t_) laidiiid ,3.ra__sfi_t tci". V nedeljo, dne 13 julija so prihiteli iz vseh krajev naših goric zastopniki viničarskih fcrajevnih organizacij na redni in deseti ob5ni zbor svoje matice in predstavnice »Sfrokovne zveze viničarjev«, centrale v Ljutomeru. Prišli so, da se spet vidijo in sl podajo Bvoje žuljave desnice, kakor si jih le podajo bratje, sinovl delavske matere in tisti, katerim je borba za božje in človeške pravice vsega delavskega stanu, na temelju krščanike pravičnosti in ljubezni, le skupen cilj In da se tako še medsebojno bolj utrdijo v ivestobi, žrtvovanju in trpljenju. Deset let le beležimo prl tej priliki v pretekiost naiega mladega strolcovnega in krččansko soaijalnega viničarskega pokreta. V celi z??odovini viničarskega stanu ni nikogar takega bilo pred nami in prav nikogar takega, tudi ni danes ob našl strani. Z začetkom te naše strokovne organizarije je nastal prvi pojav, da smo se viničarji enkr&t zganili in •e zaSeli zanimat! za svojo bodofnost, kakor uveljavljenje ter smo začeli tako prvič zbiratl vse naše gospodarske fn duševne sfle na Srtvenik svoje stanovske skupnosti. Težkl 80 bttf začetni časi tega pokreta. Bila se je dolgo iasa huda borba samo sa obstej ©rgantzacije. Ne samo proti nasprotnikom veakega pravegra delavskega tfibanja in proti neutemeljeniiH predsodkom, ki so jih toHko 1meH o naiem Btrokovnem pokrfttu, Ktnpak v prvl vrsti je Ila ta borba najbolj prot! sebičrtosti in ne_n.vedno_ti viničarjev garaih, fel eo na prvl hlp takoj pričakovati od oi-ganiiacije kar največ profita. irtev za to pa naj bi ne bHo nobsnih. Man^kaJo _a_i je povsod snoaobnih Btanovskih voditeljev. Da ni _MFrabila takoj eelotnega vinič.arskega pokreta Jugosi&vanska strokovna zve»a, ln »e pri tena ni ustraSlla tudi __jve?}f_ zHev, bi najhrz dane« vlničarji ne im.H iRinamov&ti noberaega — nspeha. Sedaj »o vsaj glavne ovlre že odstranjene In se tako »fHrofcevna iveia viničarJev« stabilizira in prodira napr»j v iiroka vlničarske mase. Na Itrmilu etojl nafietet-o eentrale s krepko 5eto o<Tborni_ov hi l>«~e«v le 21 skupin ali krajevnth 6rg__la_rfj, zavednih ln lzloianih po kko_oj_h »voj«^.prolstarskega žlvljenja ln po la«t_f_ bo*_a_ ter lod&lovanju v organlzaefjl _o Aanes. A_o pogledamo nazaj v to slc«r kratte« preteklost desetih let, nas v_radosto vettkj u»p«W, Bospodarskl ln kulturni, ki *mo J!h ˇ tem času dosegli z združanimi mormi za naš viničarski stan. Moina strokovna organizacija, viničarski red, poiporni sklad, starostni sklad in lastna kreditna zadruga, vse to so 'e glavni obrisi našega dosedanjega dela in uspehov. Koliko pa ostane še pri vsem tem skupnega dela skritega, katerega se sploh ne more pokazati in ne videti! Mnogo vefiji bi lahku še bili danes naši uspehi. Mi Imamo še vse več gospodarskih sil in tudi sposobnih talentov, ki bi lahko delali skupno na ustvaritvi boljše bodočnosti vseh viničarjev. Toda žal, ie veliko jlb je nezrelih ta idejo stanovske skupnosti in vzajemnosti, ker ne morejo že razumeti žrtev ki jih vsaka taka skupnost terja neusmiljeno od posameznika. Razveseljivo je za nas dejstvo, da pretežna večina viničarjev z nami misli in čuti, v organizacije pa ns more, ker so preslabl delovni pogoji in skoraj ničnostna denarna plača v nekaterih krajih. Kdor pa stoji gospodarsko v propasti, za takega je vsaka žrtev skupnosti nemogoča in vsako kul'urno delo je zanj nedoetopno, pa naj si bo še tako lepo in idealno. Zato pada vellka odgovornoet na vse tiste, ki odkl_njajo vsako zboljšanje nesocijaJnih ln nekulturnih ra_mer viničarjev in ki iz tega stali&ča delajo ovire nademu pokretu. Kdor dela na tem, da «e viničarji strakovno naj ne organlzirajo, da se jlm spioh bolj*e ne bi smelo goditl, to je, da bi se vinJčarski Btan ne smel drignltl goapodarsko in vasporedno 8 tem tudi moralno. vsak tak, j« največjl Skodljlvec in nasprotaik dobroblti naSega naj_»UvnejSega in naj%iro_i_toe)šega naro_a tu_a| ob severni mejf. TovariSi vinWS»r]i! Ml pa bodemo svojo pot držali tako naprej, ker je pravJlna. Naš« delo ta »bt>l>8an>e polcžaja ne gre le radi trenutnih nrnterijalnih korlsti, ampak _aše delo je usmerjeno _a vse višjo In tdejno ptat. Kot krfstjani in kot JlanJ kri&angke strokevn« organizacije smo dal_ru pe božji iapove<ti In po svoji vesti, vsak zac«, kakor vsi «kupaj, potegovaH ee te. svo^e^a Wr_njejfa, m_ braniti nj«ge~e pravlce do^edno In ran pomagati v rtieki. Božja zapoved »LjuW svojega blt_njega kakor samega sehe« velja vsern enalio. Prvi krlatjani niso nostVi teh _apovedi le v ustfh iz strahu all kakega kompromisa s pogani, ampak bo te z&povodl tudi ioeledno izvajall ln tucti sanje umiralf, 6e ]e trebalo. KrManski delavec ,tako 1 vinlfiar! Nikjer ni dana lepSa prlfika, bol] eadostltl tej «aperedi !]ub«_i_ do bližnje^a kakor ravno v aArokovni organtzacijl, v kateri se podredlS —tajMnnosti tn lnteresom celote kot skupnosti svojih enakih, najrevnejših zapostavl>enih, pravice in ljubezni najbolj žejnlli svojih sobratov in sester in si v tej skupnosti tudi pripravljen trpeti in se žrtvovati. Kdor dela in je pošten, se nima ničesar bati. Tako tudi tisti, ki se zaveda krivic in stiek« svo» jega bližnjega, ako je pravi kristjan, nlka* kor ne bode piej mlroval, dokJer mu nt od* pomore in pribori, kar mu gre. Zatorej, _ko se danes vlničarji zbiramo v strokovnl organizadji in »e po nji skupn« potegujemo za izkorlSčane, zatirane in trpeče, t&daj »torimrf s tem le svojo krščansko doltooat in delo, _J je Bogu v čast. V tem praveu je blla poi naše »Strokovne zveze vlnfčarjev« dosedaj inf ostane neiz.premenjena še naprej. Edino tafcj strokovni organizaciji viničarji eaupamo _» verujsmo v njeno zmago.