Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so na vračajo.
Inserati:
Šeetstopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen ned-elj in praznikov ob £5. uri zvečer
za Ljubljano
v upravni St vu: z a celo leto 6 gld., /.a pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na ineseo 50 kr., poSiljatov na dom velja mo-sečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jodeu mesec 85 kr.
Štev. 235.
V Ljubljani v torek, 9. decembra 1884.
Tečaj I.
Finančni ekspoze za leto 1885.
Neovržno načelo vsem v&dam o državi in državni upravi je, da se vpliv razumnega, previdnega vladanja najjasneje razodeva v državnih financah. »Dajte mi dobro urejene finance in dal vam bodem dobro vlado", dejal je nek znamenit francosk politik. Še mnogo ložje se da opravičiti ta izrek, ako ga obrnemo ter nasprotno trdimo: »Dajte nam vestno vlado, katera je kos svojemu težavnemu poklicu, in kmalu se bodo poznali njeni vspehi tudi v državnem proračunu!“
In kedo bode ugovarjal naši trditvi, da je Taaffejevo ministerstvo avstrijske denarne zadeve prevzelo v jako neveselem stanji? Ne le, da je državni deficit, nalik dolgotrajni kronični bolezni, glodal in spodjedal najboljše sile državnega organizma — največje zlo je bilo. da se od leta 1873, od onega borznega poloma, kateri je uničil toliko gospodarskih eksistenc, skoro nič ni storilo v povzdigo hi-rajočega gmotnega blagostanja. Zapuščina, katero je Taaffe nastopil po svojih prednikih, pač ni bila posebno mikavna, in celo najzvestejši pristaši njegovih nazorov majali so z glavami, češ, ali se bode posrečilo temu državniku, uničiti hydro avstrijskega deficita ter ob jednem s produktivnimi izdatki podpirati in oživljati onemoglo gospodarsko gibanje v naši državni polovici.
Čudesa se ne godč v praktični politiki, in tedaj tudi nikdo ni mogel pričakovati, da se bode vse hipoma obrnilo na bolje. Ali napredovali smo vender izdatno v gospodarstve-nem oziru, o tem napredku jasno _ pričuje finančni ekspozč, katerega je Dunajewski predložil državnemu zboru v prvi seji letošnjega zasedanja. Naravnost, rečeno, daje državni proračun za 1. 1885 jako ugoden. Zlasti če pomislimo, da se je sedanja vlada s srečno roko lotila železničnega vprašanja, da je podržavila pet tisoč kilometrov železničnih prog, da je z nova zgradila dve veliki črti, Arl-berško železnico in gališko transverzalko ter
Listek.
X/
Ivan Fedorovič Sponjka in njegova teta.
Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, poslovenil XY.
(Dalje.)
Uže je potoval dva tedna, ko dospč Ivan Fedorovič do male vasice, ki ni bila od Prad-Ijice dalje nego sto vrst. To je bilo v petek. Solnce je uže davno zašlo, ko se pripelje s kibitko in Židom pred gostilno.
Ta gostilna se ni v ničemur ločila od drugih, katere so sezidane po malih vaseh. Navadno dado po njih popotniku z velikim usmiljenjem sena in ovsa, kakor bi bil kak pošten konj. Ako pa bi hotel zajutrekovati, kakor zajutrekujejo navadni ljudje, moral bi pač prihraniti svoj tek za boljšo priložnost. Ivan Fedorovič, ki je vse to dobro vedel, preskrbel se je še o pravem času z dvema zvež-najma žemelj in klobas; poprosivši kozarček žganja, katerega ne manjka ni po takih gostilnah, začne svojo južino, ko se je bil vse-
da ima letos na svojem programu zgradbo česko-moravske transverzalke in še nekatere manj važne proge, daje Taaffejev kabinet, ter v njem načelnik finančne uprave, minister Dunajevvski, mnogo storil, mnogo dosegel, gledč zboljšanja državnega gospodarstva. Vidni rezultati sedanje vlade se izražajo v jasnih številkah ministerskega poročila. Kedor zanika ugodne te vspehe, trdeč da je vsa gospodar-stvena akcija le „figovo pero“ za duševno nagoto našega ministerstva, mora pač biti ali zlovoljen protivnik iz tabora „N. fr. Presse“, ali kratkoviden pesimist po receptu našega domačega radikalstva.
Oglejmo si še jedenkrat glavne številke Dunajevvskega proračuna za prihodnje budgetno leto! Skupni troski za našo državno polovico znašajo 519839166 gld., dohodki 504816961 gld , vsega primanjkljaja je tedaj 15076205 gld. Uže površna primera s proračunom kaže, da se je nedostatek tekom jednega leta zmanjšal za celih 25 milijonov. Pravi pomen dobivajo te številke pa stoprav tedaj, ako analizujemo ves finančni ekspoze. Kajti potem bodemo takoj uvideli, da le raz-merno majhen del tega deficita obremeni upravni proračun. Troške za izredne zgradbe namreč, za dragocene kulturne investicije ne gre prištevati navadnim izdatkom, radi tega ne, ker se ne ponavljajo z ono matematično gotovostjo, kakor svote, namenjene rednemu državnemu ustroju, in ker sami prouzročujejo toliko dobička, da se prej ali slej ravnotežje zopet povrne gospodarstvenemu gibanju. V to kategorijo produktivnih troškov spadajo v prvi vrsti potrebščine za železnične zgradbe in monumentalne stavbe, kateri je finančni minister po njih konečnem efektu izračunil z 13 229 172 gld. Ako k tem svotam seštevamo še pol milijona, katerega^ je država posodila po povodnji ponesrečenim Tirolcem in melioracijskemu zaklada, ter če skupni znesek 13 729172 gld., odbijemo od skupne potrebščine, potem nam ostaja pravi upravni deficit za leto 1885, in ta ne znaša več nego 1347 033
del na klop pred hrastovo mizo, ki je bila trdno zakopana v glinasta tla.
Med tem časom zasliši se ropotanje bričke. Vrata zaškripajo, ali bričke dolgo časa noče biti na dvorišče. Silen glas se je kregal sš staro krčmarico. »Jaz se ustavim," tako je slišal Ivan Fedorovič; „ali če me v tvoji bajti ena sama stenica vjč, pretepem te, za Boga, da te pretepem, ti stara coprnica! In za seno ti ney plačam ničesar!"
Črez nekaj minut se vrata odpn5 in skozi nje vstopi ali boljše rečeno, zleze debel človek v zeleni suknji. Glava mu je nepremično sedela na kratkem vratu, ki se je zdel še bolj debel, nego li dvojestropni podbradek. Kakor se je videlo, spadal je ta človek k tistim ljudem, ki si nikdar ne lomijo glave z neumnostimi in katerim se življenje porniče naprej kakor po maslu.
— Dober, večer želim, čestiti gospod! spregovori on, ko zagleda Ivana Fedoroviča.
Ivan Fedorovič se molčč prikloni.
— Dovolite, da vas prašam, s kom imam čast govoriti? povzame debeli prišlec.
Pri tem vprašanji Ivan Fedorovič nehote vstane ter se stegne, kar je bila zmerom nje-
gld. Iz vsega se razvida, da smo uže jako blizu oni srečni dobi, v kateri se bode ukoreninjena bolezen našega državnega gospodarstva po polnem iztrebila iz proračunov in računskih sklepov naše državne polovice.
Toda še več! Le nekaterim neugodnim slučajem je pripisati, da se ta dolgo zaželjeni cilj uže letos ni dosegel, da uže letos ni po vsem odpravljen vsaj redni deficit. Vsak sam zna, da konstelacije svetovney trgovine niso ugodne našemu gospodarju. Žitne cene ra-pidno padajo vsled premočne konkurence iz inozemstva, in sladkorna kriza zadeva obrtnijo, ob jeduem pa poljedelstvo ravno v najimovi-tejših pokrajinah našega cesarstva. Letina sploh ni bila predobra, nekatere dežele pa, v prvi vrsti Galicija, bile so zadete po hudih elementarnih nezgodah, po velikanski povodnji, katera je uničila na milijone vrednosti. To vpliva zopet na vse davčne dohodke, na znesek direktnih in indirektnih davkov. Pri vsem tem pa je še v poštev jemati, da se je vsled delegacijskega sklepa od naše državne polovice za leto 1882 zahtevalo doplačilo 1390 232 gold. Da tedaj ne bi bilo tega doplačila, katero je neljuba posledica bosanskega ustanka, potem je jasno, da bi redni proračun za bodoče leto, vsaj kar se tiče ordinarija, izkazal aktiven vspeh.
Ali še na jeden moment se moramo ozirati, in ta je posebne važnosti pri oceni vsakega državnega proračuna. Ako namreč primerjamo dohodke v letošnjem ekspozeji z dohodki, proračunjenimi za lansko leto, vidimo na prvi pogled, da se je njih skupna svota zvišala za celih 30 milijonov. Od kod tedaj to naraščanje? Ali je to zgolj nasledek brezobzirnega fiskalizma, kateri s kruto lakomnostjo izmolze davkoplačevalca ter zadnje krajcarje izžema njegovemu žepu? Temu ni tako! To je razvideti uže iz tega, ker so direktni davki razmerno le malo več dohodkov dona-šali, zemljiščni davek na pr. le 645000 gold. več, dasi je njegova pomnožitev določena uže po normalni izvršitvi dotičnega zakona. Tem-
gova navada, če ga je polkovnik po čem pra-šal. — Odpuščeui nadporočnik, Ivan Fedorovič Šponjka, odgovori on.
— Ali smem prašati, kam potujete?
— Na svojo pristavo v Vitrebenjke.
— Vitrebenjke? vsklikne strogi spraše-valec. — Dovolite, milostivi gospod, dovolite! pravi on, stopi k njemu in maha z roko, kakor bi ga kdo ne pustil naprej, ali pa kakor bi prodiral skozi gnečo; ko se približa, objame Ivana Fedoroviča in poljubi ga najprej na pravo, potem na levo, in naposled zopet na pravo lice. Ivanu Fedoroviču se je to po-ljubovanje jako dopalo, kajti njegovim ustnicam zdela so se velika lica neznančeva mehke blazine.
— Dovolite, milostivi gospod, da se seznaniva! nadaljuje debeljak: — tudi jaz sem posestnik iz pradljiškega okraja in vaš sosed; od vaše pristave v Vitrebenjkah ne bivam dlje nego pet vrst, v selu Hortišče: in ime mi je Grigorij Grigorjevič Storčenko. Prav, nič, kar nič nočem vedeti o vas, milostivi gospod, ako ne pridete v gosti v selo Hortišče. Jaz zdaj letam okrog po opravkih . . . Kaj pa to? nagovori s krotkim glasom ravnokar
več tu treba naglašati, da so posredni davki poskočili v prvih treh kvaterninah tega leta, in sicer za precej izdatno svoto 540G000gld., med njimi tobak za 770000gld. in pristojbine o pravnih opravilih celo za 2000000 gld. To pa je sigurno dobro znamenje za zboljšajoče se denarne razmere tudi pri posameznih gospodarstvih, katera v svoji celoti sestavljajo državno gospodarstvo.
Utis, kojega je finančni ekspozč ministra Dunajewskega napravil ne le v Avstriji, temveč tudi v inozemstvu, zlasti na vseh borzah, kjer se prodajajo in kupujejo avstrijski denarni papirji, bil je tudi zelo ugoden. Da je desnica glasno odobravala precizno in umevno sestavljeno finančno poročilo, nam ne treba posebno naglašati. Borza pa, kateri se ne more odrekati posebno fin nos za vse vremenske premembe na denarnem trgu, pozdravljala je ekspozč po svoje. Kakor da bi trenil, poskočila je cena avstrijskim papirjem. Takozvana Dunajewskeva 5°/0 marčna renta na pr. povspela se je tekom jed-nega tedna z 96-85 na 97'GO, in če tako napreduje, bodemo še mi doživeli nečuveno no-vino, da je celo avstrijski efekt, kateri se obrestuje v papirji, priplezal do al pari kurza.
Ni čuda, da oni psevdoliberalni časniki, kateri so vedno le proslavljali nezmotnost levičarjev v denarnih vprašanjih ter desnici in Taaffejevemu ministerstvu odločno odrekali vso sposobnost za gospodarske stvari, sedaj prav kisle obraze kažejo državnemu proračunu in ugodnemu stanju državnih efektov na denarnem trgu. Zlasti „N. fr. Presse“ pripisuje vso hausse v naših rentah jedino temu, da se pri nas na Avstrijskem in drugod kapital sploh le navdušuje za državno blago in njegove varne obresti, ter po polnem prezira prejšnjega ljubimca, zasebno akcijo. „Vražjo srečo ima Dunajewski“, ta obrabljena melodija razlega se sleherni dan iz „Ekonomista“ v „N. fr. Presse", toda kedo ji bode verjel, $tari tibejki! Saj borza s svojimi premetenimi igralci pozna velike konjekture, in srečen slučaj ne more trajati toliko časa, kolikor traja zboljšanje našega državnega kredita na svetovnem trgu.
Odkar Taaffe državno krmilo vlada s krepkimi rokami, napredovala je avstrijska papirna renta od 65 na 82 30, tedaj za več nego 17 odstotkov. Tu govore številke, in boljše svedočbe si pač ni mogla pridobiti sedanja vladna sistema!
Dr. Riegerjev govor.
(Dalje.)
GospSda moja! Znano vam je pač, da je vedna opozicija, katero smo tem razmeram nasproti zavzimali, peljala do mnogih poskusov sprave od strani dunajske vlade, in da se
vstopivšega svojega slugo, mladeniča v kozaški obleki z zakrpanimi lakti in osuplim obrazom, ki je razpostavljal po mizi škatle in pakete. — Kaj je to? kaj? reče in glas mu postaja vedno groznejši? Ali sem ti ukazal to postaviti sem, ljubi moj ? Ali sem ti rekel, da to deni sera, ti maloprida? Ali ti nisem ukazal — najpoprej pogreti piško, nemarnež? Poberi se! zakriči on in zatepta z nogo. — Ali čakaj, ti grdoba! Kje je koš s6 steklenicami? Ivan Fedorovič! reče potem in mu ponudi kozarec nalivka: — prosim lepo, pravo zdravilo je!
— Jej, za Boga, nemorem ... jaz sem uže . . . brani se Ivan Fedorovič.
— Jaz nožem ničesar slišati, milostivi gospod! reče posestnik z vzvišenim glasom:
—	kar slišati nočem! Ne premaknem se z mesta, dokler ne izpraznite . . .
Ko Ivan Fedorovič vidi, da se ne more ubraniti, izpije ne brez nekake zadovoljnosti.
— Ta kokoš, milostivi gospod, nadaljuje debeli Grigorij Grigorjevič ter jo reže z nožem, ki ga je potegnil iz drvenega toka — povedati vam moram, da ga moja kuharica Javdoha, časi rada srka, in za to večkrat kaj prepeče. Hej, fante! tu se obrne na mla-
je najbolj serijozen poskus, kateri se je napravil v to mer, napravil pod ministerstvom Hohenwartovirn, in skoro da so se pogajanja uže sklenil;'., tako, da smo mogli nadejati se popolnega priznanja našega državnega prava in izvedbe sporazumljenja — jaz tu posebno poudarjam v mejah dualizma. Temu pripisujem namreč važnost, da smo takrat skušali najti modus, kako bi mogli svoje državno pravo varovati in kako mogli sebi in češkemu kraljestvu večjo mero avtonomije zagotoviti, ne da bi starejšo pogodbo, katero je Nj. veličanstvo kot kralj Ogerske s svojim ljudstvom sklenil in s prisego potrdil, na katerikoli način napadali ali omejevali. Mi smo tedaj v tej zadevi ravnali s toliko vestnostjo, da smo to v temeljnih člankih izrecno omenili, da smo v njih nekatere določbe, nagodbe z Ogerske od besede do besede naveli. Tedaj nam niti v sanjah ni palo v glavo, da bode ta skrbnost, ta vestnost, previdnost, da ne bi nagodbi z Ogersko preblizu stopili, da bode to dalo povod, da so nekateri Ogri na to opozarjali, kakor da bi si mi hoteli prisvojiti pravico, da potrdimo nagodbo z Ogersko. Tega nismo nameravali. Hoteli smo le na vse strani jasno izgovoriti, da nas nikakor ni volja, na kak način pravic ogerskega kraljestva se dotakniti ali o njih dvojiti. Omenjam samo še, da se je od naše strani zahtevalo, naj se mini-sterstvo Hohenwartovo o tem zagotovi, da bodo Ogri s tedaj uže gotovimi ukrepi zadovoljni in jim ne bodo ugovarjali. Tako zagotovilo je dal tedanji politični vodja, oger-ski državnik grof Audr&ssy. Navzlic temu so o naši nagodbi tedaj drugi politiki dvojili, jo omajali in preprečili. Zgodilo se je v tako-zvanem krouinem svčtu, v svčtu obeh mini-sterstev in vkupnih ministrov, pri katerem se je preudarjalo, ali naj se temeljni člani vzprejmo in potrdijo. Nepričakovano pa se je izrekel proti temeljnim članom Lonyay in tudi grof Beust. Privela sta to zadevo do pada, na kar je minister Iiohenvvart demisijoniral.
Znano vam je, da so se ti dogodki v slednjem času razpravljali po časopisih in da si je osebito grof Beust v svoji gizdavosti o tem pripisaval zaslugo, v tem ko se je od druge strani, če sem dobro razumel, namreč od ogerske strani zadeva tako opisovala, kakor da ne zadeva Ogrov vsa krivda, ali kakor da bi pri tem ne bili ravno provzročitelji. Stvar je nekoliko kočljiva in skoro da ni še čas, da bi se o njej pisala zgodovina. Dotični dokumenti so še na svetu in prišli bodo za Boga! tudi na dan, in morda si bode tedaj tudi zgodovina mogla napraviti o njih svojo sodbo. Jaz prepuščam po polnem ogerskim državnikom v preudarek, ali so tedaj pametno in previdno ravnali, ko so se velikega kroninega sveta udeležili, ker se nikdar vedeti ne more, če bi to ne moglo biti kot precedens. Po
dega človeka v kozaški obleki, ki je ravno prinesel blazine in peznico: postelj mi postelji na tleh sredi bajte! Le pazi, da pod blazino prav visoko natreseš sen&! potem izderi babi kje iz povesma klopec prediva, da si zamašim po noči ušesa! Vedeti morate, milostivi gospod, da imam navado, zatikati si po noči ušesa od tistega prekletega časa, ko mi je v neki ruski krčmi zlezel v levo uho ščurek. Ti prokleti kmečki bradači jedo, kakor sem zvedel pozneje, celo svojo juho sš ščurki zabeljeno. Ne morem vam opisati, kako mi je bilo: v ušesu je tako šegetalo in ščipalo . . . da bi se kar v zid zaletel! Se le v našem kraji mi je pomogla priprosta starka in kaj vi mislite, s čem? S6 zagovorom. Kaj pravite vi, milostivi gospod, o zdravnikih? Jaz mislim, da nas kar naravnost sleparijo in se norčujejo z nami: marsikatera starka zna dvajsetkrat več, nego vsi ti zdravniki.
—	V resnici je tako, prav istinito ste govorili. Marsikatera zares more ... Tu se on vstavi, kakor bi ne mogel najti prilične besede. Tukaj tudi lehko povemo, da on sploh ni bil gostobeseden. Morda je tega bila kriva njegova plašnost, morda pa tudi želja, da bi se čem lepše izrazil.	(Dalje prihodnjič.)
mojem mnenji bi bili Ogri bolje storili, če bi se bili držali svojega navadnega načela, da se ne vmešavajo v cislitvanske razmere, saj nasprotno tudi mi imamo pravice, pri transilvanskih razmerah govoriti katero besedo.
Kakor rečeno, po sodelovanji razločljivih faktorjev, kateri se niti pozvedeti ne morejo, tudi po sodelovanji inozemskih faktorjev se je naše sporazumljenje zopet razbilo, in mi smo se za daljši čas zopet vrnili k pasivni opoziciji. Ko pa smo konečno zopet vstopili v državni zbor — tu nečem razlagati, pod katerimi pogoji in iz katerih razlogov se je to zgodilo, ker to ni predmet današnjega našega razgovora — zgodilo se je pri takih razmerah, da so to celo Nemci takozvane liberalne stranke želeli in v to stavili posebne nadeje. Menili so, da vlada pri nas utelešena zavist Ogrom nasproti, in nadejali so se, da se bodemo v državni zbor vstopivSi, obrnili proti Ogrom ter da jim bodemo na ta način pomagali doseči njihove namere, da bodemo zanje, kakor se pravi, kostanj pobirali iz ognja. Reči morem, da so nam to mnogi odlični članovi levice jasno dovelj dali. Mi pa smo to drugače uineli, ker smo bili takoj začetkom mnenja, da ni v našo korist, če pomnožimo število svojih nasprotnikov, saj imamo dovelj jednega nasprotnika, in da nimamo nikakega vzroka, da bi Ogre v njih zadevah ovirali. Na stališči zgodovinskega prava stoječi smo od nekdaj radi priznavali tudi zgodovinsko in državno pravo Ogerske, in imeli nismo nobenega vzroka, da bi jim to, kar so z dovoljenjem kraljevim dobili, zavidali, da bi jim ne privoščili, ali da bi skušali uničiti. Tako se je zgodilo, da smo se v državnem zboru ogerskemu vprašanji nasproti vselej prijazno ali vsaj objektivno, a bolj prijazno in simpatično obnašali.
Kontakt z Ogrom postajal je tudi vedno prijaznejši. Predsodki, kateri so prevladovali na ogerski strani, češ, da smo mi panslavisti, so se večinoma umaknili. Ogri so naposled spoznali, da narod, kateri ima tako sijajno preteklost, kakor mi, da narod s posebno zgodovinsko individualnostjo, s svojo lastno kulturo, s svojim lastnim in obširnim slovstvom nikdar ne more vse to pasti pustiti, da bi se v velikem slovanskem morji brez imena in po polnem izgubil. Da umejemo to zadevo tako, temu dalnji dokaz je to, da smo koj pri prvem vstopu v državni zbor stopili v prijazen kontakt s Poljaki in da dve stranki, kateri sta tako tesno zvezani, in da se jedni ne more oponašati panslavizem ali prijateljstvo z Rusi, v tako bistveuih vprašanjih, kakor je panslavizem, ne bi mogli se ločiti.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V zadnji seji državnega zbora sprejel se je načrt zakona gledč fidejkomisa Czarkow-skega ter Kristijana Lobkovica z 112 proti 104 glasovi. Dopis okrajne sodnije v Zukman-telu, naj se dovoli sodnijsko postopanje proti poslancu Schonererju, izročil se je imunitetnemu odseku.
Proračunski odbor državnega zbora sprejel je v saboto brez debate predlog gledč provizornega odobrenja proračuna. Predlog pride jutri v zbornici na dnevni red.
V Pragi slavila se je v saboto stoletnica obstanka češke akademije znanosti. Slavnostni prisovstvovali so c. kr. namestnik baron Kraus, kardinal knez Schwarzenberg, župan Černy, načelniki vseh oblastnij, profesorji čeških visokih šol ter zastopniki raznih društev. Predsednik Jireček govoril je slavnostni govor v češkem in nemškem jeziku. Potem je predsednik Šafarik prečital došle čestitke, med katerimi se nahaja tudi pismo naučuega ministra Conrada. Neimenovani mecen poklonil je akademiji 20000 gld. v znanstvene svrhe.
Ogerski državni zbor sprejel je z ogromno večino glasov predlog, naj se o proračunu za prihodnje leto preide v specijalno debato.
Specijalna debata trajala bode najbrže do Božiča. Načrt zakona glede reforme gorenje zbornice ogerskega parlamenta pride meseca jauuvarija na dnevni x-ed.
Tuje dežele.
Angleški parlament sprejel je tudi v tretjem čitanji načrt zakona o volilni reformi ter se potem preložil do 19. februvarija.
Dogovori o miru med Francijo in Kitajsko se zopet nadaljujejo. Vkljub temu pa pošiljajo Francozi neprestano nove pomočne čete v iztočno Azijo. Isto tako tudi Kitajci pomnožajo svojo vojsko. Videti je torej, da nima nobeden nasprotoškov pravega zaupanja, da bi se res dosegel mir.
Volitev novega predseduika republike v Zjedinjenih Državah se je dnč 2. t. m. formalno dovršila. Izvoljen je, kakor uže znano, Grover Cleveland.
Razne vesti.
— (Poslaniške diete.) „Times“ sestavljajo sledeče podrobnosti o poslaniških dietah raznih držav. Holandski poslanec dobi na leto 166 funtov sterlingov in pot plačano; belgijski zastopnik 16 funtov sterlingov in 16 shillingov na mesec za časa zasedanja. Norveški poslanec ima na dan 23 shillingov in 4 pence, portugiški pa 10 shillingov. Francoski senatorji in poslanci vlečejo po 450 funtov sterlingov na leto; udje kanadske zbornice dobč za vsako zasedanje, ki traja dalj nego 30 dni, 1000 dolarjev. Brazilija plača senatorjem letnih 360 funtov sterlingov, poslancem pa povrne potne troške in doda se vsacemu 240 funtov sterlingov. V Mexiki dobi vsak poslanec 2000 dolarjev na leto, v argentinski republiki pa celo 700 funt«v! V Zjedinjenih Državah imajo senatorji in poslanci na leto 1000 funtov sterlingov dohodka. Na Ogerskem dobi poslanec na dan 5 gld. 25 kr. in 800 gld. za stanovanje; v Cislajtaniji imajo izvoljenci ljudstva vsak dan 10 gld. diet. — Kakor se vidi, nikjer ni ravno slaba.
— (Glasovalna pravica žensk v Angleški.) Glasovalna pravica žensk pri volitvah v parlament je v Angleški, kakor znano politično vprašanjo, o katerem so vsako leto v zbornici vršijo razgovarjanja. Dolenji zbornici predložil se je zdaj zopet po treh liberalnih in treh konservativnih poslancih podpisan predlog, naj so razširi pravica glasovanja tudi na ženske. In temu predlogu se je zopet pristavila opazka, naj se možene ženske od te naredbe izvzemi.
Domače stvari.
— (Knezoškof ljubljanski g. dr. J. Missija) bil je v nedeljo v Gradci v tamošnji stolni cerkvi posvečen. Obred je vodil knezoškof dr. Zwerger, prisustvovala pa sta škofa Gruša in Haller. Slavnosti se je udeležil Don Alfonzo s soprogo in mnogobrojno občinstvo.
— (Poreško-puljski škof) dr. Flapp bode posvečen dne 4. januvarija 1885 v Gorici, vmeščen pa baje dne 2. februvarija v Poreči.
— (Velikodušen dar.) Včeraj razdelila se je v čitalnični dvorani popolna zimska obleka (od pokrivala do obutala) 80 revnim šolarjem (40 deklicam in 40 dečkom). Gospod deželni predsednik baron Winkler in njegova visokorodna gospa soproga udeležila sta se te človekoljubne slovesnosti. Gosp. vodja Praprotnik nagovoril jo otročiče v daljšem govoru, poudarjajoč, da so dobrotniki, kateri so oskrbeli zimsko obloko, hoteli otročičem omogočiti obiskavanje šole, zatorej opomina g. govornik, naj se obdarovani izkažejo vredne velikega daru s tem, da marljivo obiskujejo šolo, in konečno opominal jo obdarovane, naj bodo hvaležni velikim svojim dobrotnikom. Gosp. kato-liot Kržič zahvaljoval so jo v imenu obdarovanih šolarjev odboru gospij za velikodušne darove. V odboru gospij, katore se vsako leto spomnijo ubogih otročičev in jim oskrbijo toplo obleko za zimo, so gospe Karolina Bleiweis Trs teniška, Marija Muruikova, Elizabeta Robičeva in gdč. Orolova in Promkova.
— (Našli) so na tukajšnjem kolodvoru precejšnjo svotico denarja. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi pri magistratu.
— (Veselice.) V soboto zvečer priredil je v tukajšnji čitalnični dvorani ljubljanski „Sokol" Miklavžev večer s prav zanimljivim pevskim vspo-redom. Vse točke so se prav gladko izvele. Udeležba bila je zelo mnogobrojna, da, vsi prostori bili so natlačeni. — V nedeljo zvečer pa je priredilo pevsko društvo „Slavec" zabaven vočer v dvorani čitalnične restavracije. Pevske točke so se dobro izvele, komičen prizor je vzbudil mnogo smeha, igra „Slep ni lep“ pa je zaradi nesrečne izvolitve morala izostati. Udeležba bila je zelo mnogobrojna in zabava prav živahna. Društvo pokazalo je zopet ta večer, da zasluži vsestransko podporo. — Oba večera spečalo so jo mnogo srečk za „ Narodni dom“.
— (Čudne pojme) ima „Sudsteirische Post“ o ljubljanskih šolskih razmerah V svoji zadnji številki pripoveduje ta sicer resni organ svojim čitateljem sledeče: Aber ali e Vollcsschulen in Laibach sind vollstandig deutsch, trotzdem sollen noch weitere deutsche Volhsschulen er-richtet werden!! Kake nazore morajo potem Slovenci na Spodnjem Štajarskem dobivati o nemškem pritisku na ljubljansko slovenstvo. Istina je, da so vsled naredbe deželnega šolskega sveta za 1. 1878 javno ljudske šole ljubljansko pač utrak vističn e, nikakor pa ne nemške. Po vseh teh šolah je učui jozik v prvih dveh razredih slovenski, stoprav od tretjega razreda višje prevagujo nemščina. Poleg tega pa je kranjski deželni šolski svet uže sam odpravil škodljivi utrakvizem na mestnih šolah ter zaukazal, naj se slovenščina kot učni jezik uvede po vsoh razredih tor za vse predmete, nemščina pa naj se uči kot obligaten predmet pričenši s tret j im razredom. Le ta pogoj se je vedno stavljal in staviti moral ljubljanskemu mestu, da se šola ustanovi tudi za pouk nemških otrok, kateri bi sicer brez vsakega pouka morali ostati ali pa prisiljeni biti, iskati si ga za drag denar po privatnih učilnicah. Kakor hitro so ta uvet spolni, v istem hipu — tako slove ukrep deželnega šolskega sveta —postanejo vse druge mestno šole čisto slovenske. To je tedaj faktični položaj. Ker nam je na tem, da se bratje onstran Save in kameniškik planin seznanijo z našimi isti ni timi razmerami, uljudno prosimo tovarišico „Sildstoirisclie Post“, naj v interesu resnice popravi svojo zmoto.
— (Tržaška „Edinost") dostavlja svojemu poročilu o sklepu kranjskega deželnega šolskega sveta radi nemške šole v Ljubljani sledečo opazko: „Bomo videli, ali se bodo tudi v Trstu taka zgodila, kadar bode tržaški mestni zbor, kakor se skoro gotovo zgodi še v tem mesecu, zavrgel prošnjo 1429 slovenskih starišev za slovensko ljudsko šolo v mostu Trstu 1“ — Uredništvo „Ljub. Lista" po vsem priznava zakonito stališče tržaških Slovencev tor se nadeja, da se njihopra-vičona prošnja reši v postavnem smislu. Vprašati moramo pa vender le, kako bi bilo možno, da tržaški šolski svet usliši prošnjo naših rojakov v Trstu, če bi dež šolski svfet ljubljanski se postavil na stališče večine ljubljanskega mestnega zastopa tor dojanjsko zavrgel zahtevo nemške manjšine? 1 Zakon je jeden in isti za vso dežele in narode našega cesarstva, in le tedaj bodomo lehko terjali in dosegli državno varstvo za slovenske manjšine, če tudi mi zakonito postopamo povsod tam, kjer je slovenski živelj v večini. JDiscite justitiam mo-niti!
— (Slepar.) Iz Krškega se nam poroča: Dne 29. m. m. prišel jo k posestnici Mariji Smrekar v Dolenjih Dolih gospodsko oblečen mož, dejal jej je, da jo davkarski uradnik iz Mokronoga tor naj mu ona plača za koleke 1 gld. 50 kr., češ, da bodo lotos vsaka hiša imela 8 gld. menj davka plačati. Marija Smrekar dala mu je 1 gld. 50 kr. in on jej je izročil pobotnico s podpisom „Dejak“. Ta goljufija so mu je dobro posročila; šel je še potem k posestniku Ivanu Kocjanu v isti vasi ter dobil tudi tam isti znesek. Kocjan pa je kmalu spoznal, da je bil osleparjen, poklical je sosede in šli so poiskat sleparja in ga tudi kmalu našli blizu vasi. Zahtevali so denar nazaj in ga tudi dobili. Posestnika Kocjan in Kopina pa sta potom od tujca zahtevala, naj se izkaže s pismi, kdo da jo. Pokazal je nekaj papirjev, na katerih je bilo zapisano ime Marušič iz Velike Ilubanjice,
v okraji krškem, ter tudi slovesno zatrjeval, da se v istini tako imenuje ter da jo tam doma. Sprevidel je slepar, da bi ne bilo prijetno, če bi ga kmetje prijeli in ga tirali pred sodnijo, zaradi tega jih je hotel pomiriti, zase pridobiti; izvlekel je iz žepa uro, jo stisnil Kocjanu v roko ter potem odšel. To uro je najbrže kje ukral. Žandar-merija zdaj pridno išče tega „davkarskega uradnika" in gotovo se ji bode tudi posrečilo, dobiti ga v pest.
Iz sodnice.
Ljubljanski anarhisti pred porotniki v Celovci.
Dnž 6. t. m. zjutraj ob 9. uri pričela se je pod predsedstvom c. kr. nadsodnije svetovalca Ed-munda Schroya pl. Kedlvvorta pred celovškim v to delegiranim porotnim sodiščem obravnava proti petim zatožencem.
Ob 9. uri zbrali so se sodniki in pričelo se je sestavljanje porotnega sodišča, kar je trajalo do četrt 10. ure.
Kmalu po izžrebanji porotnikov pričela se je obravnava z izklicom obravnavinega predmeta.
Na to se je pričelo spraševanje zatožencev.
Zatoženec Železnikar pripoveduje:	Ko je
bil v letu 1859 nekrivim spoznan, šel je v tujino, v Gradec, na Dunaj in drugam po Avstriji do leta 1869, potem je bil zopet v Ljubljani. Pozneje podal se je v inozemstvo, osem mesecev da je bil v Švici, od koder je šel v Francijo (Ljon, Pariz).
V	Franciji je bil za časa vojske in ob vstaji komune. Zatoženec govori francoski, italijanski, nemški in slovenski jezik. Železnikar je krepak mož r najboljših letih in ima rudeče lase.
Ferd Tuma, vitkojši in večji kot Železnikar, popisuje v gladki nemščini svoje življenje. Pri šolanji ga je večkrat ovirala bolezen. Ta zatoženec govori nemški, slovenski in češki. On ni bil nikdar izven Avstrije.
Fran Sturm pripoveduje z izbranimi izrazi svoje dogodke. Ta zatoženec govori nemški in slovenski.
Edvard Kriegel nastopi po vojašlio prod sodišče ter tudi po vojaški odgovarja na vprašanja. Njogov oča jo strojevodja. Zatoženec je knjigovoz, delal je v Trstu, v Tirolski in v Štajerski. Tudi v .Monakovem je bil nekaj časa. Ko je doslužil vojake, dobil je v Ljubljani delo. Zdaj jo v rezervi pri 2. ženijskem polku.
Fran D h ti, plavolas mladenič, je bil v Oger-ski rojen in je tjh, pristojin. Citati in pisati se jo pozneje učil v Gradci. Njegovi roditelji so bili revni kočarji.
Predsednik naznani zatočencem, da so smejo zagovarjati, a to dostojno.
Potem prisežojo porotniki in v sobo so pokličejo priče, katerih imena se prečitajo in predsednik jim da običajne pouke, in to tudi v slovenščini.
Jedna priča omeni, če bi se ne mogle pričo glede na njih obilo število predeliti, da bi ne tre-balo vsem biti zmerom navzočnim, kar pa predsednik zavrže. Priče zopet odstopijo in sodni pero-vodja prečila zatožbo, iz katere posnemljemo naslednje:
„C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani toži zaprte:
1.) Frana Železnikarja, 40 let starega, katoličana, samca, krojača;
2.) Ferd. Tumo, 41 let starega, katoliške vero, oženjenega, črevljarja;
3.) Frana Sturma, 33 let starega, katoličana, oženjenega, krojača in gostilničarja;
4.) E. Kri e g la, 26 lot starega, katoličana, samca, knjigoveznoga pomočnika, in
5.) Frana Dktia, 27 let starega, katoličana, samca, črevljarja — v Ljubljani.
Štirje prvoimenovani zatoženci so z govori, katere so govorili v ljubljanskem delavskem izobraževalnem društvu in v katerih govorih so izjavili, da delavci po postavnem potu ničesar doseči ne morejo, samo to jim more pomagati, če se obstoječe razmere po polnem prevrnejo, podpirati so mora zategadolj anarhistična stranka na vsak način — zakrivilo zločinstvo veleizdaje po § 56 b in c kaz. zak. Fran Železnikar in Ferd Tuma sta
razen tega kriva, prvi z razširjanjem tiskovine „Opomin na narod!11 zločina veleizdaje po § 58 n, h in c kaz. zak. in z izreki, katere je v marciji 1881 povodom smrti cara Aleksandra II. izustil, zločina kaljenja javnega miru po § 65 a kaz zak.; slednji zaradi razširjanja tiskovine Ein Mahnruf an das Volk zločina veleizdaje po § 58 a, b in c kaz. zak.; Fran D h it jo z razširjanjem tiskovine An das arleitende Volk zakrivil zločin veleizdaje po § 58 c kaz zak., zločin žaljenja veličanstva po § 63 kaz. zak., prestopek proti javnemu miru in redu po § 402 kaz zak. in po § 300 kaz. zak. Kazen naj se pri vseh obtožencih odmori po § 59 lit. c kaz. zak.
V	„razlogili“ omenja zatožba gibanje med delavci in njegov pomen splošno in pri razvoju ljubljanskih razmer posebej. Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo se začetkom ni bavilo s politiko, a uže 1. 1871 je prišel Most v Ljubljano in njegov list „Die Freiheit11, kakor tudi pozneje Peukertova „Die Znkunft11 sta tako škodljivo vplivala, da se je, ko je v novembru 1. 1882 prišel v Ljubljano anarhist Jakob Waitz, društvo pod vodstvom Želoznikarja, Tume in Sturma izreklo za program radikalne „Zukunft“.
Po leti 1883 prizadeval si je krojaški pomočnik Ljudovik Zadnik, da bi uvel v društvo zmernejšo obliko socijalue demokracijo (strankarsko liste „Wahrheit“ in „Volksfreund“), a hudo so mu nasprotovali Železnikar, Tuma, Sturm in Kriegl, kateri je bil tedaj načelnik, in omenjeni postavljali so se vedno bolj na stran anarhistov. Večkrat so tudi ti zatoženi, če tudi ne k posebnim delom, poživljali drugove v zmislu anarhistov in Tuma je tabo dejanje, kakor na pr. umor Hlubeka odobraval. Te izjave Zadnikove zaslužijo vere in nekatero potrjujejo tudi drugo priče.
Železnikar in Tuma pa nista samo v delavskem izobraževalnem društvu, marveč tudi na drugih krajih in na drug način agitovala, kakor na pr. z razširjanjem tiskovin.
Tudi proti petemu zatožencu Dhiiu so priče dokazale, da je imel celo zalogo tiskovin.
(Dalje prihodnjič.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Pariz, 8. decembra. Senat je definitivno vzprejel predlogo o preustrojbi volilne pravice, kakor je predlagala komisija. Zbornica je vzprejela pri posvetovanji budgeta za bogočastje — nasproti naučnemu ministru predlog komisije, da se zniža plačilo epi-skopata.
London, 7. decembra. Obe zbornici sta preložili svoje delovanje na 19. dan februvarija.
Buka r e St, 8. decembra Kabinet je na željo kraljevo vzel svojo demisijo nazaj.
Holyhead, 8. decembra. Parobrod „Po-chard“ s potovalci na krovu in obložen s probko, namenjeno v Rotterdam, se je pri Ho!yheadu potopil. Zaradi razburkanega morja se ni mogel nobeden rešiti.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 9. decembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.................82	■ 10
»	»	>	» srebru.............. . .	83-10
Zlata renta.................................. 104-40
5°/„ avstr, renta...........................79-35
Delnice ndrodne banke.........................871	—
Kreditne delnice..............................301-20
London 10 lir sterling........................123-40
20 frankovec................................ 9-755
Cekini c. kr................................ 5'77
100 drž. mark..................................60-15
Uradni glasnik
z dnč 9. decembra.
Užitninski zakup: Pri c. kr. fin. vodstvu v Trstu pobiranje užitnine od vina, mošta in mesa za naslednje 16 davkarske občine v letih 1885, ozir. 1886 in 1887, potom javne dražbe dnč 13. decembra 1.1. ob 10. uri dopčludnč. Klicna cena za vsak posamičen davkarsk okraj znaša, in sicer za: Komen od vina in mošta 5050 gld., od mesa 460 gld., vkupe 5500 gld.; Sežano od vina in mošta 9500 gld., od mesa 1000 gld., vkupe 10500 gld.; Albo n o 3000 gld., 1200 gld, vkupe 4200 gld.; Cres 1000 gld, f300 gld, vkupe 1800gld.; Dignano 2300gld, 1200gld, vkupe 3500 gld.; Novi Grad 4700 gld, 800 gld, vkupe
5500 gld.; Montono 2100 gld, 700 gld, vkupe 2800 gld.; Buje 3150gld, 1050gld, vkupe 4200gld.; Piran 3300 gld, 2000 gld, vkupe 5300 gld.; Pin-guente 2100 gld., 1100 gld, vkupe 3200 gld.; Ajdovščino 5400 gld, 1100 gld, vkupe 6500 gld.; Cerv ignano 11000 gld, 2000gld, vkupe 13000 gld.; Kormin 11450 gld, 1550 gld, vkupe 13 000 gld.; Tržič (Monfalcone) 8400 gld., 1600 gld., vkupe 10 000 gld.; Tolmin 7000 gld, 1200 gld, vkupe 8200 gld.; Gorico f mesto) 23700 gld, 13300 gld, vkupe 37 000 gld.; vkupe torej 134 000 gld. Pismeno ponudbe vpošljejo naj se pred ustmeno dražbo c. kr. finančnemu vodstvu v Trstu vsaj do 13, decembra 18 84 dopol. ob 10 uri. Zakupni pogoji so na ogled pri c. kr. fin. vodstvu v Trstu in v uradnem glasniku sobotne «Laib. Ztg.»
Eks. javne dražbe: V Škofji Loki posestvo Kašpar Habjanovo z Rudnega (608 gld. 30 kr.) dne 19. decembra. — V Postojini zemljišče Andr. Lenarčiča iz Nadanjega Sela (280 gld. 60 kr.) dnč 22. decembra.
Tcy ei.
Dnč 7. decembra.
Pri Maliči: Schulte, vodja, z Dunaja. — Deutscher, trgovec, z Dunaja. — Nemetzky, potovalec, z Dunaja. — pl. Suhay, c. kr. dvornega svetnika soproga s hčerjo, iz Pešte. — Demscher, potovalec, iz Kis-martona. — Rath, c. kr. lajtenant, iz Celja.
Pri Slonu: Sonnenberg, trgovec, iz Mainza.— Schratt, gled. igralka, z Dunaja. — Maleb, trg. potov, iz Gradca. — Kmetič, udova c. kr. stotnika, iz Celja.
—	Geyer, soproga uradnika, iz Beljaka. — Pie-teršnik, želez, uradnik, iz Kranjske Gore. — Glo-botschnigg, trgov, potov, iz Kranja.
Pri Jnžnein kolodvoru: Roth, trgovec, iz Trsta.
Umrli so:
Dnč 5. decembra. Ludmila Vidmar, črevljar-jeva hči, 2‘/, mes. Stari trg h. št. 11, vnetje dušnika.
Dnč 6. decembra. Janez Potisek, črevljar, 66 1, Cerkvene ulice št. 13, jetika.
Tržne eene.
V	Ljubljani, 6. dec.: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 25 kr, domače 6 gld. 34 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr, bob 8 gld, fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 92 kr, salo po 82 kr, Špeli po 56 kr, prekajen po 72 kr, maslo (sirovo) 82 kr, jajce 3'/3 kr.; liter mleka 8 kr, kilo govejega mesa 64 kr, telečjega 60 kr, svinjina 52 kr, drobniško po 36 kr,
— Piške po 45 kr, golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld.
69	kr, slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld, belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
C rt Q	Čas opazovanja	Stanjo baro-motra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v ram
	7. zjutraj	738-23	+ 0-6	zpd. sl.	obl.	
	2. pop.	739-90	+ 1-8	svzh. sl.	■»	0 00
<6	9. zvečer	742-00	+ 0-4	a	»	
6	7. zjutraj	742-18	- 0-4	sv. sl.	obl.	
o	2. pop.	743-22	+ 6-3	jzpd. sl.	d. js.	o-oo
	9. zvečer	745-28	+ 2-0	»	obl.	
Za prihodnje leto lg£*5.
V	zalogi pri
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu v Ljubljani
je izšla:
J?
& {C
. i?
O O' ,
# *
* *
Slovenska
za navadno leto 1885.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajeme našo Pratiko jako cenejše.
Srečke
z dna 6. decembra.
Trst: 54 60 40 71 85. Linec: 82 24	6	27	57.
^aS3SaSH5?5E5aSH5BS'2ft!SB5BSBSHH5Bn5P£
Marsala-Florio
sicilijansko medicinično desertno vino, od slav- tn fu nega profesorja dr. Mantegazze priporočen kot Dj p} izborno krepčevalno sredstvo za rekonvalescente uj in vsled dolgotrajne bolezni opešane osebe, [jj “] dalje tudi za slabotne žene in deca. V stekle- ju uj nicah po 1 gld. v	(107)	15—4	ju
Gj lekarni Piccoli v Ljubljani g j[j	Dunajska cesta.	S
^SHsasasasaKasasasisasasasasasasasEsasa^
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
T7- I_jjixlolja.nl
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer.	25 kr.
Celestina J., Aritmetika	za nižje	gimnazije,	I.	del,
vezana 1 gld. 30 kr.;	II. del, vezana 1 gld.	10	kr.
Celestina J., Geometrija	za nižje	gimnazije,	I.	del,
vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr, vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld, II. zvezek 70 kr, III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr, več.
Kačič - DHiošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I, II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	»	» Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Orožen Val., Spisi, 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak, 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J- R-, dr., Pesmarica, 60 kr, vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld.
70	kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld. glomšek A. M., Zbrani spisi. 3 knjige, 3 gld. 40 kr. Smid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr, eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico (4° velike po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudečl kapici in Obutem mačku
(8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovou
(Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Odgovorni uradnik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.