Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZA NEKAJ VEČ KOT ^ 2 NA DAN DOBIVATE h C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izTzratei sobot, nedelj In praznikov). :: Čitajte, kar Vas zanima : Telephone: CHelsea 3-1242 Reentered a* Second Class Matter September 25th, 1910 at the Post Office at New York. N. Y., under Art of Congress of Jiareh 3rd, 1879. No. 251. —Stev. 251. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER I, 1940—PETEK, 1. NOVEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIJL GRKI VSTAVILI ITALJANE Politična kampanja Čimbolj se bližajo volitve, tem ostrejša in intenzivnejša postaja politična kampanja. Kandidati in agitatorji potujejo po deželi ter skušajo z več ali manj trdimi dokazi utemeljiti svoje stališče. In kakor vsaka politična kampanja doklej, je tudi sedanja spravila na dan marsikatero presenečenje. V tem gre nedvomno prvevenstvo — ITALJANSKI NAPAD JE BIL ODBIT . . . GRŠKI LETALCI SO V "SOVRAŽNEM OZEMLJU" S STROJNICAMI STRELJALI NA SOVRAŽNIKA Grški generalni štab poroča, da so bili odbiti vsi italjanski napadi z infanterijo in tanki in da so grški letalci bombardirali in s strojnicami obstreljevali sovražnika v "sovražnemu ozemlju. Naciji proti BulEttu JOHNU L. LEWISU predsedniku CIO, ki je pri | dveh prejšnjih volitvah nav-j dušeno podpiral predsednika j Roosevelt a, zdaj mu jo pa obrnil hrbet. Pa ne samo to. Lc- Armadi se jo pridružila tudi vojna mornarica ter so bojne ladje ob>troljevalc italjansko desno krilo ob obrežju. V Kfpiru so imeli Italjani težke izgube in (Jrki so tudi vjeli ver Italjanov. V zračnem boju so (Jrki izgubili en aeroplau. V prvini večjem protinapadu so (Jrki z naskokom zavzeli višine severno od »Janine ter so Italjane pognali v beg. Janina, ki se nahaja kakih 30 milj od albanske meje in ravno toliko ob obrežja, je veliko važnosti zaradi svojih velikih skladišč in stategične lego. Janina je za sedaj obvarovana, kajti pretila je nevarnost, da italjani mesto zavzamejo, ker so podirali v dveh smereh. Pri zavzetju nekega hriba nad Janino je padlo (Jrkom v roke mnogo »vojnega materja-la.- (Jrki dobivajo mnogo orožja od Angležev in angleške bojne ladje so zasedle že več grških otokov, čijih imena pa iz vojnih razlogov niso bili objavljena. Italjani so na več krajih j »roko r aril i reko Kalamas, ki se nahaja 12 milj od Janine. Angleži bombardirali Tirano Angleški letalci so bombardirali nekdanje glavno mesto, A KI Mini je Tirano ter nekatera i pristanišča, skozi katera pri-1 hajajo italjanski vojaki v Albanijo. Tudi grški letaki so bombardirali Tirano. Angleško zračno ministrstvo naznanja, da jo bil nad morjem blizu aHmnskcga obrežja izstreljen italjanski aeroplau, ki jo .v plamenih treščil v morje. Grška ne bo sklenila miru Nek zastiupnik grškega vna-njega ministrstva je odločno zavrnil nekatere vesti, da namerava, (irška v kratkem prositi za za mir. Rekel je, da čoln črta drži in da Angleži po Šiljajo vso svojo pomoč. Roosevelt je optimističen Župan La Guardia, čigar gost je bil predsednik Roosevelt v Now Yorku, je rekel prodno so jo odpeljal na agita-cijsko potovanje: — S predsednikom sva o marsičem razpravljala, in rečem Vam, da so mi j«* zdel zelo optimističen. Govorila sva o zadevah, ki segajo daleč v prihodnjo loto. S tem je hotel La Guardia namigniti, da si je Roosevelt svost zmago. La Guardia je iz New York a od-lotol v Roehester, obiskal bo pa tudi Buffalo, Chicago, Cincinnati i n St. Louis. V teh mestih bo agitiral za ponovno izvolitev Roosevelta. Tyler Kent obsojen kot špijon Tz Londona poročajo, da ju bil v tajnem procesu spoznan Nacijski časopis "Voelkisch- ; wlsu bi nih-c lie cmeril, če or Beoobaohter je objavil o- hi mo](.H\ sploh no posegal v s-ter članek proti Bullittu, biv-lvoliIni ^ u>ilii z j.lVno ()(lo somu francoskemu poslaniku v }>rj(vjj0 republikanskega pred Franciji, in sploh proti vsem MM|niškega kandidata Wende' ameriškim diplomatom v ino-j]a willkieja je izzval pnuvoa-zomstvu. j (*, vihar med ameriškim orga List pravi dobesedno: jniziranim delavstvom. Mož je — Ameriški diplomati, ker j bil prepričan, da bo delavstvo jili jo bilo v Hvrop", so so po- drlo za njim čez dni in trn v služili vseli razpoložljivih republikanski ■redstev in d e državo tabor, pa se je -o ščuvali evrop- j pošteno mpekel. Njegovi naj-proti Nemčiji V .boljši prijatelji ga puščajo na cedilu. Njegova na;;mogočnej ša organizacija—Vnited Mine Workers—mu noče korpora- tem se je posebno odlikoval William Bullitt. Bullitt je tako dolgo ščuval Anglijo in Francijo, da sta napovedali vojno Nemčiji Kuba vabi romunskega kralja Vlada kubanske- republike je brzojavila romunskemu 'era- Iju, da lahko živi na Kubi. — Bivši romunski kralj in njegova ljubica Magubl i ka n sk i p red sod n i Š k i kandidat, je bil te dni v AVest Virgin i ji, kjer se je v svojih govorih posluževal svoje stare taktike, nanueč očitkov, da je predsednik Roosevelt zanemar- ZNAČILNA IZJAVA DELA V. VODITELJA Tajnik Amalgamated Clothing Workers je mnenja, da ni nihče stopil za delavstvo toliko kot baš predsednik Roosevefc. — Članstvo treh velikih unij za predsednika. Jacob S. Potofskv, tajnik in ~ blagajnik Amalgamated Clo-1 Cooney zastopa I niP d KV-tliing Workers, je izjavil, da:tail and Wholesale Kmploy^es je John L. Lewis izdal umeri-:of America, ki jih je n.-id 7~> ške delavce in delavke ter da I tisoč, Rieve pa Textile W<»r nima več pravice govoriti v i- ers unijo, ki ima nad dve-toti-menu ameriškega delavstva. članov. — Ko je padel Lewis v ob- Delavski voditelji poudaij:-jem (Jirdlerja, Weira in For- J j«, predvsem naslednje dej-da, je to storil svojevoljno, j*tvo: novo organizirani delav-Ameriško delavstvo je ohlju- r-i v tekstilni in avtni induct ri-bilo VSO podporo predsedniku ji, v industriji gumija I?t ji-Roosevc tu. , kla prav drtbr® vodo, «Vtu.!i je Amalgamated Clot li i n g ' Lewis že mogoče |M»zabil, ■' ■ -- i n imajo Jl"-'za Vcliko in p(>niilovanja (Yrc_ zbenee ameriškega poslaništva f]m) napak0j ki jo storII de-v Londonu. Kent ,ie star lot. Aretiran je bil obenem s šiviljo Ano Volkovo, hčerjo nekega bivšega ruskega admirala. Obsodba še ni bila razglašena, ker Kent in Volkova sta bila ločeno procesirana. Bubonska kuga v Manžuriji Ruske obmejne postaje na Daljnem iztoku so uvedle najstrožjo karenteno, ker se je i delavski voditelj John L. Lewis s tem, da je javno priporočil republikanskega predsed irskega kandidata AVcndelia L. Willkieja. Senator Wagner, ki ga po vsej pravili imenujejo "očeta postave za delavske odnosa je", je govoril pod pokroviteljstvom demokratskega narodnega odbora ter dejal, da najnovejše stališče Johna Tj Le wis a ne bo popolnoma nič oviralo pojavilo v smernem dolu Man- ponovne izvolitve predsednika •Izurijo več slučajev bubonske i Roosevelta. kuge. Cehika se je premisli!a Wagner je v svojem govoru najprej opisa-l svojo trnje-vo pot. Vedno se je zavzemal za dobrobit ameriškega delav- _ . ^ *.j i . i Jstva ter skušal uveljaviti za- Prejšnji teden je prepoved.- ^^ ^ ki bi ,bile de. la mehiška vlada poslat, na Ja- Uvstvu y pri tpm je ponsko za dvestotisoe^ dolar- | ^^ ^^ na ^^ ^^ ,, ,.vv ' 1CJ,° likanskih administracij, v skla<]isx u na pomolu m je v živega srebra, bilo niso vedeli, kaj hi žnjim. Vlada je včeraj preklieala >om rekel, da je na-neče fraze ter tega ali ono\'a jpačno, če si lahko družina pri-prepriča, da jc- bilo vse res ta-1 vsak dan kokoš za večer- ko kakor pravi. Toda po mojem mnenju bi Konci tega tedna bo imet ibiI° 'lore;» v Kidney nt Avstraliji zavrgli pri naboru za mornariško službo. !>■> jim dokaže, da je sj»osoben za mornariško službo, bo v majhnem čolnu preveslal razdaljo med Newcastlelom in Sidnevem. Razdalja znaša sto milj. katerih je čut do^te.'nost po- stvo je bilo bolj neovrgljivo od prejšnjega. Govor, ki ga je imel v Now Yorku, spada v zgodovino. Včeraj je potoval po državah Nove Anglije, nocoj (v petek) bo govoril v Brooklvnu, •n iz-ni ... . . . . , . , . .. , j M idella Willkieja, pa lahko takoj (Klmmaji z Nemčijo so se ve- pianist in bivši predse vam rečem, .)»• javil, — da taka poginili;! bila sklenjena. Iz trte -<> tudi izviti očitki, da nas Roosevelt }K'lia v .vojno, ("o bi Amerika napovedala vojno, bi škodovala svojim lastnim najbolj I r r ■ V [»onedoljok zvečer bo v interesom. Junaška borba \n-ga predsedniškega kandidata. | svojem domu v Hvde parku, j glije nam daje priložilo-t. da se Vanj so metali gnil., sadje in odkoder bo govoril po radio. V ! dobro pripravimo. Rrez naše gnila jajca ter s tem dali sebi četrtek zjutraj bo zopet na !]K>moči in podpore bi se An-anjslabše izpričevalo. Taki iz-1 svojem mestu v Washington. Igleži ne mogli boriti ... Mi vsem zamrl, so mnogokrat de- v soboto pa -v Clevelandu. j I jaus-ko napadli repifblikanske- "" rr.be podivjanosti, domokra-tje najodločneje obsojajo, =n sar*i predsednik Roosevelt je it kol, da so ljudje, ki skušajo r.a ta način poudariti svoje po-l-t-čno nasprotstvo. izrodki po--y: to vel osti in se jih — - če so rčajno demokrate—pravi le- smatrajo stranke za izvržke svoje F. R. ROOSEVELT je ostal zvest svoji napovedi ter ni kaj prida posegal v vo- KENNEDY IZPODBIJA OČITKE Predsedniku Roosevelt u so pravzaprav ni treba kaj prida udeleževati volilne kampanje. in u- sranrajt jo ter jih i,na našteto zmožnih je ) ,ne s parnikom "Exeambion" Nomctiv, ki žive na Grškem, j proti Združenim držaivam V Nem-ško poslaništvo pravi, da I New Yorku se bo ustavil le so — Republikanski predsedni- je pošten možak, — je izjavil, — in nikakor ne morem poj-miti, kako mi je mogel očitati, da se sem polakomnH službe ški kandidat pravi: — Jaz sem delavskega tajnika. nacijnka v lada vojaški položaj ,nekaj dni, nakar bo odpotoval (zagovarjal postavo za delavske | — Wagner je s svojim go-|H)|X)liioiiia prepušča Italja-i v Californijo, kjer ima veliko odnošaje še predno je bila vorom dokazal, da je o raznih i posestvo. I sprejeta, zagovarjal sem jo po-1 dejstvih dela slabo poučen. za politično agitacijo. Navzlic temu je pa imel par govorov, s katerimi pa ni skušali niti malo slepomišiti — slepomišenje prepušča svojim političnim nasprotnikom— pač je pa navajal dejstvo za dejstvom. Vsako nadaljnje dej- Ioborožujemo, kajti to ie edina .pot, da se Amerika izogne vojni. To je danes naša jamšči-| na miru. Vsak najbolj zagrizeni iso!acijonist -e zaveda nevarnosti, ki preti danes v-omu svetu. Sama sreča, da ni prišlo prepozno spozna n je, da morja niso nol>ena jamšeina proti revoluei jonarnim silam, ki danes ogrožajo vso civilizacijo. — Pravijo, da bodo poverjena kabinetna mesta močnim in zmožnim možem. T.» pa ni glednih prijateljev in pristašev, ki zanj z veseljem in u-spešno vrše to delo. Najodličnejši med njimi je nedvomno Joseph P. Kennedy, ameriški poslanik na angleškem dvoru, ki se jo nedavno noben odgovor na naše p robi e-vmil v Združene države, da me, kajti naposled mora le poroča predsedniku o medna-. predsednik odločati glede važ-roni veliko škodo. Cetaši so iztrgali iz rok zavojevalcev \ae ji bo zgodilo isto kot se je Franciji." Kot posetono -sumljive in nevarne je označil Dies naslednjo organizacije: ameri»ko-nevniski "Volksbund", Kyffer-lieufierjev "Bund" I. W. W., International Labor Defense JLeague, unijo pomorščakov in unijo transportnih delavcev. Zaenkrat ne bo DieB v Detroitu Se nikogar zaslišal. Naj-mora dobiti natančna poročila od svojih zaupnikov, o splošna javnpst nitj ne aluti, kdo in kaj so. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu ti tat el ju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki sa pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes! Velikost »H z 14H inčev 48 velikih strani; 32 barvanlh zemljevidov tujih držav ln 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav; 45 svetovnih slik popolnoma o- značenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE MEH NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA- 6KE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljlte svoto v znamkah po i oz. po 2 centa.__ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite a atlasom ln ko ga izpolnite in poSIjete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se 4rftav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: 1 GLAS NARODA' tlf WEST 1Mb STREET NEW YORK, N. L sti, nko jib kdo najde, ki ni vpravioen do njih, oziroma v slučaju smrti dotione.sn ino-zenilca ali njegovega odhoda iz te dežele. "Nekateri inozenfci so odtrgali kraj potrdilnega listka, ki v-obli je ta navodila, in ga nam poslali po pošti. To je pomota, kajti inozemee mora obdržati eel i listek veB eas razun v treh gori navedenih shirajih," jc izjavil ^tr. Harrison. One inozemee, ki se niso še registrirali, Mr. Harrison svari. da najbolj modro ravna, kdor čimprej zadosti zakonu o registraciji inozenicev. Zopet je opozoril, da registracija ni nekaj prostovoljnega, marveč je obvezna in spojena s strogimi kaznimi, ako se kdo namenoma ne registrira oziroma poda krive porlatke v registracijski tiskovini. Domnevani, da iznned onih inozenicev, ki se niso še regist-rirali, je mjnogo onili, ki .si niso na jasnem glede svojega državljanstva ali ki upajo, da postanejo državljani pred iztekom registracijske dobe," nadaljeval je Mr. Harrison. "O-nim prvim ponavljam, da, ako se registrirajo kot i nožem ci, se jim to nikakor ne bo štelo v škodo o«l> končni ugotovitvi državljanstva. Onim, ki upajo, da postanejo državljani pred dnem 26. decembra, zadnjim dnevdm za registracijo, svetujem, naj ne čakajo predolgo. Nikdo ne more biti siguren, kdaj ga pokličejo na državljansko prisego, in ako zan^udi ro-gistraeijo pred dnem 26. de-cemlbra, utegne biti zlo z nje govini državljanstvom. '"Za one, ki se niso d o seda j registrirali," je zaključil Mr. Harrison, bodisi ker so nekaj storili v svojem prejšnjem življenju ali raidi načina, kako -so prišli v to deželo, bi rad poudarjal, da, ako ne vzadostijo zakonu, bo to ne le komplicira-!o njihov položaj, marveč bo to dokazalo, da so nadalje pre-kršitelji naših zakonov, in se dodatno izpostavijo strogim kaznim, ki jili zakon določa." 'Desetotica držav, ki d o sedaj izkazujejo največjo registraci- ASMUND AABY-JA za svojega County Commissioner-ja Chisholm, Minn. A A B Y: je bil eelo dobo rommisshmer je vrnil 7. okraj narodu, je gradil reste In ulice, je asfaltiral 39 milj okrajnih resi. je z oljem namotil 67 milj okrajnih rest, je nadomestil in zgradil »talnih mostov v 7. okraju, je položil 62.1 čevljev kanalov iz rementa in 25,000 kovinskih odtokov. je 7. okraja dal velike reste. kot so št. 5, 22 in 466. Njegova zasluga je. da je bilo skopanih 48 milj okrajnih rest. AABY JE BIL DOBER COMMISSIONER --Objavljeno in plaf-an" !»•> Asmuml Aiiahy Voluntary Committee, Chisholm, Minn. S preprostim možakom svi razpravljala o volitvah, pa mi je rekel: — Vidiš, takole jaz razumem to stvar: — Vse tisto, kar imajo v \Y a sli in gt on u, je po mojem mnenju podobno veliki delavnici. V tej delavnici sicer ni-strojev, pač pa ljudje, ki dela jo z glavo. Amerika ima milijone kvadratnih milj in nad sto trideset milijonov prebivalcev. Razdeljena je v občine, o-kraje in države. Vsaka občina ima svojo upravo, istotako tudi okraj in država. 80 pa nekatere zadeve, ki so podrejene izključno le zvezni oblasti. To je vojaščina, denarstvo, ]Kršta, notranja in vnanja politika ter sam ne vem, kaj še vse. Ko je predsednik izvoljen, izibore svoje pomogače. Zdi : e mi, da jih je deset, in vsakemu oddeli poseben delokrog. Delavski tajnik ima delav- jo inozenicev, skupaj s številkami, je sledeča: New York ....................539,469 California ....................246,:',79 MfissaehusettH ......219.282 Pennsylvania................205,598 New Jersev ............150,479 Illinois ........................136,926 Michigan ....................135,9s6 Texas .............. 95^346 Ohio ............ 90.418 Connecticut ........ 86,439 STRAHOTE VOJNE ■ *:* t ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SliOVENICjj PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New Tork "SEVERNI TEČAJ" V AMERIKI. iKrrij M'.-irshville v Wisconsin 11 j<> y.aprosil pristojne oblasti, da bi smel svoje ime — iz razlogov, ki v javnosti niso znani — premeniti v "North Pole." Odločitev o tej prošnji spada po ameriških zakonih v pristojno-t poštnega minkstr->tva. Ker zavrača to takšne prošnje samo v primeru, če bi s preimenovanjem kakšnega kraja nastala nevarnost zamenjav, računajo Aran-hvillani s temi, da se bodo lahko v kratkem smeli imenovati Nortlipol-Čani. OTOK, KI GA VOZI VETER. 'V bližini Dongesa na Turin-skem opazujejo že od davna svojevrsten pojav, za katerega -o se znaiif-tvtniki baš v zaoIj koristno pridelovati, trgovinski tajnik skrbi za trgovino in tako naprej. Vsak ima svoje delo in o-pravek. Vsi so pa odgovorni predsedniku. Vse se vrši .po nekem določenem redu, ki si ga noben predsednik ne drzne temeljito i spreminjati, in ga tudi izp minjati ni treba, ker se je v dolgih desetletjih izkazal kot skoziinskoz uspešen. Naloga vsakega predsednika je pa, obstoječe razmere, če !e mogoče, nekoliko izboljšati in sicer v priti splošnosti, to se pravi narodu. Nekateri predsedniki <0 imeli v tem pogledu velike zasluge. nekateri pa ni><> imeli bo-disi zmožnosti ali pa -reče, da jim jt» Šlo vse -precej narobe. Včasi se seveda tudi kaj pojavi, čemer sta vlada oziroma njen predsednik brez vsake moči. Taki pojavi imajo v prejšnjih letih -veje korenine, i 1 tak pojav ji* bil tudi pred dvanajstimi leti splošen bančni polom. Menda ni nihče tako zagrizen, tla bi vso tisto nesrečo naprtil izključno Ie na Hoovrovo rame. Nerodno je bilo le to. ker si mož pomagati ni znal. Za Hoovrom je bil dvakrat zaporedoma izvoljen Roosr-velt. Niti najhujši nasprotniki mu ne morejo odrekati poštenih namenov. Storil je res dosti. Da drugega ne, omenjam, je že vsaj zavaroval siromaške ameriške sloje pred lakot.). dnu jezera rase izrazita močvirna flora, iz kakršne nastaja j Zadnje mesece uradovanja nje-šota. in kadar se .jezerska gla-'govega prednika je namreč la- idina dvigne, se otok odtrga od tega rastlinstva, ter >plava po vodi. Visoka -drevesa mu rabijo pri tem kot prava jadra. VOJNI IZUMI LEONARDA DA VINCIJA. V: newyorskom muzeju znanosti ln industrije so razstavili j Nikdar načrte in risbe 200 vojnih izu- ,,;,„ kapitalistom tako temelji-11 w>v slavnega slikarja Leonar-|to pristrižene peruti kot so jim tla da Vincija. Od primitivne bile začasa Roosevelt o ve ga u kt»ta trkala na vrata sto in sto-tisočerih ameriških družin. I11 delo je tlal nezaposlenim, da jim ni bilo treba hoditi od hiše do liiše ter prositi A"lmga-ime. Vs*ak delavec bo vedel jiovc-tlati, kaj je storil za delavstvo, prej niso bile «>l»je>' strojnice do prednic današnjih podmornic najdeš tu vse. Znano je, da je tla Vinci svoječa>no mnogo svojih izumov skrival samo zato, ker se je bal. tla bi jih zlorabili za vojne namene. Pomajralo ni nič. . DARILNE P03ILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.--- DIN.--- DIN*.--- $ 2.30 $ 4.00 $ 5.83 DIN.---$ 9-25 DIN.---$18.— DIN.---$35.— V DINARJIH V LIRAH 10« LIB---$ 5,— 200 LIR---$ «30 300 LIK---$14.— 300 LIR---$2230 1000 LIR---$44.— 2000 LIR---$87.— Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsfrd razmer v Evropi al medfe v Jagwlarijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo t dinarjih oz. lirah. lato velja toil ta vse drage ev-repeke drfave. SLOVENIC PUBLISHING CO. is 1 fOTNlill ODD1LI1 s s: 216 West 18th Stmt, New Tork rat lova 11 ja. Starim in oslabelim delavcem je zajamčil starostno pokojnino in sleherni, ki dela, je že vsaj nekoliko zavarovan proti strašni pošasti, ki se ji pravi nezaposlenost. Toda vse to so bile notranje zadeve. Zadnja leta so začeli evrop ski diktatorji dvigati glave in stegovati roke po demokratičnih državah. Dasi jt* Amerika par tisoč milj oddaljena od Evrope, ni varna pred njimi. Tudi za to se je pobrigal Roosevelt. V teku in v delu so zaščitne priprave, kakršnih še ni imela naša dežela. V tem času, ko državni stroj brezhibno posluje, se oglašajo Rooseveltovi nasprotniki: — Doslužil si! Zdaj Te bo drugi nadomestil. Xihče preti Teboj ni bil več kakor osem let v najvišjem uradu in zato tudi Ti ne smeš biti. — Tvoje mesto spretnega poslovodje naj zavzame novinec, ki se ni še nikdar v svojem življenju barvil z državnimi zadevami. To je tako kot če bi bi od kompliciranega stroja vzeli mašinista in postavili vajenca na njegovo mesto. Ali pa, če bi sredi nevarne peracije zapodili zdravnika -operatorja iz operacijske dvorane in naročili bolniškemu strežniku, naj završi delikat-tio operacijo. .-..t, Miri, I '!- " rji 1 iiiiiiiliiiliiiili ,11111 iin.li _________ _____________ ... i U L A S N AB O D A"— New Tork Friday, November 1, 1940 RRA GABER: Muslimanska Azra o je bilo A-zri pet let, >o jo j pota svojih očetov in detlov ter Ijala je in prišla do težkega, čili - šest let starejšim Sai-j pozabil na .postave, ki jih je bil neizprosnega zaključka: Če holt fantom iz dan hoda odda- 1 - - • 1 1 T fie vasi. >jen oče je napra-£ Saitovim očetom pogod-ki bi jo pozneje rad razdrt, j je stric Hamid obubožal, in postal Sait revni delavec. A [godba je pogodlba in čeprav I upirala. dal veliki Alah. če živeti, mora delati. In na- Poleti je Azra rodila hčerko potila se je v tovarno, kjer je in Sait je opustil -učenje. A na nekoč delal njen mož in prosila zinjo, ko je Azra nosila drugega ; za deio. otroka,, jo je znova >ilil, da se; ,<4l)eIo bi se že dobilo, toda je učila. Zdaj se mu ni več kako boste delali s feredžo na je vse Vedela je, da obrazu?" so ji rekli. ra vedno in povsod obveljati. Toda žene so večinoma zadovoljne, poslušne in tihe. To ima tudi svojo dobro stran Rodbine v Indiji so vedno vzorne. V njih vlada mjr in zadovoljstvo, prepirov ne poznajo. Tudi če Ind kaj zapo-ve, reče to lepo in žena njegovo željo vedno rada izpolni. Vprašanje je pa, kako dolgo bodo te razmere trajale. Indija se nagla civilizira in sprejema mnoge novotarije, ki bodo j imele svoj vpliv tudi na družinsko in zakonsko življenje. I Dokler bo pa imela glavno besedo vera, dokler jo bodo lju dje v Indiji kakor še zdaj pri znavali s srcem in dušo. Political ZARADI GR02NJE Z UBOJEM, OBSOJEN NA LETO JEČE. napisana, je sveta pred A- 'zaman in se .je bol j pridno opri- j Azra je molčala. Spomnila ionu in ni dobro človeku, k'jjela učenja, da bi >e ga tako ! se je. kako je zaman iskala v prelomi. Navsezadnje pa je čili* prej rešila. j lncntu dela kot perica in kako I Pred senatom okrožnega >o-| Azrn oče le vesel, !;< *o jo j Xa jesen je Azra rodila sina seje zaman ponujala v bogatih !«li*ča v Celju se je zagovarjal najstletnodekletce v >va-! in njen sin je umrl. Tudi Azra muslimanskih hišah za sluz-M^letni rudar Kladnik Mihael skih oblačilih množili na i je dolgo ležala bolna in tedaj kinjo. Po hudem notranjem j »Marija gradea pri Laškem, i in odpeljali na ženinov! je -poznala, da ima moža, ki je beju je naposled snela z obraza j Kladnik Mihael je dne 9. junija il. Domu je imel namreč Še;bol;:i od vseh moških, kar jih feredžo in uiadnik, pred kate-|v Laškem zahteval v pisntu, 'ero hčera, ki jim l»o tudi Je p,/znala. rim je stala, je osupnil nad nje- naslovi jenom po svoji vsebini Poleti na «-e jo Azra kakor po no mirno in nežno lepi.to. Ko' na sestri Kladnik Frančiške in Political VSTANOVLJEN L. 1893 Political >ral najti ženine 'o je Azra oblekla temno raste svilene dimije in s: ič potegnila preko obraza Jedfco, ni jokala, čeprav je hajalrt v neznane kraje in v pnano življenje. Volja >tar-je bila volja Alahova in «e-mora biti pokorna moške-, ki ji ga je Alah določil za •podarja in soproga. Vendar z nekakšno tesnobo sža. Imela bi rada Idrega in lepega moža, < ka-rim bi so lahko postavila |ed prijateljicami, ko bo pri-domov na obisk, i je razočaral. Bi! jc če i in lepo je po-1 opal ž njo. mo nekaj ji ni ugajalo na eni, da ie nosil obleko, kakrš-nosijo kristjani in si je le svečanih dnevih posadil na avo fez. Ko ji je nekaj dni tem. ko je bila prišla k ujeli v majhno, iz blata zidano sieo v predmest ju, rekel, da hko odloži feredžo in dimije, bila užaljena in podvomila v njegovo pra vovernost. jen očo bi jo ubil, če bi ve-?1, tla je zavrgla feredžo, in jena mati 1»i umrla od o vsi trije njegovi, da pa ftl kazen, ker je ni pošiljal v je samo deček otrok, ostala dva n kom čudežu razcveta in Sait mu je priznala, da zna tudi či- j Terezijo, od njiju zahteval iz- zamislil. j plačilo 2 din ter jima grozil je po-ta'a z ubojem. Kladnik je po-:a piipravnica in -tajal vedno bolj nasilen, do- dni j 1<> |e dražil, da je najlepša med'tati in pisati, m- je ženantf. ki jih je kdaj poznal.! Pol leta zatem Njena sreča pa ni trajala dol- Azra uradnišk lto. Ni ji bilo dvajset let. šele čez doliro časa -o jo pre-- ^ler nista prijavili sodišču, ko so ji nekega dne prinesli na nehale sovražiti njene niusli-!^a so zaprli. Sodišče ga je dom n trt ve ga moža - stjsnje- manske sosede, ker je bila za-nim prsnim košem. Žalovala vrgla feredžo, da bi sP lahko je za njim in bi morda žalova- preživljala. ITva a Alahu in la brSz konca in kraja, če bi njegovemu preroku, življenje se nenadoma ne spomnila, da je bilo trdo, toda Azra se tudi nima več od česa živeti. Bila .'z nezakritim obrazmn ni izne-ie -anta s *vojo hčerko in ni- verila ne -voieniu boiru in ne kjer nobene ]>omoč.i. Razmiš- svoji Haniski obsodilo na leto in in-*see ječe. ven. Indija in njene ženske :Kakor povsod v Orijentu je ;žijo jih kakor redovnice in tudi ZAŠČITNI PARK ZA ENO SAMO PTIČJO VRSTO. \* državi Viktoriji v A\ tra- tudi v Indiji glavno delo žensk sedeti doma ter skrbeti za gospodinjstvo in družino. V mestih in -iromašnih krajih so sicer zdaj indijske ženske zaposlene tudi izven doma kot delavke v tovarnah, toda v splošnem je to le redek pojav. Ženskam pripada vzgoja otrok. Zanimivo je. da je tudi pri Iitdili bolj dobrodošel deček n» iro deklica. O deklicah pravijo Indi da prav za prav niso otroci. Ce občuješ v Indiji z ljudstvom je običaj vprašati očeta koliko inta otrok. Odgovori ti recimo, da ima enega. Če pa >lo. "Vse nas hočejo pok ri strniti!" je besnel. "Kaj nam 1 treba njihove učenosti! Brez je smo živeli srečno, a 'daj, o nas posiljujejo ž njo, je hu-o, kakor Še nikoli." Toda Sait je bil neizprosen, ečer za večerom je morala izra sedeti ob petrolejki in z komo roko je prepisovala iz njige črko za črko. Bila je sta pa samo deklici. Vendar pa v Tmliji deklet ne zametujo-io, kakor bi utegnil kdo misliti. Če imajo starši dovolj sredstev hodijo tudi hčerke v šolo in doma so zaposlene dokler ne do-rasto, namreč do 11. odnosno 12. leta, da znajo vsa domača dela in da -e lahko orno že. Kaj je svoboda, tega seveda žen-ke v Indiji ne vedo, je tudi aba učenka. Na tihem se je ne pogrešajo. Od otroških let |? so že večje jim ne privoščijo nič več prostosti. Piijateljice lahko obiskujejo, same se pa ne sinejo sestajati s fanti. Na njihovo možitev začno starši misliti, ko je dekletu 15 let. Takrat -e pa vedno najde mladenič, ki začne prihajati k staršem. Pri njih vživa ugled, s svojo izvoljenko pa more govoriti samo vpričo staršev ali znancev. Izključeno je, da bi š' I z njo na izprehod. To bi mu niti na misel ne prišlo. . Za dekletom hodi fant včasi precej dolgo še premlado ali dovolj denarja, da (bi mogli hčerko oiiDožiti. Včasi se pa vzameta hitro. Dekle potem o-dide iz očetove hiše in živi v novem domu tako. kakor je živela njena mati, babica in prababica. HiŠe skoraj ne zapu-ste. (1e se pa to že zgodi, gre samo za kratek obisk ali najnujnejše opravke. 'Življenje žensk v Tndi.ii torej ni zavidanja vredno. Res je sicer, da ravnajo iinožje ž njimi lepo in da vzorno skrf»e o stolpu "MarteUi" na Korziki. ki je bil nekoliko let prej junak srdite borbe. Angleži so svoje obrambne stolpe zgradili iz trdnih granitnih kvadrov, dali so jim okroglo ali o-valno obliko, na tleli premer kakšnih 15 m in višino 10 do 15 m. Stene proti morju so bile kakšne 3 111 debele in premlje-ne s strelnimi linami, a na zavarovani strehi je bil nameščen po en 34 palcev, vrtljiv top. PESMARICA "Glasbene Matice*1 Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. —* Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. zob časa in vreme nemoteno o-pravljala svoje delo. Lansko leto, ob začetku vojne, je bilo i/n*ed vseh 103 stolpov samo še 45 v uporabnem stanju in te so tudi v resnici uporabili. Obalna zaščita so jo vselila v staro zidovje, ki so ga z vrečami peska in cementom ojačili, na likcsto starih poljskih havfbic pa so stopile moderne obalne baterije in protiletalski topovi. Tiste .stolpe, ki jih ni bilo več mogoče zadosno obnoviti. ,so preuredili v opazoval nice in jih opremili z daljnogledi, žarometi ter telefonom, druge so uporabili spet za moštva proslulih balonskih zapor. Te verige stražnih stolpov seveda ne siiuemo primerjati s kakšno "M^ajnnotovo črto ki jih more sovražnik le težko odkriti, so oborožene z obalnimi in protiletalskimi baterijami, podzemeljski hodniki rabijo kol slsramihe za strelivo, vo-do in živež, daljnogledi in prisluškovalne naprave dajejo o-pazovalcem možnost, da pravočasno u got o ve bližajočega se sovražnika, telefon in radio •poročata vse. kar opazijo, takoj v notranjost dež Ie. Takšna je torej angleška Maginotova črta. 150 let -tari stolpi in kred ne stene gotovo ne predsavljajo obranflme naprave, ki bi je ne mogli predre-ti, vendar pa >o učinkovita prva črta, ki more sovražni na-j pad silno otežiti. NOVI KOLENDARJI! Za leto 1!>41 smo prejeli stenske kolendarje sledeče velikosti: 17V»xi>3 inče. Kolen-darji imajo pri teui še posebna vremenska naznanila in oznanila posebnih dni in državnih praznikov. Kakor smo vsako leto, bomo tudi tekoče pošiljali kolendarje na želje naročnikov na vse kraje in v staro domovino. In, naj si so jih še tako popravili! ^er sedaj pošta posluje bolj po Vendar pa so opravili že mar-!^1: treba radi kol^n sikatero koristno delo. V splošnem pa se mora Anglija zanašati bolj na obrambno črto, ki ji jo je dala narava sama. tAngleška obala sestoji, kakor znano, na velike daljave iz k redni h skal. ki se dvigajo strmo iz morja. Že pred skoraj 200 leti si je neki angleški gusar in tihotapec W. "Watch izmislil, da je na teh krednih :ste-nah visoko nad morjem v neki jami uredil sijajno skrivališče, odkoder je lahko na veliko daljavo nadziral obalo. S topom, ki ga je namestil pred odprtino v kredno steno, se je lahko branil pred carirtskiimi stražnima ladjami. Odtlej ve britska ad-miraliteta prav dobro, kakšne-ga zaveznika ima v teh skalah. Danes jih je postavila v službo deželne obramfbe, netšete naravne in umetne jame v njih, darje odposlati poprej, da jI" 1 bodo dobili ob času. lvolendar stane s poštnino vred kamorkoli samo 20 centov komad. Naročila prejema 111 oih vrtincev življenja. Potekali *o meseci, prešlo je leto in drugo leto in vse je preizkusila, kar je le mogla. Gledališča je že niso nič več zanimala zaradi resničnega užitku, zdaj jih je posečal le zaradi svojih toalet, ker je vedela, da je lepa v njih, in se ozirajo pogledi za njo. Priučila se je bila vsem skrivnostim najbolj zapeljivih keketerij in je še in še iskala novih pripomočkov in pogledov. V razkošju se je vadila zaradi razkošja in v-a domačnost in naravnost je bila že zdavnaj izginila. Z Vando je ni vezalo nobene čuvstvo več, zdelo &c ji je že, da to ni njena hči in ni imela občutkov matere in le redkokdaj es je domislila nanje. In še to vselej samo tedaj, če je bilo treba raznih potrebščin za Vando. V počitniških dnevih je jela Vanda gledati pozorneje življenje pri materi in kmalu je razumela, da materi ni do-ti do nje. Peklo jo je to in bolelo in kmalu se je zaprla sama vase in že je bila samostana bolj vesela kot Trsta in doma. Tujko .se je čutila v Gornikovi hiši. Andrej so ji je smilil, rada bi ga bila tolažila in je zdaj pa zdaj rabila mehkejši izraz in mehkejšo besedo, le da bi dobro dela Andreju. Pirea ni nutrala in že če ga je pogledala, jo je zazeblo in toliko, da ni rekla Gorniku, naj ga nikar nič več ne pusti v hišo. Sicer ni razumela še tega, da živi njena mati le za Pirca. a čutila je dobro, kako ima Pire prvo besedo v hiši, in v>e se godi tako, kakor hoče on, in da mu je tudi Andrej vdan. Andrej je bil opustil mi>el na tiho domačo srečo in na kitajsko obzidje, o katerem je bil sanjal v prvih dneh zdru ženja s Tino. Saj je bil poizkušal zdaj pa zdaj, da bi pre govoril Tino in ji je tudi omenil, da je vendar že dovolj vseh zabav in vsega razkošja. A ker jo je ljubil in unu je bila vsaka njena želja ukaz, s? je štel v dolžnost, da ji vse izpolni. In ker tudi Pire ni nikdar ugovarjal, se n*u je zdelo, da je tako že prav in polagoma je bil izpustil vse vajeti iz rok, čeprav včasih le ni miogel razumeti, kako more Tina živeti tako življenje. Poglabljal če je v delo, malo je bil doma, razširil je svoje bogastvo, a denar mu je polzel iz rok. da saim ni vedel kako, in Tina je zahtevala vedno več in več. Večkrat se je zamislil in v težkih skrbeh delal pozno v noč, a da bi Tina kdaj hotela kaj slabega, tega le še vedno ni hotel razumeti in j^'pomfeli, kaj je bilo, ko je bil vtsako najmanjšo slutnjo v tem oz i ru odpodil daleč v -tran. jcoolidge. ali pa Hoover na kr- Razne vesti iz Pennsylvanije| White Valley, Pa. Že precej dolgo čaea ni bilo nobenega dopisa iz tukajšnje naselbine v 4'Glasu Naroda" čeprav intamo zastopnika. Se boni pa jaz z malim dopisom zopet zaenkrat oglasil ako ga ne bo gospod urednik odvrgel koš. Seveda vseh novie skoraj ni mogoče opisati, ker nekaj jih je že tako postarnih. da nimajo kaj pomena. (Kar se tiče dela, ga je tukaj jako malo v tukajšnji okolici. Precej jih je, ki imajo "cesarsko" delo, ako pa greš kam vprašat za delo, pa pravijo, da si prestar ali pa premlad. Tukaj jih je še veliko starih in mladih, ki bi radi delali, pa dela ne dobijo. Ravno sedaj delajo novo ce-do skozi našo naselbino, oziroma po naselbini, ki bode iz trdega kamna in povrhu bodo pa nekaki "šmir" polili, da ne bo preveč prahu. Dne 19. oktobra je bilo že tudi tukaj padlo dva inča snega, ali drugi dan je ves skopnel. Sedaj je pa zopet lepo gorko vrenje, — koliko časa bo, se ne ve. Mladi fantje in dekleta se tudi precej ženijo. Naš rojak A. Home si je postavil svojo hišo ravno v sredini naselbine. cerkev Jurjeva, ki je brez zvonov in pa brez križa. I)ne 9. septentfbra sem bil v Waukeganu, III. na konvenciji JiSJKJ, kjer sem srečal marsikaterega znanca in prijatelja iz prejšnjih konvencij. Tudi Anton Demšar, njegova žena in sin iz AVest Al lis, Wis. so bili prišli obiskat že 8. sept. zvečer in so nas vabili do moramo jih priti obi.-kat, in sva se s Johnom Demšarjem iz Presto. Pa., ki je moje žene brat, domenila, da greva v soboto zvečer na \Ve*st All is in res sva šla. V nedeljo pa sta prišla še za nama Anton Eržen in Pavel pripeljal Tonetov sin. Bilo nas je lepo število. Nato gremo še Franka obislcat, njegova žena .je ravno prejšnji dan prišla iz bolnišnice. Nato smo se pexlali: še k sestri Johanni Oblak. Ker je pa njen mož delal, smo se dogovorili, da ga bomo šli po kosilu pogledat v tovarno, kjer dela. ker on je že 21 let superintendent v tisti tovarni. On je eloma iz Vintgarja blizu Lučni. Jaz sem bil še na njegovi svatbi v Broughton. Pa. Kot smo se prej zmenili, da ga bonvo šli obiskat, je tudi njegova žena šla z nami, tako da nas je'bil kar tri avtomobile. Ko smo pri«ŠIi v tovarno, smo ga hitro dobili. Nato je ukazal Matiju, naj nam tovarno razkaže, ker on je tudi tam za- Oblak, oba iz Center, Pa. Ko . . ,. , , . \ . . ^ ; , poslen in nas le pehal tako vi- sva z delegatom Demsarom od- , , , . , ... Vi' i , I soko. da smo ceh Milwaukee m hajala iz Waukegana na >>e~t;-|T- , ah* *i t rn . • 'West Alhs videli. Tovarna s< A lis, sva najprej vzela bus, ki • . n n «T . , najprej nas je odpeljal elo postaje, potem sva se peljala na električnem vlaku eno uro in ker sva na postajo prišla dve minuti prepozno, sva morala čakat na drugi vlak eelo uro.. Tisti čas som porabil za to, da sem telefoniral Antonu Den^šarjn na West Allis, da nas pričaka v Milwaukee. In res, ko prideva tja, sva ga koj zaglenlala na drugi strani ceste, z njegovo boljšo polovico, nakar smo se odpeljali na West Allis. Antonija Bogataj in Elmer Xokako Po1 Pot.a vozi in nni Remi« sta oba v Vilkinsburgu I prfVI"K odo volitve, zatorej je vsakega državljana dolžnost, da svoj glas odda za našega sedanjega predsednika F. D. Roosevelta. Vsak naj si U- Vanda se mju je včasih zasmilila, ker je bila brez "ljubezni materine. Pa >i je razlagal to tako, da Tini pač ni pri srcu, ker jo >pominja Mlakarja in njenih prvih nesrečnih let'bede milu. V resnici si nekateri prizadevajo, — še naši rojaki — da bi republikanec Willkie in premagovanja. Zato je podvojil skub za Vando in ji je zmagal. Seveda potem bi imc- hotel biti oče in mati, čeprav se je s pravo ljubeznijo ni nvogel okleniti, ker je vedno le predobro čutil, da j«1 to Mlakarjeva hči, hči onega človeka, ki nru je bil nekoč prizadejal toliko let trpljenja in čakanja. Pozabil ga je bil in da b» ne bilo Vande, ne bi bilo ni i i koščka spomina nanj. Dobro mu je delo. da je Mlakar izginil .in ni bilo ves čas o njem ni kakih vesti. Zvečer je bilo in Tina in Pire -ta sedela v salonu. Skrivnostno -o odsevale iučke na zlatih okvirjih slik, dišalo je po parfeniu in svetUjka .se je snuliljala v zagone t kah. . Pire je udobno .-edel v Širokem naslanjaču in je kadil cigareto. Tina ga je epazovala in v molku so se predle misli. Tedaj se je Pire zdiznil pred njenim pogledom in je vprašal: "*Tako čudno me gledaš nocoj, Tina." Tina je poverila glavo, ke»j nato je zavzdihnila in mu pogledala v oči. "Težko mi jo," besede so bile temne in komaj slišne. ( "Zakaj!'* je vprašal Pire. "Kdaj me ne boš več maral T" "Tina! ("e si bila nekoč podrla tako močno stavbo v meni zdaj vendar veš, da nimam izhoela iz tvojega začaranja." "Čarovnica soni?" "Zame že — in tudi za Andreja. To predobro veš.' 4'Torej sem gotovo zelo hudobna. Mogoče re»s. Vendar jšoin že vse očitke zamorila v uživanju — v takem in takem uživanju — in v tvojih besedah, ki so tako čudovito logične, da najdejo za vsako zlo in vsak greh oprostitev. Ali me res prav učit*" 44Kaj je prav? Jn kaj ni prav? To povej, Tina!" "Kako bi — če ti tega ne veš." "Utrujena si danes, Tina. Kaj te boli?" Tina je zavzdihnila in se naslonila nanj. "Vest te peče?" je vprašal spet Pire. "Kje je že nioja vest.' Ce bi jo imela — potem ..." w 4 Potem?" "se-velt tistega ne pusti. Zato so pa za Willkieja. Zatorej vsi na volišče in oddajte svoj glas sebi v prid in glasujte za F. D. Roosevelta. Preyej časa je že minulo, ko ni nobenega dopisa iz stare domovine. oziroma iz Poljanske doline oel pore>čevalca Batiča, ker meni je tudi tista okolica v-a dobro znana. Ko sem bil mlad, sem služil v Zerovskem va mati. Naenkrat obstane in pravi, či bi jih rad videl in sem rekel da, in tako smo šli v hišo in so nam povedali, da sta i=e sestra in njen mož ravnokar odpeljala nekam, mati ela je doma. Ko smo prišli v hišo, je ravno "Glas Naroda" brala. Najprej snuo se pozdravili in si imenuje D. D. Wescliler in pripravljajo v njej hmel za pivo. Ko smo si we ogleelali, smo se pa tudi s pivom okrepčali. Za torej lepa hvala Jakobu in Johanni za postrežbo, ravno tako Matiju. Rudiju. Franku, posebno pa Antonu Demšarju, ki j nas je vozil in njegovi roeVbini za prijazno postrežbo. (Spotoma smo se ustavili še pri nekem rojaku, ki sem njegovo in*e pozabil in tudi pri Miss Vogrič, ki ima gostilno v Milwaukee, smo se ustavili, ker ona je bila tudi delegat in ja na konvenciji. Hvala za postrežbo vsem, katere sem obiskal. Naj zadostuje zaenkrat in pozdrav vsem! Jurij iz Bele doline. ŽEP AR, KI JE ZNAL SHAKESPEARA NA PAMET •V Phieagu je umrl v starosti G9 let zavoljo mnogoletne na-podali roke. potem jo vprašam, (luhe starec,' ki je bil nekoč če vidi še brati, in ona mi odgovori: "Seveda, samo naočnike moram imeti." Ona je stara let in ta je, kot so včasih rekli: Shasarjevega Toneta žena Matilda iz Poljan. Njen n* ž je žp pred precej časa umrl. • v Broughton. Pa. in moja žena in Tone sta bila polbrata. Ker smo nekoliko v sorexlti, zato sem, jih pa hotel tudi obiskat, nakar smo se poslovili in otbljubili, da jih jutri zopet obiščemo. Rečeno, storjeno. Natoyias je Demšar peljal na njegov dom. Seveda smo še prtcej dolgo kramljali, predno vrhu na Dobravi pri Homcu in smo šli spat. Ker pa ni>e>m v Gorenji vasi pri Tx»skovcu. Seveda doma sem iz Podgore ter tueli Anderjancovega Toneta dobro poznani iz Srednje vasi in želim, da bi Batič še kaj poročal o jijem in tudi iz drugih vasi, iz Podgore, ib Hota-vije. in drugod, ker vsakdo iz svoje vasi rad kaj novic izve. Tudi tistega Tomaža ni več z dopisom kje je? V številki 227 "Glasa Naroda" ■sem bral v Zgagovi koloni, ki omenja nekega Poljanca, meni se zeli, da ,se je nekoliko zmotil. Iz tistih vaisi, ki jih on omenja, je največ Podgorcev, oziroma iz Stare Oslice doma. Tudi omenja ela ima Tomaž Previc tudi brata v sosednji naselbini; zakaj ni povedal, da je v Beli dolini, kjer je tista mogel zjutraj spati, vstanem in spreten žepar. Sam se je hvalil, ela je starostni predsednik v tem "pokli-lu." Že več let je živel "v pokoju" delal je pa vedno, da je v svojem življenju pe>znai samo dve možnosti za dobro zabavo: to, da je svojim bližnjim praznil žepe in pa — čitanje. Citanja se je naučil prav za prav precej pozno, ko je moral dalj časa p^ sili prebivati v kaznilnici. I-mel je veselje do čitanje in je injel izvrsten spomin. se je skoraj vseh Shakespearovih tragedij naučil na pamet. Drugi avtorji, ki jih je po-ebno upošteval. so bili: Scott, Oarlvle. tudi John Demšarje vstal in se I Balzac, Viktor Hugo in Dmnas. napraviva, da gremo na izpre he>d. Drugi pa so še v-si spali. Tako hodiva že kako miljo, in prideva elo neke farme, ki je izgleelala, -da imajo precej krav in John je rekel, da greva mleko pit. In ko sva korakala po KRUN IN ZDRAVJE. Zdravniško je ugotovljeno, da trpi v Srednji in Zapadni Evropi 98 oelstotkov vseh prebivalcev na slabem zobovju za- dmgi cesti, so naju že exlda!eč radi uživanja kruha. Ljuelem klicali, ker so mislili, da sva se izgubila in pa da je zajtrk kuhan. Malo smo pojedli, nato pa pravi Tone, da je že pripravljen, da nas pelje, tudi njegove brate pogledat. Tn res pridemo elo Matija, ki ga ni bilo doma, ker je bil ravno na neki seji.Potem smo šli k Rudija. Komaj se vsedemo pa Matija pride v hišo in Anton Eržen in Pavel Oblak, ki jih je Veliki Atlas sveta Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, »ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta tr-In vsega drugega se nisi bala?" ditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države $3.— za Kanado. Ta in veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA", 216 West 18th St., New York. se nantrec zdi. da je najbolj imeniten kruh iz bele moke, medtom ko izkustva kažejo, ela temu ni tako Najbolj zdrav in tečen kruh je iz mešanega zmlevka, t. j. iz moke in otrobov. Toda na svetu je že tako urejeno, da moko presejejo, o-trobe pa dajejo za krmo živini. Strokovnjaki za zobne bolezni so že večkrat dokazali, da nastajajo največje okvare na zol»eh ravno zaradi uživanja kruha iz bele moke. Vsaka mešanica je bolj zdrava od tega. Na Bolgarskem, kjer jedo lju-ele kruh iz mešane moke. imajo najbolj zdrave zobe. Na Grškem je na«el nemlški zobar dr. Schroeder naselbine, kjer jedo samo kruh iz mešane moke. Med 12.000 prebivalci ni bilo niti enega, ki bi mu moral popraviti zobe. Iz tega je napravil za sebe obupne, za splošnost pa koristne zaključke. V današnjih časih, ko mora zaradi draginje marsikdo stisniti vsaj eno luknjo v pa-u, ne bo odveč, če začnemo tudi razmišljati o umestnosti kruha iz iriešanice. Ne samo, da nas bo to obvarovalo pomianjkanja, s tem 'bomo tudi podprli svoje zdravje, ki nam je ravno v teh časih dvojno potrebno. Ne za-htevajmo izrecno belega in ne zavračajmo črnega kruha! LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finžgar) Nove knjige slovenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 1:20 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja. Cena — $2.- ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsern novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani. Cena — 75c D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano. Cena — 75c Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH. CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY PREZGOVORNI VLOMILEC. Ne k ega bu < 1 i m pešt a nskega d'tektiva je v neki go-tilni v bo dlo v oči. da igra mlad moški ulogo velike'ga gospoda in sto-take kar tako mW*e okrog sebe. P< zanimal >e je zanj, pridružil se mu je in kinulu ga je» mladi mož. ki je bil že precej okajen, povabil, naj bi ž njim soeleJova! v "veliki po-lovni zadevi." V teku razgovora, ki je bii za detektiva nad vse zanimiv. je ta zvedel, da gre za 2o letnega 7»elo Zalavela. ki je bil še pred kratkim ključavničar. S tremi svojimi tovariši je vlo- mil v trgovino, kjer *»o naloži na voz SO Motov rozin. orcho\ letnikov in čokolade ter \v<' skupaj odp Ijali. I)e!al je z v-o previdnostjo, je ]»emirjeval detektiva in je za blago, ki te, kakor -e spodobi. Tn tako je mladi mož izdal vse. Seveda so krate*k ča.« nato 1 »111 v>i skupaj za mrežami. BudimpeŠ-tanoi so na ta način pa z ved li. od kod toliko pe»ceni rozin, čokolade«. mandljev, in drugih dobrot. ki so jih bi"e v zadnjem času naravnost preplavile. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaslova je razvidno d«» kdaj liuate plačano oaručmou. Prva itevilka itumeui mesw, druga urni iu tretja pa letu. l»a liani pi Shranite neiMjtrebufg* dela iii gtiuskov, \ au j>ru«liuu. da »kiiMiie uaruCui-Du pravučasuu poravnati, i oAJjite naročnino naravnoat nam ali jo pa plačujte ua^eu.u zastopnic v \ a.ViL kraju ali |>a kateremu Izmed •astopnlkov, kojih liueua so tiskana z aebelunl Crkttuii. ker iw> upravičeni obiskati tlKti druge naselbine, kjer Je kaj ^aSlh rojakov naaa-Ijenib. Zastopnik bo Vam uročU pelrdllo za plačano nar.^niao. CALIFORNIA! San Francisco, Jacob Laushln XJLURADO: Pueblo, i'eier Culijt, A. Malti« Walaenburg, M. J. Uajuk INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlk Cicero, J. Fabian (Chicago, Oxrc In liiino)«) Joliet, Jennie Bamblch La Salle. J. Spellcb Maacoctan, Frank Augiiatln North Chicago in Waukecan. Kartell MARYLAND: KltamlUer. Fr. Vodoplve* MICHIGAN: Detroit. L. Plaafcar MINNESOTA: Chisholm, J. Lukanlcb Ely, Jos. J. Peshel Evelerh, Louis Goals Gilbert, Louis Vessel Ribbing. John PorBe Virginia, Frank Hrvatic* MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Brooklyn, Anthony Svet Oomnrti Karl .Little Falls, Frank Marie OHIO: Barherton. Frank frana Cleveland. Anton Birfiek. Uws. Kar linger, Jitub Itesnlk. J«>»»•• Hlapni« lilrsrd, An'on NagiMle lx>raia, l/ouis Balant. John KumJIs Toungatown, Anton Klk*U OREGON: Oregon City, J. KoOUr PENNSYLVANIA: Bessemer, Jobn Jevnlkar Cooeniuugb, J. Brezoir« Coveruale La ok<>U<-a. Mn. 1«^ Kupnffc Export, lAHiit CjfaatM Farrell. Jerry Okern Forest City. Math Kamla Fr. Bbid nI kar Oreenaburg, r'rank Novak Homer Clfv. Fr Ferer>"hnk Imperial, Venee Paleicli Johnwtonn, John Polanti Krayn, Ant. Tauielj Luaerne. Frank Ha I loch Midway, Joud ž nut Pittsburgh In okolica, Philip PrsKar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Rehlfrer West Newton. Joseph Jovaa...... WISCONSIN. Milwaukee, Weai AIlls, Fr. Skafc Sheboygan, ■WYOMING: Rock Springs. Laoli Dlamondrills. Joe Rollvli Vsak «astspni* tUm potrdil« ta svata. katera J* prejel. Zaatapnike Upta