radost in zadovoljnost sta vladali v vseh vrstah prebivalstva in proletarijata ni bilo. To je obrtno življenje po krščanskih načelih: Delo po božji volji in na korist skupnosti." Primerjajte sedaj to opisovanje in odnošaje, katere najdete danes mej delavskim prebivalstvom, potem pa sami sodite, katera doba je bila v narodnogospodarskem oziru boljša. Dokaze temu najdete za Nemčijo v zgodovini Jansenovi, iu sicer v prvi knjigi, str. 805—315, za Anglijo v Fortescue-ju in Cobbetu, za Francijo v Dureau de Malle-ju in za Italijo v Sismondiju. Gospod poslanec je uadalje trdil, da je prepovedala cerkev jemati obresti. Ravnokar napominani pisatelj pravi v istem delu na str. 279 (čita): „Jedna kratkovidnih zatožb je ta, ako se očita Cerkvi, da je preprečila posojevauja. kajti Cerkvi moramo biti marveč hvaležni, ker je znala ljubezen do dela, spoštovanje produktivnega dela iu zaničevanje do-bičkarije iu oderuštva tako globoko vtisniti v nravno zavest narodovo, da je tudi postava mogla izraziti nravno prepričauje narodovo v pravnem življenji"; kajti cerkvena načela so kristijanom veljala v karolinškem zakonodajalstvu. V njem se namreč oderuško izsesavanje zemljiškega dela najstrožje prepoveduje iu kot kazujiv proglaša vsak samopašui pridobitek. Prvo krščansko zakonodajstvo Nemčije tedaj pod Karolom Velikim se naslanja na vse druge predmueve, kakor starorimsko malikovalsko pravo, katero je včeraj tako toplo zagovarjal nemško-narodni poslanec Lippert. Nadalje je rekel isti gospod poslanec, da je cericev, ker je hotela naložiti svoj denar, kupovala kmetije in ž njimi tudi kmete. Listine, s katerimi je hotel to dokazati, ostal nam je seveda dolžau, in morebiti bi iste ne bile tega dokazale, kar je trdil, marveč ravno nasprotno, in pokazale, da so se kmetje premuogokrat prostovoljno podvrgli cerkveni gosposki, in sicer zaradi tega, ker se jim je pod to gosposko vedno dobro godilo, kakor to že pravi stara prislovica: Pod krivo palico je dobro živeti. Tudi preganjanje in zažiganje Židov seveda ni smelo izostali, in čudil sem se le, zakaj ni morala v boj tudi španjska inkvizicija. Prav res je, da so bili židje denarni mešetarji, carinski najemniki in linaučni služabniki knezov, da so za varstvo, katero so vživali s strani knezov, neposrednje v knežje dvorne blagajnico plačevali velike svote iu da so jih ravno zaradi tega negovali in redili knezi. Ljudstvo pa je takrat o židovskem prebivalstvu imelo vse drugačne nazore in zaradi tega se ne smemo čuditi, ako si je moral v mnogih slučajih narod sam pomagati. Zgodovina pa dokazuje in tudi židovski zgodovinopisci ne morejo tajiti, da ta preganjanja Židov uiso imela svojega vira v predbaeivani netoleranciji katoliške Cerkve, „Dobro še pomnim, dobro. Tega ni še toliko časa." „Vražji človek, ta Trduč!" jezi se Borin. „Ile, je, kar je", črhue Mravljač. „A močno bi ga lehko okadila midva. Slišala sva tisti večer dosti. Ko bi jaz in ti.. ." „O da, ko bi se človeku godilo, kakor bi se mu zahotelo. A ni, kakor bi se mislilo. S čim bi se živila, če bi se njemu zamerila?" „Dan za dnevom delava pri Trdiiču, res je." „In to bi nama ušlo vse. Res, ni, kakor bi ga želeli, a vendar — boljša skorja nego nič." „Razumno govoriš. Ce ima človek samo zdravo dlan, a doma ženo in otroke, ni, da bi se zamerjal ljudem, če ni sile. Opravi naj Dragan ž njim sam, kakor more!" „Krivica upam, da ne premaga, če prav midva molčiva." „Dii! Rog mu daj srečo, Draganu!" „Rog mu jo daj!" pritrjuje mu tovariš. III. Dan razprave je. S težkim srcem je prišel Dragan k sodišču. Pripoveduje vse, kako iu kedaj je že plačal toženi dolg. Dokazila nima ubogi mož nikakoršnega razven poštene svoje besede. A bogatega tožnika beseda je veljavnejša nego njegova. Dado prisego Trdaču. marveč da so židje imeli pri takih preganjanjih ravuo uajvarnejšd zavetje pri katoliški duhovščini. Gospod poslauec je tudi govoril o škoiih, ki so si že naprej dali darovati hiše Židov, katerim je bila namenjena smrt v ognji. Mogoče je, da so bili v srednjem veku tudi nekateri duhovniki protižidovski» kakor so dandanes mej protižidovi baje tudi profe? sorji; toda gospod poslanec nam je ostal dolžan navesti imena onih, ter nam ni dal priložnosti, da bi si bili ustvarili pravo sodbo v vsakem posameznem slučaji, kar je povedal; kajti škofov v Mogunciji in Kolouiji je bilo več, nego jeden, imenovati bi bil moral tedaj natanko dotičnike. Mogoče bo prišel gospod poslanec nekega due celo s trditvijo, da se vse to, kar sem govoril glede vplivanja krščanstva, ne sme pripisovati katoliški Cerkvi, marveč morda modrosti kakega dandanašnjega profesorja, kar bi mu pa bilo pač težko dokazati, posebno tedaj, ako bi hotel trditi, da smodnika ni iznašel katoliški mnih, marveč ta ali oni novo.šegni nemški profesor. (Ve-selost na desnici.) Politični pregled. V L j u b lj a ni. 4. aprila, ftotrange dežele. Po dosedanjih določbah se bo cesar letošnjih zaključnih vaj vdeležil pri štirih korih, in sicer najprvo pri graškem koru, ki bo imel svoje vaje od 4. do 7. dne septembra v lavantski dolini in pri Postojini, potem pa pri temišvarskem, jozefovskem in brnskem koru. Groi Pergen je povabil k dragemu splo-š njemu avstrijskemu katoliškemu shodu tudi ogersko duhovščino. „Rudapesti Ilirlap" pa hvaležno odklanja to vabilo, ker po njegovem mnenji obsega naslov „avstrijski" katoliški shod zanikanje ogerske ustave ter se nikakor ne sme pričakovat', da bo ogerska duhovščina postala izdajica domovine. Ogerska duhovščina je zvesta svoji veri, a ravno tako čuti, da je madjarska. Ta dva čuta sta pri njej tako spojena, da se ne moreta več ločiti. Pri najvišjem sodnjem dvoru so se izročili češki pravdni spisi dvornemu sovetniku Hoplerju. Neki berolinski list objavlja iz Rudimpešte z verojetne strani nastopno poročilo o obravnavah s sekcijskim načelnikom S»ligyenyi-jem: „S Szii-gyenyi-jem se pri sedanjih razmerah ni toliko obravnavalo zaradi ministerstva notranjih zadev, marveč za to, ali bi bil on pripravljen, ako bi za nekaj mesecev odstopil Tisza, prevzeti vodstvo transilvanskega ministerstva? Ker se je tudi na mero-dajnem mestu izrekla želja, naj to obljubi Szogyenyi, storil je to iz rodoljubne požrtvovalnosti ter bo za slučaj Tiszovega odstopa prevzel kabinetovo vodstvo." Vnanje države. Srbski poslanik na Dunaji, Petronjevič, bo ob jednem prevzel zastopstvo Srbije v Rimu, isto-tako se bode spojilo londonsko s pariškim poslaništvom. Poslanik v Bukareštu, Rajevič, se je začasno umirovil; na njegcvo mesto je bil imenovan atenski poslanik Halijevic. Za Atene vlada ne bo še imenovala zastopnika. Ta naredba dokazuje, da hoče vlada štediti, v drugi vrsti pa. kar je večje važnosti, da se bo vsaj v prvem času pečala posebno z notranjimi, ne pa zuuanjimi zadevami. Kar trese se Dragan, ko vili, kako krivo prisega, kako mu z grehom in krivco grabi njegovo blago. Vrača se ves onemogel. Kri mu kar vre v žilah; borita se v njem jez», in žalost. A žalost je močnejša. Ko zagleda z nalega griča svojo hišo, zastane mu nehote noga. Sede na pripoten kamen in opre glavo na roke. Ozra se milo v svoje domovanje — Rog ve, koliko časa bode še njegovo. Zazijava mu brezno, a nrakoršnega poraočka ne more dogledati, da bi se mu ognil. Misli dolgo, misli britke misli. Grenko vzdihne, obriši si rosne oči in vstane. Napoti se domov. „Držal se bodem in ujral", govori sam sebi, „dokler bode kako mogoče.A Rog mi daj srečo in svoj blagoslov!" Rritki dnevi se začno za Dragana. Z vseh stranij grmi in buči nesreči nanj. Noč in dan ga tero mučne skrbi. Ljudem se zdi zmiromverjetneje, da se je na nepravi način hotel otresti uega dolga: Pravica je razsodila proti njemu . . . Trduč mu naroči, da g zarubi, če mu naglo ne dii pritoženega denarja A tudi drugi upniki pritiskajo kakor sama sila inj. Roje se, da ne bi zgubili, kar jim jo dolžan, siromak ne ve, s čim bi jih umiril iu utolažil. V Plovdivu je predvčeraj izšla prva številk» novega bolgarskega, vladi iu princu nasprotnega lista „Rhodope"; vreduik je bivši izseljenec Madja-rov. Prebivalstvo se je polastilo večine tiskanih listov ter jih je na javnem prostoru sežgalo. Znani ruski nihilist Tihouinov je izstopil iz vstajne stranke. To je vzbudilo po celi Jtusiji veliko pozornost. Tihoninov je priobčil v „Moqfeovskija Vje-domosti" pismo do vseh svojih dosedanjih somišljenikov, v katerem pojasnjuje nagibe, ki so mu bili merodajni za ta odločilni korak; odpovedati se je moral stvari, ki je po njegovem mnenji zgrešila pravo pot ter le škoduje domovini. Nemški državni zbor jo predvčeraj nadaljeval razpravo o zavarovanji ostarelih in onemoglih delavcev; točka 7 obsega važno določbo, pri katerem najvišjem letu naj se še dovoli starostna renta. Unela se je daljša debata, konečno pa se je sprejel predlog komisije, ki določuje sedemdeseto leto, odklonila pa sta se nasveta socijalistov s šestdesetim, in konservativcev in prostomišljenikov s petinšestdesetim letom. Minister Biitticher je toplo zagovarjal predlog komisije. — „Daily Telegraph" trdi, da je grof Herbert Rismarck stavil določene predloge, po katerih hoče Nemčija Angliji odstopiti Samoo proti primerni odškodnini. „Berliner Tagblatt" piše v tem oziru: „Trditev „Daily Tel." je nejasna ter je treba še počakati, da se konečno potrdi. Toliko pa je gotovo, da je nezgoda dne 16. marca vzbudila v merodajnih krogih vprašanje, ali ne bi kazalo odstopiti proti primerni odškodnini Samoo, ki daje Nemčiji malo koristi, zahteva pa mnogo gmotnih in krvnih žrtev." Predvčeraj se je vršila obravnava pred francoskim redarstvenim sodiščem v Parizu zoper ligo patrijotov. Občinstva se je v dvorani kar trlo. Predsednik je poslušalce pozval, naj so ogibljejo vsakih izjav, inače bode primoran strogo postopati. Vlada je za vzdržaujo reda najresnejše naredbe ukrenila. Kot prvi zatoženec se je zaslišal Deroulede, ki je odgovoril na predsednikova vprašanja, da namen lige nikdar ni bil tajen in da izraz „oborožeuje" še nikakor ne dokazuje zarote. Liga je bila izza svojega obstanka vojaški organizovana. Predsednik je prašal po poveljih, katerim namen je bil spraviti „ligviste" v dveh urah na noge, da bi se odkazali na gotovo mesto. Deroulede je odgovoril: Teh navodil niso imeli vsi, marveč le nekateri člani, ki so sodelovali pri Roulangerjevi volitvi. Akoravno je liga raz-puščena, vendar ni in ne bo prenehala biti ter jo bo-dete vedno polnoštfevilno našli tam, kjer in kadar bo treba. Deroulede prevzame vso odgovornost za ligo nase. O pozivu, kateri so našli pri kapitanu Apte-u, pravi, da so bili to lo sezuamki za neki govor. Vodstveni odbor ni ničesa vedel o tem spisu. Laguerro in ostali zatoženci so odgovarjali v istem smislu: tajili so, da je liga tajno društvo (er trdili, da je imela edino le rodoljubne namene. Včeraj sta govorila državni pravd-nik in zagovorniki, vendar nam manjka dotično poročilo. — Roulangistiški listi prorokujejo, da se bodo z nova vršile hišne preiskave, da bo vlada zgrabila več oseb iu da bo kakor včeraj zahtevala pooblaščenje za kazensko postopanje zoper Roulangerja, ki dobro ve, kaj namerava vlada, ter se je zaradi tega storil za nekaj časa nevidnega; zapustil pa ni Pariza. Vzlic tem preklicem boulangistiških listov se splošuje veruje, da je Roulanger pobegnil v inozemstvo. Prijatelji so naznanili, da bo prišel dne 3. t. m. v zbornico, a prostor njegov v bourbonski palači je ostal prazen. Neki tajni redar ga je opazoval, ko se je peljal z izvoščKom na kolodvor severne železnice, kjer se je vsedel v bruseljski vlak. Veorajšnja številka Laguerre-ove „La Presse" pravi, da se je ge- Zamaje se Draganovo gospodarstvo, kakor črviva iu zastarela trhla koča, če bruhne z močnim vetrom vihar vanjo. * ... * Snideta se naša znauca delavca. „Kako je, kako?" ogovori Mravljač Borina. „I, žalostno je, prijatelj, žalostno", oglasi se mu tovariš. „Mori ga, Trdiič Dragana, kakor jastreb goloba. Nisem menil, da bi prišlo do tega." „Res, neusmiljen je ž njim", jezi se Mravljač, „da je grdo iu sramota. V srce me zaboli, če se domislim, kako se je napravilo." „Tudi mene", zatrjuje Rorin. „Kedar zagledam Dragauovino, zazdi se mi, da sem sokriv te nesreče." „Ne bi jim kazalo drugega", reče Mravljač, „nego palico v roke in vrečico na ramo, če se kako ne prevrže." „Ilm, če bi zinila .. .", črhne Roriu iu se ozre bistro v tovariša. „Mislil sem že, da bi", reče Mravljač. „Prav bi bilo." „Pridiva drevi k Draganu", uasvetuje Rorin, da se zmenimo, kako bi se naredilo. Zadovoljen?" „Zadovoljen." Sežeta si v roke iu razideta se z olajšanim srcem. neral umaknil vsled nujnega prigovarjanja prijateljev, ki so vedeli, da ga vlada namerava postaviti pred izjemno sodišče ter ga nič več živega izpustiti iz rok. Toda prijatelji in pristaši njegovi bodo mej tem neprestano in vstrajuo delovali za revizijo narodne republike. — Predvčeraj je zbornica obravnavala o senatovem predlogu, po katerem naj bi razžaljenja državnih pravdnikov po tiskovinah zopet spadala pred redarstvena sodišča. Goblet je pobijal ta nasvet, češ, izgredi nekaterih listov nam ne smejo biti povod, da bi se zopet povrnili k trinoškemu zakono-dajalstvu. Predlog je konečno propadel s 306 proti 236 glasovom. Angleška spodnja zbornica je odklonila predlog Cremerjev, naj se z ozirom na splošnji mirovni položaj ne pomnoži mornarica, z 256 proti 85 glasovom ; potrdila pa je z istim razmerjem glasov načrt vlado, ki jo pooblaščuje v pomnoženje mornarice. Velikanska večina, s katero se je odklonil Oremerjev nasvet, označuje mišljenje v Angliji glede potrebe, da se pomnoži mornarica. Plašili so mero-dajuo kroge dlje časa ogromni troški, konečno pa so vendar privolili, ker so se nujno prepričali, da ne zadostuje državnim potrebam sedanja mornarica. Vsled najnovejših, od Vernesca predlaganih imenovanj v rttmunskem sodništvu so navstala v ministerstvu razna mnenja ter je naznanil liberalec Jouesco, da bo o tem interpeloval pravosodnjega ministra. Ta predmet vsi rnmunski kro^i živahno razpra\Ijajo, ker je mogoče, da bo provzročil resno ministerstveno krizo. V turški prestolnici se živahno razpravlja o nameravani gradnji železnice od Dede-Agača do Soluna. Ta proga bi bila odlično strategiškega pomena, ker bi vezala Gumuldži, Drom, Sereg in Darian, ob jednem pa omogočevala hitro koncentracijo vojnih sil v Solunu. Turška vlada bo dala koncesijo za gradnjo železnice mej Solunom in Lariso Francozu generalu Tiiru, zgraditelju korintskega prekopa. Izvirni dopisi. Iz ljubljanske okolice, dne 3. aprila. Včerajšnji „Slovenec" prinesel je svojim bralcem veselo vest o imenovanji preblagoroduega gospoda ces. kr. okrajnega glavarja Janeza JI a h ko t a častnim občanom račenske občine. Akoravno pravi znani pregovor, da je „nehva-ležnost zemeljsko plačilo", vendar to s tem slučaji ni istina, kajti prebivalci omenjene občine so za zasluge gospoda glavarja svojo hvaležnost v tem ska-zali, da mu je včeraj dopoludne deputacija treli mož izročila častno diplomo. S tem dokazom hvaležnosti prejel je veleceDjeni glavar že IS. častno priznauje. Občine in društvs, ki si smejo v čast šteti v tem številu uvrščene biti, so naslednje: Grosuplje, Dobrunje, Šmarje, Tomišelj, Želimlje, Iška Vas, Devica Marija v Polji, Spodnji Logatec, Kacina, Rovte, Horjul, Ježica, Borovnica, Gornja Šiška, „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Št. Vidu, meščauski kor v Krškem, podružnica Ijubljauskega veteranskega kora v Idriji in poslednjič še občina Cirknica s svojo krasno izdelano častno adreso, s kojo se more le redko kdo ponašati. Vsa ta častna dokazila pričajo več kot resnično primerni in dostojni govor hvaležnih mož račenske deputacije pri izročitvi častne diplome; kajti vseskozi je znano, da jo gospod glavar povsod, kjer je deloval, pravico in nepristranest visoko cenil in svojo izvrstno znanost in izvedenost v vseli strokah političnega znanja in delovanja le v blagor prebivalstva v svojem delokrogu porabil. Najlepši dokaz njegovega neutrujenega delovanja kaže nam gotovo novo ustanovljena cesta ob Savi proti Lazam v občini M. D. poljski, osušenje barja v račenski dolini in omejeoje savske struge pri Ježici, kjer je nevarnost ondotnili prebivalcev, v savskih valovih poginiti, dospela že do vrhunca. Pero mi je preokorno vse zasluge naštevati, ki tega od celega okraja visoko spoštovanega in sploh vsestransko jako priljubljenega gospoda lepšajo. Vsled tega mu vsi podložni uradniki, kakor tudi vse prebivalstvo tega okraja radi njegove pravičnosti iz glo-bočine srca k včerajšnji odliki zakličejo: Bog naj ga ohrani še mnogo let v blagor in korist prebivalstva ljubljanske okolice! Iz Gorice, 1. aprila. Dne 26. marca t. 1. imelo je podporno društvo za obolele duhovnike tukaj v svoji društveni hiši „Rudolphinum" občni zbor. Društveni predsednik preč. gosp. msgr. Filip prične zborovanje z nagovorom, v katerem so spominja svetnega pokrovitelja društva, nesrečno umrlega cesarjeviča Rudolfa in Nj. veličanstva cesarja, kateremu prosi pomoči od zgoraj, da bi srčno prenašal tako hud udarec. Na\zoči udje so stoje poslušali ta nagovor. Prehajaje na dnevni red razkaže g. predsednik društveno premoženje ter obljubi v kratkem razposlati tiskano poročilo udom in pa preč. škofijskim ordinarijatom s prošnjo, da bi je ob kratkem priobčili v dotičuih škofijskih listih, kar bi precej pripomoglo razširjenju tako koristnega društva. V razgovor pride najprej poročilo o novi društveni hiši v Iki pri Opatiji. Ta je vže pod streho, in upamo, da se bo kmalu izročila svojemu namenu; po zatrjevanji gosp. predsednika se bo skoraj gotovo blagoslovila ter otvorila v drugi polovici julija meseca. Ta okraj ugajal bode zlasti tistim gg. udom, ki žele morskih kopeli. Govorilo se je dalje o tem, da bi si tudi v Karlovih Varih na Češkem društvo zidalo hišo, kamor bi zahajali oni oboleli duhovni, katerim bi one toplice dobro storile. O tem je bila živahna debata, a naposled se vendar izreče zbor, da se sedaj še ne more misliti na zidanje nove hiše ondi, ker društvo še nima za to potrebne glavnice; ako bi se pa vže sedaj začelo zidati tam, bilo bi gotovo na škodo vže obstoječim trem hišam, v Meranu, Gorici in Iki. Ako Bog d