Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—
Neodvisen političen iist
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka ta odgovor.	q
Račun pri poštnem ček. uradu štev, 18488.
Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	Din	1‘—.
»TfiV. 151.	v	LJUBLLJANI,	»»beta,	1.	avgusta	1925.	LETO	II.
„Za dvanajstine so glasovali.
Skupščina gre v torek na počitnice.
UTRUJENI POSLANCI.
To je danes klic, ki doni iz vseh opo-zjcionalnih časopisov in ki naj zreši v prah in pepel radičevce ter zlasti gosp. Puclja, ki je obenem z radičevci glasoval za dvanajstine. Ni naša naloga, da bi branili posl. Puclja ali radičevce, ker mislimo, da se bodo že znali braniti sami, pač pa smatramo za svojo dolžnost, da nastopimo proti tej demagogiji, ki se uganja z glasovanjem za dvanajstine.
Predvsem bi hoteli poznati tistega pocuka, ki je pričakoval, da bodo radičevci kot člani vladne večine glasovali proti dvanajstinam. Ravno tako bi bili silno radovedni na tistega naivnega novinarja, ki je pričakoval, da bo posl. Pucelj kot član HSS glasoval proti dvanajstinam. Naj bo naša politika še tako mizerna, toda takega naivneža ni v njenih vrstah. Zato pa je tudi vse začudenje nad glasovanjem radičevcev narejeno in nepristno ter preočitna njegova tendenca.
Zagrešili bi grdo neresnico, če bi dejali, da so dvanajstine dobre. Nasprotno smo globoko prepričani, da so slabe in da ne vzdrže objektivne kritike. Vseeno P* se prav nič ne čudimo, da so radi-eevci glasovali za nje, ker je bilo v tistem	»m vstopili v vlado, jasno,
da bodo za nje glasovali, pa magari, da
bi bile še slabše, kakor pa so.
In odkrito rečeno, ne moremo jim niti zameriti, če so glasovali za dvanajstine. Radičevci so vstopili v vlado zaradi ideje sporazuma, zaradi pomirjenja meči Hrvati in Srbi ter pozitivnega sodelovanja pri izgradnji države. Da bo ta velik cilj dosežen že s samim dejstvom njihovega vstopa v vlado, more misliti ie političen otrok, javno govoriti pa- samo političen špekulant. S sporazumom je bil ustvar-jeu nov položaj za bodočnost, dvanajstine pa so plod preteklosti. Šele tedaj, ko bodo radičevci aktivno sodelovali pri izgradnji novega proračuna, šele tedaj bo mogoče objektivno .reči, če je njih glasovanje za proračun škandal ali ne!
Končno so radičevci v vladi komaj pol meseca. Pričakovati, da bi radičevci v tem času naredili čudeže ter kar v 14 dneh izvedli davčno enakopravnost, ni več naivnost, temveč demagogija. Poslanci SLS vedo to jako dobro. Vsaj so bili oni lani tri mesece na vladi in vendar niso mogli storiti drugega, ko da so pripravljali nove zakone. Kdor pride na novo v vlado, mora pač požreti vse grehe prednika in zato so morali radičevci prevzeti sedaj ravno tako grehe samostojnih demokratov, kakor je motala svoje dni Davidovičeva vlada jrrevzeti grehe radikalne vlade. In če »Slovenec« to namenoma prezre, potem ne dela sebi časti, ker uganja demago-S»i«.
1 oda neprimerno večji je greh našega mladinskega tiska. Sedanje dvanajstine s« plod prejšnjih, pri katerih so mladini aktivno sodelovali in za nje tudi glasovali. Najgrša hinavščina je zato, če so danes mladini nad dvanajstinami ogorčeni, ker so vendar te plod tudi njihovega dela.
Mladinska hinavščina pa je še grša, zakaj kljub vsej svoji slabosti so sedanja dvanajstine znatno boljše od prejšnjih. Davek na ročno delo je znatno omiljen, g. Pucelj pa more poleg tega reči, da je on glasoval za polmilijonsko podporo spodnještajerskim zadrugam, dofiim so poslanci SLS glasovali dejan-»ko proti. Sedanje dvanajstine pomenijo torej dejansko zboljšanje, čeprav silno
Beograd, 1. avgusta. Narodna skupščina mora rešiti še zelo važno stvar, na kar bo odšla na počitnice. V zadnjem času po sestavi nove vlade je delala skupščina z velikim naporom. Zato je potrebno, da odidejo poslanci na odmor. Borba sama za časa krize, ki je privedla do spremembe režima, je narodne poslance tako utrudila, da je bila skupščina zadnje dni zelo slabo posečena. Poleg predsedništva in govornikov je prisostvovalo sejam skupščine največ 20 do 30 poslancev. To je dalo povod, da so mnogi člani vladnih skupin zahtevali spremembo poslovnika, da se stavijo v vprašanje tudi sami mandati vseh onih članov parlamenta, ki brez tehtnega vzroka izostanejo od sej.
Pretila je nevarnost, da se večina poslancev razide in da skupščina ostane •brez kvoruma. Zato je skupščinsko predsedništvo podvzelo vse mere, da to prepreči. Izdalo je skupščinskemu kvestor-ju nalog, da ne sme narodnim poslancem izplačevati dnevnic vse dotlej, dokler skupščina ne dovrši svojega dela.
Včeraj je bil v skupščini dan interpelacij. Ker je bila diskusija o tem končana, preostane na dnevnem redu samo še tiskovni zakon. Včeraj popoldne je
predsedništvo narodne skupščine pozvalo šefe prup, da se z njimi sporazume.
kako se bo vršila debata o tiskovnem zakonu. Predsedništvo je zahtevalo, da
šefi grup pristanejo na to, da dela skupščina danes in jutri (t. j. v nedeljo), tako da bi bila skupščina odgodena že v pon-d el jek.
S tem predlogom pa niso soglašali šefi opozicije, misleč, da se more tiskovni zakon donesti tudi takoj, ako izpadejo iz njega one odredbe, ki napravljajo zakon težkim. Predsedništvo na te zahteve opozicije ni moglo pristati in tako so sklenili, da se današnji dan posveti delu zakonodajnega odbora, ki se bo bavil s tiskovnim zakonom. V pondeljek pa bo tiskovni zakon predložen skupščini, tako da bodo že v torek nastopile skupščinske počitnice, ki bodo trajale do 15. oktobra.
Takoj v začetku počitnic bo vlada rešila nekatera važna vprašanja v pogledu spremembe uradniškega aparata z novim režimom. Vlada bo rešila vprašanje velikih županov, ki -m imajo postaviti v prečanskih krajih. Razen tega pa bo rešila vlada tudi vprašanje državnih podtajnikov.
V vprašanju velikih županov obstojijo v vladi različna mnenja. Predsedstvo HSS je imelo sinoči s svojimi ministri krajšo konferenco, ki je razpravljala o tej stvari.
Skupščina	ponovno	sestala 15.
oktobra. Na tej seji bo prečitan ukaz o
zaključitvi poletnega zasedanja. Novo zasedanje bo otvorjeno 20. oktobra.
INTERPELACIJA POSLANCA ANDJE-LINOVIČA.
Beograd, 1. avgusta. Poslanec Grga Andjelinovič je naslovil na pravnega ministra kot zastopnika ministrskega predsednika interpelacijo glede proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva. V interpelaciji pravi, da je s kronanjem Tomislava hrv. narod vstopil preko svoje plemenske države kot faktor med ostale narode in kulturne države Evrope. S tem velikim činom je bila odbita invazija Madžarov na naše ozemlje. Kronanje kralja Tomislava in akt proglasitve Hr-vatske za kraljevino je eden največjih datumov v narodni zgodovini vsega jugoslovanskega naroda. Radi tega prosi pravnega ministra, naj mu na prvi seji narodne skupščine odgovori, ali namerava kraljevska vlada vzeti v svoje roke inicijativo, da se tisočletnica hrv. kraljestva proslavi dostojno kot državna in narodna slava.
PORAST DINARJA.
Beograd, 1. avgusta. Nagli porast dinarja v Curihu povzroča veliko skrb v finančnih iii političnih krogih. Narodna banka je podvzela na beograjski borzi vse korake, da bi preprečila nagli porast dinarja. Narodna banka nastopa kot glavni kupec vseh inozemskih deviz in skuša na ta način zadržati nagli porast dinarja.
Na včerajšnji borzi je bil promet zelo velik. Zaključkov je bilo okoli 30 milijonov. Večino deviz je pokupila Narodna banka. Povodom tega važnega problema, ki se pojavlja v momentu pred izvozno sezono, je finančni minister izjavil, da je ministrstvo preko Narodne banke interveniralo, hoteč preprečiti skok dinarja, ki bi bil škodljiv za naše gospodarstvo. Naši gospodarski krogi naj no bodo v skrbeh, ker bosta finančno ministrstvo in Narodna banka znala pre-; prečiti vsako špekulacijo s porastom di-; na r ja.
DAVIDOVIČEVEC - POMOČNIK FIN. |	MTNISTRA.
Beograd, 1. avgusta. Kot kandidata za ! pomočnika finančnega ministra omenja-, jo g. Samuela Kocijana, predsednika fi-; nančnega upravnega sodišča. Ker je g. Kocijan član Davidovičeve demokratske stranke, je bila z več strani izražena že-i Ija, da g. Kocijan zavzame to mesto.
STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV ODLOŽENA.
London, 1. avgusta. V spodnji zbornici je Bnldwin izjavil, da so lastniki rudnikov pristali na odgoditev odpovedi kolektivne pogodbe za 14 dni. Izvršni odbor rudarjev je izdal naredbo, da se z delom nadaljuje.
malenkostno, toda vseeno zboljšanje. In mladini so proti zboljšanim dvanajstinam ogorčeni, za slabše pa so glasovali. Ali treba še bolj vidnega dokaza popolnega propadanja mladinske politike?
Ni prijetno glasovati za dvanajstine, toda še vedno lepše glasovati za nje, ko pa pred glasovanjem zbežati iz dvorane, kakor so naredili nekateri samostojno demokratski poslanci. Je namreč lepše možato prevzeti na sebe tudi neprijetnost, ko pa figarsko pred neprijetnostjo ubežati.
Je sicer mogoče, da bo naši slovenski
opoziciji kričanje o glasovanju radičevcev za dvanajstine trenutno nekaj koristilo, toda drugo vprašanje je, če ne bo SLS nekoč še sama obžalovala, da je propagirala nekoč to kričanje. Ambicija SLS vendar ne more biti v tem, da bo večno le opozicionalna stranka, da se bo večno ponašala s tem, da nima pri sestavi proračuna besede. Enkrat bo tudi SLS morala misliti na to, da pride v vlado, da glasuje za proračun in za dvanajstine.
Kako pa se bo tedaj obrestoval dema-goški klic: za dvanajstine so glasovali', pa je drugo vprašanje.
Seja skupščine
Beograd, 1. avgusta. Dopoldanska seja skupščine se je pričela šele opoldne. Na dnevnem redu je bila interpelacija posl. Drag. Rankoviča glede takozvane bencinske afere, ki je zelo komplicirana. O aferi je govoril zelo obsežno minister socialne politike Simonovič. Nato je govoril še Gjurieič, da je interpelacija brezpredmetna, ker je stvar že zastarela. Z njegovim govorom je bila dopoldanska seja zaključena.
POPOLDANSKA SEJA.
Beograd, 1. avgusta. Seja skupščine se je popoldne ob 18.30 nadaljevala. Na seji se je nadaljevala debata o interpelaciji Dragotina Rankoviča glede izplačila za bencin tvrdki Rajkovič. Prvi je govoril Milan Nikolič, ki je navedel nekoliko podatkov o tej interpelaciji in še nekaj drugih zlorab z bencinom. V imenu cele opozicije je predlagal sledeči motiviran predlog za prehod na dnevni red: Narodna skupščina zahvaljujoč, ker je bilo z navedeno interpelacijo preprečeno nezakonito izplačilo, s katerim bi bila državna blagajna oškodovana za blizu 5 milijonov dinarjev, zahteva, da skupščina pred donešenim zakonskim načrtom proti korupciji, s katerim bi se plačkanje države in naroda že v korenini zatrlo, preide na dnevni red.
Radikal Živkovi« v zvezi z bencinsko afero napada prejšnje ministre Kuma-nudija, Jojiča in Behmena in pravi, da so preganjali lisico, ali so pregnali volka. Ko so bili omenjeni gospodje ministri, so podpisali rešenje, da se Rajkoviču izplača vsota. Jojič kot minister prehrane je sklepal razne pogodbe za nabavo bencina. Zivkovič vprašuje Jojiča, po kateri ceni je nabavljal bencin? V imenu radikalov in HSS predlaga prosti prehod na dnevni red.
Kumanudi, bivši finančni minister, izjavlja, da ni nikdar podpisal odloka o tem izplačilu, da je zavrnil vse advokatske intervencije in da je bilo Rajkoviču, odnosno Jadranski banki, izplačano 15 milijonov dinarjev šele po njegovem ministrovanju.
Rista Jojič, bivši minister prehrane in obnove zemlje, popravlja Živkovičeva izvajanja in pravi, da je on kot minister v koalicijski vladi pok. Vesniča, v kolikor je bil takrat delegat nezavisne skupine Črnogorcev, sklenil pogodbo za nabavo bencina, ki je bila daleko nižja. O tem se more vsakdo prepričati v arhivu tega ministrstva.
V imenu vlade izjavlja minister soci-jahie politike Simonovič, da sprejme prost prehod na dnevni red, katerega je predlagal Živkovič. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Seja je bila zaključena ob 20.15. Prihodnja seja se vrši v pondeljek ob 17. popoldne.
Opozicija je burno protestirala in zahtevala, da se vrši seja skupščine danes. Dnevni red pondeljkove skupščinske seje je sledeči: 1. Razprava o poročilu odbora za oddvojitev občine Male Rniske in Savne. 2. Pretres poročila odbora za proučavanje zakonskega predloga o spremembi teritorijalne pristojnosti kotarskih sodišč v Zvorniku, Bjelini in Brčkem. 3. Pretres poročila odbora za proučavanje zakonskega predloga o narodnem priznanju za narod zaslužnim možem in končno razprava o tiskovnem zakonu.
FINANČNI MINISTER NA BLEDU.
Beograd, 1. avgusta. Finančni minister Stojadinovič potuje danes na Bled, kjer [ bo sprejet od Nj. Vel. kralja v avdijenco.
Srbski zemljoradniki in HSS.
V zadnjem času se mnogo govori, da *e bodo tudi srbski zemljoradniki pridružili ra-dičevcem in posl. Pucelj je v svojem govore v skupščini to tudi omenil. Na drugi strani pa poročajo naši strankarski listi pod vplivom svojih strankarskih računov, da je kaj takega popolnoma izključeno in da so zemljoradniki nad radičevci ogorčeni ter da jih zmerjajo kot izdajalce. Posledica teh nasprotujočih si vesti je, da je naša javnost v tej stvari popolnoma netočno informirana. Priobčujemo zato članek, ki ga je priobčil vodilni član srbskih zemljoradnikov inž. M. Jakovljevič pod naslovom »Na novi potk v »Venkovu« in ki se glasi:
»Najnovejši dogovor med Srbi in Hrvati je posledica obojestranskega spoznanja višjih državnih in narodnih potreb v korist napredka in normalnega razvoja naše države.
Vstop Radičeve stranke v belgrajsko vladno večino in preokret v političnem mišljenju njenega voditelja se presoja v političnem nvetu na vse mogoče načine. Za nepoučene je bil v resnici presenečenje, za stare optimiste, verujoče v končno zmago kmetskega gibanja v Jugoslaviji, je v zadoščenje in pomirjevalen oddih po neplodnih nacionalnih bojih, ki so potisnili v ozadje interese poljedelcev.'
Za široko javnost je morebiti presenečenje' z nekaj senzacije, da se je prelevil iz včerajšnjega oponenta nakrat vladni mož, iz konspiratorja pozitiven politik, nas pa mora predvsem zanimati to, da prihaja velika, močna in dobro organizirana kmetijska stranka zopet v eni slovanski državi do vladnega krmila in do soudeležbe na konstruktivnem delu.
Da je, upajmo, likvidiran, stari srbsko-urvatski spor, mora vsakega Slovana in vsakega prijatelja miru med’ narodi in v narodu samo razveseliti. Danes je gotovo, da je s sedanjim sporazumom med Srbi in Hrvati pomirjen plemenski spor, ki je ogrožal našo državo in da je sedaj utrjen mednarodni položaj Jugoslavije. Nas zemljoradnike pa zanima poleg tega v prvi vrsti to, do katere mere bo mogel St. Radič uveljaviti na parlamentarnem polju svoj kmetsko socialni program v zvezi s stranko, ki je naravnost reprezentantka proti revežem naperjene gospodarske in socialne politike in do katere mere bo mogel Radič in njegova delegacija uveljaviti zemljoradniške zahteve proti gospodarski in socialni liniji liberalistične
politike radikalov, • katerimi je dane* vezan po političnem zavezništvu. V tem je danes naloga Radiča. In kakor jo izvede, je izpričevalo njegove zmožnosti.
Verujemo, da ostane zemljoradniška osnova Radičeve politike in one hrvatske seljačke stranke neizpremenjena tudi v spremenjenem položaju. Narobe, da se bo njegov kmetijski program uveljavil a pozitivno zemljo-radniško politiko, s bojem za razširjenja kmetskih pravic in za zmago kmetske demokracije.
Radič nastopa novo pot konstruktivnega dela — nikakor ne v zavezništvu s srbskimi zemljoradniki, kakor bi se moglo pričakovati, temveč s stranko, s katero so srbski zemljoradniki v najostrejšem boju. Toda ravno ta okoliščina mu daje možnost, da dokaže, če jo v njem ustvariteljni duh, ker se mu nudi prilika, da ustvari enotno zemljoradniško fronto v SHS. Če bo uporabil Radič v ta namen toliko dela in neutrudljive zgovornosti, kakor jo je uporabil preje za neplodno opozicionalstvo, potem bi mogel doseči tudi ta veliki cilj.«
*	3	#
Mislimo, da je v članku Jakovljeviča točno označeno stališče zemljoradnikov do radi-čevcev. Zemljoradniki se v polni meri zavedajo, da morajo z državnega in narodnega stališča sporazum med radikali in radičevci le pozdravljati, ker je z njim likvidirano nevarno hrvatsko-srbsko vprašanje. Toda tudi iz strankarskega stališča morajo zemljoradniki biti za sporazum, ker stopa vsled njega kmetsko vprašanje zopet v ospredje. Zato presojajo zemljoradniki sklenjeni sporazum simpatično. Niso se pa še mogli odločiti, da se v vsakem oziru izrečejo za sporazum, ker hočejo počakati, če ne bo na Radiča slabo uplivalo zavezništvo z radikali. Stališče zemljoradnikov do radičevcev bi se torej na kratko dalo označiti kot: blagohotno pričakujoče.
Manj kot srbski zemljoradniki pa so is lahko razumljivih vzrokov za sporazum hrvatski zemljoradniki. Toda tudi ti ne prikrivajo, da je z državnega in nacionalnega stališča sporazum dober. Zlasti pa je treba povdariti, da pozdravljajo priključitev slovenskih kmetijcev k HSS, tako srbski ko tudi hrvatski zemljoradniki, ker smatrajo eni kot drugi, da pripade slovenskim kme-tijcem posredovalna naloga za ustvaritev enotne kmetske fronte v Jugoslaviji.
Naša šola — nadležna beračica.
Vojna in povojna doba je ustvarila iz naše šole, katera je namenjena pouku in vzgoji — pravo beračico, ki je tembolj nadležna, ker berači indirektno potom otrok pri starših. V vojni dobi — tudi še prva leta po vojni — je bilo to še kolikor toliko umljivo in oprostljivo. Da pa ta nadloga še v sedmem letu po vojni ni izginila iz naših šol, je prav žalostno in vredno vse obsodbe. |
V tem oziru si je pridobii dvomljivih za- ! slug prejšnji prosvetni minister Pribičevič, j kateri je hotel našo šolo brezobzirno unifi- ! cirati in jo je kratkomalo tlačil na svojo ’ Prokrustovo postelj, da so ji pokale kosti. Toliko in tako ostrih fermanov ni še deže-valo nikoli, kakor ravno v njegovi dobi. Birokratizem se je razpasel v taki meri, kakor je ni mogel nikdo niti slutiti. Posebne obiležje njegove dobe pa je — beračenje potom šolske mladine. V tem oziru je prekosil menda vse bivše avstrijske vojne in naše povojne birokrate ter je gotovo dosegel v ravnokar minulem šolskem letu — rekord. Zlasti zadnja dva meseca sta bila na višku v tem oziru. Skoro ni minul noben dan — prav gotovo pa nobeden teden, da bi ne prišel nov ferman za beračenje po naših šolah. Enkrat je bil Pomladek Rdečega križa, drugič narodno zdravje, tretjič narodno prosvečivanje, potem boj proti tuberkulozi, nato francoski dan in zopet protialkoholno gibanje itd. To so bili splošni dnevi in tedni beračenja. Kje so potem pa še lokalni! In vse to se je vršilo zlasti proti koncu šolskega leta, ko je šola najbolj potrebna mirnega in stvarnega šolskega dela, da se učne tvarine izpolni, utrdi in zaključi-či! Res čuden šolnik in še bolj čuden pedagog!
Da je tako postopanje vzbudilo med učiteljstvom mnogo nevolje, je samoobsebi
umevno. Še bolj pa je umevno, da je naletelo na odpor staršev. Saj so videli, da šola ni več učiteljica in vzgojiteljica mladine, ampak postaja poseben institut za beračenje. To pa ne more roditi ljubezni do Solo n« pri otrocih, še manj pa pri starših, katere itak že preveč pritiskajo z raznimi davki. Ako so razni fondi, kjer se izmečejo milijoni za čisto nepotrebne in partizanske stvari, bi se našlo gotovo tudi za druge potrebne in podpore vredne namene. Nikakor pa ne gre izmozgavati iz širokih ljudskih plasti na ta način zadnje pare. Moralna izguba, ki jo pri tem trpi šola, nikakor ne krije niti zda-leka malenkosten gmoten dobiček.
Tako beračenje, kakor se je vršilo zadnje leto po naših šolah ni vzgojno. Zato je zadnji čas, da se ž njim docela neha.
Starši učiteljstvo in šolska mladina so se upravičeno nadejali, da bodo imeli mir pred šolo beračico vsaj o počitnicah, posebno še sedaj, ko ne ministruje več Pribičevič. Pa so se zmotili vsi skupaj. Še predno je zapustil ministrski stolček, je izdal ferman, da naj učiteljstvo zbere o počitnicah šolsko mladino in naj ž njo priredi denarno zbirko >ruski dane in sicer 2. avgusta. Torej niti o počitnicah naj no bi bilo miru pred nadležnim beračenjem.
Še nekaj.
Uradništvo je dobilo nalog, da naj od svoje plače za avgust daruje »prostovoljne* prispevke za »francoski dan zahvale«. Torej naše inizemo plačano uradništvo, ki ima itak velikanski prosvetni in društveni davek, bo darovalo še za »francoski dan zahvale«. Mislimo, da bo uradništvo v ta namen izdatno in zelo rado darovalo takrat, ko se mu izplačajo od države dolžne razlike na prejemkih Gospoda naj išče denar tam, kjer je, ne pa tam, kjer ga ni.
Rusko oboroževanje.
Rumunski vojni minister je podal dopisniku »Kolnische Zeitung< sledeče zanimive podatke o ruskem oboroževanju. Dejal je:
Ruska sovjetska armada se trenutno popolnoma reorganizira. Mesto dosedanjih 40 infanterijskih divizij, bo štela sovjetska armada v bodoče 56 divizij. Tudi število konjenice bo znatno pomnoženo. Tako bo prvi kavalerijski kor, ki šteje sedaj šest divizij, pomnožen za pet divizij. Kavkaška konjenica bo štela od sedaj naprej dva cela kavale-rijska kora.
Vso pažnjo posvečajo sovjeti tudi izpopolnitvi orožja. Vsa ruska artiljerija dobi nove kanone, ki so bili izdelani na Japonskem. Pa tudi tehnične čete bodo z orožjem zelo izpopolnjene.
Posebno pozornost pa zasluži delo sovjetov glede plinske vojne. Osnovan je poseben odbor za ustanovitev lastne kemične industrije v svrho izdelave strupenih plinov. Na čelu tega odbora so najodličnejši ruski znanstveniki. Eden od njih, ki se podpisuje samo z začetnico G., je iznašel nov plin, ki po svojem smrtonosnem učinku prekaša vse dosedanje pline. Plin je popolnoma brezbarven in brez vsakega duha. Prodira skozi vsako tkanino in se vsesa v žleze telesa, tako da so proti njemu plinske maske brez učinka.
Učinek plina je grozen. Konji in voli, s katerimi se je delalo poskuse, so bili v par sekundah mrtvi.
Ta plin se izdeluje v velikih množinah in dosedaj je pretvorjenih že 17 tovaren za izde- , lavo plina. Velika tovarna za municijo v Tuli ; je pričela s tem plinom polniti že naboje za ; puške. Da pa se z njimi napolnijo tudi na- j boji za kanone, je samoobsebi razumljivo, j Vsi dosedaj doseženi rezultati na polju plin- : ske vojne se čuvajo v največji tajnosti. '
Japonska je pri novi oborožitvi Rusije udeležena naravnost v odlični meri. Februarja meseca je odpotovala v Tokio posebna ruska komisija, ki je zaključila z Japonsko velikanske kupčije.
Ruske utrdbe na Črnem morju se z veliko vnemo popravljajo. Vse trdnjave so dobile nove velike dalekostrelne kanone. Obenem se je znatno pomnožilo število letalskih eskader ob južnem morju. Trenutno je ob Črnem morju 10 eskader, od katerih šteje vsaka 11 letal. Tudi infanterija se marljivo zbira na jugu Rusije. Značilno je, da se na- j hajajo na veliki rusko-poljski meji samo tri infanterijske divizije' in dve kavalerijski diviziji, dočim jih je proti Rumuniji dislociranih že 14 infanterijskih divizij. Očiten znak, da računa Rusija samo 'i vojno z Rumunijo in Bolgarsko.
Kako silno se sovjetska vlada zanima za razvoj ruske aviatike, kaže najlepše njen aviatični program za leto 1925. Po tem programu bi imela dobiti Rusija leta 1925 1080 novih aeroplanov. Od teh bi se izdelalo v
ruskih tovarnah (v glavnem v ruskih tovarnah Junkera) 500, v nemških tovarnah 330, dočim bi se 200 aparatov nabavilo v Italiji. Pripominjamo, da je kupila Rusija tekom prvih šestih mesecev 1. 1924 v Holandiji 700 aero- I planov.
Rumunski vojni minister je videl stvari morda malo preveč črno, toda brez dvoma je, da je ruska vojaška moč vsak dan silnejša in da bo Rusija, čeprav pod vodstvom sovjetov, v kratkem času zavzela svojo staro pozicijo. Kako se bo potem obrestovala naša proti-ru3ka politika, pa je drugo vprašanje.
Elektrifikacija Rusije, j
Lenin je označil prehod k električnemu ; pogonu najdaljših ruskih prog kot predpogoj ; za povzdigo ruskih produkcijskih sil. Elektri- j fikacija pa bi obenem bila najboljša pod- ! laga za socializacijo ruske države. Leta 1920. ] je bil osnovan neki odbor inženirjev, ki je j imel nalogo najti najkoristnejše predpogoje ; za pridobivanje električne energije in preštudirati stališče industrije in poljedelstva napram celokupnemu narodnemu gospodarstvu.
Sedaj je program za elektrifikacijo izdelan, i Izvršiti se ima stopnjema in bo predvideno dokončan v 10 do 15 letih. Komisija je predlagala za posamezne pokrajine sledeče: V severozapadnem delu države naj bi se izkoristila reka Volhova. Tam se je že pričela graditi velikanska elektrarna, katere spodnji deli, ki leže pod vodo, so že gotovi. Za prihodnje leto je predvidena postavitev turbin in nekaterih železobetonskih stavb. Ob Svi-ru se zgradi elektrarna z 200.000 KW. Vodne naprave bi delovale vzporedno s parnimi napravami v Petrogradu. V svrho zmanjšanja količine kuriva se zgradi blizu Petrograda električna centrala na šoto. V osrednjih industrijskih pokrajinah bo zgrajenih poleg dveh obstoječih central še pet elektra-ren. Po načrtu bi služila naprava Šatur, ki je oddaljena 120 km od Moskve in je zgrajena ob velikanskih ležiščih šote, za elektrifikacijo moskovske cestne železnice. Ta naprava bo važna tudi za razširitev predmestnih prog. Seveda bo treba šatursko napravo, ki obstoja sedaj iz dveh strojev po 16.000 Kw primerno razširiti. Delo bo izvršeno v prihodnjem letu.
Nedaleč Nižni - Novgoroda je predvidena postaja Balahno za prilično velik okraj. Kakor tu, nastane na šoli tudi elektrarna. Tej--kovo, ki je namenjena tamošnji industriji. Elektrarni ob reki Oka in Epizan, v središču na premogu bogate pokrajine, bosta obratovali s premogom. V jugozahodnem delu industrijskega ozemlja bo preskrbovala električno energijo vodna naprava ob Dnje-pru. Doneška kotlina dobi štiri elektrarne na parni pogon. Uporabljal se bo premogov prah ali slabši premog, plini iz koksa po
pokritju potreb plavžev. Uralsko pogorje
dobi vodno napravo ob reki Čeremisovaja in tri elektrarne, ki bodo obratovale s premogom. Ozemlje ob Volgi dobi štiri elektrarne, j Za Kavkaz je predvidena elektrarna v visoko ležečem Tereku in hidraulična elektrarna pri Grosiju. Za izkoriščanje bogatih rudnikov bakra, svinca in železa bo zgrajena posebna elektrarna. Prve elektrarne za azijske pokrajine so previdene v ozemlju Altaj in Kuzneck v Sibiriji, ter v Taškentu in Tur-kestanu.
Kapaciteta postaj, ki so predvidene, bi znašala skupno poldrugi milijon K\v. Gradbeni stroški so preračunani na 834 milijonov zlatih rubljev, vključivši zgraditve 7000 km napeljav za 115.000 volt, 8700 km za 35.000 volt. Pridobljena električna energija bi ne bila na razpolago samo industriji marveč tudi poljedelstvu. Vprašanje je, ali se izvedba tega načrta posreči. Vsekakor je jasno, da bo potreben inozemski kredit, za tega pa ni zaenkrat mnogo izgledov.
Politične vesti
= »Velik uspeh dr. Korošca«. Tako poroča v debelih črkah včerajšnji »Slovenec« in to vsled tega, ker da se je dr. Korošcu posrečilo, da je finančni minister umaknil svoj predlog, da se ne sme družbam, ki polagajo javne račune, naložiti več ko 100 odstotkov občinskih doklad. Nikakor ne dvomimo, da se je v tej stvari g. dr. Korošec krepko zavzel, toda vseeno mislimo, da bi si »Slovenec« lahko prihranil to neokusnost, da je umaknil finančni minister edino vsled dr. Korošca svoj predlog. So morali že tudi drugi poslanci intervenirati, ker te navade naša skupščina — pa tudi drugi parlamenti -— še nima, da bi opozicionalni poslanci imeli merodajen vpliv. Zato ne preveč goreče, ker sicer postanete smešni!
— Mladinski lariiari. Mladinski tisk piše, da so samostojni demokrati že skoraj dosegli, da bi kronski upokojenci prišli do svojih pravic. Pregovor pravi, da skoraj še nikdar ni zajca ujel. Pa ne, da ga misli mladinski »skoraj« vseeno ujeti.
— Pred novimi vojaškimi dogodki v Maroku. »Temps« poroča, da je nova faza vojaških operacij v Maroku zaključena in defenziva končana. Vrhovno poveljstvo samo še čaka na napade Rifanov na Uezan, da te napade s težkimi izgubami za sovražnika odbije in da potem preide v ofenzivo. Bojni načrt je bil določen od maršalov Petaina, Lyanteyja in generala Naulina. Ko ga odobri še predsednik vlade Painlevč, se bo takoj prestopilo k njegovi realizaciji. Ker se v avgustu najbolj vroči dnevi in bi čete od vročine preveč trpele, se misli ofenzivo odložiti do septembra. V Casablanco in Ondzo prihajajo dnevno ogromne množine vojnega materiala, predvsem tanki, avtomobili, brzo strelni kanoni in aeroplani. Abd el Krim se trudi, da z najtežjimi represalijami prisili plemena, da mu ohranijo zvestobo. Rifani pripravljajo ofenzivo na Fez. Zelo malo verjetnosti pa je, da bi uspeli, ker so Francozi že preveč pripravljeni. — Nekateri listi so poročali, da se Francozi sploh ne mislijo poga-
jati z Abd el Krimom, ker ga smatrajo bot navadnega upornika proti maroškemu sultanu. Ni verjetno, da bi se francoska vlada k temu nazoru ponižala.
= Socialisti ta. mir v Maroku. Odbor francoskih, španskih in angleških socialistov j« razpravljal o maroških dogodkih ter sklenil, da prične nemudoma z akcijo, ki naj lasigura mir. Izdan je poseben manifest, v katerem se zahteva 1. neodvisnost Rifa in 2. reviiija mej v tem smislu, da pripade Rifu plodn* ravnina pri Uergi. Sovražnosti naj bi se takoj ustavile in pričela pogajanja. Če bi s« pojavila večja nasprotja, naj bi odločila Zveza narodov.
= Angleška rudarska stavka. Po nekaterik vesteh je rudarska stavka v Angliji že i*-bruhnila. Vse prizadevanje vlade, da bi prišlo do sporazuma med rudarji in lastniki rudnikov, se je ponesrečilo. Če se je že pričela splošna stavka, je še negotovo. Iz nekaterik rudnikov prihajajo poročila o teroristižnik dejanjih rudarjev. Tako se poroča iz Ammon-forda, da so rudarji vdrli v rudnike, prereaali vse telefonske žice ter tako prisilili dela-voljne rudarje, da so zapustili delo. •— čeiki rudarji so se izjavili solidarne z angleškimi in je nevarnost, da preneha tudi v čeških premogovnikih delo obenem, ko stopijo angleški rudarji v stavko. — Slične vesti prihajajo tudi iz Nemčije. V ruhrskem ozemlju je bilo v zadnjem času odpuščenih že 30.000 rudarjev in kot odgovor na te odpuste, naj bi izbruhnila splošna stavka. Vseeno se upa, da se bo angleški vladi v zadnjem hipu vendarle posrečilo preprečiti splošno stavko, ki bi imela za vse svetovno gospodarstvo aelo težke posledice.
= Razorožitvena debata v britanskem parlamentu. Parlamentu je bil predložen nažrt o gradnji novih bojnih ladij. Načrt naj bi veljal za dobo petih let. Angleška admirali-teta je obenem zagrozila, da poda svojo de-misijo, če ne bo vladni načrt neokrnjen sprejet. Zaradi te grožnje je prišlo do velike debate v angleškem parlamentu. Najprej j« govoril v imenu delavske stranke Mac Do-nald. Dejal je, da ni Velika Britanija od nikogar na morju ogrožena. Zato so tudi nov« bojne ladje nepotrebne. Edino od francoska aviatike bi mogla groziti kaka nevarnost. Nezaslišano je, da si upajo admirali groziti parlamentu. To je skrajno protizakonito, ker gre civilni oblasti na vsak način predno** pred vojaško. — Še ostrejše je napadal admirale vodja liberalcev Lloyd George. H*" stop admiralov je imenoval naravnost banditski in kot razžalitev parlamenta. Nove bojne ladje da niso niti najmanje potrebne, ker n* grozi Veliki Britaniji prav nobena nevarnost. Narodu pa se godi tako slabo, da komaj živi in zato absolutno ne more izdajati denarja za nove bojne ladje. Vladno predlogo je branil Churchill. Priznal je, da je zunanje politični položaj tako ugoden, kakor še nikdar in da se vojne ni treba bati. Toda, če grad« druge države nove in večje križarke od sedanjih, mora to storiti tudi Velika Britanija. Če bi druge države odstopile od gradnje novih bojnih ladij, potem bo to storila tudi Velika Britanija. Drugače pa mora vztrajati na vladnem načrtu. Gradbeni načrt za nov« ladje je treba določiti na pet let, da se tako izogne sporom med admiraliteto in finani-nim ministrstvom. Ti spori so bili nad vs« škodljivi. Končno je izrazil Churchill nado, da bo novo imenovana varčevalna komisija ▼ mornariškem ministrstvu našla toliko prihrankov, da bo mogoče obdržati mornariški proračun na dosedanji višini 60 milijonov funtov (skoraj 18 milijard dinarjev).
Književnost.
Dr. Karl Savnik: Zakaj se ljudje upiraj« dohodnini? Strokovna študija. V Ljubljani 1925. Samozaložba. V prodaji Zvezne knjigarne v Ljubljani. 26. strani. Cena brošuri Din 8.—. — Pod tein naslovom objavlja g-finančni delegat dr. Karl Šavnik daljšo to tudi za širše kroge razumljivo študijo o našem perečem dohodninskem vprašanju. Oprt na teorijo in praktične skušnje razpravlja podrobno o razlogih, radi katerih se proti temu brez dvoma najmodernejšemu davku pojavlja vedno močnejše nasprotstvo. Koncem prihaja do zaključka, da je dohodnina nujno potrebna reforme, zlasti v smeri, da naj se davčni postavki znižajo. Prav posebno pa utegne zanimati predgovor k študiji, v katerem se je pisatelj dotaknil mnogo ventilira-nega, toda celo od političarjev slabo razu-mevanega vprašanja, ali so prekoračenja pro-računanega donosa davkov res protizakonita. Vprašanje izenačenja davčnili zakonov in davčne reforme sploh, je v naši državi visoko aktualno in preče. Posebno vprašanje dohodnine, ki ni uvedena v vsej n»Si državi, ne-£0 je v veljavi le v nekaterih pokrajinah, sega, posebno v Sloveniji, globoko v naše življenjske razmere. Zato bo naziranje enega naših najbolj uglednih strokovnjakov o ,e'n vprašanju, g. finančnega delegata dr. Karla Savnika, gotovo v visokj meri zanimalo vse naše javne kroge, meščana in nič manj km®7 ta. Brošura je izšla v manjši nakladi,^ radi tega opozarjamo interesente, da se pozurijo z nabavo tega aktualnega in velezanimivega spisa. Knjižico, ki stane le	"77? prodaja
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Manjin trg 8.
KMETSKI PRAZNIK NA KRŠKEM POLJU.
Dne 23. avgusta t. 1. priredi »Kmetijska podružnica« Krško veliko razstavo konj in goveje živine na sejmišču v Krškem. Konje-rejski odsek pa bo imel istočasno premova-nje konj iz krškega in brežiškega okraja istotam. Otvoritev razstave in premovanja prične ob 8. uri. Do 12 ure morajo biti zbrani no narodne noše, konjeniki in vozovi v Krškem, odkoder krene slavnosten sprevod ' ob 1. uri na Krško polje.
Ob pol 3. uri bo tu slavnostno zborovanje, kjer bodo pozdravili kmetsko ljudstvo poslanec Ivan Pucelj in hrvatski seljački *a-stopniki. Ob 3. uri prične velika konjska dirka, ki se je udeležijo najboljši dirkači Slovenije.
Radiofonija.
XI.
Radiofilni. — Največji pošiljalec v Daventry na Angleškem. — Razno.
Danec Poulsen je že pred več leti iznašel izvrstno poboljšanje gramofona. Izumel je način, da je govoril v mikrofon, a to glasovno tresenje je z ojačanimi elektriškimi toki učinkovalo na elektromagnet, mimo katerega je tekla tenka žica na bobniču. Vsak atom žice je bil močneje ali slabeje magnetizovan tako močno, kakor je prej mikrofon vzbujal najrazličneje energije toka. Žica je tako magnetiški sprejela in ohranila glasovno ti-tranje iz mikrofona. Ako je potem to žico spustil mimo železne membrane, jo je magne-tičnost žice najrazličneje privlačila ali odbijala, t. j. membrana se je začela povsem enako tresti, kakor se je tresla ona v mikrofonu. Ta žica je torej prevzela vlogo gramofonske plošče.
Tam, kjer je Poulsen končal, sta pričela Dunajčana dr. Moreno-Levy in Franz Lo-ritzo. Njegov aparat sta temeljito spremenila. Za pojačanje sta vporabila one elektronske cevke (katodne cevke, andioncevke, o katerih sem že govoril) in sicer za pojačanje magnetizovalnega toka in reprodukcije. Žico sta nadomestila z jekleno ploščo, ki ima končno obliko filma. Ta novi jekleni film bo služil svetu v veliko večji meri nego kinematografski.
Novi film je neodvisen od časa in prostora. Pošiljaluim postajam ne bo več treba, da bodo rabile za vsako predstavo umetnike itd. Izposodijo si film iz Londona ali Amerike itd. in s svojimi aparati ga pošljejo v eter, in (o tolikokrat, kolikor bodo hoteli. — Ena sama predstava zadošča za film, ki ostane sko-ro neomejeno trpežen.
Ali tudi za prejemnike bo radiofilm popolna prekueija sedanjega načina. Majhen avtomat spojimo s sprejemnim aparatom. Na jeklenem traku bodo trajno magnetizovane vse predstave, ki jih bomo mogli potem po volji ponoviti. — Nastane docela nova industrija.
Dunajčana sta šla pa še dalje: Rešila sta problem gledanja v daljave. Prenašanje slik potom brezžične telegrafije je že znano. Treba je bilo le iznajti način, da se delci slik brezžično prenesejo v eter in zopet spremene v svetlobne vtise za Človeško oko tako hitro, da je v eni desetini sekunde cela slika prenesena Že kinematografija sloni na sposobnosti človeškega očesa, da vsak svetlobni učinek na oko traja eno desetinko sekunde. Ako se torej ti učinki lepo vrste, nastajajo pred nami cele slike resničnega življenja. — Radiofilm sloni na istem principu. Ako se torej v našem aparatu magnetizovani trak tako hitro vrti mimo sprejemnega magneta, da n »in prinese v desetinki sekunde vse one hsoce različnih tresljajev toka ene slike in
„*>*ektrouske cevke zopet spremene V svetlobne učinke — mi vidimo
slike iz daljave, vidimo življenje in dogodke,' ki se isti hip odigravajo na stotine ali tisoče kilometrov od nas. S tem je rešen problem kinematografa iz daljine! — Način brezžičnega prenašanja glasov za uho je našel analognega prenašalca svetlobnih učinkov. Logika, doslednost, analognost v zakonih narave! Človeški um jim sledi v tajinstvene globočine tudi z analogijo in logično bistroumnostjo!
* * *
Pošiljalna postaja Chelmsford pri Londonu je bila doslej največja v Evropi z energijo 15 Kw. (Dolžina valov 1600 m). S toliko pošiljalno silo je mogla slišati Chelmsford več ali manj vsa Evropa. — Tudi jaz jo_ večkrat vjamem na svoj Broadcasting RRB, ki ga čitatelji že poznajo. — Ali razne države so začele tekmovati z Angleži; nobena noče ostati pozabljena. Celo Avstrija dogradi do jeseni na Rosenhtiglu novo pošiljalno postajo, ki utegne Chelmsford prekositi.
Toda Angleži se ne dajo ugnati; ostati hočejo prvi, njih postajo naj spoštljivo posluša vsa Evropa. — Zato so si postavili novega pošiljalca v Daventry, v gorski krajini Nort-hampom, kakih 120 km od Londona. Val je ostal 1600 m, a pošiljalna energija znaša 25 Kw. Tudi v Ljubljani ga boste morali dobro slišati. — Antena je postavljena na dva 167 m visoka stebra. Prostor sam je 215 m
Na Dunaju, 29. julija 1925.
nad morjem. Antena je iz šestero žic, 200 m dolgih. — Vsa naprava je torej v največjih dimenzijah.
Postaja je v žični zvezi z Londonom, od koder bodo po kablu pošiljali koncerte, predstave, poročila itd. že enkrat ojačana s takoimenovanim predojačevalcem. — Angleži menijo, da ostane Daventry največja postaja na svetu.
Za naše kraje bo Dunaj s svojim novim pošiljalcem na 15 K\v najvažnejša postaja v Evropi. S priprostimi in cenenimi aparati bodo naši ljudje vsak dan uživali zares prvovrsten program velikomestnih prireditev.
Anglija je že vse pripravila, da bo v kratkem zvezana z vsemi svojimi dominioni (kolonijami), posebno s Kanado, južno Afriko, Indijo, Avstralijo. Vsled velikanskih uspehov amaterjev s kratkimi valovi, se je vlada odločila za postaje na kratke valove. Marco-nijeva družba je prevzela izvršitev. — Njihovo neprestano brezžično brzojavljanje nas amaterje silno moti. .Iščeš kako tujo postajo, ki ima dolžino vala približno enako angleškemu, najdeš jo, ali poleg običajnega hre-ščanja v poletnem času običajnih potepuhar-skih valov (bagabundierende IVellen) ti bijejo na uho Morsejevi znaki, in to večkrat od več postaj v raznih glasovih. Ali pa: že misliš, da si vjel kako radiofonsko postajo, pa imaš val brzojavne postaje. — Proti takemu motenju nezaželjenih gostov imajo že razna sredstva, ki jih pa še ne poznam iz lastne skušnje, ker so gospod finančni minister rekli, da je za zdaj dovolj dosedanjih izdatkov.
* * *
V Ženevi je bila 6. in 7. julija konferenca odposlancev evropskih držav, da razdele — valne dolžine. Ali je bila Jugoslavija zastopana, ne vem.
Ob neki priliki sem že opozoril na delovanje internacijonalnega društva, ki ima svoj sedež v Ženevi. Pripomnil sem, da J. mora biti tu zastopana, da ne bo imela pozneje sitnosti. — Dolžine valov do 200 m so prepuščene amaterjem, ki so pijonirji na tem polju. Od 200—600 m so najprimernejše dolžine za radiofonijo. Ker pa more biti razlika med tremi postajami najmanj 10.000 tresljajev, je jasno, da more biti v številu do 600 metrov le omejeno število postaj. — Avstrija je bila ha kongresu zastopana in je dosegla, da ostane Dunaj pod 500. — Sklenjeno pa je bilo, da vsaka država mora dobiti vsaj eno postajo pod 600 m. — Beograd ima dolžino 1650 m. — Delovanje tega društva mora J. zasledovati!
Sploh pa mora Imeti J. na razpolago nekaj resničnih strokovnjakov, ki bodo imeli v evi-denci tudi pravno stran radiofonije in telegrafije. Dosedanje naredbe ne vzdrže stvarne kritike.
Največjo blamažo pred celim svetom je doživela pred par tedni — Grška. Morala je izdati demokratičnejšo naredbo o svobodi sprejemnih aparatov, toda modrijan v ministrstvu jo je potuhtal in prepovedal sprejemanje valov nad 4000 in.
Kako naj kdo nadzira amaterje? Pri aparatih z več cevmi (od 4 dalje) je že kolešček, ki ga zaobrneš za nekaj stopinj, pa imaš v aparatu valove nad 4000 m. Pri aparatih do 3 cevk pa si vtakneš samo druge obroče (špule, samoindikcije), pa imaš vse po želji! Modrijan v ministerstvu pa hoče z naredbo prepovedati, da nekdo koleščka ne zaobrne preveč na desno!!
V Avstriji je uradno prijavljenih članov družbe Ravvag (Radio Wien A. G.) do konca junija že 160.142, med temi 740 trgovcev. Šepetajo si pa, da je približno toliko tihotapcev. *- Družba ima od svojih članov mesečnih dohodkov okroglo 3500 milijonov kron ali nekako 3 milijone dinarjev. Umljivo torej, da družba mora skrbeti za prvovrsten program. Priznano je, da je dunajski program najbogatejši in morda najboljši.
A. G.
Split v svetovnem prometu.
Splitski rojak univ. prof. v Skoplju dr. Gr-go Novak je napisal 1. 1923 knjigo pod gornjim naslovom. Danes, ko je izročena prometu liška železnica, ki bo dv.ignila Split k novemu gospodarskemu življenju, smatramo za potrebno, da podamo sliko gospodarskega, prometnega življenja Splita v preteklosti, sledeč avtorju navedene knjige.
v rimski dobi je stalo na mestu današnjega . oiina mog0gno tmovsko mesto Salona. Ko so balono okoli l. 614 razrušili Obri in Slovani, se Je de4 njenih prebivalcev naselil v palači nekdanjega rimskega cesarja Dioklecijana v bližini vasi Spalatium. S tem je podan začetek Splita. O prometnem življenju v VIL in VIII. stoletju vemo zelo malo. Takoj nato pa vemo, da se je Split začel lepo razvijati. Od davka, ki so ga dalmatinska mesta plačevala svojini gospodarjem Hrvatom, je bil splitski največji. Iz tega in pa iz denarnega posojila splitskega nadškofa hr-vatskemu knezu Trpimiru 1. 852, sklepamo — kajti nadškofovi dohodki so bili edino desetina od carine tujih ladij —, da je bil Split v IX. in X. stoletju največje dalmatinsko trgovsko mesto. V tem Času je avtonomni Split živel v prijateljstvu s takratno svetovno prvo gospodarsko silo, z Bizantom in s svojin^zaledjem, s svojim vrhovnim gospodom — s Hrvati; odprto mu je bilo morje in zaledje in na tem bazira njegov takratni proevit. Posebna briga Splita v vsej dobi lirvatske in ogrske nadvlade je bila, da je bila njegova trgovina v Hrvatski in Ogrski prosta carine.
Vendar se Split, čeprav je bil izhodišče Ogrske in Hrvatske na morje, ni mogel nikdar tako razviti kot obmorska italijanska mesta. Kajti zaledje Splita je vseskozi ostalo na primitivni gospodarski stopnji, medtem, ko so celinska italijanska mesta v srednjem veku razvila najintenzivnejše gospodarstvo, zlasti industrijo cele Evrope, na čemur temelji poleg lege same gigantski prometni razvoj obmorskih mest srednjeveške Italije. Listine iz 13. stoletja nam govore o gospodarskih stikih s Piranom in Dubrovnikom ter z nasprotnim italijanskim obrežjem. Vedni prepiri s tekmujočim Dubrovnikom, morsko roparstvo Omišanov, proti katerim jih ogrski kralj ni ščitil, in pa trgovski stiki z Južno Italijo so dovedli Split, da je 1. 1274 nastopil proti takratnemu ogrskemu kralju Ladislavu III. in za kralja Karla Neapolj-skega. Kajti bil je glavna luka za izvoz lesa v Apulijo, odkoder se je takrat uvažalo žito. Anžovinci na ogrskem prestolu so vedno podpirali trgovino Splita po vsej Ogrski, tako da je postal hud konkurent Benetkam. Vendar dolga plovba v Splitu ni bila razvita; da pa onemogočijo dobiček Splitu, so Benečani prepovedali prevoz blaga iz Splita in v Split na svojih ladjah. Bil je to hud udarec, ker so bile Benetke v tem času prva pomorska sila Evrope. Posledica tega — da vsaj nekaj trgovine navežejo nase — je bilo strnjenje dalmatinskih mest in približanje Benetkam. Benetke pa so tu vodile preračunano politiko bodočnosti: zasigurati si prijateljstvo vseh,
posredovati med njimi, jih tako pridobiti za sebe in jih nato gospodarsko ubiti. L. 1409 kupijo Benetke Dalmacijo za 100.000 dukatov; povsod favorizirajo plemiško vlado in sistematično ubijajo trgovino. V času, ko je postal Split beneški, je izvažal les, tkanino in sužnje, a uvažal žito, govedo in olje.
Plovba je bila urejena na dva načina. Način »collegantije« je obstojal v tem, da je trgovec posodil brodolastniku denar, dobiček ali izguba se je delila po gotovem dogovoru. Bolj običajen je bil način »ad conturam«, kjer je brodolastnik-trgovec proti gotovemu plačilu — »konturi« — oddal ladjo za plovbo kapetanu. Najobičajneje pa je bilo, da je bil lastnik ladje tudi njen kapitan. Davek na trgovino pa je bil glavni dohodek Splita, to je carina »commercium«, ki se je računala po veličini ladje in »arboratieum«, to je vsota, ki se je plačala za uporabo luke. Poleg tega je tvoril monopol soli zelo važen dohodek Splita. Benetke so ubijale trgovino na ta način, da so podvrgli visoki carini vse blago, razen onega, ki je bilo namenjeno v Benetke ter prepovedali izvoz vina v Senj in na Hr-vatsko. Radi viharnega protesta cele Dalmacije, se je zadnja prepoved ukinila, vendar je bil onemogočen i nadalje promet živil severno od Promontura, uvoz sukna, razen iz Benetk, podvržen visoki carini, istotako popolnoma onemogočen uvoz železa in usnja, razen za domači konzum. Nastopila je konkurenca italskega vina, ki je uničevalo domače. L. 1452 je izšla naredba, da mora ves uvoz in izvoz Dalmacije preko Benetk. Vsled bojazni pred konkurenco Dubrovnika je bil dovoljen delni promet, kar se tiče živeža z Markami in z Apulijo. Benetke pa so si osi-gurale brodogradništvo in s tem kontrolo nad splitskim prometom.
Kmalu po osvobojenju Bosne po Turkih
1.	1527, je silna kuga zdecimirala prebivalstvo za 50%, 1537. pa so Turki osvojili Klis, odkoder so onemogočali vsako trgovino z Bosno. Turškim vpadom je sledil propad oljčnikov, figovnikov in vinogradov in s tem popolni gospodarski zlom okolice in mesta. Mesto je tako obubožalo, da ni moglo niti plačati zdravnika. Za 50 let se začne Split zopet dvigati, figovniki so se restavrirali, življenje se je boljšalo, a ciparska vojna 1571 do 1572 zopet vrže Split v tak položaj, da so morale Benetke inaterijalno pomagati. Nato pa se začne za Split nova doba, boljša kot ona pred propadom, ko je imel Split v trgovini z zaledjem hudega konkurenta v Tro-giru.
Z odkritjem Amerike in poti v Indijo so se smernice svetovne trgovine premaknile in ta je zdrknila Benetkam iz rok. Benetke so morale gledati, da razširijo svojo trgovino drugje, kajti levantska trgovina je bila uničena. Najbližje torišče za njih trgovino jim je bil Balkan, kjer so trgovali že preje; samo sedaj so morali izhodišča na obalah zamenjati z enim samim izhodiščem, kamor se bo stekala trgovina velike osmanske države. To izhodišče so videli v Splitu, kjer se je za io misel zavzema] Danijel Rodrigo, ki je
sploh oče te misli. Izgradilo se je do 1. 1592. eno največjih in najboljših izlagališč na svetu, carinarnica in lazaret. Zadnji je služil kot karantena za karavansko blago iz Bosne, iz Banjaluke in Sarajeva, odkoder so dobivali pšenico, govedo, sir, konje in kamor so izvažali predvsem sol. Vendar so bili Spličani sami pri tej trgovini silno malo udeleženi, ker je bila vsa trgovina v rokah beneških patricijev. Promet Splita se je raztezal do Afrike in Podonavja; potom konzularnih agencij so dirigirali Benečani, v čijih rokah je bila poleg Turkov ta trgovina, mesto v Dubrovnik, trgovino iz Makedonije in Ru-melije v Split. Vse blago iz Prednje Azije in Balkana, ki je šlo v Zapadno in Srednjo Evropo, je šlo preko Splita v Benetke in od tu naprej; obratno pa blago iz Srednje in Za-padne Evrope v Prednjo Azijo in na Balkan preko Benetk in Splita. Da pa ustreže novim trgovskim potrebam, se je 1. 1592 ustanovila prva banka. Ker je Split izvažal samo gotove trgovske objekte na Balkan, druge pa samo v Benetke, je Dubrovnik ostal trgovsko še vedno jak. Da ga uničijo, so pričeli sedaj Benečani pritiskati nanj s prepovedjo izvoza blaga v Dubrovnik in pa s tem, da so Dubrovčani morali poleg dubrovniške kon-tuinacije podvreči se šekontumaciji v Benetkah. še hujši udarec pa je bila prepoved prevoza soli preko Jadrana. Preokret za Dubrovnik je prinesla kandijska vojna 1645—1669. Split je po tej vojni ostal samo še trdnjava. Po številu prebivalstva pride za Zadrom, Šibenikom, Krkom, Hvarom, Črezom, Kotorom, Trogirom, Bračem na deveto mesto v Dalmaciji s 4o67 prebivalci s celim okolišem. V bojih, ki so sledili drugemu obleganju Dunaja, so Benetke meje Dalmacije razširile,
O LA j š ANA PLAČILA, ZA
Obleke daje
O. BERNATOVIČ.
STARŠEM, OBLASTI IN PRIJATELJEM PRAVEGA SKAVTIZMA.
Odkar imamo v Ljubljani tri organizacije, ki nosijo skavtski kroj, prihajajo na steg izvidnikov in planink (skavtov) pritožbe, da naši člani, ki so srednje — in visokošolci, kade in pijejo in ne žive po skavtskih zakonih. Zato smo prisiljeni pojasniti občinstvu in oblastim sledeče:
Skavti, organizirani v Savezu izvidnikov in planink v Beogradu in v župi za Slovenijo v Ljubljani, spoštujejo —vsaj pri nas — svoje lepe zakone. Med temi zakoni so važni n. pr. posebno oni, ki zahtevajo zvestobo do Boga, kralja in domovine, popolno abstinenco, ljubezen do bližnjega, čuvanje prirode itd. Tako
a trgovska politika Benetk je šla sedaj za tem, da pritegne balkanski promet poleg Splita še na Rizanj. Blagostanje Dalmacije je vsled izključenega protežiranja Benetk samih padalo kljub temu, da je cvetela trgovina i nadalje. Iz Turške je prihajalo žito in živina, kar je šlo naprej v Italijo, v Turško pa se je izvažala v glavnem sol. Od 1. 1781. dalje pa so se banjaluške karavane začele obračati na Zader. Kuga 1. 1784. je Split de-cimirala. V tem času je nastopila v trgovini večja svoboda, a Split je ni izrabil. Edino trgovsko delo splitskih kapitalistov je bil zakup davkov. V trgovini so Split daleč prehiteli Brač, Lošinj in Črez. Z mirom v Čampo Formiju se položaj za Split izboljša. Split je prometno ostal v zvezi z Benetkami, Trstom in Turško, službene galije, ki so do takrat opravljale promet, so odpadle. Nedoločena vrednost denarja je z uvedbo avstrijskega forinta poleg starih običajnih dukatov in benečanskih cekinov povzročila špekulacijo z denarjem, na škodo trgovini z blagom. 1805. postane Dalmacija francoska. Začno se graditi ceste. Dela se zlasti na to, da Dalmatinci in Spličani investirajo svoj kapital v zemljo samo, kjer je bilo od 12.000 km2 samo ena sedmina obdelane; a brez uspeha. Brodogradništvo se v Milnu, Trogiru in Lošinju sijajno razvije, tudi za daljšo plovbo za Ameriko; a Split je ob strani razvoja, ostane pa še vedno posredovalec trgovine s soljo s Turško. Letno je ca. 83.000 konj odvedlo sol v Bosno. Edine solarne so bile dotlej na Pagu, Francozi so dvignili njeno produkcijo na štirikratno prejšnjo produkcijo. Francozi so uredili vrednost denarja in razvili- promet Splita do Črnega in Atlantskega morja, z eno besedo, do prve luke Dalmacije, z novo trgovsko zbornico. V tem razvoju dobi Split z vsv Dalmacijo Avstrija.
Radi sanitarnih razmer je Avstrija prepovedala karavane iz zaledja in s tem je promet' padel na polovico. Konečno je Avstrija leta 1845. zopet dovolila karavanam iz Bosne dostop v Split, zajedno s tem pa je ustanovila lazaret in kontumacijo. Vendar se Split vsled novih razmer ne more več dvigniti. Njemu kot luki za izvoz v zaledje konkurira Trst z močnim brodovjem in razvitimi prometnimi sredstvi, česar Split — brodovja in železnice v zaledje — nima. Bosanski izvoz se je začel radi razvoja železnic v Hrvatski nagibati na sever k Savi, istotako uvoz. Bosanski proizvodi pa so dobili na svetovnem trgu konkurente v boljših in cenejših produktih prekomorskih in neevropskih krajev; s tem je bila Italija za splitski trg in za bosanske produkte izgubljena. Split postane luka za svojo najbližjo okolico. Kmalu pa potegne z zgraditvijo železnice Sarajevo—Met-kovic'bosanski promet na sebe, jadranski in avstrijski pomorski promet pa dobi v roke Tržaški Lloyd. Promet Splita je do svetovne vojne odvisel od pristajanj tržaških in reš-kih parnikov na potu iz in v Trst ali v Reko v splitski luki. Da v Splitu za pomorstvo samo na sebi ni bilo zanimanja, kaže navtična šola v Splitu, ti je 1. 1861-62 imela v treh tečajih enega samega gojenca. Da se pa promet v Splitu ni mogel razviti, je bilo krivo pomanjkanje železnic iz Splita v zaledje.
Od leta 1861. naprej se vrši gospodarska politika Splita v praveu: izposlovali železniško zvezo z zaledjem. Tega leta se dela na realizaciji projektov Beograd—Split in Ogu-lin—Split. L. 1877 je zgrajena proga Split— Sinerič z ogrankom v Šibenik kot začetek zveze z avstro-ogrsko železniško mrežo. Ko pa je Avstro-Ogrska okupirala Bosno in ko je Avstrija priključila Dalmacijo avstrijskemu 1 carinskemu teritoriju, je hotela Ogrska zvezati Bosno in Hercegovino železniško z Ogrsko ter je bila zato proti vsaki zvezi Dalmacije z Bosno, še bolj pa s Hrvatsko in Avstrijo. Dogradila se je sicer še proga Siva-rič—Knin ali vse delo Splita na zgraditvi prog: Moštar—Split in Split—Banjaluka—
, Novi je bilo brezuspešno. Zadovoljiti se je | moral s progo Split—Sinj 1. 1903. Ogrska je : iniela v projektu progo Bihač—Reka in zato i je bila absolutno nasprotna projektu Split— Novi. Šele 1. 1911. se je dosegel junktim, po katerem dobi Ogrska dvojni tir na progi Bo-humi—Košiče, Avstrija pa zgradbo proge Knin—Novo mesto. Ko pa je Avstrija 1. 1911. sklenila uvoz argentinskega mesa, je Ogrska za to zahtevala razne koncesije, med drugim opustitev graditve proge Novo mesto—Ogulin —Knin. Vendar Ogrska s tem ni prodrla. Prišla je svetovna vojna in Split je ostal zvezan z zaledjem samo z industrijsko gozdno Steinbeissovo železnico. Ujedinjenje je danes prineslo dogotovitev od Splita težko pričakovane zveze s Slovenijo in Zagrebom; za njegov razvoj pa še nujno rabi zveze s svojim naravnim zaledjem z Bosno. Šele takrat bo v stanu se razviti do položaja, ki mu pristoja.
n. pr. naši ljubljanski skavti ne smejo utrgati nobene cvetice brez posebnega dovoljenja. V gozdovih in na gorah so tihi. Vriskanje jim je prepovedano! Na ta način se lahko približajo divjačini. Prestopke kaznujemo z izključitvijo in to brezobzirno, ker hočemo, da nam poverjeno mladino duševno in telesno enakomerno vzgojimo. Glavni znak naših skavtov — Badeu Powelovih — je rumena kovinska lilija na klobuku.
Poleg tega imamo v Ljubljani še dve slični organizaciji, ki sta nastali v novejšem času. To so Taborniki in t. zv. Udarniki (Udruženje delavskih rediteljev). Vsi ti imajo skavtski kroj, dasi je ministrstvo zaščitilo naš kroj. Taborniki imajo prav lepe zakone, toda koliko se po njih ravnajo, ne vemo. Udarniki ■ pa posebno ignorirajo prepoved kajenja in pitja alkoholnih pijač. Zato vidimo včasih takega »skavta« s cigareto v ustih ali pred steklenico vina. Organizacija, ki ne spoštuje skavtskih zakonov, pa ni vredna imena skavt in tudi ne kroja!
Te vrstice smo napisali v obrambo časti pravih, dobrih skavtov ter v želji, da bi tudi ostali dve organizaciji izboljšali disciplino v svojih vrstah in pomagali vzgojevati mladino, bodisi že po Baden Pocvelovih ali po Setono-vih zakonih.	Beli	volk.
Dnevne vesti.
REVIZIJA TAKOZVANIH NACIONALIZACIJ.
Dobro informirana »Politika« piše:
Kakor poročajo poučeni krogi, namerava vlada izvesti tudi strogo revizijo nacionalizacije raznih podjetij in delniških družb. Dobro poučeni krogi trde, da je taka revizija nujno potrebna zaradi velikih zlorab, ki so se zgodile zlasti v Sloveniji. Glavni povod za revizijo pa so dale velike zlorabe, ki so se izvršile ob priliki nacionalizacije Trboveljskih rudnikov v Sloveniji.
Tako »Politika« in moremo dostaviti, da je njena informacija točna. Do revizije »nacionalizacije« Trboveljske premogokopne družbe bo prišlo, ker zahteva tako interes naroda, ker postaja Trboveljska premogokopna družba vedno večji škodljivec naroda.
Ni pa zadosti, da samo pride do revizije, temveč treba je, da bo ta revizija res dosledno in brezobzirno izvedena in da postanejo trboveljski rudniki ne samo na papirju, temveč tudi dejansko last naroda.
Nikakor ne bo to lahko izvedljivo, ker bodo prizadeti tuji kapitalisti porabili ves svoj vpliv, da obrezuspešijo revizijo in da bo tudi napovedana nova revizija zvodenela. V ta namen imajo že gospodje od Trboveljske pripravljeno za uglednega srbijanskega politika zelo mastno plačano upravno mesto. Pa tudi med Slovenci samimi upajo dobiti gospodje od Trboveljske mnogo zanesljivih zaveznikov. In zato — poudarjamo še enkrat — je nevarnost tu, da ne prinese revizija tesa, kar bi morala.
Zaradi tega pa je dolžnost vsega slovenskega naroda, ki je nedostopen za nečedne nagrade, da stoji na straži in da poskrbi, da pride v resnici do revizije in da se bo ta tudi pošteno izvedla. Zato pa je tudi potrebno, da ni niti eno slovensko društvo odvisno od Trboveljske, in zato zahtevamo, da vsa narodna društva odklonijo beraške podpore, ki jim jih pošilja Trboveljska družba.
Ravno zato pa tudi zahtevamo, da nastopijo v tej stvari solidarno vse slovenske stranke, ker ni trenutno za slovenski narod bolj važnega vprašanja, kakor je izvedba resnične nacionalizacije trboveljskih rudnikov. Smemo biti uverjeni, da se ob takozvani nacionalizaciji Trboveljske premogokopne družbe niso storili grehi le od ljudi ene stranke, temveč, da se nahajajo grešniki v mnogih strankah. Ravno zaradi tega pa je še bolj nujno, da se za stvar zanima prav vsa poštena javnost in da ti grešniki ne bodo mogli doseči, da bi po tihem dogovoru vseh strank postala iz revizije o nacionalizaciji trboveljskih rudnikov splošno slovenska korupcijska afera.
— Cenj. naročnikom sporočamo, da smo današnji številki priložili poštne položnice v svrho poravnave tekoče naročnine. One cenj.
naročnike pa, ki so naročnino že za vnaprej poslali, prosimo da bi oddali položnice svojim znancem ali prijateljem, da se na naš list naroče. Opozarjamo istočasno vse zamudnike, da ako v teku 14 dni ne poravnajo zaostale naročnine, da jim bomo list brez nadaljnega ustavili, naročnino pa izterjali.
— Kongres gospodarskih zbornic v Beogradu. Od 5. do 7. septembra se bo vršil v Beogradu tretji redni kongres gospodarskih zbornic iz vse države. Na tem kongresu bodo v prvi vrsti razpravljali o davčnem vprašanju, nato o naši socialni zakonodaji, o ukrepih proti manipulacijam brezvestnih proizvajalcev, ki kvarijo proizvode za izvoz ali take uvažajo. Nadalje bodo razpravljali o izvozu zdravilnih zelišč, proizvajanju hmelja in končno o povzdigi izvoza onih proizvodov, katerih izvoz je vsled skoka dinarja v zadnjem času padel. Za kongres vlada v vseh gospodarskih krogih velikansko zanimanje.
— Popravljena proga. Nanovo je vzpostavljen železniški promet med Zabrežjem in Bo-jevci, ki je bil prekinjen vsled pokvarjenega mostu.
— Novi konzulati na Sušaku. Nemčija, Angleška, Italija in republika Chile nameravajo ustanoviti na Sušaku svoje konzulate. To dejstvo izkazuje, da se Suaak v trgovskem oziru vedno bolj razvija.
— Z zagrebške univerze. Dosedanji sekun-darij v zagrebški zakladni bolnici dr. Ferdo Palmovič je imenovan za asistenta na nevro-loško-psihiatrični kliniki medicinske fakultete zagrebške univerze.
— Promocija. Na graški univerzi je bil Rudolf Baillon, sin grajščaka iz Begunj, promoviran za doktorja vsega zdravilstva.
— Pravilnik o alkoholnih pijačah in njih razpečavanju. Posebna komisija, sestavljena iz uradnikov finančnega in notranjega ministrstva je izdelala pravilnik o alkoholnih pijačah in njih razpečavanju. V kratkem pa se izdela pravilnik o novem sredstvu za dena-turiranje špirita in pravilnik o prodaji de-naturiranega špirita. Končno je odredilo finančno ministrstvo, da se izpremene, oziroma dopolnijo na podlagi tozadevnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah nekatere določbe.
— Reorganizacija zavarovanja delavcev. Ministrstvo za socialno politiko je sklenilo temeljito reorganizacijo institucije delavskega zavarovanja. Vzrok temu so ogromne pasive, ki so se pojavile v zadnjem času pri tej instituciji.
— Pravilnik o trgovskih in strokovnih šolah. Posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov trgovskega ministrstva in ministrstva prosvete je izdelala te dni pravilnik o trgovskih in strokovnih šolah. S tem pravilnikom bo izenačen pouk za vse šole te vrste v državi.
— Vpisovanje v poštno in telegrafsko šolo.
Prvega avgusta se prične vpisovanje gojencev v poštno-telegrafsko šolo v Beogradu. Pouk se prične sredi meseca avgusta.
— Sprejem v vojno administrativno šolo. Vojno ministrstvo je razpisalo konkurz za sprejem gojencev v vojno administrativno šolo. Kot gojenci se sprejemajo iz vojne stroke redovi, podoficirji in dijaki iz šole za
rezervne oficirje, iz vrst civilnega prebivalstva pa kandidati, ki morajo imeti dva razreda gimnazije.
— Nova trgovska ladja. Naše ladijsko podjetje »Oceania« dobi te dni novo ladjo 2000 ton, ki bo oskrbovala promet na progi med Sušakom in Atenami, Solunom in Carigradom. Ladja je bila zgrajena v Nemčiji. Dne
10.	avgusta bo ladja krščena na ime »Mo-
j rava«.
j — Pošiljke kovanega denarja. Po najno-| vejših vesteh, pride prvi transport kovanega i denarja 5. t. m. na Sušak. Posebna komisija j finančnega ministrstva prevzame ta dan 10 milijonov kovanega denarja za 2 Din. Sledila bo druga pošiljatev 10 vagonov in tretja 80 vagonov. Ta denar pride v promet koncem avgusta. Istočasno bo dalo finančno ministrstvo kovati zlatnike, ki bodo imeli na eni strani kraljevo sliko, na drugi pa državnega orla. Zlatniki pridejo v promet koncem septembra.
— Material za popravo lokomotiv. Generalna direkcija državnih železnic je prejela pretekli teden večjo množino raznega materiala za popravo lokomotiv in vagonov. Material je bil nabavljen na račun reparacij.
— Poprava vojašnice kraljeve garde. Po odredbi vojnega ministrstva se priči\e te dni s popravo vojašnice kraljeve garde v Beogradu. V to svrho odobreni kredit znaša
190.000	Din.
— Nekaj o izdatkih. Pri nas se mnogo govori, da se preveč razsiplje državni denar. To je res, a tudi drugod ni mnogo boljše. Tako se često slišijo glasovi o velikih izdatkih Zveze narodov v Ženevi. Poedini člani dobivajo horendne plače. Tako dobiva komisar za Avstrijo dnevno do 20.000 Din. Dva delegata »za proučavanje Donave« sta nastanjena v nekem dunajskem hotelu in dobivata dnevno 7000 Din.
— Izvoz jabolk. Beograjska trgovska zbornica je pričela z energično intervencijo za znižanje železniških postavk za izvoz jabolk, kajti letos se predvideva velik uvoz tega sadja, vsled česar bo narastel tudi izvoz.
— Kongres duhovnikov. V Zagrebu se vrši 7. avgusta kongres katoliških duhovnikov, katerega se udeleže delegati iz cele države.
— Šola za lesno industrijo. V Drvarju v Bosni se otvori 1. septembra šola za lesno industrijo. Kot učitelji bodo nastavljeni gozdarski in strojni iuženjerji.
— Svečanosti na Lovčenu. Dne 31. septembra bodo na izredno svečan način prene-šene Njegoševe kosti iz Cetinja v kapelo na Lovčenu. Svečanosti se udeleži tudi kraljevska dvojica.
— Mednarodni sejem v Solunu. V Solunu se bo vršil od 18. do 31. oktobra mednarodni sejem industrijskih vzorcev in gospodarskih proizvodov.
— Odkrita komitaška organizacija. V vasi Blatuc so izsledili orožniki veliko RonufasKO organizacijo. Hišne preiskave so spravile na dan veliko množino orožja, največ pa pušk in bomb. Organizaciji je načeloval neki Bolgar, ki je takoj po odkritju zbežal. Načelnik je znan razbojnik in zločinec, ki ga oblasti že delj časa zasledujejo.
— Čehoslovaki za razstavo v Subotici. Češkoslovaško prometno ministrstvo je dovolilo za udeležence subotiške razstave, ki bo trajala od 22. do 31. avgusta, 50% popusta na vseh državnih železnicah.
— Čekovni promet v naši državi. Glasom podatkov poštne hranilnice o čekovnem prometu v naši državi je znašal tekom meseca junija promet beograjske poštne hranilnice 71,777.998 dinarjev, pri filijalki v Sarajevu 50,016.825 Din, v Ljubljani 02,955.622 Din, v Zagrebu pa 73,132.830 Din.
— Imenovanja v sodni službi. Imenovani so: Peter Keršič, deželnosodni svetnik v Ljubljani, za višjega sodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani; dr. Milko Gaber, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ljutomeru za svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani; Jurij Gregorc, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Radovljici, za deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Kranju; dr. Rupert Celestina, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Črnomlju, za deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Radovljici; dr. Jakob Konda, okrajni sodnik v Celju, za deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Celju; Božidar Romih, okrajni sodnik v Novem mestu za deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu; Viktor Kobe, sodnik v Novem mestu, za okrajnega sodnika v Novem mestu; dr. Vojteh Hočevar, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Gornjem gradu, za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Brežicah.
— Iz železniške službe. V območju ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani so vpo-kojeni: Leopold - Pahor, uradnik v l./IL; Fran Juvan, Jakob Plehan, Ivan Sedlaček in Martin Žnidarič, uradniki v 1./II1.
— Nova zdravnika. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana: dr. Milan Gregorič, zdravnik splošne državne bolnišnice v Ljubljani in dr. Franta Mis, asistent državnega higijenskega zavoda v Ljubljani.
— Gospodična Nada Gabrščekova iz Gorice je napravila na dunajskem vseučilišču izpit iz francoščine s prav dobrim uspehom. — Na državnem učnem zavodu za orijentalske jezike pa je napravila prvi državni izpit iz — ruščine.
— Dve fatalni pismi. Te dni je govoril ves Zagreb o nenavadni zakonski drami ravnatelja M. G., čigar zakon konča po 15 letih sloge in ljubezni z ločitvijo. Ravnatelj M. G. je poslal svojo lepo soprogo v neko kopališče na Čehoslovaškem. Sam je ostal doma ter se hodil pridno kopat v Savo. Nedavno je omagala v Savi med kopanjem mlada gospodična Mara. Nevarnost je bila, da utone. Kavalirski ravnatelj ji je priskočil na pomoč ter jo rešil. Seveda sta postala s tem
dobra znanca. Iz poznanstva se je razvila v 8 dneh intimna ljubezen. Vsak dan sta se kopala zaljubljenca skupaj, zvečer se je peljala gospodična Mara z ravnateljem z avtomobilom v njegovo vilo na Tuškaucu. Toda veselje in ljubezen nista trajala dolgo. Te dni je dobil ravnatelj od svoje soproge pismo, v katerem mu sporoča, da jo žene domotožje domov, ter da se zopet takoj odpelje. Ravnatelja se je polastila nervoznost m preko noči je prekinil z gospodično Maro vse zveze. Predno pa je dobila gospodična pismo, je vprašala ravnatelja teleionič-no, kaj pomeni, da ne pride, kakor običajno, z avtomobilom ponjo. Ravnatelj sam ne ve, kaj je v zadregi in naglici odgovoril. Samo to ve, da je naročil svojim uslužbencem, da naj rečejo, ako ga zopet kdo telefonično pokliče, da je odpotoval. Tistega dne je telefonirala .gospodična Mara še enkrat. Ravnateljev sinko je odgovoril, »da je papa odpotoval.« Gospodična Mara je prebila brid-ko noč. Zakaj gospod ravnatelj ji je pravil, da je vdovec brez otrok. Lepi sen je splaval po vodi. Kljub temu pa je sklenila gospodična Mara, da poprosi ravnatelja, da plača, kakor je obljubil, svileno obleko, ki je že v delu. Drugi dan na vse zgodaj se je odpeljal ravnatelj svoji soprogi nasproti. Toda zgrešila sta se. Popoldne je dostavil pismonoša pisemce, z označbo »nujno«. To »nujno« se je zdelo gospe sumljivo. Odprla je pisemce in čitala je, kaj je pisala Mara njenemu soprogu. Z večernim vlakom se je vrnil ravnatelj M. domov. Naslednjega dne je prišla iz Češkoslovaške na gospo M. brzojavka. Po garderobi je spoznal, da je njegova soproga že doma. Hitel je k njej. Toda njena soba je bila zaklenjena. Ves ta dan se ravnatelj in njegova gospa nista videla. Tretji dan pa je dobil ravnatelj od nekega odvetnika pismo, v katerem mu naznanja odvetnik, da zahteva njegova soproga radi nezvestobe ločitev. V prigibu je bil priložen prepis pisma gospodične Mare. Dalje ga je obvestil advokat, da je odpotovala gospa nazaj na Čeho-slovaško. Četrti dan je poslal ravnateljev advokat ravno tako pismo ravnateljevi soprogi s prepisom brzojavke njenega ljubimca. Peti dan je poslal ravnatelj avtomobil pred stanovanje gospodične Mare s pismom in prošnjo, da se pripravi za kopanje ... Avto se je vrnil prazen. Gospodično so videli pozneje na Savi z drugim, bogatejšim kavalirjem ...
Za nakup
Vam nudi najcenejši vir JOS. RO)INA, Ljubljana.
— Industrijalce, trgovce iii obrtnike se naproša, da v lastnem, kakor tudi v interesu skupnosti nemudoma prijavijo svojo udeležbo kot razstavljalec na letošnjem velesejmu od 29. avgusta do 8. septembra 1925. — Jesenska konjunktura obeta biti dobra, naj torej nikdo v lastnem, kakor tudi v skupnem interesu ne zamudi pri zainteresiranju kupcev za naš trg. Tudi trgovci iz Ljubljane naj razstavijo, saj jim usp(jh ne izostane ne na velesejmu, ne pri večjem obratu v lastnih lokalih.
— Ljubavna afera ruskih emigrantov. V Beogradu je imel neki Kušnjarov zoboteh-nični atelje. Kot pomočnik je bil zaposlen pri njem Mihajlo Vasilin. Oba sta ruska begunca. Nedavno je dobil Kušnjarov mesto pri sarajevski rudarski direkciji, istočasno je prišel v Sarajevo tudi Vasilin, ki je otvoril tam zobotelmični atelje. Že prej je opazil Kušnjarov, da posveča njegova žena Vasilinu nekoliko preveč pozornosti. Končno jo je zasačil ž njim v nežnem tSte-a-tetu. Da se maščuje nad njim, je najel ruskegg begunca Njemira Roždestventskega, da je Vasilina pošteno pretepel. Pri tem mu je poškodoval desno roko, tako, da ga je onesposobil za vedno za izvrševanje njegovega posla. Te dni se je Roždestventski s Kušnjarovom sprl, zato je šel na policijo, kjer je stvar prijavil. Policija je njega in Kušnjarova aretirala ter ju izročila državnemu pravdni-štvu.
— Eksekucija z zaprekami. Nekdanji milijonar Russell Scott v Chicagu je bil obsojen, ker je zahrbtno umoril trgovskega uslužbenca Murerja, na smrt. Na dan, ko bi imel biti usmrčen, je prejelo sodišče od obsojenčevega brata brzojavko, v kateri sporoča, da je morilec, njegov brat pa nedolžen. Eksekucija je bila na to odložena. Od takrat je minilo že precej časa, vendar pa obtoženčevega brata, ki je pobegnil, doslej niso mogli najti. Sedaj je prišlo v aferi do novega preokreta. Zagovorniki trdijo, da se je Scottu vsled dolgotrajnega preiskovalnega zapora omračil um. Smrtna obsodba ne more biti izvršena, dokler ta trditev, ki se opira na izjave zdravnikov, ni ovržena po sodnih izvedencih. Sodni dvor je razpisal novo obravnavo, od katere si obetajo prebivalci Chicaga senzacije, kakršne je nudil samo proces zoper morilca Loeba in Leopolda. V ostalem se domneva, da bodo poizkusili Scottovi prijatelji vse, da rešijo bivšega milijonarja vešal. Domneva se, da je bla misteriozna brzojavka fingirana, in sicer v svrho suspenzije eksekucije.
— Ne vstopajte v francosko legijo tujcev. Merodajne oblasti naznanjajo, da nimajo osebe, ki so prekoračile 18. leto starosti ter se dale uvrstiti v francosko legijo tujcev, nobenih izgledov na pomoč od strani naših državnih oblasti. Vsak legijonar podpise pogodbo, s katero se zaveže za petletno službovanje. Kakor hitro je pogodba pravoniocna, ne more naše poslaništvo v; Parizu obveznika več razrešiti njegove dolžnosti. Vsak korak je brezpogojno brezuspešen. Zato svarimo naše državljane, da ne nasedajo agentom, ki iščejo rekrute za francosko legijo
tujcev, kjer jih čaka, kakor dokazujejo poror ca i stroga disciplina in izredno naporna in nevarna služba.
Majhna skica iz sovjetske uprave. Mo-
sk.ovs^ llsi >P«>’vda« je objavil te dni zanimiv člančič. V tem članku je govor o nekem sovjetskem uradniku, načelniku VIII rajona . milice Bankovskem, ki je podpisoval vse listine, ki so mu bile predložene, ne da bi jih bil sploh kdaj čital. Podrejeni uradniki ki so popolnoma naravno ta »faible« svojega predpostavljenega jako dobro poznali, so mu podtaknili celo vrsto aktov, ki jih je podpisat z največjim mirom. Med velikim številom aktov se nahaja nekaj jako zanimivih. Naj-onginalnejša sta menda sledeča dva: Načelniku okrožne milice v Krasnojarsku. lajno. Raport: uast mi je, Vam javiti, da sem danes okrog polnoči spolno občeval s svojo zeno. Želel bi, da dobi sina. Kar se tiče moje žene, ne vem, kaj zeli. Obveščujoč Vas o tem, prosim, da se pripravite za krst. Načelnik VIII. rajona Bankovski 1. r. Dne 25. maja 1925.« Drugi akt je sledeči: »Načelniku okrožne milice v Krasnojarsku. Raport:
S tem Vas obveščam, da od dne, ko sem prevzel službo načelnika rajona v Krasnojarsku nisem prečital niti enega akta. Kam se akti pošiljajo, nimam pojma. Pri podpisavanju aktov nikdar ne čitam, ker smatram to kot popolnoma nepotrebno. Registra o uradni korespondenci sploh nimam. Korespondiram ne, ker nimam časa zato. Sem namreč še malo casa poročen. Načelnik VIII. rajona Bankovski 1. r. Ko je dobil šef milice v Krasnojarsku te misteriozne uradne akte, je mislil, da Bankovski ni normalen. Izkazalo pa se je, da je Bankovski popolnoma normalen, da pa ne čita uradnih listin.
— Roparski napad na grškega trgovca v bolgarski Macedoniji. Iz Aten poročajo: Ugledhega grškega trgovca Jakoba Nikolai-dija, 72 let starega gospoda, so napadli v Sa-J liannkih (Bolgarska Macedonija) revolucionarji ter ga prisilili, da jim je izročil 200.000 levov. Urški poslanik v Sofiji je dobil nalog, da protestira radi tega nasilstva pri bolgarski vladi.
— Boji s komitaši. Iz Štipa poročajo: V sredo ponoči je skušala prekoračiti našo mejo pri Božidarjevcu 10 glav broječa tolpa komi taše v. Naša obmejna straža jo je pravočasno opazila in prepodila.
— Velik rop na cesti. Te dni je bil izvršen na cesti pri Prištini velik rop, pri katerem je padel razbojnikom v roke plen 10° tisoč dinarjev. Potniki večernega vlaka so se peljali iz postaje Priština v 8 km oddaljeno mesto v avtomobilih in izvoščekih. Pri 7 km jih je obkolila močna tolpa kačakov, ki jih je po vrsti oropala. Nekemu učitelju so vzeli 28.000 dinarjev, nekemu drugemu potniku 20.000. Vsem potnikom so vzeli vso gotovino in vso prtljago. Nekega muslimanskega kočijaža so tako pretepli, da je bil napol mrtev. Samo šoferju in nekemu dečku se je posrečilo pobegniti in sporočiti v mestu, kaj se je zgodilo. Takoj so bile razposlane' na vse strani močne patrulje, ki pa niso našle o roparjih nobenega sledu. Domneva se, da gre za roparski napad glasovitega razbojnika Mehmeda Delije in njegove tolpe.
— Žena z dvema možema. Ljubosumnost ni bas najredkejša čednost človeškega rodu. Pa vendar se dogajajo slučaji, da ima pravilo svojo izjemo. To dokazujejo tudi vesti nekaterih beograjskih listov. Gre pa za sledeče: Pred 35 leti se je zaljubil neki dijak v Nisu v svojo sošolko. Tudi ona ga je imela rada, ali človek obrača, Bog obrne. Dijak je odšel v tujino nadaljevat svoje študije. Ona pa je ostala doma in stariši so jo prisilili, da je poročila nekoga drugega, ki pa je bil prijatelj obeh zaljubljencev. Ko se je dijak vrnil iz tujine, je prosil za mesto v Nišu, kjei^ je živel njegov ideal kot srečna zakonska žena. Zahajal je k njima večkrat v posete ne da bi to vzbujalo ljubosumnost zadovoljnega soproga. Nekega dne pa je bil soprog prestavljen v Beograd, kamor je že čez par mesecev prišel tudi njegov prijatelj. V Beogradu so najeli skupno stanovanje, obstoječe iz treh sob. V srednji je spala ljubljena žeua, v obeh krajnih pa sta ložirala oba prijatelja. Nekdanji dijak, sedaj že visok uradnik, ni maral druge ženske in je trdno sklenil, ostati samec. Vsi so bili srečni in zadovoljni, dokler ni nekega dne umrl otrok, o katerem je pravila ljubezniva gospa, da je podoben njenemu častilcu, na katerega očetovstvo pa je bil ponosen njen soprog. Čez nekaj časa pa je bila pozabljena tudi žalostna smrt in vsi trije so v skupnem prijateljstvu 'preživljali dneve, ki so se že nagibali k zatonu. Bog zna, koliko časa bi še trajala ta sreča, da ni nenadna smrt ugrabila njenega središča, ljubljeno ženko. Sedaj pa lahko vidite iti po beograjskih ulicah dva sivolasa starčka, ki dnevno gresta obujat spomine na tamoš-nje pokopališče. •
— Draga Marica. V Zagrebu ne morem več živeti. Tu je tako enolično, da ne morem več zdržati. Grem, grem v svet, aii~ vat... (morda celo v Ameriko). Pozdravi vse na pošti in reci jim, da se ni treba jeziti, ker je pač tako moralo priti. Z Bogom! ■— To je bilo poslovilno pismo neke zagrebške poštne uradnice, ki je olajšala poštno blagajno za 76.770 Din. Anica je bila brhko in pri-kupljivo dekle, ki je imela dostop v vse pisarne. Bila pa je obenem zelo rafinirana goljufanja, ki je izrabljala naklonjenost svojih predstojnikov v sebične namene. Odpirala je denarna pisma, prodajala znamke in izkoristila vse, kar se je dalo spraviti v denar.
Z denarjem je krenila proti Beogradu, kjer si je pridobila s svojini nastopom uebroj častilcev. S temi je preživela prave orgije, dokler je ni končno izsledilo oko postave v trenutku, ko se je odpravljala z nekim kavalirjem iz beograjskega hotela Palas. Pri njej so našli še okoli 50.000 dinarjev. Ostanek je seveda že pofučkala. ,
— Smrt radi pridnosti. V vasi Tetovu je te dni nenadoma umrl mladenič Kobranovac. Zdravnik je ugotovil, da je mladenič umrl vsled prenapornega dela. Od zgodnje pomladi je namreč delal na polju 16 ur dnevno.
— Usmrtil se je, da osreči leno. Niso redki moški, ki pripovedujejo ženam, da so pripravljeni dati življenje za srečo ljubljene dame, toda zelo redki so taki, ki bi to tudi res storili. Med te srečne ljudi spada tudi John Wandusky iz Egg. Horgora v New Jer-#eyu. Najsi je to storil pod vplivom melanholije ali pa iz ljubezni, glavno je, da je izvršil samomor, da gre s poti svoji ženi, ki *e je bila zaljubila v drugega moškega. Nje-
' gova požrtvovalnost je segala celo dalje. Zapustil je svoji ženi in njenemu ljubimcu te-stamentarično gotovo vsoto denarja, da ne bi padla že takoj v začetku v bedo. Razven tega ju je obvestil pismeno, da izvrši samomor zato, da osreči svojo ženo. Tudi policijo je obvestil, da je šel v smrt prostovoljno in da njegove žene ne zadene nobena krivd i.
— Velika avtomobilska nesreča med Uncem in Rakekom. V torek se je pripetila na cesti med Uncem in Rakekom velika avtomobilska nesreča. V smeri iz Planine se je pripeljal baron Gicz iz Čablja na svojem avtu. Z Rakeka je pridrvel drug avtomobil, v katerem so sedeli neki Hrvatje. Njihov avto se je zaletel v avto barona Gicza. Ka-rambolaža je bila tako močna, da je odletel aeki finančni stražnik, ki je bil na drugem avtomobilu, več metrov v stran. Mož je imel srečo, zakaj ostal je nepoškodovan, do-eim si je zlomil baron Gicz na dveh mestih roko in je bilo tudi več financarjevih sopotnikov več ali manj poškodovanih. Oba av-. tomobila sta bila tako poškodovana, da nista mogla nadaljevati vožnje. Popoldne je prišel drug avto ter odpeljal avto, v katerem so bili Hrvatje, v Ljubljano. Nekaj ponesrečencev se je odpeljalo z vlakom v Ljubljano. Nesrečo je zakrivilo dejstvo, da sta vozila oba avtomobila na isti strani ceste.
— Krvav (ločin na Markovem trgu v Benetkah. Kakor poročajo iz Benetk, je bil izvršen tam te dni strašen zločin. Otroci, ki so se igrali na Markovem trgu so opazili ob ne-■kem stebru moškega in žensko. Par je sedel lia tleh ter sc srdUo prepiral. Nenadoma je potegnil moški nož ter sunil ž njim žensko parkrat v prsi. Poklicali so policijo, ki je morilca aretovala, njegovo žrtev pa odpravila v bolnico. Med transportom je ženska umrla. Morilec je 461eten dninar. Umorjena ženska je bila njegova ljubica. Mož pravi, da ga je ženska kruto varala. Zamolčala mu je, da je bila poročena, bila je velika pijanka ter mu je zapravila yse prihranke. Baje ga je hotela že enkrat umoriti.
— Ubit hajduk. Orožniki so zvedeli, da se skriva v nekem gozdiču poleg vasi Stubice nevaren hajduk Pavnovič. Na mesto je odšla večja patrulja in ga kmalu izsledila. Poveljnik ga je pozval, da se preda, česar pa hajduk ni hotel storiti. Vnela se je pravcata vojska, ki je trajala nad eno uro. Ko je hajduku zmanjkalo streljivo, je zbežal, bil pa je med potjo ustreljen.
— Zopet hakenkreuzlerski kravali na Du-v .Sfodo zvečer je prišlo na Dunaju v
11. Okraju zopet do hudih spopadov med ha-
kenkreuzlerji in židi. Intervenirati je morala policija, ki je rabila orožje. Več Židov je bilo ranjenih, nekaj oseb pa aretovanih.
— Osrednje društvo nižjih poštnih in brio-javnih uslužbencev t Celju priredi dne 2. avgusta t. 1. III. javno tombolo ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom v Celju. Glavnih dobitkov, med katerimi se nahaja šivalni stroj, žensko in moško kolo, otomana, zrcalo, ura stenska itd., je 12. Razen tega je še 310 drugih lepih dobitkov. Kartele, ki se prodajajo po 3 Din komad, se dobe pri vseh pismonošah, raznašalcih in po vseh trafikah v Celju.
— 14 dnevno taborenje slovenskih go*dov-nikov je bilo te dni uspešno zaključeno. Prej gibki in bolni fantje so se vrnili na svoje domove čisto prerojeni, zagoreli in čili. Bivanje v gozdu noč in dan je vcepilo v mlade duše globok dojem svete prirode, spoštovanje božjega stvarstva in vso pestrost gozdnega življenja. Ta prvi tabor slov. gozdovnikov v Kamniški Bistrici ostane prav gotovo vsem taborečim v prijetnem spominu. Dal Bog, da se gozdovništvo čimbolj razširi!
HOCEš, NOČEŠ, MORAŠ PRIZNATI, da »o »Pekatete« izborna jed, ako so le pravilno pripravljene. Ker se dobe v mnogih vrstah, jo gotovo med njimi kaka, ki ti posebno ugaja.
Uubljana. -
1— Zaročil se je krojaški mojster s Fran Rožič z gospo Julko Perdan. Mfademu paru obilo sreče!
1 — Ogenj v skladišču »Orient«. Dodatno
k naši zadevni notici, se nam poroča, da sta zapazila ogenj prva nočna stražnika Anton Jeranko in kontrolor Josip Mihevc, oba dolgoletna uslužbenca Prvega ljubljanskega za- i voda za straženje in zaklepanje v Ljubljani, i ki sta preprečila z vestnim izvrševanjem svo- ' je službe izbruh večjega ognja ter obvarovala lastnike skladišča občutne škode.
,1 Kopališče »Slon« je danes, dne l. avmi-Sta zopet Otvorjeno.	8	:
i _• S°n“1SKa. *UP“ Ljubljana in direkcija že-
leanic. Direkcija železnic dovoljuje polovično
vožnjo članom društev, ki se udeleže dne 2. avgusta župnega zleta v Ljubljani na Taboru. Vsak član — članica si kupi na domači postaji celo, enosmerno karto in prosi, da mu postajni blagajnik pritisne žig. prj izhodu v Ljubljani karte ne oddaš, ker velja tudi za povratek, v pisarni na Taboru dobiš žig žu-pe v dokaz, da si se v resnici udeležil-a zleta. Zdravo! — Starešinstvo.
— Sokolska iupa Ljubljana. Spored našega zleta v nedeljo 2. avgusta t. 1.: 1. v soboto ob 9. zvečer koncert dravske godbe na Gradu;
2.	v nedeljo zjutraj ob pol šestih budnica od Karlovškega mostu na kolodvor; 3. ob pol sedmih in pol osnnh sprejem gostov na kolodvoru; 4. ob osmih koncert na Taboru v dvorani; 5. ob devetih skušnje; 6. točno ob pol dvanajstih sprevod po mestu; 7. ob treh popoldan koncert na Taboru; 8. ob pol štirih javna telovadba; 9. po telovadbi velika veselica. Zdravo. — Župno starešinstvo.
j Gospodarstvo,
LJUBLJANSKA BORZA, dne 31. julija 1925.
j Vrednote: 7%^ invest. posojilo iz 1. 1921 j bi. 78; 2Yi%o drž. renta za vojno škodo bi.
' 300; Celjska posojilnica den. 200, bi. 205; j Ljubljanska kreditna banka den. 225, bi. 238; j Merkantilna banka den. 101, bi. 101; Prva hrv. štedionica den. 805, bi. 810; Slavenska j banka den. 60; Kreditni zavod den. 175, bi. j 185; Strojne tov. in liv. den. 100; Trboveljska den. 330, bi. 340; Združene papirnice Vevče den. 100, bi. 110; »Nihag« bi. 40; Stavbna družba den. 165, bi. 180; \Yi% zast.
: listi Kranjske dež. banke den. 21; 4 'A% kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20.
Blago: Deske, 20, 25, 30 mm, monte, fco meja bi. 500; hrastove vozovne deščice, 43 mm, 2.65 m, fco meja den. 1350; bukova drva, 1 m dolž., fco nakl. post., 5 vag., den. 18.50, bi. 18.50; oglje la vilano, fco meja bi. 80; pšenica bačka, par. Ljubljana bi. 320; pšenica slavonska, par. Ljubljana bi. 295; pšenica domača, fco Ljubljana den. 290; fižol cipro, b/n, fco Ljubljana bi. 220; laneno seme, fco Ljubljana den. 450, bi. 500; koruza slavonska, fco slavonska postaja den. 220, bi. 230.
BORZE.
Zagreb, 31. julija. Devize: Dunaj 767—777, Berlin 1295—1305, Italija izplačilo 199.3— 201.7, London izplačilo 266.04—268.04, New-york ček 54.97—55.57, Pariz 261—266, Praga 163.63—165.63, Švica 1069—1079, ček 1069— 1079.
Curih, 31. julija. Beograd 9.40, Berlin
I.2260, Newyork 515, London 25.005, Pariz 24.35, Milan 18.85, Praga 15.275, Budimpešta
i 0.007250, Bukarešta 2.65, Varšava 96, Dunaj j 72.47.
X Ribji trg r Ljubljani in cene ribani.
j Poleg drugih izprememb na živilskem trgu i skuša mestno tržno nadzorstvo tudi ribji | trg v Ljubljani urediti. Doslej so se proda-j jale ribe na vago, pa tudi po kosu ter se : je zahtevalo včasih za posamezen kos previsoke svote. Da pa se temu nedostatku od-pomore, je mestno tržno nadzorstvo odločilo, da se smejo odslej naprej prodajati ribe le na vago. Da se ne bo zaračunavalo za posamezne vrste rib previsoko, se je sestavil za ribe prehodni cenik in sicer: Ribe I. j vrste: postrv 55 do 60 Din za 1 kg, sulec . 45 do 50, lipan 45 do 50, somovina 35 do 40, smudja (Schille) 40 do 45, kečiga 40 do 45!
II. vrsta: menek 35 do 40 Din kg, krap 26 do 32.50, šlajn 25 do 30, ščuka 25 do 30,
°i onž i2£	80' vrsta: mrena 17.50
do -0, klin 12.50 do 15, črnooka 12.50 do 15, male ribe 15 do 20 Din kg. IV. vrsta-podlest 8 do 12.50, platnica 8 do 12.50, pečenka 8 do 12.50, ostale ribe 8 do 12.5o’ Din kilogram. Očiščene ribe 10 do 15% dražje. Raki po velikosti od 2 do 6 Din za komad. Žabji krafi po velikosti od —.25 do 1 Din
zn komad. Morske ribe nimajo dnevne cene,
ker cene zavise od količine in vremena.  •
Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
X Za izvoznike lesa. Večja tvrdka iz Tunisa želi nabaviti velike množine desk za izdelovanje zabojev. Dimenzije, dobavni pogoji in naslov tvrdke »o interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urami na
vpogled.
X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 21. avgusta t. 1. pri in-tendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Ba-glede dobave 465.000 kg moke (tipa 80%); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave peska za lokomotive in glede dobave procepkov (Vorstecksplinten) in podloznjc. — Dne 22. avgusta t. 1. pri di-rekciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 120 ton portland-cementa; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave lokomobil in elektromotorjev ter glede dobave štampiljk. Predmetni oglasi so v pisar- i ni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani i interesentom na vpogled. —
To in ono.
400.000	KONJ OBSOJENIH NA SMRT.
V severoamerižki državi Montani je 400 tisoč divjih konj, ki žive v prosti naravi. Ti konji osmukajo vrbe, pustošijo farme ter so tudi že večkrat inficirali domače konje s svojo divjostjo. Vsled tega je bilo treba pod-vzeti energične mere. Montanska vlada se je poslužila, uvažuje dejstvo, da so konji v dobi avtomobilov nepotrebni, radikalnega sredstva: Vseh 400.000 konj bodo obkolili in j usmrtili. Računa se, da porabijo ti konji letno krmo dveh milijonov ovac ali 800.000 komadov goveje živine. Radi tega hočejo nadomestiti konje v glavnem z ovcami.
Toda ne mislite, da gre pri divjih konjih za manj vredne živali. Nasprotno: Ti tako-imenovani »cow-ponies« so direktni potomci arabskih konj, ki jih je pripeljal Cortes v Mehiko. Seveda so nastali tekom časa drugi tipi. Toda še dandanes se zgodi, da se rodi včasih kak »pristen arabec«, kar dokazuje, kako močno pulzira v tej rasi kri prednikov. Živali so se hitro razmnožile ter letajo že 370 let proste po zahodni Severni Ameriki. Utegnilo bi se vprašati zakaj prebivalstvo teh konj ne polovi. Vzrok je, kratko rečeno, ta, da se ti konji ne dajo ukrotiti, če pa se to včasih vendarle z največjim trudom posreči, obstoji vedno nevarnost, da kaka žival zopet podivja. Tudi lov na te živali ni lahak. Ti konji hodijo po strmih gorah in pečinah spretno in sigurno. Na ravnem pa se lahko kosajo z antilopo. Vsled tega se j poslužujejo Indijanci pri lovu kobile, ki naj : privabi živali v bližino, toda tudi ta trik je I problematične vrednosti, ker ne »vleče« ved-| no, posebno ne vpliva na čredo tisočev konj I in divji konji žive prav tako v majhnih I skupinah, kakor v velikih čredah. Težava,
! ki jo povzroča ukrotitev divjega konja, je j povzročila, da prebivalstvo ukročene divje j konje visoko ceni. Dober »broken horse«, in | kaj šele poln hlev takih konj je stal včasih j neprimerno visoke svote. Pri tem pa je bila stvar riskirana. Črede divjih konj obiskujejo s posebnim veseljem ponoči ukročene živali v njihovih stajah. Tak obisk konča navadno s tem, da pobegnejo vsi ukročeni konji. Noben farmer, ki ima konje, ni varen pred «cow-poniji prerije«.
Toda to še ni vedno najhujše. Glavni vzrok, zakaj je montanski vladi na ohranitvi teh konj tako malo ležeče, je neprera-čunljiva narava teh živali, ki so dostikrat tudi v slučaju, da so bile že delj časa krotke, povzročile v svojem hrepenenju po svobodi velikansko škodo. Prebivalstvo razlikuje dve vrsti divjih konj. Prvi se imenujejo »broncos«, drugi »outlaws«. Prvi se dajo ukrotiti, seveda je treba vedno nanje paziti. Drugi pa imajo hudiča v telesu. Niso dovzetni ne za dobroto ne za batine ter ostanejo vse svoje življenje divji. Trdi se sicer, da pripada 400.000 montanskih konj večinoma drugoomenjenim divjakom, toda naj-brze se to ne vjema. O drugoomenjeni vrsti piše 0\ven P. White v »New York Times«: Kupil sem na trgu krasnega 7-letnega divjega konja. Šel je mimo z menoj, toda takoj sem opazil strupene poglede, ki jih je metal na vse strani. Uro pozneje se je obnašalo kljuse v hlevu, kakor bengalski tiger. Noben človek se mu ni smel približati. Štiri dni je neprestano besnel. Uvidel sem, da se vražja žival ne bo dala Vporabiti za jezdenje. Zato sem poizkusil ga vpreči v voz. Poslužil sem se težkega voza, v katerega je bila vprežena mula. Nato so pripeljali štirje možje mojega »krasnega« konja iz hleva, da bi ga vpregli poleg mule. Konj je imel noge zvezane. Tudi okrog vratu je imel močne vrvi, da je bila podana možnost, da ga obdržimo, ko mu razvežemo noge. Moj hlapec je splezal na voz in prijel za uzde; nato smo odvezali konju noge. V naslednjem trenutku se je povzpel kvišku, skakal in bil okrog sebe ter ugriznil mulo. Hlapec je padel z voza in konj je oddirjal z vozom proti glavni cesti. Pred hišo je potegnil seboj več biciljev in prevrnil
poštni vos. Nato je dirjal ▼ park, ki ga j* naravnost strašno opustošil. Končno je it-vozil v velik kup kamenja, iz katerega se ni mogel več rešiti. Toda miren kljub temu ni postal. Bil je okrog sebe kakor besen. Mul* je bila težko poškodovana, voz skoro popol-noma razbit. Vrgli smo mu okrog vratu ia | nog močne vrvi — bila nas je cela truma — j vrgli smo ga na tla, in par ur nato sem ga j zastrupil. Za škodo, ki jo je povzročil, »eni j moral plačati naravnost velikansko odškodnino.«
Ako čujemo take stvari, nam je odredb«
montanske vlade razumljiva. Sicer pa pravi montanska vlada, da so postali konji nepotrebni, vsled česar se jih lahko iznebimo. Avtomobil je zmagal. O tem se bodo pr*-! pričali sedaj tudi divji mustangi.
To je veselje, taka pena!
Kdor uporablja -GAZELA"-milo, ima prijetno delo in je hiiro golov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor z .GAZELA"- milom
AZEIA
NIIO
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
»Vidite, dragi ministerialni svetnik, to »ei* si mislil tudi sam, toda nisem ie Vam upal povedati?«
Hrvatski ban je bil takrat grof Teodo* Pejačevič. Bil je vzor avstroogrskega diplo-i mata — plemiča. Kar se tiče zunanjosti, j« | bil frapantno podoben odličnemu ogrskem« ’ ministru grofu Julijo Adrassyju, favorit« | kraljice Elizabete. Bil je visok, »lok mo# i resnih, plemenitih potez. Bil je mojster v j uljudnem diplomatskem tonu, kakršen je bil i takrat uzuelen pri vseh velikih poslaništvih. ; Toda znotraj je bila ta lepa atrapa prazna.
■ To so vedeli vsi, ki so imeli ž njim opra-j viti. Tudi on je to vedel, in povzročalo m« j je veliko skrbi, zakaj enkrat je dobil od mad-| žarske vlade nos, češ, da se je dal od tega | ali onega poslanca dupirati, drugikrat pa j* ! dobil spet migljaj z Dunaja, da dinastija in i vlada njegovega delovanja na Hrvatskem n« j gleda ravno s preveč prijaznimi očmi. Tako
■ je živel v večnem strahu, da mu prezentirajo zopet enkrat kakega kozla, ki ga je ustrelil.
Ko sem stopil v sprejemno sobo, sem videl skupino gospodov v promenadnih suknjah. Pred njimi je stal majhen tajnik, ki «e j* napihaval v svesti si svoje moči in svojega dostojanstva, kakor žaba.
Tajnik je ravno debatiral z načelnikom de-putacije — zakaj očividno je šlo za deputati jo — ko sem stopil k njemu ter ga po preizkušenem receptu v precej nevljudnem tonu nahrulil.
»Vi ste baronov tajnik?«
»Da.«
»Prosim, idite k njegovi ekselenei in javite mu, da želi Berger - Waldenegg, ministerialni svetnik z Dunaja, nujno i njim govoriti.«
»Prosim, gospod ministerialni *vetnik oprostite, toda pravkar je tu deputacija, ki jo želi ban sprejeti. Mogoče se hočete potruditi za par trenutkov v mojo sobo.«
»Dragi gospod tajnik. Ne naročajte mi ničesar, temveč storite, kar Vam rečem. Idit« notri in recite njegovi ekscelenci, da želim ž njim govoriti. Deputacija lahko počaka.«
To je učinkovalo. Sekretar je postal zopet popolnoma majhen, skrivil hrbet in izginil skozi vrata salona. Dve minuti pozneje jo odprl vrata na stežaj, zaklical emfatično: »Njegova ekscelenca prosi« ter *e mi globoko priklonil, ko sem vstopil v salon.
Dasi ni moja navada, sem bil to pot silno nervozen in v zadregi. Imel sem slabe slutnje. Tudi način, kako me je sprejel ban, ni bil prikladen za to, da bi bil potolažil moj notranji nemir. Stal je malomarno pri pisalni mizi. Ni mi šel nasproti niti korak. Z indiferentnim obrazom je čakal, da sem prišel tik do njega. Napravil je kar najbolj ošaben obraz. Vsaka njegova beseda je bila mrzla kot led. S premagovanjem in največjo nonšalanso mi je ponudil dva prsta svoje roke.
»Torej, gospod ministerijalni svetnik, ali ste si vendar domislili, da je v Zagrebu tudi ban.«
»Kakor vidite, ekscelenca. Toda moram ugotoviti, da sem vedno vedel, da eksistira na Hrvatskem ban. Tudi vem, da na Hrvatskem ni nobenega takega moža več, kakor je ban.«
Tudi te laskave besede niso učinkovale. Toda napravil je koncesijo. Sedel je k pisalni mizi ter mi ponudil prostor.
»Prosim, sedite gospod ministerialni svetnik.«
Sedel sem ter zbral nekoliko poguma. »Ekscelenca, čutim, da sem Vam dolžan v prvi vrsti pojasniti, zakaj pridem k Vam šele pred svojim odhodom in ne že prvi dan, ko sem prišel.«
»Na to sem res radoveden, gospod ministerialni svetnik,« je dejal ban ter ogledoval svoje nohte.
»Ekscelenca, v tajni misiji sem tu. Kot star diplomat veste prav dobro, kaj to pomeni. Ako bi bil prišel že prvi dan sem, bi bili žvižgali potem drugi dan že vrabci na strehi, o tem, da sem v Zagrebu in moja misija bi bila splavala po vodi. Tako pa sedaj z mirno vestjo zadostim vljudnosti ter napravim Vam hrvatskemu banu svoj naj-udanejši obisk.«
Ban je nagubančil čelo.
»Dobro delate. V Zagrebu delate za mojim hrbtom politiko ter se zame enostavno ne brigate.«
»Ekscelenca, izvršil sem samo povelje, ki sem ga dobil od svojih predpostavljenih. Da pa boste vedeli ekscelenca, da nisem suh, zakrnjen birokrat. Obravnaval sem * dr. sem bil v Zagrebu. Obravnaval sem 1 dr. Frankom.«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana.
if okiopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kiaft.
b*T MU
i-lavajo« med l«deni*i pložčami, a fere* nevarnosti, j* praiuaril Maksimu« kot motorni čoln Beringovo cesto.
Ko ja splezal na asrijsko obrežje, so vdeli Čukce, ki «o lovili ribe. Čukce imenujejo azijske Eskime, Tun-guzi pa, ki prebivajo bolj zahodno, imajo rdečkasto kožo, črne lase in tudi po postavi spominjajo bolj na severnoameriške Indijance. Pravzaprav je to eno j^leme. Beringova cesta ni mogla ločiti ljudstev, še na-»<5ja so si podobna.
Čukci so že postavili svoje poletne šatore, pod katerimi so včasih še prav pošteno prezebali. Tujce, ki so prišli iz morja v vodnem vozu, bi bili po božje častili, če bi sploh verovali v bogove. Pa tako daleč še niso. Strašno neumno ljudstvo je to! Ko so videli, da jim 5j0T0dni ljudje v velikih saneh na kolesih ne store nič žalega so odprli usta in so jih držali odprta. Potem so sačeli beračiti, to so pa prav dobro znali. Veliko jim aiso «*ogli dati, nekoliko sladkorja in še kaj podobnega ter za funt suhega mesa so hoteli dati cent posušenih rib.
Dolgo se niso zamudili pri njih, tudi v šotor si niso »pali, bil je namreč silno umazan.
»Slišite vi, moj dragi s puško,< nagovori Adam nekega ribiča, ki je držal harpuno čez ramo; avto stoji že pripravljen za odhod. >Ali mi poveste, kje drži najbližja pot v Kalkuto? Ne? To mi je žal, zelo žal. Izvolite tobaka? Tudi ne? No, potem, z Bogom, na svidenje, obiščite me kdaj!«
Avtomobil drvi dan in noč po ravnih stepah, pa iee hribovja in čez gore, pokrite s snegom, kjer vodi Georg. Brez njega bi ne bili prišli preko. Zakaj kdo je
(47) vedel tu za kak prelaz? Niti domačini, čukči ne. Le vodniki karavan, ki obiščejo tudi te od vsega sveta pozabljene ljudi, da izmenjavajo z njimi razne stvari.
Vsa ta pota je bil Georg z velikim trudom poiskal; koliko vprašanj je bil stavil poznavalcem teh krajev; avto pa je sedaj nemoteno drevil dan in noč.
»V tej noči se raje ne bomo vozili,< reče Georg, ko napoči drugi večer na azijskih tleh.
>Zakaj ne?<
»Nismo daleč od široke zemeljske usede, in jaz vendar nisem tako siguren, da bi jo natanko določil v temni noči. Avtomobilova razsvetljava ne zadostuje. Čez prepad drži most za konje in kamele, a našega Maksimusa bi ne vzdržal. <
Maksimus se ustavi čez noč in Leonor ustreli z Georgovo pomočjo medveda. Meso spravijo v sušilnico.
In drugo jutro vidijo, kako strašen bi bil konec njihove vožnje, če bi ne bilo Georga.
Po ozki soteski se peljejo precej strmo navzgor, pot je še vedno pokrita s snegom in ledom.
Tu Georg, ki stoji ob krmilu avto nemudoma ustavi. »Tu, nekaj metrov pred nami mora biti.«
Leonor izstopi. Niti prepada, niti lesenega mostu ni videti in vseeno zatrjuje Georg, da stoje tik pred obema in ko nekoliko odkopljejo sneg, vidijo, da je imel prav.
Useda je deset metrov široka in osem metrov j dolga — razmerje dimenzij je zato obrnjeno, ker je prepad širši nego soteska.
V sredi drži brv, narejena iz kosov lesa in dre-] vesnih debel, ograje nima nič, tudi dvignjena ni in na | obeh straneh zija globok prepad.
Ta most je, kakor vsa pot, pokrit s snegom. Čez je tekla snežna voda, ki je zamrznila; to se je večkrat | ponovilo, in tako je bila slednjič vsa soteska in tudi useda pokrita z naravno ledeno odejo, a tako tanko, da
bi koaaaj držala človeka in niti videti ni, kje da je
most	a
Most je pač tako trden, da nosi konja ali še cel* obloženo kamelo, pod težkim avtom pa bi se gotove zrušil.
(Dalje prihodnjič.)
Iz življenjske zgoJuvrne jakupima Bargita.
Vsa nesrečna je bila njegova teta,
ker j« kljub svojim 40 letom morala hoditi ob palicah, ker so ji kurja •česa in otrdela koža na podplatih pri vsakem koraku delala siln« bolečine. Zato je bila na cesli mladini v posmeh in bi bila še sedaj, da ji ni pomagal „Rabi Burgit*. Ker je bil dobrega srca. ni mogel gledati, da morajo ljudje tako nesrečno cepati po sveiu ter ji je ponvdll svoj obliž proti kurjim očesom. Položila ga je, kakor predpisano na kurje oko in že čez nekaj ur so bolečine popustile in po 4 dneh ;e že prvo kurje oko s korenino vred izluščila. Brzo si je kupila v bližnji Irkami nekaj nadaljnih zavojčkov, s katerimi je zdravila se druga kurja očesa. Ker je tudi pridno vporabljala kopeli z Burgitom, je kmalu zopet lahkih nog hodila po cestah in je že po 14 dneh postavila palic v kot, kjer stojita se sedaj.
Ločite tudi vi noge s preparati Burgit, pa Vam bodo noge zopet mla4« in zdrave, Vi sami pa življenja veseli.
Ako Burgit-prepara tov v svoji bližini ne bi mogli dobivati, dajte si poslati popolno Burgit-opremo za negovanje nog, sestoječo iz dvojnega zavoja Burgit-sredslva zoper kurja očesa in Burgit-obliža za stopala, in iz Ireh dvojnih zavojev Burgit-koplji za noge (zadostujočih za 6 koplji) za prednostno ceno 50 Din. naravnost od našega glavnega zastopnika, tvrdke
Ivan Svetec, Novomesto. Burgii-kemično-farmacevtični proizvodi, dražba
z oitiojeiio zavezo, Freilassing, Bayern,
Važno!	Shranite	Nadaljevanje	sledil
PREVZETJE TRGOVINE.
Čast mi j e p. n. občinstvu vljudno sporočiti, da sem prevzel od gosp. Vilko Apiha trgovino z lesom in premogom v Tattenbachovi ul. 13.
Priporočam se cenj. odjemalcem, katerih želje bodem izvrševal točno, poslužujoč se solidnih cen in dobrega blaga.
Branico Mejovšek
trgovina z lesom in lesnimi izdelki ter premogom na malo in veliko Maribor, Tattcnbachova ulica 13. — Telefon .457.
■■naasjsssszEPizesz*.
MALI OGLASI
Cm« oglasom do 20 besed Din 5'-
M por.
Oglase
*s r«e liste naše kraljevine spre-po originalni ceni. Biro »Re-«!*»«<, Beograd, Kne* Mihajlov* ulica 11, telefon 2639.
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja in korespon-ient, i dolgoletno prakso, iš6e primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod >Dobra moč«.
vsaka nadaljna beseda
5.000 Din
posojila nujno iščem do 1. avgusta t. 1. proti popolni zemljeknjižni varščini in najvišjim obrestim — da plačam zahtevo finančne prokura-ture in se rešim s tem neznosnih neprijetnosti, ki se vežejo s to zadevo že čez pet let. — Globočnik Goik, Kranj.
Znanja
VINOCET i
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi S najfinajši in najokusnejši namizni kis iz S vinskega kisa.
 . ■
JOP" Zahtevajte ponudbo!
■
Tehnično in higijenično najmoderneje
urejena kisarna v Jugoslaviji.
■
■
■
»S
Ing. Kavčič Janko
univerzitetni asistent
Emica Kavčič roj. Orehek
poročena
V Ljubljani - Sp. Šiška, dne 1. avgusta i925
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le pri
ksip Petalinou
znamke
Gritziner, Ph8nix in Adler ter posamezne dele za kolesa in slroje, pneumatike. Igle Lamerr. Ljubljana, bliiu Prešernovega
spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
Na veliko 1	Na	malo!
Uradnik
star 85 let s stalno službo ter s posestvom na Primorskem v vrednosti 250.000 Din želi znanja, e inteligentno mladenko v starosti 18—24 let, ki bi imela velelje do gospodinjstva. Ka premoženje ne reflektiram.^ Le »eine ponudbe s sliko pod šiiro »Sreča« na upravo »Nar. Dnevnika«.
želi akademsko naobražena gospodična z inteligentnim gospodom v starosti od 22-24 let, s katerim bi lahko konverzirala v neinscm- m francoščini. Ponudbe je vposlati s . aliko na upravo »Narod. Dnevnika« >	pod ‘»Nada«.
i Službo blagajničarke
i išče gospodična, vešča tudi vseh | pisarniških del. — Ponudbe prosi ’ na upravo lista pod »Blagajničarka«.
Upokojenec j CS^nl 7*1 biihri
bivši »kladišžnik, zmožen več jezi-j | |Al|j kov ifl pisarniških del, išče mesta j kot hišnik, skladiščnik, sluga, in- ; kasant ali kaj sličnega. — Zahteve 1 ui*ke. — Ponudbe na upravo lista pod »Vesten«.
mešane vrste kg . čiste vrste kg .	•
Din 1-75 Din 2-25
Trgovski lokali
■kodemo urejeni, v novi Kgradbi v Ejubljani, na prometni cesti bli*u glavnega kolodvora se oddajo v na- j jem. Haslov v upravi lista.
prodaja Sever & Komp., Ljubljana.
Pisarniška moč
(tačetnica) e tnanjem slovenščine in nemščine se sprejme- takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Dobrovoljna«.
r. z. z o. z. v Ljubljani
MESTNI TRG ŠT. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
 ............................       u	»	»1" l“''1 ‘ "1 ‘111
VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
j V zobozdravniki ordinaciji
►
j dr. A. Praunseis-a
k
se ne ordinira od
»
3. do 16. avgusta.
Kurja očesa
Zaščitni znak
Skladtfč« v lekarnah ali drogerijah naravnost iz tvoraice faa glavnega skladišča.
i SUM, Min«,
Kupujte samo pri
JOSIP PETELINCU
LJUBLJANA
otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, nafnlija cena na veliko In malo
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
TEfiEFON
SIMON