PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Ste v. 211
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon, po it. 1. gr.
TRST, petek 7. septembra 1951
Cena 20 lir
BABIČ
C
os /e,	da spregledajoJ
t
°&0°vora O-**08 uL tro1!lti Predstaviš u	skupin čitamo,
lisk edin	nsica narodna
, silna Jl0venska P°li' k 0 brLAl zast°Pa naCe-STO, kn^°mi ohranitvi lkn0 2 tfi bilo ustanov-\	<	zgodbo*,
^emo krurr	trditve
tTa * dntlT’- k° volemi-
ln Hm o■MtZj1 skuPinami
ni Pristali srn niS0 iskre' (■p.	v,	piše:
[e stvar TmiiArUga'na pa
Pfdni, (mAu l mmi skupi-^Z, SK«ijetne so skupine
ki imalo ŽJ? SNS m- P->
‘A svoje A nahmi tj ud-
» Hh vom?™0 središče, "‘ožje, ki „ ° Prekaljeni S° '^dali ,•	se nikdar ni-
Da h- n lzl0rali».
f:mr-nosftek ll0ot°vitve, v Kdo poLnA^1 b0 niar-poainn doblie vsaj
k°hem ^polita-.11 in na stra-rulnem vni Uem in nio-
?a PropaaAlA'11: Popotno-Psga ---IrAA, komunisti':-Prt-enja-m eoa P°sku-0 namrtZ z°vet zidati fr*vi)?in ° skuPnost na *«•	osnovah.
»Hle VreUkf ba do na;e
^remaJihi ’ nas vodi
>r,i
ten i
,io duh J Vera v svo-ftovetkp V nedotaklji-
"S naS voI0a, Aostojan'
"" menili0 boka vera
skih Prednosti
'ZFh nalei lnih in m0' igiann ofJfur ^ bilo v
0 >a, torpi 9a 171 v°' % riekAZ 03romna veli zh^AA£stov' so da'
]■ ,0(tne liA 9 Stoventfce -u!tUrne ,■?Moralne in ed<i 7;e , -Pnjence pa se-l*H sCe °;”J° sprejemali».
hi h*ete taU' Sl0venct : » “■' TorJP.e9a in bolj-
»r Porodu Vsi v *Stoven-y>h A,k?- llst°*’ Tako v toilSlokrrA^ej° Pimini X™af?]U in steado-S,'o ZTCA° r°ke misleč,
ZClA1 metno Pone-
PtA°PenskpeVArali voUe-
’ihAr° str«- mii in za Otlici Obrni % SV°j proti-
jeleni zat^A0 va °v°'
em nr	<<Ali st°-
'lis i PrpAn*Va na drugi ka° ^ogort ,a! Sredinci Okm «ž niti v svetu, Se
l n d o.i j r* .
% n, preP<
^drij	:
to ht v® Pvi
th*1 biin' '*uo*- i&ammt-dltl^visnh t -'. kaj misli ^rPatfaij onvic o taksni
\[°r, ffo.Lb;i° lcP° in do-te°rle iz *Demo-ifPravtii fbl oni lahko
S’ zgodo-
Ce ne tta.se l l. za vse k nje-i f °’ da nih-kpUrj°slaviAe ' nedel, in bi Ain splo!l ne bi taluiui 'U> [ovenski narod
khTat bi J ,oliviru ST0-hll v nn« tahko preob-
Saj' %u°i 0blek° ln na
^enst°PiH prTAT^lt
'ati n°e in	triaske
H,J Pošten* uVa zar'eli va-
H^otalost \ldL Ali na ako A stvari ne stoki Je sin vensko ljud-k °*i nestA?0^ Preteklo-helna v o Al Preizkušnje ml, *Uln0AnZlm večini da'
p °iati ? ^ realno n Bleim Vari-hi Ho i°P sedaj konkret-tilln UgmJ: vsemi trditva-V P°dov vami častitih "Di^dnith *demokracije». \n Videu vell tankih io o iri kako oni de-tj Pojo tePOceni izrablja-
S 7pStliCd°i °SToAZ>°-0i'
e’anek/ bto*. kaj so O'00 net f rUi v O'
a oZemAmnosti Tr'a'
%Ak) kata (niC’ ali »ko-l%e neS razmelavajo }deZrnf očitke na
k delA!ne 0CiLke na K Z0i° rnt\ A bi opravi-'kZmi tAnrU’ o politi. ne hA mi slovenci.
Nillli teh	danes P°-
Ie ebn0 ? stvari. (Ce bo
*Stef Pi°S.prih0<iniiC
l$lriaVeac„ti':e druge po SJ PrefcaH® trdttve o po-N in ZvpA nosti, poste-S| !?i«eres ° e do narod-kr (A nekaterih i11 Ve ne nV *Demokra-t»>k*no oleZdi spusta-yf Ž ezi v A polemi-l>n»nAenyrdltpami 0 Bh (koitkJa to ni po-Sl siljenj ne bi bili v stvari A0teli S i staZmi}kntjk! po-
> to , ia dar,a dejanj. (i mAu so kAAs Upotoviu
e. h °e 0d ntne trditve k T'-iinV<2°ane Zel° Sme’ Skl0 resne £ £ ne
„e. 'anie in 1° °Se^dnjihK sfrCQ°-
«n ki Odi Prej irJrdUvuh,
“^SaBirSJa
obsod-
ške narodnoosvobodilne bor. be ter zmerjanje našega herojskega ljudstva z moralnimi propalicami in izprijenci.
V imenu koga pa govorite gospodje iz «L)emokraci-jer>? V imenu našega naroda, katerega obsojate in-zmerjate, prav gotovo ne. Kje ste bili takrat, ko se je naš narod bil na Življenje in smrt za svoj narodni obstoj? Poglejmo si v od in povejmo si odkrito v obraz. Vi Žalujete za tisto staro gnilo Jugoslavijo, ječo jugoslovanskih narodov, ki je v desetih dneh propadla, čim se je znašla pred resno preizkušnjo. Vi govorite v imenu tistih razbitih ostankov stare Jugoslavije, ki so razpršeni po vsem svetu kot brezdomci, obsojeni na počasno hiranje in sigurno smrt. in si domišljate, da je mogoč kdaj koli povratek starih časov. Ali varate se. kolo zgodovine se vrti naprej in ne nazaj. Vaši upi in nade se nikoli ne bodo uresničile. Jugoslovanski narodi nočejo ve'- povratka preteklosti, njihova pot je le v boljšo prihodnost. Niso zaman krvaveli in dali milijonske ~rtve, da se osvobodijo suženjske preteklosti in ustvarijo lepšo bodo-nost.
V imenu kakšnih krščanskih načel pa govorite? Morda v imenu tistih, ki so se uporabljala med narodnoosvobodilno vojno: «V imenu Kristusovih ran naj umre partizan». Ampak takšna načela niso imela nič skupnega s krščanstvom, temveč so bila le bojni klic fašističnih okupatorjevih hlapcev v borbi proti svojemu-last.nemu narodu■ Vi izrabljate krščanstvo in verski (ut poštenih ljudi za svojo umazano politično propagando. Zopet boste grozdi s peklom ljudem, ki ne bi glasovali za vas in za vaše protiljudske cilje. Vi uporabljate vero kot politično sredstvo, s katerim izvajate moralni pritisk na ljudi, da bi pred vašim političnim in moralnim nasiistvom upognili hrbet in slutili le vašim sebičnim in ozko-stran-karskim protinarodnim interesom. V tem je vse vaše sklicevanje na vero, dom in cesarja.
Govorite o kulturi. Kaj pa pomenite na kulturnem področju, kaj ste storili za kulturni dvig našega naroda? Nič. Menda ne boste zahteval' od kulturnih ljudi, da imajo kulturno bedo, ki jo predstavlja vaša revi-
j ja «Stvarnost», za višek slovenske kulture. Kaj pa i-mate drugega na kulturnem področju, kar bi bilo vredno imenovali kulturno? Odgovor dajte sami, da vidimo, kaj sploh imate za kulturno.
Vaša ozkostrankarska zagrizenost vam ni dovolila niti tega, da podprete vsesplošno akcijo triaških Slovencev za gradnjo vsem tako potrebnega Kulturnega doma v Trstu, čeravno se vam je nudilo enakopravno sodelovanje in uporaba bodočega Kulturnega doma.
V čem je torej ta vaša vera v svobodo duha in v nedotakljivost človeškega dostojanstva? Na katerih ruševinah si domišljate, da gradite neko narodno skupnost in kakšna naj bi bila ta narodna skupnost? (O komunističnem pogorišču bomo govorili prihodnjič). Lai in prevara je vse to, kar trobite in kar mislite da lahko pošteni ljudje sprejmejo kot čisto zlato.
Vemo, da boste rekli, ali pa vsaj si mislili, da mi lahko gojimo mnoiično ljudsko prosveto, da lahko prirejamo revijo narodnih noš jugoslovanskih narodov v Trstu, da lahko imamo stalno Slovensko narodno gledališče, da si lahko privoščimo gradnjo Kulturnega doma itd., ko imamo za seboj Jugoslavijo, ki nas podpira. To je resnica. Ampak na drugi strani nam ravno to tudi dokazuje, da je povezanost z matičnim narodom v domovini za trtaške Slovence Življenjsko vatna, in kako ste se vi odtrgali od jugoslovanskih narodov in postali suha veja na narodnem drevesu.
Cas je te, da vse, kar je res poštenega in zdravega pri naših političnih nasprotnikih, spregleda, kam jih vodi takšna pogubna in brezperspektivna politika, in da krene na pot, ki je edino stvarna in koristna našemu narodu. Nihče pri tem ne zahteva, da se postavimo na alternativo, kot jo proglaša ^Demokracijam: «.ali si z nami ali proti nam*, in pri tem zataji neka svoja osebna prepričanja. Osnovna naloga vsakega tržaškega Slovenca je danes enotnost vseh sil v borbi za naše narodne in socialne pravice in odstraniti je treba vse, kar preprečuje to enotnost. Enotnost zatiranega naroda v borbi za svoje narodne pravice je bila vedno in je napredna.
OBČINSKE VOLITVE V CONI A ODLOŽENE
Gen. Winterton rešil iredentiste gotovega voiiinena poraza
'llezaslišana podpora Zavezniške vojaške uprave sovražnikom samostojnosti in neodvisnosti Tržaškega ozemlja in predsedniku italijanske imperialistične in tuje zemlje lakomne vlade
Ob pozni sinočr.l uri je urad za obveščan; ; javnosti pri angloameriški vojaški upravi izdal sledeče uradno poročilo o odložitvi občinskih volitev v vseh šestih občinah cone A. Sporočilo se glasi:
«Pred kratkim so generalu Wintertonu dali predstavko, da bi bilo zaželjeno. da bi za krajši čas odložili občinske vo. litve na področju.
Po posvetovanju s predsednikom področja in po natančni proučitvi vseh v poštev prihajajočih črnite 1 je v te general Win. terton skleni) preložiti volitve v občinske svete, ki so bile določene za 7. in 14. oktobra 1951.
Nove datume za volitve, ki morajo biti pred koncem letošnjega leta. bodo ob pravem času objavili)).
Človek bi rekel, da se godijo v Trstu nerazumljive stvari, če ne bi bil vsak dan priča, da angloameriska vojaška uprava ni niti za las spremenila svojega stališča d° vseh tržaških Slovencev in vsega tržaškega prebivalstva — ki je v ogromni večini — ki noče nič več slišati o iredentistični histeriji in kričanju italijanskega beraškega imperializma o Trstu ter o ponovnem zasužnjenju v De Gasperijevi Italiji. Svojega stališča — zlasti do Slovencev — ni vojaška uprava spremenila kljub bučnemu razglaševanju. da so Amerikanci in Angleži (zlasti Angleži) postali nenavadno veliki prijatelji Jugoslovanov, da so (kot piše ves italijanski tisk) začeli v Trstu celd raznarodovati Italijane.
V resnici pa so na žalost stvai-i takšne, da y Trstu ZVU še vedno pušča iredentistom monopol civilne oblasti, da oni še vedno raznarodujejo s po-, močjo fašističnih zakonov Slo- i vence, da jih narodnostno zati- • rajo, da pod zaščito ZVU še i vedno ni plačana Slovencem | po fašistih storjena škoda, da I še vedno nosimo v svojih izkaz- i nicah zapisano, da smo italijanski državljani, da moramo še vedno ponižno prositi italijanskega prefekta, če se hočemo podpisovati s svojimi pravimi priimki itd. iH
Tistemu, ko ni iz dneva v dan vsemu temu priča, bi bil razvoj predvolilnih dogodkov pač nerazumljiv. Na kratko povedano je ta razvoj naslednji:
Niti štirje meseci niso minili. odkar sta se vojaški vrhovni poveljnik in demekristjanski conski predsednik strinjala da so vsi pogoji zrdi, da se določi datum za občinske volitve na 7. i« 14. oktobra. Se prej Pa je ZVU — da bodo na volitvah iredentisti vendarle sigurno zmagali — izdal ukaz, da bodo imeli volilno pravico vsi tisti italijanski državljani iz Italije iin ezuli, ki predstavljajo brej dvoma iredentistične volivce, če so do 1. novembra 1950 bivali vsaj eno leto v coni A. Po uradhih podatkih bo takšnih iredentističnih volivcev samo v tržaški občini okrog 10.000, ki »e pridružujejo onim
okrog 40.000, k' so pred dvema letoma prišli iz Itali je s posebnimi vlaki. Ko so iredentisti s pomočjo ZVU bili na ta način gotovi svoje zmage tudi na letošnjih volitvah, so po objavi datuma volitev začeli podrobneje proučevati politični položaj v Trsftu,
Ugotovili so, da zmaga ne bo na njihovi strani. Klicaij so na pomoč samega De Gasparija in ga naprosili naj s svojo avtoriteto podpre njihovo željo za odložitvijo volitev do spomladi, predvsem pa uvedbo italijanskega voliln:ga «ap-parentamenta». po katerem bi debili večino v občinskem sve. tu tudi če bf prejeli samo relativno večino »laisov, General Winterton pa na nobeno izmed dveh zahtev ni pristal rekoč, da odložitev n,; potrebna češ, da je datum predlagal san. de-
mofcrisitjanskd iredentistični prvak conski predsednik in rimski prefeskt profesor in doktor Gino Paiutan. General Winter-ton nekakšnih iz trte izvitih razlogov preplašenih iredentistov ni upošteval.
Toda...
Todg generali tVinterton se je iznenada premislil! Razlogi ki so bili še pred kratkim ne-osnovani so postali čez noč utemeljeni! Tistega, kar ni vedel prej, je izvedel kar naenkrat sedaj;! Odločil se je torej, da ne samo s 50.000 protizakonitimi glasovi podipre iredentiste, temveč tudi z odložitvijo volitev skoro tako kot so želeli iredentisti, tako kot je želel njihov leadier, ki s;di na dveh stolicah rimskega predsednika vlade in rimskega zunanjega ministra, in ki je sedaj nekje na ladji z zadovoljstvom izvedel za novico ter si ves blaženi' pogladil brado.
Nj potrebno še posebej poudarjati. da je ukrep generala W!-terfona v škodo neodvisnosti in samostojnosti Tržaškega ozemlja, da je v nasprotju s hotenjem in težnjami ogromne večine prebivalcev cone A, da je skratka napad na ves demokratični Trst, na tržaške Slovence pa še posebej.
To nam dokazujejo že prvi komentarji De Ga-perijevega
«POPOLO» v Rimu, ki v današnji številki, kot poroča An-sg (ta brzina je naravnost gin-ljiva in če bi bil človek pokvar. jen, bi pomislil, da so v Rimu za odločitev zvedeli prej kot mi v Trstu) piše med drugim:
«MEGU10 TARDI CHE MAI». Potrebno je izogniti se vsakemu iznenadenju s strani indi-pendentistov in komunistov, kajti eni in drugi s0 p0 krvi Italijani, toda vsaj začasno ne tudi po dušiš. Nato pa nadaljuje «Pametni ukrep je odložitev tudi s stališča odnosov z obmejnim narodom, odnosov, ki postajajo zaradi absurdnosti položaja STO tako delikatni kot so žalostni dogodki še enkrat dokazali«.
Popolnoma naravno je tudi, da sama De Gasperijeva Ansa z velikim zadovoljstvom komentira odgoditev in ponovno našteva tiste iredentistične izmišljene razloge, ki jih je za take smatral tudi gen. tVinterton, pa se je sedaj premislil.
Vprašamo se le, ali smo spričo takšnih nenadnih sprememb mišljenja vrhovnega komanden, ta sploh lahko gotovi, da se bo. do volitve v resnici vršile i,rerl koncem letošnjega leta? Ali pa morda namerava ZVU s kakšnim posebnim zakonom še bolj zagotoviti iredentistično zmago? Quosque tandem...
To naj	preb
onorevole
Paiutan	in
V številnih . včerajšnjih italijanskih tira tržaških listih smo čitali sledečo nest;
MILANO. — Včeraj je prišlo na italijanskem ozemlju v bližini švicarske meje do težkega dogodka, za katerega je odgovorna patrulja financar-jev. Avto, ki je prihajal iz Švice, se ni ustavil na klic «Stoj!» finančne straže, temveč je vozil dalje po cesti v smeri proti Milanu. Ker se avto ni ustavil, so agenti začeli streljati na avto, ki so ga streli zadeli, nakar je nenadno spremenil smer in se zvrnil v prepad, globok kakih dvajset metrov. Kljub protestom prisotnih so agenti odvlekli ranjenega šoferja v vojašnico na zasliševanje, namesto da bi ga odpeljali v bolnišnico.
Do sem časopisno poročilo. Po današnjih vesteh šofer že ves dan visi med življenjem in smrtjo; upanje, da ga ohra. ni jo pri življenju, bi bilo vsekakor mnogo večje, ko bi ga takoj odpeljali v bolnišnico, namesto da bi ga ranjenega in pobitega zasliševali. Poročilo ne omenja, ali je bila Uvedena preiskava in ali so bili agenti aretirani.
Pregledali smo ves včerajšnji »Giomale d i Trieste» od prve. do zadnje vrste. Toda list, ki take gnusno zlorablja obžalovanja vredni dogodek pni Krvavem potoku za odvratno sramotenje vsega, kar je slovensko in jugoslovansko (kakšno legitimacijo imajo za kaj takega prav ti ljudje, smo že včeraj pribili), ne objavlja niti vrstice o tem drugem, prav tako obžalovanja vredi-nem dogodku, ki se je dogodil v podobnih okoliščinah (niti ne; na cesti, ne p grmovju!) in ki ga še prav: posebej označuje zasliševanje hudo ranje-■ nega človeka, kaij šele, da bi ga komentiral.
«Gk>rn<iic», resnicoljubni, pošteni «Giornale», najžlaht-
Tudi Adamičev brat potrjuje možnost smrti zaradi atentata
RIDGWAY PREDLAGA NOV SEDEŽ POGAJANJ
Dva ameriška senatorja predlagata, naj bi se pogajanja nadaljevala v Švici
Lani se Je Louis rešil smrti, s tem da je skočil v avto Hudi oboroženi incidenti na romunski meji - Obsodba v Nišu
BEOGRAD, C- — Brat Louisa! sojenih v Jugoslaviji zraslo na Adamiča, mi. 'š	Adamič	j	150.
smatra, da gre y zvezi s smrtjo | Po atentatu na albanski meji.
ostalo v prihodnjih 24 urah.
^lorrjjSzh je je zstrdSJ, de i..»a veliko upanja, da bp japonska
njegovega brata, za atento.t: \ sc je nocoj izvedelo o inciden- j mirovna posodite podpisana
ffPrutplrld	-—-	ia o«	l 7 i i)	i I tih »- nnmnneUi	«	r,	J	,	„	1».. a .	d z .	•
»Preteklo leto — je on izjavi) — sta se dva mlada oborožena emigranta, verjetno z namenom, da izvršita atentat na Louisa, približala njegovi hiši in ga čakala neka; ar; dokicv ni šel ven. Tedaj ata ga vprašala, kaj piše v svoji novi knjigi in kdaj ,io bo do.-.enčsi. V trenutku, ko st« se pripravljala na atentat, je prispel avtomobil, ki razvaža perilo iz pralnice; Louis je skočil v avtomobil in verjetno ušel preo gotovo smrtjo. Zaradi tega in drugih nadlegovanj se je odločil, da se začasno preseli v Kalifor-
tih r.a romunski meji. Prvi na-	soboto.	Srečen	je,’	da	sse	bo
padi so se začeli ob 9. uri zju-	mogel,	prvič sestati z	Gromi-
traj 5. t. m. ko so romunske	kom. Zaključil	je:	«Z'elo	me
patrolne in vojaške enote ne-	veseli	poznati	zanimive o?eb-
nadoma začele streljati na sktu	nosti«.
pino dvajsetih kmetov, ki so delali na njivi pri vasi Kujič.
En kmet je hudo ranjen. Napad je bil prekinjen, ko je jugoslovanski graničar odgovorit S streljanjem.
Toda to je trajalo le malo časa, ker se je kmalu pojavila skupina 60 romunskih vojakov, ki je bila pojačana z odredi, ki so prihajali na kamionih, j Or.i so takoj zavzeli borbene
r	.	d-,	I	3U
* —‘Ouisova	tajnica i!«tcl I noložaie in v Irpniitki) kn ip
P^iši.a. .na mesto jugoslovanska
TOKIO, 6. — General Ridg-way je predlagal Kitajcem in Severnim Korejcem, naj se zvezni častniki obeh strani sestanejo v Pan Mun Jomu, da izberejo nov kraj za konferenco za premirje.
Ridgwayev predlog je vključen v spomenici, ki io je danes poslal severnokorejskemu ln kitajskemu poveljniku. Spomenica izjavlja, da so kitajsko-ko-rejske obtožbe glede incidentov na področju Keson ga brez podlage in namenoma lažne. Gtoe-ral Ridg\vay pripominja, da ne more nuditi nasprotniku nobenih jamstev za ohranitev reda na področju, na katerem so nasprotne oblasti same odgovorne. Dalje pravi spomenica, da je Ridgway jamčil, da ne bodo cete OZN kršile dogovora o nevtralnem področju in da so se te čete vestno držale tega dogovora. To jamstvo ostane še dalje v veljavi; obtožbe, ki jih navajajo nasprothiki, pa velja, jo za njih same in ne za poveljstvo OZN. Nato pravi dalje: «V interesu milijonov ljudi v Združenih narodih, ki jih predstavljam kot poveljnik njihovih sil, vas pozivam, da prenehate s temi bednimi izgovori, ki jih je obsodil ves svet«.
Poudarjajoč, da so dogodki zadnjih tednov pokazali, da bi nadaljevanje pogajanj v Ke-songu povzročilo nove prekinitve in zavlačevanja, zaključuje:	((Predlagam vam zaradi
tega. naj se naši zvezni častniki takoj sestanejo v Pan Mun Jamu, da se razgovorijo o izbiri novega kraja, kjer naj bi se pogajanja nadaljevala«.
Nekoliko pozneje je poveljstvo OZN objavilo drugo spomenico, v kateri govori o dosedanjih pogajanjih in pravi, da bi bil sprejem Ridgwayevega predloga, naj bi pogajanja bila na danski ladji «Jutlandia», nudil dve prednosti, in sicer pogajanja bi bila daleč od področja, kjer sta si nasprotni sili v stiku, ter bi jamčila varnost obema delegacijama.
Nato ugotavlja spomenica, da
je sedaj nastal tak položaj, ko je vprašanje nevtralnosti Ke-songa spravilo v ozadje prvotni namen sestankov, ki je: pogajati se o zadovoljivem vojaškem premirju, da pride do prenehanja sovražnosti.
Ameriška republikanska senatorja George Aikem in Milton Trame; sta brzojavno zahtevala od Trumana, naj skuša doseči, da bi' se pogajanja za prenehanje sovražnosti na Koreji nadaljevala v Švici. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da Velika Britanija z zadovoljstvom pozdravlja pobudo generala Ridgwaya, naj bi se sedež pogajanj prenesel drugam.
Na Koreji so se razvili ostrejši boji, ker je sovražnik začel napadati z večjo močjo.' Ameriško obrambno ministrstvo poroča, da so sile Združenih narodov naletele v sredo na trdovraten odpor nekega sovražnega bataljona v okolici kraja Vanggu na vzhodnem bojišču. Razvil se je srdit boj.
Današnja časopisna poročila pravijo, da je prišlo do še težjih spopadov na zahodnem področju bojišča, kjer je sovražnik poslal v napad en polk.
Zadnja časopisna poročila z bojišča poročajo, da so danes sovražni oddelki ob podpori tankov odrezali od zaledja neko edinico ZN. Vojaki ZN so si po 18 ur trajajoči bitki spet utrli pot na varno področje. Novi napad so sovražniki izvedli nekaj milj severo-vzhod-no od nevtralnega področja pri Kesongu.
Časopisna poročila o današnjih bojih poročajo tudi, da so na vzhodnem področju bojišča čete ZN pridobile novo ozemlje kljub zmernemu sovražnemu odporu.
Kanadsko žito Indiji
OTTAWA,
minister za
6.	—	Kanadski
trgovino, M.C.D.
Howe je javil, da je Indija ku pila v Kanadi 400.000 ton žita’ Žito bodo pričeli pošiljati že prihodnji mesec. Celotno količino bodo dobavili julija 1952,
De Gasperi na poti
v New York
RIM, 6. — Tiskovni urad ministrskega predsedništva javlja da s« bo jutri zjutraj sestal mi’ nistiski svet. Tajništvo poslanske zbornice pa javlja, da bo v S,r ™2. 12' sePjembra popoldne zasedanje poslanske zbornice Razpravljali bodo o finančnem proračunu.
De Gasperi je danes prišel v Pariz, kjer se je sestal s fratir coskun predsednikom Pleve-riom. Pozneje je novinarjem izjavil, da se je s Pievenom raz-govarjai o splošnem političnem položaju, o evropski vojski in. o organizaciji obrambe. Dejal j«, da sta govorila tudi o Trstu.
Zvečer se je v Cherbourgu
u?,1 na »arnik «Queem Elizabeth« in odpotoval v New York Se pred vkrcanjem jP novinarjem izjavil, da upa, da bo aosegel y Ottawi jn, na konferenci v Rimu revizijo italijanske mirovne pogodbe. O italijanskih notranjih vprašanjih pa je pe Gasperi izjavil, da je naj važnejše in najnujnejše vprašanje brezposelnosti. Dejal je da-lj«, da bi bila Italija rešena, če
mdusirii nar?4il i‘alijanski industriji m več možnosti za izseljevanje. To da b| več po-magalo kakor Marshallov načrt
Italijanski predstavnik Brvu sasca nadaljujp v Addis Abebi la z govor e g abesinskim zuna-
uiinL,Jnm,lstrom Aklilouom. Izgovarjata se o obnovitvi
m^^p!o1mat3klh odnosov med obema državama in o rešitvi drugih vprašanj, ki se tičejo obeh držav.
VVAbHINGTON, 6, —- Pododbor senata za nakazila je danes odobril dodatno nakazilo za letalstvo
ZDA v višini 5 milijard dolar lev.
zove rokopise in .korespondenco. V svojih pismih je poudarjal, da bo prišel znova v Evropo in ob tisti priložnost* znova obiskal svojo staro domovino«.
«L. Adamič ie bil prepričan — je dejal njegov brat—,da do vojne ne bo prišlo, ker so možnosti, da se bp svetovni položaj izboljšat. Zato ga morejo svojci gotovo pričakovati prihodnje leto«.
Brat Adamiča je univerzitetni profesor v Ljubljani. Lansko leto je obiskal Louisa v Mill-fordu, na posestvu, kjer je Louis izgubil življenje. «Jaz hišo in njeno ureditev dobro poznam. V. delu, ki je bil zažgan, je Louis hranil svoj arhiv, svoje rokopise in knjige. Tam so bile tudi kopije njegove naj. novejše knjige. Vse kaze, da so to zločinci vedeli in zato zažgali prav tisti del hiše. Vendar je založnik dobil pravočasno rokopis in knjiga Je verjetno že v tisku.
Ta najnovejša knjiga Louisa Adamiča nosi naslov:	«Moja
pot v domovino«, in podnaslov: ((Jugoslavija v borbi proti Vzhodu in Zahodu«. Ko je bil rokopis gotov je obsegal 2.600 tipkanih strani, odnosno preko 500.000 besed«.
«New Y.ork Herald Tribune« med ostalim piše: «Hiša je bi-zažgana. Policija javlja, da so la napojena s petrolejem in v njegovem žepu našli izrezek iz časopisa z naslovom: »Adamiča obtožuje komunistična vohunka«. Na tem izrezku je opi. sano pričanje Elip Benleyeve bivše kominformistične kurirke pred senatnim pododborom za vseljevanje. Na pričanju je 0na obtožila Adamiča, dg jg med vojno vohunil v korist Rusov«.
Maršal Tito je danes sprejel v Zagrebu člana angleškega Parlamenta Barbaro Častite in Crossmana s soprogo ter novinarja Teda Lasla, Maršal Tito se je razgovarjal z angleškimi gosti približno eno uro. Pray tako je danes tudi sprejel znanega ameriškega književnika jn novinarja George Seldesa a ženo.
-Maršal Tito je obiskal svojo rojstno vas Kumrovec, kjer so ga vaščani prisrčno st|ejel i. Med njimi je našel številne tovariše iz otroških lei in mnoge sorodnike in se z njimi dve uri pogovarjal. Nato je obiskal šolo, ki jo je obiskoval kot otrok.
Okrožno sodišče v Nišu je danes obsodilo skupino treh bolgarskih vohunov skupaj aa 21 let strogega zapora. Obsojeni Boris Jonev, Nina Rešev in Ge-nadlje Nikolov so bolgarski državljani, ki jih je bolgarska ob-veščevalna služba poslala v Jugoslavijo v juliju in avgustu letos 7. nalogo, da zberejo vohunske podatke, S temi tremi je število bolgarskih vohunov, ob-
komisija, da bi ugotovila okol-nosti v zvezi 7. incidentom, so začeli streljati iz težkih mitraljezov in drugega avtoma-1 tičngga orožja. Napad je trajal | celih dvajset minut, nakar je 1 bil prekin jen, da bi ponovno; začej blizu mesta Jaša Tomič. 1 Pri tem mestu se je zgodi! i drugi incident, v katerem se zdi, da je zgubil življenje en romunski državljan, ki je bil na prisilnem delu. Bil je v sku. pini 20 romunskih državljanov, ki so pod stražo prisilno delali na imetju, s katerega so bil; Jugoslovani, pripadniki ju. goslovanske manjšine deportirani. V nekem trenutku sta dva iz te grupe začela bežati z namenom, da bi prišla r.-a jugoslovansko ozemlje. Romunski stražar je nanju streljal in enega smrtno ranil, medtem ko je drugi ušel. To je študent tehnike Dragoil Mirče, romunski državljan .Prenesli so ga takoj v bolnišnico, ker je ranjen v glavo in roko.
R. R.
Poročilo komisarja OZN
o Libiji
ŽENEVA. 6.	— Komisar
OZN v Libilj«, Adrian Pelt, je poslal gospodarskemu in so-cialuamiu svetu OZN v Ženevo poročilo, v katerem pravi, da so se Egipt, Italija, Francija, Velika Britanija in ZDA obvezale, da bodo dale Libiji kapital za gospodarski razvoj in posojila, s katerimi bodb krili predvideni primanjkljaj držav.
nega proračuna. O pogojih te--,u posojila bodo države razpravljale z nove libijsko vlado, ko bo ta sestavljena, vendar pri tem ne,bo smele biti prejudicirana suverenost nove države,
Pelt še izjavlja v svojem poročilu, dla je načrt za gospodarski razvoj Libije že skoraj pripravljen, prav tako pa tudi poročilo o vojni škodii. Po njegovem mhenju bi bilo bolje, če bi dala OZN Libiji finančno pomoč in ne posamezne države.
Gospodarski in socialni svet OZN je na današnjem zasedanju odobril resolucijo, ki zahteva, naj urad 23 tehnično pomoč OZN nadaljuje s svojim delom v Libiji, dokler ne bo ta dobila neodvisnosti in postala članica OZN.
nejša kvintesenca, dvatisočletne kulture in civilizacije, ni objavil o tem dogodku niti vrstice. Pričakovali pa bi, da bo zapisal na štirih stolpcih: «Na švicarski meji se veha civilizirani svet!» Namreč v smeri proti Italiji, Pričakovali bi, d<a bo pisal o "zverinski netoleramfcnostis in o «sledovih krvi, ki rodijo s švicarske meje proti Rimuu, da bo pisal «0 sistemih džunglev. Skratka, da bo prav tako o-gabno kot jugoslovansko vojsko, napadel italijanski «Cor-po dell'e Guardie di Finanza». Ce pa že «Giomale» zaradi kratkega časa ni mogel napisati komentarja, bi ga lahko objavile Včerajšnje «Ultin*t».
Pričakujemo pa še dvoje:
1. da se takoj najde demo-kristjanski poslanec (pa naj se imenuje Tanaseo ali kakor koli drugače), ki bo vložil — med parlamentarnimi počitnicami! — nujno interpelacijo na zunanjega ministra — *> času njegove odsotnosti! — o krvavem dogodku na italijan-sko-švicarski meji in zahteval, naj italijanska vlada zagotovi varnost in nedotakljivost ljudi, <i prihajajo iz Švice v Italijo.
2. da bo švicarska vlada poslala italijanski vladi 11 nujno predstavko» o izginotju,, (rabimo izraz, ki ga uporablja uradno poročilo A1S, čeprav nam ni prav jasno, za kaj pravzaprav gre), kot jo je ZVU poslala Vojaški upravi v Kopru.
Ne verjamemo, da se bo ta zgodilo. Predvsem pa ne verjamemo, da bo švicarski tisk! pisal o dogodku na lastni meji vsaj približno podobno, kot pfše italijanski, zlasti pa tržaški iredentistični tisk (volitve so bile sicer odgodene in bo tudi «Giornale>, brez greha za veliko stvar itaiijanstva nemara omilil svoj slovar) o dogodku na demarkacijski črti. Tudi najbrž ne be v švicarski zbornici poslanca, ki bi hotel posnemati onorevola Tanasca. kajti o Švici — zai razliko od mnogih v Italiji — imajo politiko za resno stvar.
Pa še neka) smo brali v včerajšnjih listih: poročilo o dveh italijanskih policajih, ki sta* v Torinu v pijanosti streljala na ljudi in ranila nosečo žensko, 24-*letno Olgo Guareno in 29-letnega Natalea Corde-ra, ki umira v bolnišnici.
Mar se, tudi v Torinu neha civilizirani svet?
Res, p0 lej logiki bi človek prišel <la zaključka, da je «civilizirani sve t« omejen samo na uredništvo visoko kulturnega lista "Giomale di Tr e-ste.n in vUltime Notizlen. Teda ne, ne gre ne ta zmešano lo-giko, niti samo za nadutost: gre Za besno, strupeno sovraštvo, ki je res že enkraj meja — civiliziranega sveta —, in gre za skrajno podlo predvolilno špekulacijo, ki ji je današnja usluga generala Win-tertona iredentistom• pravzaprav spodrezala noge.
Jim bo ta usluga vrnila pamet, ki jim jo je zmedel strah pred gotovim porazom, ali pa Hm bo samo še dvignila p o-gum?
Tq bomo videli že danes.
Kongres Trade Unionov
BLACKPOOL. 6. — Na kongresu Tradp Unionov so danes soglasno odobrili resolucijo, sindikata poljedelskih delavcev, ki je zahtevala nacionalizacijo trga in razdelitve vseh živil z namenom, da bi dosegli stabilizacijo cen in izločili nepotrebne prekupčevalce. Resolucija predvsem omenja prodajo mleka, mesa. rib, zelenjave in sadja.
Z majhno večino 3,775.000, proti 3,272,000 pa je kongres odbil protest, ki zahteva, da bi morali posamezniki plačati 50 cdšt. stroškov za nakazilo zobovja in očala.
Morrison odpotoval
v ZDA
LONDON, 6. — Angleški zunanji minister Morrison j*; nocoj odpotoval iz Londona v Washington, kjer se bo sestal z Achesonotn in Schumanom. V Ottawi bo še prisostvoval sestanku atlantskega sveta.
Pred odhodom* je povedal, da je velik optimist glede uspeha konference, kateri bo prisostvoval v ZDA. Istega mnenja je glede sestanka v Ottawi. Želel je, da bi atlantska organizacija ne bila samo vojaška, temveč bi se njeno delo razširilo tudi na gospodarsko in socialno področje.
Povedal je, dp je pustil na angleškem zunanjem ministrstvu vse* <*v najlepšem redu«. Zaradi sedanjega položaja pa ne more zagotoviti, da bo tako
Gromiko navedel razloge proti japonski pogodbi
Kratke izjave posameznih delegatov, ki odobravaj® pogodbo - Ugovori egiptovskega delegata
SAN FRANCISCO, 6. — Prvi dan konference v San Franciscu je y glavnem govoril Gromiko, in sicer zjutraj in popoldne. O njegovem jutranjem govoru smo že poročali, popoldne pa je govoril takoj za britanskim delegatom Kennethom Youngerjem,
Sinoči j.e Gromiko govoril o japonskih napadih ter poudaril, da je Kitajska nosila v zadnji vopii največje breme j*n da je dala važen doprinos k zmagi. Dejal je dalje, da mirovna pogodba ne sme dovoliti vojaškega dviga Japonske in da imajo vsg žrtve japonskega napada pravico pričakovati, da bo japonsko ljudstvo plačalo za zločine japonskih militaristov. Sovjetska delegacija je mnenja, da angleško-ameriški načrt pogodbe kaže, da njegovi avtorji želijo bolj odpreti pot japonskemu militarizmu, nego preprečiti bodoče japonske napade.
Skliceval se je nato na dogovore v Kairu. Potsdamu in Jalti ter je tudi dejal, da vpnga-nj.e razorožitve Japonske ni rešeno v pogodbi in prav tako bi morala pogodba predvidevati umik okupacijskih čet.
Glede reparacij je Gromiko izjavil, da se to vprašanje lahko reši samo pod pogojem, da se -japonsko gospodarstvo ne Postavi y vojno pripravljenost.
Glede ozemeljskih vprašanj je izjavil, da ima Kitajska pravico do otokov Formoze, Para-celso in Pescadores. Sovjetska zveza pa ima pravico do Kurdskih otokov in do južnega dela Sahalina.
Po Gromikovem mnenju ne vsebuje pogodba nobenega jamstva proti obnovitvi japonskega militarizma, kakor italijanska mirovna pogodba. Trdil je, da računa ameriška vlada na obnovitev tega militarizma in na sodelovanje v vojaških zavezništvih, naperjenih proti SZ in njenim sosedom.
Nato je dejal, dg je japonska vlada pristala, da ameriške čete ostanejo na japonskem, po dolgem ameriškem pritisku.
Giecte gospedarskm določb je Gromiko trdil, da te samo ščitijo gospodarske privilegije, ki so si jih pridobile na Japonskem nekatere države, in da ohranijo tuje monopole v japonskem gospodarstvu in industriji.
Nato je izjavil, da je načrt pogodbe nesprejemljiv iz sledečih razlogov: omogoča obnovitev japonskega militarizma, ne predvideva umika tujih čet; predvideva udeležbo Japonske v napadalnem zavezništvu, ki ga hočejo ZDA; ne predvideva demokratizacije Japonske; predstavlja kršitev zakonitih interesov LR Kitajske; je v protislovju z jaltskim dogovorom; postavlja japonsko gospodarstvo v službo ameriških monopolov; ne jamči pravičnih reparacij žrtvam japonskega napada.
Nato je Gromiko izjavil, da Sovjetska zveza ni odklonila vabila na konferenco, ker je imela za svojo dolžnost javno povedati, da japonska pogodba ne bo služila okrepitvi svetovnega miru.
Zato želi sovjetska delegacija predlagati spremembe. Glavne spremembe, ki jih Sovjetska zveza predlaga, so:
I, Japonska priznava suverenost LR Kitajske nad Mandžurijo, Formozo, otoki Pescado-res, Paracelso in drugimi bolj južno Japonska se odpoveduje vsem zahtevam in privilegijem nad temi otoki; 2. Japonska priznava suverenost Sovjetske zveze nad južnim delom Sahalina in nad Kurilakimi otoki; 3. Priznava se suverenost Japonske nad štirimi velikimi o-toki japonskega otočja. Vrne se jj suverenost nad otočjem Ryukyu (od katerih je glavni otok Okinaiva) in nad otoki Bonin in Markuš; 4. Vse okupacijske vojske se morajo
umakniti v 90 dneh od uveljavitve jjogodbe; 5. Japonska priznava obveznost povračila škode, ki so jo utrpele žrtve njenega napada. Ta odškodnina se bo določila med Japonsko in posameznimi prizadetimi državami; 6. Japonska se obvezuje odstraniti vse ovire za svobodno širjenje demokratičnih ter ženj in za izvajanje človečanskih pravic; 7. Japonska se obvezuje, da se ne bo nikoli vključila v kako koalicijo proti eni ali več držav, ki so bile v vojni proti njej v zadnjem svetovnem spopadu: 8. Oborožitev Japonske bo omejena in namenjena izključno njeni obrambi.
Na današnji jutranji seji so delegati 13 držav v svojih izjavah sporočili, da bodo podpisali mirovno pogodbo. Egiptovski delegat pa je dal sledeče pripombe: 1, pogodba ne določa bodočega statuta ozemelj, ki se jim Japonska odpoveduje, Egipt zahteva, naj se prebivalstvo teh ozemelj samo odloči; 2. Glede ozemelj, ki bodo pod varuštvom ZDA. opaža Egipt, da omenja pogodba tehnične podrobnosti, ki spadajo v pristojnost glavne skupščine OZN. Zato bo Egipt še nastopil pri bodočih razpravah o tem varu* štvu; 3. Egipt se ne strinja, da tuje čete ostanejo na japonskem ozemlju; 4. Egiptovska vlada si pridržuje pravico naložiti carinske pristojbine ng uvoz j* Japonske.
Na popoldanski seji so govorili še drugi delegati, ki so sporočili, da bodo pogodbo podpisali, med njimi tudi francoski zunanji minister Schuman.
Češkoslovaška delegatka je govorila zelo dolgo in y glavnem ponovila Gromikove argumente.
Republikanski senator Brid-ges je danes izjavil, da predvidevajo za ponedeljek podpis obrambne pogodbe mfcdi ZDA im Japonsko.
= 2 =3
7., septembra
mit
	 	. v c ' ~ ' ■				—								— ^
TRŽAŠKI DNEVNIK	1 s 1 r p,. k r\ Petek 7‘ septembra IS f 11 L 1 1 A U Mirr.a, Bromslava |\ l /1 1 I S / \ |\ Sonce vzide ob 5.32, zatone 00 18.34. Dolžina dneva 13.02. Luna ^ . . , , , _ _ , , . , vzide ob 12,30. zatone ob 20.53. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, soboto 8. septembra Kapitulacija fašistične Italije
ŽALNA PROSLAVA NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
Z MNOŽIČNIH SESTANKOV LJUDSKE FRONTE
Bazoviški junaki so nam zgled .IZLETNIKI” IZ ITALIJI
v Dorbi proti zasužnjevalmm načrtom italijanskega imperializma nimajo m m\ uh volitvah v Trstu
Poteklo je včeraj enaindvajset let, odkar so streli v Bazovici opozorili ves civilizirani svet na neznosno trplenje zasužnjenega dela slovenskega narodla pod; Italijo. Štirje ba-zovski jiunaiki so si svojim . vzgledom vžgali med zavednim primorskim ljudisitvom- iskro odpora, ki se je po dtesttih letih. razplamtela v splošen odporniški plaz, ki je tlačitelje za vedno pregnal si te zemlje. S ponosom se primorsko ljudstvo spominja svojih junakov prav tako kakor vseh, ki so jim sledili, ker niso hoteli klo-niti pred zasužnjevalcem.
Po nedeljski svečani proslavi na. bazovskem strelišču smo se včeraj, na obletnico njihove smrti, številni zbrali ob njihovem grobu na pokopališču.
Cerk vini obred je opravil župnik Brezovšek, ki je Ob tej priliki tudi spregovoril nekaj besed in poudaril, naj vsi za-veaini Slovenci jemljejo vzgled po štirih padlih junakih, ki so dali življenje za naše pravice Dolžni smo z našimi močmi delati in žrtvovati se za blaginjo tukajšnjih Slovencev in za na še pravice.
Spomnil se je nato štirih pa di ih in vseh Slo vencev, ki so dali življenje za naše narodnostne pravice. Spregovoril je nato tov. Spangtr, ki je dejal: Tovariši Ferdo, France, Zvonimir in Alojz'.
Spet smo med vami, da si okrepimo voljo do borbe za oni sveti cilj, za katerega ste •darovali življenje. Pri vas, spomin, na ms nam osvetljuje ono pravilno pot, po kateri nam je treba, hoditi, da uresničimo skupne težnje, ki so bile vaše in so tudi danes še naš*. Dober del vaših teženj, za katere ste se borili, se je uresni čil: jugoslovanski narodi so si ustvarili oni temelj, na katerem si utrjujejo pravično in demokratično bodočnost, Mi vsi smo hvaležni vam, ki ste darovali življenja, da se je združil večji del Primorcev s svojimi brati, s svojo domovino. Mi na tem ozemlju smo vam tudi hvaležni, ker ste v nas učvrstili našo voljo.
Imperialistični kremplji se ie stegujejo po onem dela zemlje, ki ste ga vi prvi s svojo krvjo napojili. Novi «danun-cianci» bi hoteli ponoviti svoje pohod*, karabinjerji in agenti bi hoteli spet mrcvariti tržaške demokrate prav tako, kot so vas tedaj trpinčili. Toda vi ste nam zgled in nam vlivate pogum, da se bomo borili z vsemi sredstvi proti t;sa-kemu poizkusu italijanskih imperialistov. da bi ponovno zasužnjili Slovence in tržaške demokrate.
Vaši grobovi, grobovi GoHa-
na, Tomažiča in tovarišev, grobovi tisočih padlih borcev, gr o. bovz na otoku Rabu vnebovpi-joče obsojajo bairbarski italijanski imperializem in so mu za _ Wedno zaprli povratek v naše kraje.
Tudi one, Id se vam hlinijo tn vas imajo za svoje borce,
P a jim. je temelj «migliore so-luzione», ste vi že tedaj obsodili z vašimi jasnimi načeli, s pravo revolucionarno odločnostjo in z bistro iskrenostjo, ki ste jo izkazali pri vaši trdi in neenaki borbi. Naš pesnik Kajuh nam to potrjuje: «0, če ljudi ne bilo bi pri nas, ljudi ki
ne ubogajo na vsak ukaz, te-daj bi nas že kdaj odnešel p laz».
Imamo še druge, hi pravijo, da so vaši nasledniki, toda tedaj, ko je bila njihova dolžnost postati soborci_ so vas obsoja’-li, so vam in nam dejali, da smo nespametni, milo povedano, da smo nerazsodni. Danes je lahko trkati se po prsih, to-j da tedaj, so postavljali smjo j osebo pred narod. Tudi takim j je naš pesnik Kajuh povedal, j kar jim gre. takole: «Edino • hlapci cvilijo ponižno kakor I psi in lajajo, da nas je malo, da I bi v uporu vse pobralov.
I Zgodovina jih je obsodila in I ni dala prav njim, temveč pad-i lim junakom.
j Zaradi vsega tega sega po-I mm vaše borbe tudi v današnje dni in bo še tudi v bodoča pohoten ja.
Ferdo, France, Zvonimir in Alojz:
Vi nam boste ostali v večnem spominu!
Slava vam!
SPLETKE ITALIJANSKIH ŠOVINISTOV
V nabrežinski volilni seznam
so hoteli vpisati 26 italijanskih družin
OF III. okraja organizira dne 16. t. m.
IZLET V
ŠKRBINO PKI KOMNU
Vpisovanje traja do 7. t. m. pri gostilni Ciril (Alla Spe-ranza), Ul. S. Marco 21.
Ze večkrat smo pisali, da je italijanskim iredentistom zelo pri srcu nabrežinsika občina in da načrtno poitalijančili ejo zlasti Obalni pas z jasnim namenom. dJa bj napravili most medi Italijo in Trstom. Italijanski nacionalisti, ne gledte na svojo strankarsko pripadnost vztrajno nadaljujejo raznarodovalno politiko fašistične Italije. Na vse načine hočejo prikazati, da so ti kraji «terre italianissimie)).
Bližajo se upravne volitve in ljudsko štetje. Lepše prilike ne more hiti. da uresničijo svoje načrte.
Niso jim dovolj razni ezuli in južnjaški pritepenci, številni policaji, uradniki, itd. Dobro se zavedajo, da jih je št premalo y sorazmerju s slovenskim prebivalstvom, zato so se zdaj piosiužili prave stepanje.
Zadostuje suhoparni opis dogodka, oa se lahko vsak prit* priča, kako podle namene imajo. Zadnje dni predpisanega roka za vpis v volilne imenike je tržaška občina poslala nabrežinski občini seznam 26 družin z zahtevo, da jih v Na-biiežini vpišejo v svoj imenik. Zadfcva je bila sumljiva, ker se je to diogodilo prav zadnje dni določenega roka, še bolj pa ker so bile v seznamu le italijanske družine, kj sicer delajo v nabrežinski občini, a imajo stalno bivališče v tržaški občini. Najbolj očiten je primer družine, katere poglavar je Italijan, žena pa Slovenka. Skrbna roka tržaških demo-kristjanskih nacionalistov jt vpisala v seznam Italijana — očeta, žene pa ne, ker je pač Slovenka.
V Trstu so hoteli, da bi na-
brežinski anagrafski urad in volilna komisija enostavno prepisali vseh 26 družin v volilni seznam. Nabrežinski župan je poklical prizadete in jih vprašal. če imajo namen menjati svoje stalno bivališče iz tržaške občine v nabrežinsko, kot je zahtevala tržaška občina. Od vseh je pristalo na to le 12, ki so jih tudi vpisali v seznam stalnega prebivalstva in v volilni imenik. Sestala se je tudi volilna komisija, ki ni
men italijanskih nacionalistov.
Treba bj balo temeljito pregledati volilni imienik v nabrežinski občini in proučiti zadevo vsakega posameznika, če ima vse pogoje za vpis v seznam stalnega prebivalstva in v volilni imenik, ker močno sumimo ter divomimo da imajo volilno pravico v nabrežinski občini. Zakaj je tržaška občina po navodilih znanega de-mofcri®tjamskeg3 predstavnika hotela po sili vpisati kar 26
Veliko je zanimanje tržaškega demokratičnega prebivalstva za sestanke, ki jih je Slovansko italijanska ljudska fronta v akilcpu letošnje volivne kampanje organizirala. Diskusije na Iteh sestamtoih, ki so bili zelo dobro obiskani, so 'pokazale, kako ogorčeno je demokratično prebivalstvo zaradi priprav italijanskih iredentističnih političnih skupin, ki skušajo pripeljati za časa volitev na naše o-zemlje čim več skupin iz Italije, da tako potvorijo resnično politično in etnično stanje Trsta v času volilne kampanje.
Eden taikih sestankov je bil tudi včeraj zvečer pri Sv. M. Magdaleni. Glavno poročilo o političnem položaju na našem ozemlju sta podala tov. Sorta in tov. Kenda, nakar je sledila zelo živahna in zanimiva diskusija. Po končani diskusiji so navzoči soglasno odobrili protestno resolucijo, ki so jo v imenu demokratičnega prebivalstva Magdalene naslovili na ZVU. Resolucija se glasi:
Iredentistične politične skupine v Italiji in njihov tisk po-
sedaj prišli Palutan, Bartoli in šef italijanske misije grof. Car. robbio.
Za gradnjo teh hiš je dala italijanska vlada 200 milijonov lir, ker je pač šlo za esule in ne za Tržačane. Pobudo pa je dal conski predsednik skupno s CLN.
Conski predsednik je včeraj do blagoslovitvi h'.i na kratko spregovoril in se je zdelo, da se hoče opravičevati. Dejal je namreč: «Rekli bodo, da dajemo esulc-m prednost Pred Tržačani, toda s tem ne delamo krivice nikomur, temveč zelo pravično delo, saj bomo potolažili one, ki so morali toliko trpeti«,
Seveda, conskemu predsedniku je bilo nerodno, ker ve, da so očitki o favoriziranju esu. lov upravičeni, saj imajo begunci iz znanih razlogov vedno pred Tržačani prednost, zlasti P9 pri dodeljevanju stanovanj.
Pri tem nai bi še na nekaj opomnili. Tudi ta stanovanja za esule so zgradili v predmestju, kjer žive v večini Slovenci ter hočejo s tem doseči, da se spremeni tamošnje narodnostn0 lice, kar delaj0 načrtno, kot so “ “i	' čemu
Uradne vesti
Izginotje Vittoria di Pompeo in Pienne Panicari
TRST, 6. (AIS) — Zavezniška vojaška uprava je izvedla temeljito preiskavo o izginotju Vittoria de Pompeo in Pierine Panicari in je vložila nujne predstavke o tej zadevi pri oblasteh jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja.
Objavljamo dobesedno gornje poročilo ZVU. Vsekakor ne razumemo, zakaj govorijo o izginotju. ko je pa bilo že izdano uradno poročilo VUJA, ki jasno pove, kako so se razvijali dogodki in da sta. Vittoria De Pompeo in Pierina Panicari mrtva.
Ugotavljamo, da je ZVU podlegla pritisku tržaških šovinistov, ki so ta žalostni dogodek izkoristili za svojo gnusno kampanjo ter je s tem poročilom samo ugodila šovinistom in tako prispevala k njihovemu ponovnemu zlorabljanju dogodka.
Z GORIŠKEGA
Skrajšanje delovnega urnika v SAFOG.
V delavnici podjetja SAFOG so pred tedni znižali tedenski delovni čas na 40 ur. Delavci, ki so v delavnici zaposleni, se ne strinjajo s tem odlokom podjetja. Medtem ko so v tem oddelku delovni čas skrajšali pa v livarni in drugih oddelkih nadaljujejo delo po starem urniku, ki skoraj vedno preseže 48 tedenskih delovnih ur.
Obstaja mnenje, da je sprejelo vodstvo podjetja ta sklep zato, ker r.'i pripravljeno ustreči delavskim zahtevam, ki jih bodo baje postavili čez nekaj časa, v katerih bodo razložili svoje pomisleke o premajhnih mezdah.
»Rokovnjači" v štandrežu
Prosvetno društvo »O. Zupan, čiči) v Standrežu ponovi v nedeljo 16. septembra »Rokovnjače)). Predstava se bo začela točno ob 19. uri na istem prostoru. Predprodaja vstopnic pri blagajni od 16. ure dalje.
Glasbena šola v Gorici
Redni pouk na Glasbeni šoli se bo pričel v ponedeljek 17. septembra. Vpisovanje je vsak dan od 9. do 12. ure v šolskih prostorih na Kornu št. 8. Sprejemajo se tudi novi udenci ir.-učenke, ki so dovršili vsaj 2. razred osnovne šole. Izjemoma bodo sprejeti tudi mlajši, če pokažejo izredne sposobnosti in veselje za glasbo.
Opozarjamo bivše in nove učence violiniste, da je prevzel z letošnjim šolskim letom poučevanje violine na Glastfeni šoli diplomirani strokovnjak in priznan pedagog.
Razstava proste cone
Ze od sobote dalje opozarja popotnika, ki se nameni po Verdijevem korzu, bučno igranje in hreščar.je iz megafonov na razstavo proste cone v ljudskem vrtu. Pri debelušastem »stražniku* zavije v vrt z velikim upanjem, da bo videl kaj lepega In zanimivega. Toda na žalost mora priznati, da za oči res ni toliko, kot obetajo kričavi megafoni. Osem stojnic je razvrščenih okoli vodometa, v vsa-
ki je razstavljenih po nekaj steklenic likerjev odnosno vrečic bonbonov. Temu naj bi rekli razstava proste cone.
Prav gotovo vzbujajo večjo pozornost lepa dekleta v stojnicah, ki s koketiranjem privabljajo redke gledalce, naj po. kusijo morda Šilce izvrstnega likerja, ki bi mer.da nikoli ne žgal po grlu starih gurmanov, če bi ne bilo te tako kolosalne zamisli o ustanovitvi proste cone.
»Izvirnost" Dela
V zadnji številki «Dela» beremo v goriški rubriki članek o sejah sovodenjskega in šte-verjanskega Občinskega sveta. O sklepu sovodenjskega občin, skega sveta, da se nekatere sedanje ulice preimenujejo z imeni slovenskih zaslužnih mož, piše «Delo» dobesedno takole: «Prav gotovo je mnogo vprašanj mnogo bolj perečih, kot pa preimenovanje ulic in trgov. Seveda tega noče videti ne kratkovidna titovska uprava in ne njeni priveski iz vrst SDZ».
Vprašamo kominformistične. ga pisuna, naj nam jasno odgovori, katera so tista ((mnoga vprašanja mnogo bolj pereča«, V prihodnji številki njihovega trobila, naj jih je pogumno na. šteje, vendar naj dobro pazi, da ne bo ponavljal, da ne bo predvsem prepisoval iz volilnega programa DFS za Sovod-nje.
Najbolj zabavno In najmanj naporno je igrati novinarje na način kot je v navadi y uredništvu «Dela». Možje si mislijo kot nekoč Mohamed: kaj bi k gori hodili, to pa vendar lahko pride gora k nam. Glej! Naročili so se na naž list in iz njega komodn^ in dobesedno prepisujejo poročila o občinskih sejah v Sovodnjah in Steverja-nu. Povedati pa moramo, da so skromni in se ne bahajo s tujim blagom. N« koncu članka celo pravijo, da so prepisali iz ((Primorskega dnevnika«, in sicer z besedami:	«Primo	ski
dnevnik« ve povedati, da bo župan prejemal 15.000 lir na mesec«.
((Primorski dnevnik« je vede] povedati tudi marsikaj drugega, stvarnega iz življen;a našega prebivalstva po okoliških vaseh.
nje ter na dan volitev v cono A STO. Nameni omenjenih «izletnikov» so kaj jasni. Hoteli bi v času pred volitvami izzivati na našem ozemlju ter s pomočjo prav tako poslanih govornikov, na volilna zborovanja, netiti sovraštvo med tukajšnjim prebivalstvom. S tem bi hoteli izvajati pritisk na javno mnenje pri na.s ter tako prejudicirati izid volitev, obenem pa dokazati, da tržaškim volivcem ni do tega, da bi bile uresničene določbe mirovne pogodbe. Prebivalstvo Magdalene, ki se je zaradi tega sestalo, poziva ZVU, da z učinkoiritimi ukrepi prepreči in onemogoči namene iredentističnih krogov iz Italije ter da zagotovi miren potek volitev. a pri volitvah res svobodno odločitev Tržačanov.
Tudi predstavniki Slcvansko-italijanske ljudske fronte pri Sv. Ivanu so imeli v sredo zvečer sektorski plenum, na katerem so po diskusiji soglasno odobrili protestno resolucijo, v kateri prav tako zahtevajo, da podvzame ZVU* vse potrebne korake ter prepove govoriti na volilnih zborovanjih ljudem, ki bi prišli izven našega ozemlja in ki ne bivajo stalno tukaj.
Prav tako dobro obiskan je bil tudi širši sestanek Slovan-sko-italijanske ljudske fronte
■	•£>	•■•val	•	<	na	»edežu	OF. 1. okraja za Gre-
Kiiininliinnisticnih statistov
ljali o bodočih volitvah ter o
zivajo in organizirajo skupin? delali fašisti. In čemu te. k a «izletnikov», ki jih nameravajo , skrb za esule, ko niso še bila poslati za časa volilne kam.pa- j preskrbljena stanovanja domačinom? Za begunce iz Istre seveda imajo denarja dovolj, Tržačanom pa še sedaj niso izplačali šikode, ki so jo utrpeli med vojno, ter so jim dali na rsčun te šikode le majhne predujme.
hotela sprejeti kar tako vsega, italijanskih družin v nabrežin-
kar je zahtevala tržaška občina. Občinski tajnik v Nabrežini, ki se mu zelo pozna, kje ga čevelj žuli, se jfc zelo jezil in vlekel za lase razne zakone in predpise, da bi ustregel željam tržaških nacionalistov. Zaradi odločnosti nekaterih Članov, volilne kvpiigjje je vsaj delno izjalovil prebrisani na-
s]ro občino ter je za to čakala prav zadhji dan? Poudarjamo, da niti onih 12 družin ni bilo treba vpisati, ker je bil očiten nam e n tržaških nacionalistov.
Takšnih spletk so se posiužili za nabrežinsko občino, kakšnih pst se bodo ali so se že v tržaški, ki jo imajo sami v svojih rokah?
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA
Ul c priča kovana udeležba
Za včeraj dopoldne je bila določena razprava proti Marijanu Stefaniču, ki naj bi bit — kakor zatrjujeta dva komin-formista — pri nedeljskem incidentu v Škofijah s steklenico udaril po giavii nekega Miria-ma Zilija. Medtem ko gredo tudi pomembnejše razprave v tej dvoran,' ponajvečkrat neopazno mimo javnosti in je le redki najlti tam po nekaj radovednežev, je bil včeraj prostor za občinstvo natrpan s kominfor-mističnimi priganjači in prega-njači. S kakšnim namenom, prav gotovo ne bo težko presoditi.
Preizkušena skupina Vidali-jevih tuligojev je prav gotovo prišla n a sodišče s posebnim programom, prilagojenim za primer, da bi bil Stefanič obsojen prav tako kakor za primer. ko bi se izkazalo, da je nedolžen in oproščen vsake krivde in kazni. Zato so se pokazali naravnost iznenadeni spričo tretje možnosti, s katero v svoji naglici niso računali. Stefanučev zagovornik je namreč predlagal odgodiltev obravnave, ker doslej še ni imel prilike govoriti s avojim varovancem, ki je pridržan v zaporih. Predsednik sodišča je takoj u-godil njegovemu predlogu in določil nadaljevanje razprave v ponedeljek.
Na hodniku so vidalijevci obkolili obtoženčeve priče in jim nametali kup kominfonmistič-nih ljubeznivosti, o katerih se menda ne izplača več govoriti ne pisati. Vedno enake nizkotnosti, stresane iz vedno iste vreče, nesramne in nesmiselne tečnosti, ki jih že nihče več ne more poslušati in kar je pravzaprav tudi dalo povod za nedeljske neprilike v Škofijah. Toda kominformisti so v svoji nadutosti tudi včeraj odhajali s prizorišča s samozavestjo najmočnejšega in nezmotljivega nasprotnika, ki lahko s pomilovanjem in zaničevanjem gleda na svojo okolico.
Predsednik major Grabb, tožilec dir. Savona, zagovornik dr. Leban.
liat v ameriški avlo
Mario Berti, star 39, stanujoč v Milanu in po opravkih v našem mestu, je včeraj zgodaj popoldne vozil s svojim Fiatom 5Q0 C po Maramarskem drevoredu proti Barkovljam ko se je nenadoma zaletel v ameriški avto, katerega je vozil ameriški vojak in ki se je tedaj ustavil na desni strani ceste. Berti se je pri trčenju le malo popraskal po kolenih in čelu ter je lahko po prvi pomoči, ki mu je nudil zdravnik Rdečega križa na mestu nesreče, odpeljal svoje precej izmaličeno vozilo. Ameriško vozilo je utrpelo le malenkostno škodo. Na mesto nesreče je prišla tudi
ameriška vojaška policija, ki je skupno s civilno uvedla preiskavo o krivdi.
Nezgoda dolinskega mizarja
Pri delu s krožno žago morajo biti mizarji zelo previdni, če se hočejo obvarovati nesreče. Kljub dolgoletni praksi pa se vseeno zgodi, da po nesreči pride s prsti pod rezilo, kot se je zgodilo ravno 27-letnemu Stanislavu Forausu stanujočemu v Dolini št. 63. Foraus. ki je zaposlen pri «Siderocemen-ti» v 2avljah, je zašel z roko pod žago. katera mu je skoraj prežagala zadnji člen sredinca in prstanca desne roke. Moža so odpeljali v bolnico, kjer bo ostal na ortopedskem oddelku 15 do 20 dni.
/. malenkostjo zadovoljni tatovi
Cim je 36-letna Marija Korošec por. Millo sitanujoča v bližini Milj včeraj zjutraj vsitala, je odšla proti kumiku in ker ni tam našla svoje priljubljene kokoši, jo je hotela poiskati v kleti. Toda tudi tam je ni bilo in vrhutega je bilo vse razmetano. Stekla je na policijo in prijavila, da so ji tatovi, najbrž ponoči, odnesli 1000 Ur VTedno kokoš. 3000 lir vreden dežni plašč im tri nove vreče v vrednosti 1000 lir.
Ugriz psa
Okoli poldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico 76-letnega zidarja Gina Tiepola z Borznega trga ter ga sprejeli na opazovalni oddelek zaradi precejšnje rane na nogi. Mož je izjavil, da ga je okoli 8.30 v Drevoredu Valetini ugriznil pes.
Stanovanjska kriza kriva pretepa
Iz stanovanjskih razlogov je včeraj kmalu po 13. uri 20-let-ni Dino Amularo iz Ul. Ariosto 2 pretepel 36-letnega Valentina Lutmana iz iste stavbe. Lutman, ki je imel precejšnje čme kolobarje okoli očes, se -je moral zateči v bolnico, kjer so mu priporočili obkladke in počitek vsaj za nadaljnjih 7 dni.
IIošciiIt kamna v oko
Giovanm Punis, star 46 let in tanujoč v Ul. del Veltro, je včeraj kmalu po 13. uri vneto tolkel po kamnih pri cestnih delih v Ul. Combi, kjer je zaposlen, da se je majhen košček kamna odluščil od skale in mu priletel naravnost v oko. Mož bo ostal na okulističnem oddelku splošne bolnice od 10 do 30 dni«
volilnem programu SILF. Tudi na tem sestanku je bila sprejeta protestna resolucije podobne vsebine, kot že prej navedena.
Podobno resolucijo so sprejeli tudi predstavnik1' Slovan-sko-italijanske ljudske fronte za sektor Center mesta in Vicolo Ospedale militare na svojem plenarnem zasedanju.
Nove hiše za ezule dokaz zapostavljanja Tržačanov
Včeraj ob 18. uri so v Ul. Baiamonti tik pod Skednjem otvorili štiri stanovanjska poslopja (oziroma sedem hiš, ker imajo tri poslcpja po dva vhoda) 84 stanovanji za begunce iz cone B. Ko so 12. maja polagali temelje za te hiše. so bili navzoči župan Bartoli, conski predsednik Palutan in drugi gospodje. Tudi k otvoritvi so
Sestanek srednješolcev v Nabrežini
Naslednjo novost javljamo s takim veseljem in prijetnim občutjem, kot ga uživa vrtnar ob bujni „novi rasti. Saj gre tudi v našim, primeru za našo in celo najbolj dragoceno rast za naše mladino, v katero polagamo svoje upe; gre za nove sočne veje, ki se vedno bolj vraščajo v življenje in bodo postopno prevzele nalogo starih. Gre za nove sodelavce, katerih naloga je, d& se za bodoče udejstvovanje čim, bolj usposobijo v moralnem in materialnem pogledu; gn4. toiej za kakovost. Je izrediio razveseljivo dejstvo, da prihaja sama. mladina do tega spoznanja; to moramo upravičeno soditi iz sestanka srednješolske mladine iz Nabrežine in ostalih vasi naše občine, ki je bil v prostorih kulturnega doma v Nabrežini. Pobudo za. to so dali nekateri dijaki, ki so uvideli kakšne so njihove naloge šolane mladine nasproti s\k)je-tmu narodu, posebno še na našem ogroženem ozemlju.
Dijaki in dijakinje so z vso resnostjo razpravljali o svojih dolžnostih predvsem v šoli in nato izven nje. Padla je objektivna samokritika o zanemarjanju sodelovanja na kulturnem prosvetnem polju, slišali smo zdrave nasvete in predloge. To priča, da hoče biti naša šolana mladina čim bolj živa in sočna veja našega narodnega dfebla.
Končno ji? sledila izvolitev petčlanskega iniciativnega odv bora, kateri naj prouči možnosti za aiktivizacijo v kulturno-prosvetnem življenju in stavi na prihodhjem sestanku zadevne konkretne predloge.
Pozdravljamo to dragoceno zamisel naše mladine s polnim upanjem dla bodto fcesede vrast-le v dlejamja iler želimo, da bi ji v tem sledili tudi dlrugod.
MASA NA KATIN AH I
V nedeljo 9. t. m. bo ob 10. uri slovesna sveta maša pri kapelici »Kraljice miru« na Kati. nari.
Slovenska nižja srednja šola
1. Vpisovanje na slovensko nižjo srednjo šolo v Trstu bo letos od 1. do 25. septembra 1951. U-čenci naj ne čakajo do zadnjega, rnarveč naj se vpišejo čim prej, da ne bo v zadnjih dneh prevelikega navala in nepotrebnega čakanja.
2. Popravni izpiti čez I. in II.
razred se bodo začeli v ponedeljek, 17. septembra ob 8.30.
3. Sprejemni izpiti 17. septembra ob 8.30.
4. Nižji tečajni izpiti 20. septembra tudi ob 8.30.
Vse podroonosti naj si učenci ogleaajo na oglasni deski na šoli.
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu
Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu bo od 1. do 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure. Učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra.
Popravni izpiti se začnejo dne 17. septembra ob osmih zjutraj.
Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda v uradnih urah.
Nižja trgovska strokovna šola
Popravni izpiti jesenskega roka se pričnejo 17. septembra 1951 ob 8.30 v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski šole.
Vpisovanje se prične 1. septembra 1951 in se zaključi 25. septembra 1951. Samo za dijake, ki bodo polagali izpite, bo ta’ rok podaljšan do 3. oktobra 1951.
Podrobna navodila se dobijo v tajništvu zavoda vsak dan od 10 do 12. ure.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
V dolini Mirne končujejo delo
Melioracijska dela v dolini reke Mirne so v zadmeji fazi. Področje, kjer gradijo namakalne naprave, zajema 250 ha zemllije- Doslej so že izgotovili podvodni kanal in sesalno cev pod reko Mimo ter dovodni kanal od izvira «Gradole» do sesalne cevi. Tudi glavni kanal z vsemi betonskimi mostovi in prehodi je že gotov. Sedaj morajo z betonskimi bloki obložiti še 5 km stranskih namakalnih kanalov, medtem ko bo njih sikiupna dolžina znašala 14 km.
Vsa dela bodo končana konec novembra t- 1- Računajo, da bodo po končanih melioracijskih delih dvignili hektarski donos za 25 odstotkov.
„0mnia" bo prodajala inozemsko blago
Podjetje «Omnia» si je v inozemstvu nabavilo za okoli 30 milijonov lir raznega blaga. Med drugimi predmeti, ki jih bodo v prvi polovici septembra prodajali v Istrskem okrožju, so tudi dežni plašči, večje koli-čine volne, nylon nogavice, brivski aparati in električni material. I
Tovarna čevljev «Obutev» iz Kranja bo izdelala za podjetje «Omnia» ženske in moške čevlje, po vzorcih, ki ustrezajo okusu prebivalstva Istrskega okrožja. Iz Jugoslavije pa je te dni prišla večja pošiljka novih spalnic in štedilnikov.
Na koprskem trgu so včeraj prodajali grozdje po 40 do 50 din kg. hruške po 20 do 44 din, fige po 20 do 24 din, slive do 24 in jabolka p0 23 din kg. Na dobro založenem zelenjadnem trgu je imel najvišjo ceno ra-dič, ki so ga prodajali po 36 din kg, medtem ko je bila pa-
prika po 18 do 22 din, krompir po 18 din, melancani po 14 do 20 din, paradižnik po 15 do 18 din, stročji fižol po 15 din, jajca po 14 din kos in lubenice po 20 din kg. V prodaji je tudi precej medu po 400 din kg, sira po 420 do 450 din in prekajenih svinjskih reberc po 420 din kg.
Druga knjiga založbe UPA"
V tisku je Jurčičeva povest ((Jurij Kozjak», druga knjiga, ki bo izšla prihodnji teden v izdaji založbe «LIPA» v Kopru. Knjigo je ilustriral slikar profesor Saksida.
Začetek pouka na osnovnih šolah
Včeraj se je na vseh osnovnih šolah Istrskega okrožja pričel pouk. Z delom so začeli tudi otroški vrtci, medtem ko so na srednjih šolah začeli s popravnimi izpiti.
Dober pridelek paradižnika v Ankaranu
Letos so prvič zasadili paradižnikove sadike na meliorira-nem ankaranskem polju. Ko so sedaj paradižnik obrali, so u-gotovili do sedaj največji pridelek v Istrskem okrožju: 400 stotov paradižnika na ha zemlje. Ce bi bile sadike paradižnika selekcionirane, bi bil pridelek še večji.
Tudi krompir, jajčevec, melone in ostale kulture so izredno dobro obrodile.
V tem le*u so na ankaranskem polju zgradili namakalne naprave, ki namakajo 30 ha zemlje. Polje je prepreženo s
Obvestilo izletnikom v Komen
Izletniki, ki potujejo s kolesi dne 8. t. m. na izlet v Komen, naj se zberejo na bloku pri Fernetičih ob 5,30. Motoristi naj se zberejo pri Fernetičih ob 7,30. Avtobus za izletnike odpotuje ob 5,30 z nabrežinskega trga, iz Sem polaja pod Furlanovimi ob 5,45, za izletnike iz Saleža s križišča pri Bajti ob 6. uri, iz Gabrovca ob 6,15.
Proslava obletnice ustanovitve druge brigade KNOJ
Okrajni odbor Zveze borcev za Novo Gorico vabi vse bivše člane VOS, VDV in druge brigade KNOJ, naj se udeležijo proslave sedme obletnice ustanovitve druge brigade, ki bo v Novi Gorici dne 16. t. m. ob obletnici priključitve Primorske k FLRJ.
Spored proslave:
Dopoldne ob 9. uri prihod in sprejem vojr.ih patrulj in predaja raportov; ob 9.30 govori; nato zbor borcev VOS, VDV in II. brigade KNOJ.
Popoldne bodo najprej motor, ne dirke, nato kolesarske dirke, fizkulturni nastop, kulturni nastop. Po končanem sporedu sledi ljudsko rajanje.
CIRIL - METODOVA DRUŽBA V SEŽANI priredi v prid narodne obrambe zamejskih Slovencev 0 gradnjo Kulturnega doma v Trstu
VELIKO LOTERIJO
IN VRTNO VESELICO
V SEŽANI, DNE 9. SEPTEMBRA POPOLDNE V PARKU HOTELA TRIGLAV
nylon noga«* 1
GLAVNI DOBITKI :
1 kuhinjska oprema, 1 nylon torbica, 1 1 par moških čevljev, 1 par ženskih čevljev,
1 moški nylon plašč, 1 ženski r.ylon plašč, 1 nylon plašč. 1 serija emajlirane posode in neštet® gih dobitkov.
Vabimo vas na dober teran in kraški peršut Ples — Isra orkester iz Sežane — Velik 5rt“ čoiov z bogatimi dobitki.
Avtobusne prometne zveze s
*
centrom
so zagotovi)8111 MAL’ POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR*
OF
Množične organizacije I. okra. ja organizirajo 3-dnevni izlet na ogled velesejma v Zagreb dne 22., 23. in 24. septembra.
Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19. ure na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna 29 do vključno 13. septembra t. I.
V Barkovljah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašič« Ul. Bo-vedo 43.
* # *
Okrajni odbor OF za II. o-kraj obvešča svoje člane in prijatelje, da bo izlet r.a zagrebški velesejem, zaradi tehničnih razlogov, le 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanja se sprejemajo za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolonja. vOm, Center mesta in Sv. Alojz dnevno na stadionu «Prvi ma}» od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv. Just vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. ure v Ulici S. Vito 17 in za sektor Lonjer-Katinara dnevno pri tov. Marici Cok - Gašparijevi v Lonjer ju.
Skupr.a cena vožnje, hrane in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir.
Vpisovanje se zaključi 10. septembra.
Obvestilo izletnikom openskega okraja
Odhod avtobusov za Novo Gorico ob 4. uri zjutraj pred kinodvorano na Opčinah.
Grupa kolesarjev z Opčin za Koprivo ob 5. uri na bloku.
Grupa kolesarjev iz Velikega Repr.'a za Komen ob 5.30 na bloku.
Grupa kolesarjev iz Padrič in Trebč za Koprivo ob 6. uri na bloku.
Motociklisti za Novo Gorico ob 8. uri na bloku.
Opomba: Izletniki naj se v soboto zglasijo na kraju vpisa.
OBVESTILO IZLETNIKOV V ILIRSKO BISTRICO
Obveščamo vse, ki so se vpl sali za izlet v Ilirsko Bistrico, da bo odhod v soboto 8. t. m. ob 16. uri izpred Ul. Fabio Se-vero.
Izgubljeno
Gospa Marija Pečar iz Šalita di Gretta 4 je v nedeljo popoldne ob 18.30 pozabila na sto. iici na dvorišču gostilne nasproti cerkve v Bazovici rdečo volner.o jopico. Znanci so ji povedali, da jo je pobrala neka znana gospa. Pečarjeva jo zato naproša, da ii vrne jopico na njen naslov, ali pa na upravo ((Primorskega dnevnika«, Ul. sv. Frančiška 20, I.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. septembra 1951 se je v Trstu rodilo 6 otrok, poroka je bila ena in umrlo je 6 oseb.
Civilne poroke: mizar Georg Schmidt in gospodinja Barbara Masong.
Umrli so: 66-letna Maria Dra. schek por. Corrado, 69-letr;a Giuliana Wruss vd. Mathias, 55-letna Giovanna Zudek por. De Marchi, 10 minut stari Paolo de Manzini. 82-letni Augusto
Folcioni /In 17a i
DANES 7. t. m. ob 20. uri bo v okviru
jubilejne razstave OF na stadionu «Prvi maj» filmska predstava na prostem. Na1 sporedu je jugoslovanski film
“PtiAVI 9„
Sledi dokumentarni film «Mladina gradi« Razstava je odprta od 9. do 13. in od 16. do 23. ure.
»ZARJA V SVOBOD" S e m p o 13 j
17
V nedeljo 9. t. m. ob ,
PEVSKI KONC®;
Sodelujejo: Pevski p Podgore pri Goric'jJa * ški zvonu, «M. Barkovelj, «S. od Sv. Ivana, »Ivan s Proseka - Kontov^'3 ^ pevski zbori iz Sal*®,. brežine in Sempo1*'*
’ . raW,! Po koncertu prosta 1 ■
ob domači pijači in
IZLETI PDT
Planinsko društvo
Trst^j
di v soboto dne 22. "juf 23. t. m. izlet v gon^ dolir.o in sicer: na K01'mI ’ [ Grintovec ter Trento
rjete s ,,t> Trigl8!; \f
hodno točko za izlete ^ ^
:
vsem pa na Kriške
Soče, na Vršič, na
  ? ^
chiavelli 13, od 17-	^
do vključno 11. t. m- “Tjj. v soboto dne 22. t. m- 00
dokončujejo nov P^S^tUf Vpisovanje pri ZDX'’ jj,1
*.
Partizanski
Okrajni odbor ZB •
Žana Z ostalimi 0T$ ,rgjt)A priredi 15. in 16. sePU j/' Štanjelu na Krasu vel* zanski tabor združen v0 4.
i, r v •	•	~	-	.	.	.	Felszegi	de	Kezdi-Almais, 80.
kanalu, ki imajo 1.800 m dol- letna Marija Slokar vd Con-žime,	i	cianrji,
Odbor OF III. okraja priredi 3-dnevni izlet r.a zagrebški velesejem 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje pri Cirilu, Ul. S. Marco 21, gostilna «La Spe-ranza» vsak dan od 18. do 20.30 ure.
* # *
IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 22., 23. in 24. septembra, odhod z vlakom	22.
septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri.
Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu.
* * *
Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet r.a velesejem v Zagreb	za
22.,	23.	in 24. septembra
z vlakom in motocikli v sledečih krajih: v Dolini	na
sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sancinu Marjanu, v Borštu pri tov. Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Fraccu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu.
:[t # Ji:
Vpisovanje za izlet na zagrebški velesejem, ki bo 22., 23. in 24. septembra:
Bazovica, na sedežu OF, dnevno od 20. do 22. ure.
Padriče, pri Grgiču Svetku, štev. 52.
Gropada, pri Milkovič Mariji, štev. 5.
Trebče, pri Kralj Anici, štev. 201.
Prosek, pri Briščku Alojziju, štev. 199.
Kontovel, pri Danev Ivanki, štev. 6.
Col, pri Guštinu Albinu, št. 4. Veliki Repek, pri Škabarju Karlu.
Opčine, na sedežu OF, dnev-1 no od 16. do 20. ure.
Vpisovanje se zaključi 10. t. m.
* ##
Odbor OF nabrežinskega okraja obvešča svoje člane In simpatizerje, da bo izlet na zagrebški velesejem dne 22., 23. in 24. septembra, Vpisovanje:
Za Sesljan, Vižovlje, Ce-rovlje, Mavhinje pri tov. Legiši Emilu Vižovlje U. Za Devin in Stivan pri Miri LegiSa v Devinu 43. Za Medjo vas pri Liliani Le-giša. Za Sv. Križ. Nabrežino, Slivno, Sempolaj, Prečnik, praprot, Trnovco Bajto na sedežu okrajnega odbora OF v Nabrežini št. 89. Za Samotorco, Salež in Zgonik pri Miliču Milanu Salež 37, Za Gabrovec pri Kralju Ivanu iz Gabrovca. Vpisovanje se zaključi 11. septembra. Gena za vožnjo, hrano in prenočišče za člane vseh množičnih organizacij 2900 lir, za nečlane 3000 lir,
J
obletnice Primorske k FLRJ i® nico ustanovitve X1 ^ Srečka Kosovela, 5 sporedom:
1. dne 15. zvečer /V pohodi iz okoliških
predvajanje filma; . ^
2. dne 16. ob 8. Ur' / manever s sodeloval enot. izven armadne	I
vojske:	.	tof'	:
3. ob 10. uri govori f Regenta, Stoke Franc** gf čiča Mirka; po konč3 i rih kulturni progra0’b0f|,jj
Nastopajo pevski t ^j klorne skupine.	: j
krožek jz Sežane in nfP,\
POPOLDANSKI SP J
1. bogat srečolov * J r j dobitki (telica, PraS volneni jopiči itd.); .ii
2- Ples;	.	jJIj
3. streljanje v tar^e $.\ vrvi in druge zabav* turne točke.	„	w	r
Za hrano in pii8*0 A skrbljeno.
Vabljeni vsi borci svojci padlih borc«v
MDEX
zaereDšHi
velesejem
z avtopul*1* od 20. do 23. •
in z via*$/ od 22. do 24.
Vpisovanje P^i & Express», Ul. , J.
5 b . tel. 29243 <>° tembra.
ŠTIRIDNEVNI /
od 24. do 27. J vzdolž o bale J “
Vpisovanje septembra.
«1« 7 V
-■je od '
AOEX-!i^
TRIDNEVNI 22., 23. in 2*-	.
v Poreč
DVODNEVNI kiI^ 22. in 23. >eP*
v	01
Unatijo-Rebo0
29-in 30- n m v Maribor -
ENODNEVNI ^
scpte'n
23.
Bled *” Škrbin« »3
Vpisovanje
septembra*
llras<
d
• IjVIIO lit H O
BORIS PAHOR
večer zve.z<*nat avgustovski je svežil m‘r®marsko obrežje Pritekel • ®zPos3Jen vetrič, gmajne nn** -• skrivaj z
!e v rarat,, Lni/-avzdo1 ter s>motw ,s.v°t,toden igral na
v^SriMbaI\Nekje ie sicer "'aihen i onstran ceste igral
^ Sfa,rt eSHerU ‘Udl 50 *Ia-0SveWlf o„t° Aasa do časa ob m ^ m s*ce luči. toni«	bilo	kljub	te-
n?'?. ^ tiho. lr, tu Ntol .1 , ,Vetrič P01'edno %>lje -kl]al 2 obale na ia HritpK1 krotko morje ijl n o 1 SPet nazaJ' se san-5od v ?v,w praznih klopicah zasedelim • platanami. Ob ilalil žali^lhr101 pa se ie PH-Ca ter nffencema med Ii-Poljub. pihnU komaj rojeni
OgS ^k-na je biIa Zivka-
a° joricn Je z rdeč° volne-vi tijene Vamena in zdaj lo-2 iooicn •:rCe- ko veter pIah' Z 'Vl i° hoče 'Jkra-«5 in tud? obrezju kakor fan-?>enom kakr,sune,Ratka z ra* Caio PODoiri^ mu,lcl' ki se vra' Wnimi hitSt s kopanja s ko-#V m<i!fkam' prek rame: teče,	e bom pahnila,))
«Dajt»
Vo'3o!»^0r s*dro boš čofnil v
J-»Mjer'rekelPp£tfc ČOfcila prej 1 2a roko	ln	J0 ulo‘
,se Zivka smeje, Sijema ?n se izmuzne iz deček u! . °na teče kakor ribiču’ pipg6 za šalo ukradel
vi in Don?5PraY °b robu usta-
ob nji” Raft53’ -da ie on ^ezdnat v**«	°	Je	ujet	v
^tnega m,!*- -v tlšino mra'
^'hl10 obiarrf 'n. Zato j° na' lvka jisiL . okoli ramen.
V° >n krr.tv °asa Potrpežlji-»ei. \SS»?SS?
8oste!»
Se
««£*?*»
‘Hah&.
°n se hrLr ■smeje'
'& i “ "i”	“•
k rtb» * f^olii f;a se nad temnimi
r°‘ji, n;“ ae nad temnimi li?r PonoTnaSme1!, se per‘’ ka'
« in vetril\°-da med ško-Ratka -razi zda’ Živko ■ jima yw	kuštra la-
i°V iz troh ?Sa .koščke gla-iZ violine nrt.n 'z klarineta, °^rade. Pestra onstran* av-
spet beži in i>ir Jojjieo. Potem se-7* nos- m 8lasno pihne
{iVseokoliSeip0ddahr-,e-fi^žikain tlsma* samo lu-ŽiVl0 PriJ;113 mor5u- Ko pa
ib&Pomni h ci?areto- se
& «Uf»	nl	vež	trud-
spet pihne v vži-
pra^i Ratko
^ jc. «u Sl ŽiVq sre_
!2’ ?,?^ol’ko ie zdai
^suje siebro?» norčavo
L°biem t’ ,da bi jo zakleivil Ba; bi ae Je-,“e izpustil, do-lr,‘?riVost	vsa van.i nje-
tih^^dne f*" nagajivi smeh C2eWc. a kre 1Z nienih zlata ^ajti pp Je miren in pri-
Hic>ežju ii16; b° spet tekla
? s krasv l§rala skrival-u ^ei . ..kun vetričem.
;>ehkoK° -ie na mor-X„™ce Ratko.
V°dila nn°X.° mestece, ki bi 'h vse t •“
Iso. ^or hfj°-,r!lbižki čolni!« in e Dor, i otok sredi
t« . e	otok	sredi
Ž l6 2di ri“cV” reče Zivka I2 0t-ka. “° zdaj zbrana
5^°'* bres?0'2* Počasi čoln (J,., samQ ' a ni videti čol->Uth8a ribiča Postavo se-8^*® osvp,,-6- v'deti, ki jo ?a. 0svetl]uje luč z dna
ln aW n
^riu: kakorllf na odprtem ^ dv&nin°at0pkovri
^4?^na?»VPraŠa Zivka'
in L^1:. vzklikne in i» 2a?rahi Vlgne s sedeža , vlečP ,Za r°k° in teče t ’'a!» ,P sabo: «Haha.
Vd3f Zivka”1636 V Veter-nJ, '»eltin i-Ka: neugnar.-a ka-‘n ‘ ,do brec' Priplaval po-t« >odpn«a 'n d0 kopališč Hi* re»om po,s.kakuje in tol-
^Sta °b škni°-i.nato vodo in Pod^^h kakor igra-
fantič ti°a vesel‘b dni. i«»a’ žal mi ?•’>/eče Ratko.
. flftfk*,	.16. Ha nicorv-i -f-«
*ai	™e na^o-
iti ®°tiarpiie’ nisem fan-tsia Be- «Svoiin° resno pravi mami sem °ai-v «p r.a raje prinesla
{(»ifostala SČ-eU
,q°- bl kapitar.',» reče Vk ’ -em 5
'It interno6 vrtela tisto ko-
">e ? 0ci sono»ece: <<Mlad’ sta'
»ovabn °2gan kapitan
sem V Ev°i° utico ‘Olj »em vrtp)a
SŽLi
sem , ovojo utico Vr^ela zobčasto
& “a °sbn ‘ebi. kapitan po-,^0!» nier ir.' zavozil v
,smeje.
S nfob nji Vmas žganje v r°k, ki nestrpen ka-
abj« -ffivožnio s
je .
! ^'r,Kahl° temnra^10 vijoli‘ ie h. b Zivkf^ 2? va ravan,
Ka\ obzorin v ravan' ki
J- rvjakor k°maj vidno k6r%?s*-ran nf_ na reber no-
W vikati* s® ' začer.*ja W » obkatf’-e^ je štr-sdh Da c , 1 sonce, ri-in ?°ZabU0 krice' ki jih ’ «a lkraški vpt -robu prp-♦ "Hsk °rajn nT c dre-
k^» se , aU Z 5*iu t9ni v?ejf Zivka in S6<& ,	'	kl strcpota na
^fožj kt> Te Pravi.
?>u Vaiame v°rf°b nii iTce'
«*^Kat°kov Pesti. n SPet
nji. se v dlaa
Ijiv in manj skrivnosten. Redki parčki se počasi vračajo, roke okoli pasu, lice ob licu:
«Haha,» se zasmeje Zivka na klopci in zaljubljer.-ca se v zadregi obrneta.
«Ti,» je rekel Ratko in jo prijel za roko. «Zdaj nisva več sama.«
A Zivka skomigne z rameni in se smeje. Stiska si rdo:čo volneno jopico r.'a preiti in se smeje. Vrže glavo v znak in se smeje. Je 'esnično dekle, je resnična Zivka, ki rtanuje v tržaškem mes*u. v ulici tnj in tej, a je obenem v nji p>av-ljična svatba poletne noči z vetričem pod srebrnimi zvezdami na prostrani gladki planjavi. Je dekle, i ni videlo ne zločinov ne krvi. Je čiita vedrina. Je njeotnadeževani kristal dekliškega srca.
«Hehehe,» se smeje, ko da se roga njegovemu zaplinjenemu molku.
«Kje si se vzela,« pravi Ratko in kima z glavo. «Kje si se pa ti vzela?«
«Sem pala dol,» nagajivo »e če. «Kakor tistale zvezda tam,» vzklikne.
Toda ko on dvigne glavo, nenadoma sproži kazalec v konec njegovega nosu in se glasno smeje: «He he he.»
Vrgla je glavo vznak :n smeje se v nebo, da ji lasje bingljajo z naslonjala rdeče klo-pice: «He he.»
Tedaj jo je Ratko uiel za roke in se skiov'1 nad njenim obrazom. Pritisnil je ustnice k njenim, a ona jih drži trdo sklenjene in vije roke, dokler jih ne izvije iz njegovih dlani:
«Brrrr,» pravi in kremži obraz. «Brrrr.»
In si z oko briše ustnice, si jih oslini in spet briše.
«Z morsko vodo bi jih morala oprati,» pravi. «Brrr.»
Potem se smeje: «Lej lej! kaj je tista luč?» začudeno vpraša. In ko se Ratko obrne, sproži kazalec v njegov uhelj in se dvigne it! hiti po obrežju. Kakor deček, ki je nagaja] dedu, ko je zadremal in zakinkal z glavo.
Avtomobilske luči švigajo po asfaltu, svetilnik pa nosi na sprehod svoje dolge žarke po morju in po kopnem:
«Je kakor dekle, ki bi vrtelo nad glavo svetle, bele trakove,« igrivo reče Zivka o svetilniku.
Natp sta v tramvaju in potniki ju opazujejo.
Potniki so ob Živki začudeni, kakor da je nenadoma pljusknilo tmorje z brega v tramvaj in oškropilo obraze in sedeže. Kakor da je nekdo nepričakovano strešel koš školjk pod njihove noge. Kakor da je stresel košaro živih rib. Ozrejo'1 se s';sprašu-jočim pogledom na Ratka, toda on se veselo namuzne Živki; Skoraj da niti? onyn? verjame, da je to Zivka, po priimku tako in tako, ki stanuje v ulici tej in tej. a to je vendarle resničen barkovljan-ski tramvaj številka 6, ne? in resnično teče po tračnicah, ne? Kakor vlak teče in sklepi pojejo pod kolesi kakor pod vlakom. Tramvaj brzi proti morju luči, ki je tržaško mesto v noči, a teče tudi v vso mladost nazaj, v vsa otroška leta nazaj: skozi vse sonce morskih poletij; skozi vse jadrnice in vsa jadra; skozi ves peselr in ves prod. Zivka vodi za Ratka tramvaj nazaj v njegovo mladost in Ratko se ji smehlja pred začudenimi potniki. In tedaj sta kakor dva zarotnika in ona, ta neugnani in uporni fantič, ga prisrčno prime pod pazduho in v njenih zenicah se utrneta dve zlati luskinicl.
Nato hodita po pločnikih, ki so polni ljudi kakor prostori med stojnicami na semanji dan. Neonski napisi curljajo na pločnike in na gnečo rdečo in zeleno in oranžnato prho. Tramvaji križajo avtobusom pot, iz avtobusov se vsipajo ljudje kakor pesek iz tovornih avtomobilov, semafori na križišču mežikajo v vse smeri in se posmehujejo gnečam, ki se drenjajo v omotici barv in zveriženega šuma, mimo volilnih lepakov.
«Zdaj sem žejna.« reče Zivka.
In tako sta sedla v kavarno.
Tu je tišina; šumot se vali nekje v daljavi. Sta kakor v svetli jami, daleč od spenjenega morja. Toda tudi tukaj je morje pričujoče. Tiho in blago pričujoče. V rumeno malto so po stenah zapičene velike školjke, ki imajo blesk biserne matice. V malto so tudi ujete velike morske zvezde, nad njimi pa so vzdolž zidov mornariške luči kakor na jarbolih. Je še mireča, na svetli polici pred neonsko lučjo, je še v majhni vdolbinici v zidu drobcena karavela z malimi lučicami na krovu in na jarbolih. So vse okoli po stenah majhni obešalniki, a ti obešalniki so drobni morski konjiči. In na spodvihan rep morskega konjiča obesiš jopič, ko sedeš k mizici.
Zdaj je Ratko obesil na morskega konjiča Zivkino volneno rdečo jopico. Zato je Zivka vsa bela v belem krilu in v beli jopici. Snežno belo blago, vse okoli pa je rob njenega krila okrašen z narodno vezenino, in prav tako je okrašena jopica.
«Kakor na parniku,« reče Ratko in se ogleduje.
«Samo noge mizic bi morali pritrditi!« vzklikne Zivka.
«Da se ne prevrnejo, ko se parnik zaziblje?«
«Hahahaha,» se smeje Zivka.
«Ob tebi je zmeraj vse kakor na nemirnem morju!«
«Kaj sem jaz kriva, če se vsi držite kakor upokojenci?« reče in srkne iz kozarca, njene oči pa se iskrijo v rumenkasti luči zida s školjkami v zlati malti.
«Bolj primernega imena ti niso mogli dati!« reče Ratko.
«Beži beži. čuk,« porogljivo vzdihne.
«Takšne ljudi, kot si ti, bi moralo stvarstvo imeti v zalogi in jih preseliti na zemljo ob koncu vojne, taborišč, mučenj ir,' zaporov.*
Zivka ga poredno motri, nato skomigne z rameni:
«Hm,» pomilovalno hrkne. «Kakor da bi jaz ne bila v zaporu!«
Motna senca se rodi y njenih zenicah, kakor rja na rumeni resici, a takoj izgine: «Lej tudi okna so okrogla kakor pod krovom,« pravi in kaže odprta okenca.
«Zivka.»	\
A ona ga ne posluša, se nasmehne okroglemu natakarju, ki nese pivo ameriškemu vojaku in dekletu v kotu, in natakar v zadregi, zakroži z glavo.
«Ta ni nič podoben mornarju,« reče Zivka in se smehlja.
Nato se smehlja Ratku: «Aha. o zaporu si rekel? To ti je bilo stenic nič koliko v tistem italijanskem zaporu! A smo bile vseeno dobre volje, kaj pa misliš. Ce je katera začela sitnariti, smo ji za-žugale, da ji bomo spustile stenico v usta, ko bo spala — in vse je šlo spet kakor po olju.«
Ratko gleda v kozarec, potem se njegov pogled ustavi na njenih očeh. Toda Zilv-kine oči se poredno smejejo: ((Nekega dne sem zaprla nuno v celico,« reče. In se smeje kakor vetrič, ki se igra v šartkah in brbota s flokom: «Saj je nuna imela ključe, a od znotraj ni mogla odpreti, hehehe.«
Nato se ozre po kavarni, ko da se je zavedla, da ni na obrežju:
«Ah kaj,» vzklikne in zamahne z roko.
Nato pravi: ((Hodila sem po praznih hodnikih, mimo celic, dokler nisem srečala pometača: Nuno pojdite rešit, v celico sem jo zaprla! sem rekla« Ratko jo pazljivo gleda.
«Mi ne verjameš?« vpraša Zivka. «A je bilo prav tako. Potlej so hoteli, da prosim nuno na kolenih odpuščanja. Ne, sem rekla, pa me zaprite; šest mesecev manj šešt mesecev več — prava reč! Pa je bila moja mama v celici z mano in je moja mama hotela prositi zame nuno kleče odpuščanja. Ne, sem rekla, Slovenci smo v italijanskih zaporih, zato ker nismo tam zu-naj\ hoteli klečati, tudi tukaj ne bo nihče klečal!« ponosno reče.
In v očeh se ji vžge, ko da je njena igrivost kresnila v zlat kamen. Zdaj', ko se ne smeje več tako prešerno, se zdi, da so tudi njeni temni lasje*našli priložnost, da poudarijo plemenito oblino njenega lica. Da. kajti samo nevsakdanje, plemenito srce zna pretočiti tragiko v duhovitost, zna predati težke spomine razposajenemu vetriču, kakor Zivka na obali.
«Kaj me tako opazuješ,« vpraša.
«Kar tako,« je rekel Ratko in se nasmehnil.
«Mar naj se držim ko mila Jera?« še vpraša. Nato pravi: «He he, saj sem se še italijanskim vojakom režala, ko so obkolili hišo in nas vse odgnali. Kričijo vame, da jim slina frči iz ust, pa jim rečem: .Prinesite mi dežnik, če ne, me boste vso zmočili z vašimi pljunci’.«
Ratko je položil dlan na njeno roko, a njena roka zdaj rahlo drhti. Tudi njene veke so zdaj priprte, da sta zlata plamenčka zastrta v njenih očeh. Kakor da je vetrič potihnil v Živki in hkrati tam, zunaj mesta, na obrežju. Tudi školjke in morske zvezde Po stenah so zdaj prav medel okras zdolgočaseni kavarni. Tudi morski konjiči na zidu prav porogljivi obešalniki. Samo njeno snežno belo krilo in njena jopica se brezmadežno belita, motiv narodnih vezenin pa ju obroblja z risbami živo sinjih, živo rdečih in živo rumenih križcev.
Stisnil je njeno roko in rekel: «Lepo krilo imaš, Zivka.«
«Sem si ga sešila v italijanski internaciji,« vedno in hvaležno mehko reče Zivka.
In tedaj mu je bilo, da bi se kljub natakarju sklonil ter neugnani Živki poljubil pisane, izbrane vezenine na robu belega krila, ki si ga je sešila v internaciji.
IZ ZGODOVINE ZLOČINOV PREPFAŠiSTIČNE ITALIJE
Trideseta obletnica požiga narodnih domov pri Sv. ivanu, v Rojanu in pri Sv. Jakobu
NAŠA
BORBA
ZA SVOBODO
RAZSTAVA BO ODPRTA DO 16. SEPTEMBRA
DNEVNO OU 9. DO 13.
IN OD 16. DO 23.
Hkrati pa so opustošili prostore hotela Evrope - Pretvezo so našli v tem, češ da je Giovanni Bon iz Krmina, ki je odkopaval trupla italijanskih vojakov Slovenec, čeprav se je takoj ugotovilo da je Italijan
Precejšnje je bilo že število Tržačanov, ki so si do včeraj ogledali nadvse zanimivo jubilejno razstavo OP v dvorani stadiona «Prvi maj«. Razstava, je razdeljena na dva dela: prvi del obsega dobo od leta 1918 do leta 1941; drugi, mnogo bolj
obširen in opremljen z neštetimi slikami irj dokumenti, pa obsega obdobje od leta 1941 pa do leta 1945.
Cim stopi obiskovalec v prvo sobo, mu pade v oči skromen, toda značilen napis:
AFERA BON — NJENE POSLEDICE IN RESNICA.
GIOVANNI BON IZ KRMINA JE BIL ZASAČEN PRI ODKOPAVANJU TRUPEL ITALIJANSKIH VOJAKOV.
<(IL POPOLO Dl TRIESTEi) JE TO OBJAVIL SEPTEMBRA 1921 IN NAMERNO RAZGLASIL BONA ZA SLOVENCA TER OBSODIL SLOVENCE, DA SO SKRUNILCI GROBOV.
SLEDIL JE KAZENSKI POHOD NACIONALISTIČNIH SKVADER PROTI SLOVENCEM:
2. SEPTEMBRA 1921 SO POŽGALI NARODNI DOM PRI SV. IVANU.
2. SEPTEMBRA 1921 SO POŽGALI PRI SV. JAKOBU SEDEŽ SLOVENSKIH ORGANIZACIJ.
2. SEPTEMBRA 1921 SO OPUSTOSILI PROSTOŠb HOTELA EVROPE.
8. SEPTEMBRA 1921 SO POŽGALI NARODNI DOM V ROJANU.
»EDINOST# JE UGOTOVILA, DA JE GIOVANNI BON PO RODU ITALIJAN.
TV?
Ob tragični smrti velikega ameriškega pisatelja - Slovenca
Štirinajstletni Lojzek Adamič, ki se je 30. decembra 1913. izkrcal v največje-m pristanišču sveia, v New Yor.ku, je vedel le maio ali nič o vprašanjih, ki ga bodo pozneje, v zreli moški dobi vznemirjala kot pisat‘elja. Sam popisuje svoje prvte vtise:
«Tonil sem v, kaos vtisov in prvih razgledov. S čudnim navdušenjem me je navdalo, ko je ,Niagara’ zatorlizgnila ladji pred nama v znamenja, naj se umakne. Najrajši bi bil zavriskal prav tako glasno kakor ta brlizg.«
V New Yorku je deček dobil službico pri poštnem cdctelku slovenskega lističa ((Narodni glas«. Počasi je premagal razburjenj'«, ki ga j« prevzelo ob prihodi: v obljubljeno deželo, katera ga je mikala m vabila, odkar je v domači vasi, v Blatu pri Grosupljem*, poslušal «A-merikance», kako jo hvalijo. Vpisal se je v neko večerne šolo, da bi se naučil angleščine, zakaj uvidel je, da je to neogibno pefrebno, ako hoče spoznati in razumeti Am'eriko. Končno je začel redno brati ameriške revije in časopise. Ko mu je bilo šestnajst tet. mu je prišel v roke tfoman Uptona Sinclaira «Džungla». To je torej Amerika! Pozneje je napisal: «In nekiaj dni sem globoko in ostro sovražil vso to deželo.«
Pozno v letu 1916 je ((Narodni glas« prenehal izhajati in Adamič je ostal brez dela. Sprva je našel le zaposlitev naj-slato&e vrste: pomagal je prekopavati cestni tlak, nakladal je blago na tovornte vozove in bi! za pometača v neki svilar-ni. Delavci so bili nasproti go-spoetarjem brez moči, predani jim na milost in nemilost. Vzdušja obupa okrog sebe se je naveličal, pustil delo v svilami in stopil v ameriško vojsko. Ko je pozno pozimi leta 1920 slekel vojaško suknjo, je bil zelo resen mlad mož brez iluzij, a brezmejno željan, do kraja doživeti Ameriko. Denar mu je kmalu skopnel, a kaj za to. ako je nekaj dni stradal! Neko posebno zadovoljstvo je navdajalo novih vtisov željnega mladega moža, ko je romal po neizmernih širjavah dežele in se preživljal od dela do dela, danes tukaj, jutri tam. Nekaj časa je celo jacfral na atne-
' f
v5w v’-	■
riških trgovskih ladjah, nato spet zapustil morje in delal po restavracijah, v čevljarnah in tekstilnih tovarnah. Zdaj je tudi na lastni koži doživljal neusmiljeni boj med delavstvom in kapitalizmom. Medtem je veliko bral in razmišljal; v njem je zorelo posebno spoznanje Združenih držav, ki ga je pozneje izrazil v svojih delih.
Veq let je prebil v Kaliforniji kot delavec, časnikar in nazadnje kot tajnik v neki pristaniški službi, kjer je lahko večji del dneva pisal ali čital. Ko je leta 1928 sloviti ameriški publicist Mencken siprejel prvo njegovo zgodbo v svojo revijo «The American Mercury», se mu je končno odprla pot kot pisatelju. . Star je bil devetindvajset let. pol življenja je prebil v Združenih državah in am’e-riška džungla ga ni potegnila na dno kakor toliko drugih.
Leta 1928 je bilo geslo Herberta Hooverja, predsednika Združenih držav, «da je najvišji cilj ameriškega življenja piščanec v vsakem loncu, svilene nogavice na vsakih ženskih nogah in dva avtomobila v vsaki lopi«. A že leto dni potem je nastopila velika gospodarska kriza, ki je d'eželo bolj kakor ketaj spremenila v politično, gospodarsko in socialno džunglo. Po obljubljeni deželi je stradalo na milijone brezposelnih delavcev in njih število je naraščalo od dn'e do dne. Zdaj je Adamiča minil smeh, s katerim se je še pred nedavnim po Mec-kenovem zgleou rogal «džung-li»._ Znova je začel potovati po deželi, zdaj pa z namenom, da bi proučil življenje priseljencev «do dna in z ljubeznijo, vendar nepristransko« in pisal o njih. Boj dlelavstva proti izkoriščanju, težke, obupne razmere množic med gospodarsko krizo in pretresljivi naperi priseljencev za njihov bedni obstanek so se mu strnili v eno. Pod vsemi temi vtisi je napisal in izdal svoje prvo večje delo «Dynam-ite» (Dinamit), knjigo o stoletnem razrednem nasilju v Ameriki.
Po svojih člankih in novelah, prevodu Cankarjevega Hlapca Jerneja in monografiji o ameriškem pesniku Robinsonu Jef-feršu se je Adamič s tem tehtnim obsežnim delom (skoraj 500 strani) trdno usidral v ameriški književnosti.
Tej knjigi je sledil že naslednje leto «Smeh v džungli«. Toda smeh. tista sproščujoča sila, ki je obvarovala Adamiča, da ga Amerika nikoli, niti v najhujših okoliščinah, ni potegnila na dno. ga zapušča v tem času hudega splošm'egia prikrajšanja, osuplosti in bede. V knjigi. ki je neke vrste avtobiografija, Pa pisatelj ne opisuje samo lastne življenjske poti, temveč skuša tudi z usodami drugih priseljencev pojasniti bralcu, kaj je priseljencu Amerika in kako ga preoblikuje.
Za obe knjigi je Adamič prejel Guggenheimovo literarno nagrado, kije določala, da mora zaradi študija prebiti leto dni v Evropi. Tako se je 1. 1932 naš pisatelj z ženo Stell0 vkrcal na prekooceansko ladjo. Nekaj dni se te hotel ustaviti tudi v stari domovina, ostali čas pa preživeti drugje. Toda prišlo je drugače. Pred njim je potoval glas o njegovi slavi. $e preden sta se Adamičeva izkrcala v Trstu, je prišel na ladjo ((slovenski gentleman, ki je kar prekipeval od vljudne vneme in u-služnosti«. Adamičeva pat po domovini je trajala namesto nekaj dni celih deset mesecev, zakaj «the old ooutry» — rodni kraj — je priklenil nase izgubljenega sina.
Bistri opazovalec se ni dal premotiti videzu, s katerim so ga hoteli prevarati uradni krogi. Po vrnitvi v Ameriko je napisal knjigo «The Native’s Re-turn« (Rojakova vrnitev), ki je imela morda izmed vseh njegovih knjig največ uspeha. Ze prvi mesec po izidu so je prodali 50.000 izvodov, za Ameriko nezaslišano število. Knjiga je več kot potopis; je živ prepričljiv opis krajev in, ljudi, ponekod prepojena z očarujočo lirično milino, ki so jo ameriški kritiki
V-
i- m
m
gg#
'•■.•■'.■/.•/.v?.
• v;-;.
pripisovali Adamičevi slovanski naravi, drugod polna ostre intelektualne kritike o družbenih pogojih in političnih razmerah v pisateljevi stari domovini. Adamič že sluti grožnjo nove vojne, ki preti Evropi; svoji stari domovini pa prerokuje, da si bo z revolucijo morala priboriti širše, svobodnega naroda dostojno življenje. Izdal je tudi politično brošuro «Struggle» (Borba), v kateri do podrobnosti opisuje nasilne metode monarhofašističnega režima. Poglavje o mučenju komunistov v Glavnjači so ponatisnile napredne ameriške, revije, Društvo za zaščito političnih jetnikov pa je poslalo jugoslovanskemu poslaniku v Wa-shiingtonu protestno spomenico, ki so jo podpisali najuglednejši ameriški pisatelji kakor Theo-dore Dreiser, Uptian Sinclair, Sherwood Anderson in drugi.
Zdaj ne mine leto ,da bi pisatelj ne izdal nove knjige. Najprej izideta dva romana: leta
1935 ((Grandlsons« (Vnuki), leta
1936 pa «Cradie of Life« (Zibelka življenja), edini izključno leposlovni deli, ki ju je napisal Adamič. S potovanja v Guate-malo se mu porodi knjiga «The Houše in Antigua (Hiša v An-tigui), teta 1938 pa izide najobsežnejše Adamičevo delo «My Amenica* (Moja Amerika), ki je v nekem smislu nadaljevanje ((Smeha v džungli«, saj avtor spet pripoveduje o' sebi in o svojih srečanjih z ljudmi. Ob ameriških ljudeh, ob posebnostih, vrlinah in hibah ameriškega življenja skuša Adamič pokazati, kod naj vodi tista pot, ki o nji pravi, da jo želi videti odprto. ((Želim, da bi luči, ki svetijo ob nji, gorele šte dalje in da bi jili videl še več zagoreti«, piše ob koncu knjige.
«My America« je tem bolj zanimiva, ker je v njtej Adamič razvil misli, na katerih je gradil svoje .poznejše delo. Problemu priseljencev in zlitju najrazličnejših narodnosti v eno samo, am'eriško, so razen nove knjige o Jugoslaviji «My Native Land« (Moja rodna zemlja) posvečene knjige, ki so izšle tik pred vojno in med vojno. V zbirki «From many Land« (Iz mnogih dežel) je novelistično obdelal usode posameznih pri-, seljtencev raznih narodnosti, v «What’s Your Name« (Kako vam je ime?) je prikazal težave in tragedije, ki jili doživljajo priseljenci zaradi svojih ne-anglešikih imen, v «Two-Way Passage« (Pot tja in nazaj) pojasnil pogled priseljencev na Evropo, v «A Nation of Nation« (Narod narodov) pa nanizal dokumentarno gradivo o posameznih narodih, ki so se priselili v Ameriko, in hkrati obrazložil, koliko so ti in oni prispevali k veličini Amerike. Poteg tega je 1. 1945 začel izdajati svojemu političnemu in socialnemu konceptu ustrezajočo revijo T and T (Trends and Tide), ki je izhajala do decembra 1948. ko jo. je moral zaradi različnih težav ustaviti.
Kako globoko je v ameriško javno in kulturno življenje posegel s svojimi deli. lahko presodimo po tem, da so nekatere 'njegove knjige učbeniki in ob-
vezno berilo na mnogih gimnazijah in univerzah.
Čeprav se Louis Adamič čuti Američana, pa v najtežjih časih ni pozabil stare domovine. V knjigi «My Native Land« je 1. 1943 z naprednega stališča razložil narodnoosvobodilno borbo ter Anveriki in svetu prvič povedal resnico o Mihailoviču in četniškem gibanju. Tudi s članki, govori in predavanji je vsepovsod branil jugoslovansko stvar in nam med rojaki in tujci vsak dan pridobival novih prijateljev.
Zadnja v dolgi vrsti Adamičevih knjig j'e «The Dinner at the White House« (Večerja v Beli hiši), v kateri je opisal Roosevelta in Churchilla. Knjiga je dvignila veliko prahu; kakor vemo, j'e. Churchill celo tožil avtorja.
Adamič je sedaj pripravljal svojo naslednjo knjigo »Položaj Jugoslavije v borbi proti ruskemu komunizmu«, za katero se mu je že ponujal založnik, ki bi jo natisnil v 700.000 izvodih. Todai smrt je njegovo delo pretrgala. Zagonetna smrt — samo-
mor ali umor. Vedno bolj prevladuje prepričanje o umoru. Zakaj so v oktobru prišli k Adamiču štirje mladeniči, ki so ga opozorili, da bi moglo biti slabo zanj, če bi jim knjiga ne ugajala? Mar ni tukaj mnogo podobnosti s tolikimi primeri zagonetne smrti ljudi, ki so nasprotovali nekim «naukom» in metodam? Znano je namreč, da je Adamič po informbirojev-sfcem razkolu stopil odločno na stran Jugoslavije. Ponovno je bil v rojstni deželi 1. 1949, prebil dlje časa v stari domovini, spoznal se je z ljudmi in razmerami — in odločil se j*e. Odločil se je tako, da njegova odločitev, kot naprednega in vplivnega A-meričana, ni mogla biti nekaterim všeč; komu — ni težko pogoditi, če j«e Adamič pisal knjigo, kjer nastopata dva: Jugoslavija in S Z.In tisti, ki bi jim Adamičeva odločitev in njegova knjiga ne bili všeč, so zopet pokazali, kako daleč Seže njihova ((vsemogočna« roka. Toda ta roka je roka kriminalcev.
(Po članku Mire Pucove v Novem, svetu 1949)
-H'
•••:■ :';v .
<* < .< V * * i • »•;*: « f f> x ‘ifi /	v;.,,/
BRATA GREENE
ameUiUe' ab&Uelttuies
V Združenih državah se je sedaj uveljavil arhitektonski slog, ki izvira iz popolnoma novega pojmovanja hiše in odnosa do življenja. Po evropskem izročilu je bila važnost hiše neposredno povezana z njeno prostornostjo. Zaradi tega so arhitekti drugače obravnavali estetska vprašanja razkošne hiše kot pa vprašanja, ki so se pojavljala pri običajnih bivališčih.
V kolikor zadeva gradnjo so v Združenih državah v pretek-l°sti_ sledili zgledu evropskega izročila Zaradi izpremerjjenih gospodarskih in socialnih razmer pa je postalo vzdrževanje hišnih poslov sčasoma vedno dražje. Poteg tega se je tudi življenje izven doma vedno bolj uveljavljalo. Zaradi tega so postale razkošne palače, katerih redno vzdrževanje terja mnogo dela in stroškov, psihološko in praktično vedno bolj neustrezajoče za zahteve modernega načina življenja. Posledica tega je bila. da se je pojavila potreba po novi vrsti stanovanja, ki naj bi z eleganco združevalo tudi praktično plast, ki bi ga bilo lahko snažiti ir.' ki bi bilo bolj ali manj razkošno v sorazmerju pač z gmotnimi sredstvi stanovalcev. To bi moralo biti skratka bivališče, ki bi ohranilo prednosti prejšnjih vrst bivališč, ter zavrglo nedostatke. ne da bi se moralo zaradi tega povečati.
Da bi zadostili tem zahtevam, so morali' seveda korer.ito iz-premeniti tako število kot razporeditev prostorov in tudi opremo, ki je morala odgovarjati stvarnim potrebam vsakdanjega življenja v hiši, in nuditi nekak milejši prehod iz zaprtih prostorov na prosto. Oprava je morala postati enostavnejša. zavzemali je morala manj prostora in nuditi vse prednosti za naglo snaženje in lahko vzdrževanje, z estetskega,
gledišča pa se je morala prilagoditi izpremenjercim zahtevam sodobne gradnje.
V zvezi s tem je značilno pio. nirsko delo bratov Greene, ki sta pred več kot 50 teti v Kaliforniji naredila načrte za mnoge hiše, katere so potem posnemali po vseh Združenih državah v toliki meri, da so zaslovele kot posebna vrsta hiš, ki jo imenujejo ((kalifornijski bungalow».
Poteg tega, da sta položila temelje za mnoge izpremembe v kolikor zadeva razsvetljavo in notranjo opremo kakor tudi za izkoriščanje praznega prostora v stenah, sta arhitekta Greene, katera je k temu napotilo milo kalifornijsko podnebje, uvedla velike steklene verande in posvečala posebno pozornost zemljišču, ki je neposredno obdajalo hišo. Tu sta ustvarila vrtove in prikupne prostore za bivanje na prostem, ki so ivorili prijetno skladnost z ostalo hišo in z značilnostmi pokrajine. Tako sta jasno izoblikovala vprašanje, kateremu posvečajo sodobni ameriški arhitekti prvenstveno pozornost, to je prilagoditev hiše razmeram okolja.
Marsikdaj sta morala sama sestaviti načrte za vsako podrobnost notranje opreme, ker ni bilo sodelavcev, katerih okus in zamisli bi bili dovolj sodobni.
V njunem delu vidimo pooseb Ijerj prelom z načrti, po katerih so bile hiše manjšega obsega postavljene na raven kakovostno manjvrednih poslopij.
Majhnemu obsegu sta dala pozitiven pomen. Izkoristila sta vse njegove prednosti in ga obogatila z vso udobnostjo in rafiniranostjo. tako da so te hiše postale primerna prebivališča za ljudi, ki so videli v novem slogu odsev raznolikosti ameriškega življenja.
2e prve dni okupacije leta 1918. je Italija deportirala okrog 1000 slovenskih inteligentov v, južno Italijo, zlasti na Sardinijo. Vrnili so se šele leta 1919., potem ko so jih nadaljnje štiri mesece zadrževali v Trstu. Takoj po končani vojni je Italija zaprla slovensko gimnazijo v Gorici, hrvatsko gimnazij« v Pazinu, nižjo gimnazijo v, Opatiji, slovensko učiteljišče vi Gorici, hrvatsko učiteljišče vi Kastavu, hrvatsko žensko učiteljišče v Pazinu, privatno trgovsko šolo v Trstu. Zaprla je takoj po okupaciji, še pred ameksijo, vse privatne šole in še celo vrsto deželnih šol, tako da je bilo v sami Istri ukinjenih 149 razredov osnovnih šol, ki so jih zamenjali z italijanskimi.
V novembru 1918 je bilo v Julijski krajini (brez Reke) še 541 slovenskih in hrvatskih šol s približno 80.000 učenci. V šolskem letu 1918—1919 je Italija še zmanjšala to število na 392 s 65.000 učenci.
Hkrati so pričeli s teroriziranjem slovenskih kulturnih društev, z razpuščanjem in z ropanjem njihove imovine. To teroriziranje so vršite italijanske šovinistične skupine s tihim odobravanjem vlade. Policija ni nikdar posredovala o pravem času in je pogosto celo prisostvovala strašnim scenam. Teror se je izvajal po vsej deželi in ni bilo kraja, ki ne bi bil prizadet, zlasti pa mesta. Samo nekaj primerov zločinstva pod italijansko demokratično vlado:	požig Na-
rodnega doma v Trstu
(13.7.1920). krasne palače, ki! je bila žarišče vsega slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja; požig hiše Josipa Krmpotiča v Pulju
(9.9.1920); požig Narodnega doma v Pulju (17.7.1920); razdejanje tiskarne ((Edinost« v Trstu (20.12.1920); požig jugo-slvanske knjižnice v Voloskem (12.2.1921); požig 26 kmečkih hiš na Krnici, pri čemer so bili 3 mrtvi, mnogo ranjenih in 89 aretiranih (8.4.1921); uničenje vasi Mačkovlje (17.4.1921); požig Narodnega doma. pri Sv. Ivanu v Trstu (2.9.1921); požig Narodnega doma v Rojanu v Trstu (8.9.1921); uničenje spomenika skladatelja Volariča v Kobaridu (22.6.1922); ((Srbska čitalnica« v Trstu, narodni domovi v Barkovljah, Skednju; Sv Jakobu v Trstu, v Pazinu; posojilniia v Pulju so bili prav tako uničeni in požgani.
V maju 1921 so se vršile prva pokrajinske volitve. Teror v tržaškem okraju in Kstri je zavzel grozeče oblike: fašistični elementi, podpirani od oblasti, so namreč s požigi, umori in aretacijami hoteli ustrahovati volivce, kar je zavzelo tak obseg, da ie papež Benedikt XV; proti temu javno nastopil.
Ze tedaj so pričeli tudi preganjati slovensko duhovščino. Aprila 1919 je bil interniran krški škof Mahnič. Ko se je vrnil 11.2.19JŽ0 iz internacije, je umrl zaradi naporov, ki jih je tam prestal. Tržaški škof dr. Karlin je moral podati ostavko. Mnogi nižji duhovniki so se izselili, ker niso mogli več prenašati nasilja
Ze marca 1922 je zbor sodnikov sodišča tržaške pokrajine sklenil, da ne bo več sprejemal pismenih slovenskih vlog. Istočasno je prepovedal uporabo slovenščine v zagovoru pred sodišči.
Pretepanje, prisilno vlivanje ricinovega olja, uničevanje imovine, internacije in zapori so prisilili tisoče Slovencev in Hrvatov, da so emigrirali iz Julijske krajine. V teh in kasnejših letih se je nad 70.000 Slovencev in Hrvatov izselilo v Jugoslavijo, nad 30.000 v Južno Ameriko, okrog 5000 v Francijo in Belgijo in manjše število v druge države. Istočasno pa je italijanska vlada z vsemi sredstvi podpirala preseljevanje Italijanov iz starega kraljestva (imenovanih «regnicoli») v Julijsko krajino. Po podatkih ljudskega štetja iz leta 1931. je bilo v Julijski krajini 128.897 o-seb, ki so bite rojene v Italiji, izven Julijske krajine, kar znaša z njihovimi otroci 170.000,
I / H r 1 ir	*z ^rec*n-ie Evrope prodira, čeli U L K A L	prav sedaj v manjšem obsegu,
V l\ L IVI L	št' vedno val Precei hladnega
zraka, Vreme pri nas bo v .sled tega brez posebne spremembe. Vremenska napoved pravi, da bomo imeli danes delno sončno vreme, spremljano s posameznimi pooblačitvami. V Trstu je bila včeraj najnižja toplota 22.7, najvišja pa 28.4.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
liiiiiiii
1 :|1
’ L ,uiH )
I	,	'	Ji	l"l	II-	II	II	I	-
liililHIII:!:! WM: Jsl
I
lil i!
intimi:":!;:]:!;
f- SEPTEMBRA 1951
ir
Pieven pripravlja
dokončno odločitev
Rene Mayer v New Vorku zahteva večjo podporo ZDA za francoske težave v Indokini.
PARIZ, 6. — Francoski mi nisirski predsedniki pripravlja sedaj novo formulo, s katero bi dosegel kompromis v vprašanju podpore katoliškim šolani. Zdi se. da ima sedaj nekaj več upanja, da bo Francijo rešil nevarnosti nove vladne krize v tem važnem rrpnuitfeu. Zmerne stranke kažejo namreč namen, da mimo večjih nasprotij, dosežejo dotoor»čno glasovanje o tem zakonu. Tako so danes v narodni zbornici odbili s 330 proti 207 glasovi komunistično resolucijo, ki je predlagala da bi odložili proučitev zakonske-«a načrta glede državne podpore katoliškim šolam.
V New Yorfc pa je prispel danes francoski ministrski podpredsednik in minister za finance Rene Mayer. Spremljal ga je francoski visoki komisar v Nemčiji Andre Franeois Poncet. Na prekomorski ladji «Liiberte» sprejel novinarje a« jim prebral y naprej pripravljeno izjavo glede namenov; njegovega potovanja v ZDA j Zahteval bo podporo ZDA za franc ose napore y In-■dokini. Omenil je tudi, da napori zahodnih držav ne bodo kronani z uspehom, če ne bo priSio do skupnih naporov in se ne bodo vse države potrudile prevzeti del teh naporov na podlagi svojih možnosti.
Pogajanja za nafto razbila in ne samo prekinjena
To je novo angleško stališče po včerajšnjih izjavah Mossa-degha v senatu - Perzijski ministrski predsednik ni uspel doseči odobritev ultimata Angliji v perzijskem parlamentu
LONDON, 6. — Dva najvažnejša dogodka v razvoju petrolejske krize sta bila danes vsekakor: 1. angleške izjave, da je treba po Mossadeghovih izjavah v senatu, smatrati Stoke:-o-va pogajanja za dokončno razbita; 2. pa j€ izredno zanimivo dejstvo da Mossadegh ni mogel zbrati potrebnega števila poslancev v parlamentu, da bi dobil potrebno soglasje Majli-sa, na podlagi katerega bi mogel poslati Angležem ultimat, naj prično v petnajstih dnevih znova s pogajanji, sicer bo izgnal vse angleške strokovnjake iz Abadana,
Na angleškem zuna.njem ministrstvu so danes opozorili, da pomeni perzijski poizkus, da bi izgnali 350 strokovnjakov, ki čuvajo čistilnico v Abadanu, «grobo kršitev)) odločitve mednarodnega sodišča v Haagu. Mednarodno sodišče je namreč odločilo, da ne smeta niti Anglija in niti Perzija storiti ničesar. kar bi prejudiciralo prejšnje stanje Anglo-Iranian.
Uradna izjava angleškega zunanjega ministrstva pravi: ((Angleška vlada smatra sedaj, da pogajanja, ki jih je pričel v Teheranu Richard Stokesl niso prekinjena, temveč razbita. Zadnji govor, ki ga je imel predsednik sveta pred iranskim
senatom dokončno kaže. da ne bi imela uspeha nobena nova pogajanja s sedanjo iransko vlado. Kar se tiče grožnje o umiku dovoljenj za bivanje angleških uradnikov Anglo-Iranian, je jasno, da bi vsak novi .poskus iranske vlade za njih izgon, predstavljal novo kršitev začasne odločitve sodišča v Haagu«.
Na a.ngleškem zunanjem ministrstvu se je tudi izvedelo. da je Anglija umaknila povabilo Perziji, da bi poslala letalce v Anglijo na vaje. Zdi se, da je do tega prišlo zaradi sedanjega poslabšanja odnosov med obema državama.
Mossadegh je hotel, kot znano, dobiti na današnji seji parlamenta odobritev ultimata, ki ga namerava poslati Angliji. Vendar so nasprotniki njegove «trde» politike dosegli nasprotno. Po dveh in pol urah čakanja v parlamentu, niso mogli pričeti z razpravo, ker je bilo prisotnih samo 48 poslancev. Ustava predvideva, da jih mora biti najmanj 67. Nekateri pa tudi pravijo, da so s» poslanci b^ii tudi grozeče množice pred parlamentom in jih zato ni bilo V dvorano. Množica podpornikov Mossadegha je kričala «smrt izdajalcem«. Besede so bile namenjene manj-
šemu številu poslancev opozicije, ki so odhajali. Zdi se, da bo Mossadegh znova poskusil jutri.
Na današnje zasedanje je prispel tudi tajnik komisije za nacionalizacijo,Hussein Makki. Dopisniku agencije «Reuter» je v posebnem intervjuju povedal, da ie namen Anglije ((gospodarsko zadušiti Perzijo«. Ne moremo čakati in gledati kaj se bo zgodile. Pripravljeni smo plačati odškodnino, nastaviti angleško osebje na podlagi individualnih pogodb, pripravljeni smo, bolje želimo, prodajati vsemu svetu nafto, k; jo potrebuje. To je osnova našega stališča in pradstavlja dokončno, kar moremo doseči.
Glede izjave «Anglo-Iranian», Po kateri je družba izjavila, da njeno stališče sloni nizjavi mednarodnega sodišča v Haagu, je dejal, da ta odločitev ne velja več od tedaj, ko je Anglija priznala načelo nacionalizacije. Povedal je še, da bo Perzija odprla rafinerijo v Aibadanu, ki bo pričela delati s 30 odst, zmogljivosti.
V Perziji se je namreč pojavilo pomanjkanje nafte. Bencina ne prodajajo več na črpalkah in cena na črnem trgu se je podvojila.
Znova atentat v Parizu
Do atentata je prišlo nekaj ur nato ko so ugotovili, da je prišlo do železniške nesreče 24. avgusta zaradi sabotaže.
PARIZ, 6. — Danes je prišlo v francoski prestolnici do novega napada z dinamitom. Pred banko Worms je eksplodirala bomba, ki je poškodovala fasado in okna v bližnji okolici. Do tega atentata je prišlo nekaj ur nato. ko je policija javila, da je našla dokaze o sabotaži na progi Ba-zel - Calais. 24. avgusta se je namreč zaletel tamkajšnji brzovlak z brzovlakom iz Frankfurta. Pri tem je bilo 22 oseb mrtvih. Dp nove katastrofe bi lahko prišlo prejšnjo soboto v bližini Laona Delavci so jo preprečili v zadnji minuti. Ugotovili so namreč da so signalne žice pretrga.ne in kretnice napačno obrnjene.
Se bolj zapleteni pa so napadi z dinamitom na obe banki. Včeraj je prišlo do napada na neko banko, ki je v komin-ftormističnih rokah, danes pa do banke Worms. Obakrat so povzročili atentat s plastičnim dinamitom. Zanimivo je tudi, da je prišlo do dveh eksplozij v trenutku, ko je policija preiskovala bližnjo okolico in iskala prostitutke, črnoborzijance in nezaželene elemente, Včeraj so zaslišali 14Q0 oseb, od katerih so jih 153 zadržali, 3 pa aretirali zaradi nezakonite nošnje orožja. Skoda,ki jo je povzročila današnja eksplozija znaša več milijonov frankov. Žrtev, nj bilo, ker sta bili obe banki zaprti.
* * *
MOSKVA, 6. — Ameriški poslanik v Moskvi, admiral Allan Kirk, se je danes sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Višinskim.
Angleški načrt
za spravo z Egiptom
Anqleško oporišče na Suezu bi spremenili v oporišče članic obramb' nega sveta Srednjega vzhoda - Morrison je danes sprejel egipt-čanskega poslanika Amr Pašo - Vprašanje Srednjega vzhoda bodo proučili trije ministri na sestanku v Washingtonu
LONDON, 6. — Angleški zunanji minister Herbert Morrison je danes imel sestanek, ki je trajal 45 minut, z egipčanskim poslanikom Amr Pašo, Na Foreign Officeu so izjavili, da sta «na splošno razpravljala o angleško-egipčanskih odnosih«.
Ta sestanek je bil tik pred odhodom Morrisona na važne razgovore v ZDA in izpopolnjuje celo vrsto razgovorov, ki jih je imel angleški zunanji minister ta teden z diplomatskimi predstavniki Turčije in Izraela o vprašanju Srednjega vzhoda. Današnji razgovor je zahteval Amr Paša m obravnavala sta vprašanje nasprotij glede Sueza in o egipčanski grožnji, da bodo odpovedali prijateljsko pogodbo z Anglijo iz leta 1936.
Dobro obveščeni krogi pravijo, da je Morrison ponovno izrazil namen Anglije, približati se Egiptu in na nadaljevati pogajanja ne glede na sedanjo mrtvo točko, na kateri so ostala, To z namenom, da ki našli skupen temelj za razgovore. O tem vprašanju bo Morrison razpravljal prihodnji teden z Achesonom in Schumanom v Washingtonu. Zdi se, da je obvestil Amr Pašo o glavnih načelih angleške politike na Bližnjem vzhodu.
Danes pričetek tlirhe Ijc H it stiski in Slcveniji
Na zahtevo Luksemburžanov in drugih Italijana Malabrocca in Baronti ne bosta startaia
(Po telefonu od našega športnega urednika)
ZAGREB, 6. — V na pol razsvetljeni dvorani zagrebškega hotela Dubrovnik je danes zjutraj vladalo razpoloženje prijateljstva in popolne sloge, vse dokler ni prevajalec ponc-vil v francoščini besed prire-ttiteljskega odbora. Povedal je, da so v zadnjem času spremenim pravilnik tako, da lahko nastopijo tudi neodvisni vozači. Voditelji tujih ekip, pogreznjeni v mehke naslanjače, so vsi Po vrsti odkimali: končno se je oglasil vodja. Luksemburžanov Nicolas Schenger. in z glasom, ki ni poznal ugovora, pojasnil, da njegovi fantje ne bodo startaii, če bodo vozili neodvisni profesionalci, praktično Italijana Malabrocca in Baronti. Kolesarska zveza Hrvatske je bila tako prisiljena, da je proglasila tekmo samo za diletante.
Sklep ima svoje dobre in »lobe Strani, s kakršne Perspektive ga gledamo. Ce pomislimo na sliko olimpijskega ideala tistega športnika, ki bi mu moral biti šport l'e v telesno krepitev razvedrilo in draž pri premagovanju na-spirotnika in kronometra, lahko pozdravimo nelahko odločitev (Menili so menda z Mo-Ulforceca nekak dogovor in bodo imeli nekaj sitnosti zaradi tega.) Kolesarske zveze Hrvnt-*ke. No, pa tudi ideal obstaja v nekaterih panogah (predvsem v nogometu in kolesarstvu) le še v skra jnem količku fantazije idealista.
Tu »mo pri drugi plati ko-lajne. Motiva Francije. Luk. »embarga in Belgije so sestav-tjena iz vozačev, ki še nimajo dvajset let. To so talentirani tekmovalci, a tudi vsi po vrsti telesno zHo šibki. UCl (Itali-ganska kolesarska zveza) ni
mogla sestaviti moštva za tekmo po Hrvatski in Sloveniji, ker njeni tekmovalci niso zreli! Kako da dežele kolesarjev nimajo tekmovalcev? Ko mladenič v Belgiji, Franciji ali Italiji doseže kateri koli večji uspeh, je njegova prva pot k vratom kolesarskih tovarm, da dobi za začetek tudi najskrom-neiši angaiman: postane neodvisni tekmovalec. Dirke, kot je ta i>o Hrvatski. in Sloveniji, služijo torej kolesarjem teh dežel za odskočno desko o višjo kategorijo,
Jugoslovanski vrhunski vozači so približno enakopravni tem neodvisnim. V glavnem niso več mladi in se od sedanjih gostov nimajo mnogo naučiti. Močnejših nasprotnikov jim je treba.
Kolesarska zveza Hrvatske je tako zašla v iste škripce kot sosednja avstrijska, ki je načrt izpremenila,da bodo na prihodnji dirki okoli Avstrije vozili tudi profesionalci.
Obiskali smo glavni stan tržaškega mdtva. V sobi nas je bilo devet — pravo kolesarsko ozračje. Na mizi leži zaboj z orodjem, kolesa nametana P° tleh. duh po jodu. Tehnični vodja- Aldo Plaino pravkar masira svoje fante. Vmes daje navodila za jutri. uBoriti se morate do zadnjega. P.redino odstopiš, moraš biti na pol mrtev!«. Fantje gledajo resno, zavedajo se. da bodo čez nekaj ur skoraj vsi prvič zastopali barve svojega ozemlja na takšni veliki prireditvi.
Starih, ki imajo tradicionalno jugoslovansko dirko že v nogah je malo: samo Kuret in Fontanot. Ostali so morali zaradi zaposlenosti ali drugih razlogov ostati doma. Kuret je bil, kot znano, leta 1949 sedmi, Fontanot pa v. letu 1949 in 1950 dvakrait osmi. Ostali so
zelo mladi: njihova imena ste najbrž brali v naših poročnih o mladinskih dirkah. Luglio, AppoUnio, Lončarič; mladi so, a v njih bije srce borča. Ne bodo odstopili tudi če bi se iz samih obližev ne videla niti glava.
Jugoslovani so prvotno prijavili tri ekipe, a so zaradi odstopa Zoriča in Todoroviča prestavili Lulika in Bata v prvo moštvo, vozače tretje ekipe pa so uvrstili med posameznike. Stari Strain je kljub poškodovani nogi jugoslovanski favorit. Ob strani mu bosta predvsem Lulik in Bat.
Kapetana druge ekipe Ješič in Osrečki bosta imela dobra pomagača v Mičiču in Ljubljančanu Vidaliju.
Luksemburžani imajo v svojem moštvu med drugim tudi štiri tekmovalce, ki so z uspehom nastopili na svetovnem prvenstvu v Varese.
Holandci polagajo vse vade v Jtrrisa, ki je na istem svetovnem. prvenstvu zasedel pete mesto pri diletantih.
Potem še Francozi. Govorili smo s simpatičnim Babinotom, selekcionerjem francoskega a-materskega moštva. Dejal je: Moji fantje nimajo za seboj večjih etapnih dirk. Kdo med njimi bi lahko bil ob koncu med prvo četvorico, seveda, če ne bo smoiev.
Da, v tem grmu tiči zaj e. Mladi fantje nimajo trde kole, ni jih pral dež in žgalo sonce, niso si utirali poti v snegu Po gorskih prelazih. Jutrišnji dan bo zanje nekak oslovski most. Potem bo bolje. Asfalt, blažje strmine, vrnjeno zaupanje v lastno moč, ki Premaga vse. Tudi Vršič!
Jutrišnja prva etapa gre iz Zagreba proti Karlovcu kakih So km po asfaltirani cesti, od tu naprej pa se začne kalvarija. Cesta je ravno v tej etapi
Ameriško prvenstvo v tenisu se ie končalo. Zmagal je v finalu Avstralec Frank Sedgman ko je premagal Victor Sexasa s 6:4, 6:1, 6:1. Sedgman je tudi zmagal v. finalu mešanih parov skupaj z Doris Hort nad parom Fry in Ros? s 6:2. 6:3■ Na naši sliki pa vidimo ostro borbo Sedgmana s Tony Trab ertom. v polfinalu. Po napeti igri je premagal Traberta 3:6
6:3, 1:5, 3:6 in 6:3.
najslabša, posuta z gruščem in polna nevarnih spustov. Na Gorjancih bo c ti f, za gorsko nagrado. Prvi bo dobil dve minuti, drugi eno minuto, tretji 30 sekund dodatka. Drugi vzpon pri Višnji gori bo dal prvemu eno minuto, drugemu trideset sekundi, tretjemu pa 1A sekund pribitka. Cilj bo u Ljubljani.
Organizacija je prvovrstna in dela čast Kolesarski zvezi Hrvatske. Vsi gostje so v tem soglasni.
Častni start bo ob 10. na Trgu Republike, pri Savskem mostu pa bo starter dal znak Za P-ravi začetek.
Jugoslovanski «Tour» bo zagledal beli dan. Pognal je že svoje korenine in brez njega bi nekaj manjkalo. Deset dni po cestah Jugoslavije, deset dni radosti, presenečanj, za nekatere tudi žalosti. Tudi ta 'mora biti, kot najboljši predznak veselja.
MITJA VOLC1C
Morska bolezen na Rokovskem prelivu
CALAIS, 6 — Včeraj zvečer je ob 21-33 uri prifc'1. plaivati turški etudlent Suha Beller preko Rokavske^a preliva. Po
pet in pol urah plavanja je moral 13 km pred1 francosko obalo opustiti svojo namero vsled morske bolezni.
Prav tako pravijo, da niti Morrison niti egipčanski poslanik nista dala novih predlogov na današnjem sestanku. Do teh novih predlogov bo najbrž prišlo v Kairu preko angleškega poslanika; vendar šele po lazgovorih v Washingtonu. Zdi se pa, da je Morrison obvestil poslanika o angleškem načrtu za ustanovitev obrambnega sveta na Srednjem vzhodu j>cd angleškim vodstvom in ob sodelovanju ZDA, Francije in Turčije. Angleži mislijo ponuditi Egiptu enakopravnost z drugimi članicami, ki bi se priključile temu svetu. Kot vse kaže, bi Angleži popustili pri vprašanju Sueškega prekopa in bi bili pripravljeni spremeniti to važno oporišče, ki je sedaj izključno brita.nsko. v skupno oporišče vseh zavezniških sil na Srednjem vzhodu. To naj bi bil tudi glavni Morrisonov načrt za rešitev spora z Egiptom,
V Londonu poudarjajo, da si ne delajo nobenih iluzij o težavah, do katerih bi prišlo pri izpolnjevanju tega njihovega načrta. Upajo pa, da bo Egipt nanj končno le privolil. Uradni krogi so prepričani, da bi imel Egipt le malo dobička, če bi enostavno odpovedal pogodbo iz leta 1936. Pravno bi naenkrat prišel na stran tistega, ki je napačno postopal, obenem Pa bi mogli Egipt obtoževati, da je kršil svoje obveze. Vlada Nahas Paše bi prišla v velike težave, če bi hotela to svojo odločitev tudi uresničiti. Edini način, s katerim bi mogia spraviti angleško vojsko iz oporišč ob Sueškem prekopu, bi bil v uporabi sile. To stvar imajo v Londonu za izredno težko izvedljivo in egipčanska vlada bi prišla spet v ostro nasprotje z javnim mnenjem, prav tako kot se je to zgodilo ob porazu egipčanskih vojaških sil v Izraelu.
Zdi se pa, da. Morrisona nekaj skrbi zadnje sovjetsko mešetarjenje in približevanje državam na Srednjem vzhodu. Najbrž bo to vprašanje proučil tudi z Achesonom. Moskva se jasno popolno dobro zaveda, da nudi težak položaj na Srednjem vzhodu in sovraštvo v tamkajšnjih državah proti Angliji, obenem z obstoječo napetostjo, zanjo nove možno* sti, pri katerih ji ni treba prav ničesar žrtvovati. Zato bi mogla izkoriščati tamkajšnji nacionalizem. ki stalno raste.
Nogometne tekme
za drugi kraški pokal
V nedeljo bodo naslednje tekme v turnirju za drugi kraški pokal:
Sesljan - Ladja (Kontovel) in Opčine - Sv. Križ. (Obe tekmi bosta na openskem igrišču, prva ob 15. in druga ob 16'. uri). Na Proseku ob 11. uri zjutraj pa se bosta srečali Ilirija in Zarja (Bazovica).
Trije delavci mrtvi
in 100.000 ton nalte gori
AVONMOJJT, (Gloucester-shire). 6. — Trije delavci so bili mrtvi in 100.000 ton nafte je uničene po velikanskem požaru, do katerega je danes prišlo v Avonmoutihu, pristanišču Bri-stola. Eksplodirala je velika cisterna in ogenj jg takoj nato zajel še 15 drugih cistern. Vse reševalne avtomobile v Bristo-lu so poklicali na kraj nesreče. Plamen je dosegel tudi višino 150 m. Gasilci se z nadčloveškimi napori trudijo, da bi preprečili razširjenje požara na druge cisterne in bližnje ladje. Vse področje je zavito v gost oblak črnega dima.
Reševalne skupine se trudijo, da bi odpeljale na varnejše področje velikanske sode letalskega bencina z namenom, da bi preprečili se druge eksplozije: Neki ladji, natovorjeni z lesom, je uspelo umakniti se od kraja nesreče, brez večje škode. Dve petrolejski ladji sta takoj prenehali črpati nafto v hrame na celini in sta pripravljeni, da se v primeru potrebe odstranita.
Gasilci polivajo bližnje hiše z vodo, da bi preprečili razširjenje požara. Piha precej močan veter. Uničene cisterne so last «Regent Oil Company».
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje:	Jugoslovanska	cona
Trsta.: 14.00: Slovanska glasba;
14.00: Klasični plesi. — Slove-	. .
nija: 12.00: Dvorak in Nedbal; 23.15: Plesi m Baleti iz zr/anin oper (Gounod. MusorgSki. Massj net, Čajkovski. Smetana, Lortzing, Strauss).
Trst II.: 20.45: Vesela glasba; 22.00:	Beethoven.
Simfonija št. 9 v d-Tnolu. — Trst I.: 11.30 in 1»'"-Lahka glasba.
303 oporišča ZDA za letalstvo v tujini
Ameriško zunanje ministrstvo si je zagotovilo še za naprej pravice na Azorih.
WASHINGTON. 6. — Zunanje ministrstvo ZDA je danes objavilo izjavo portugalske vlade, ki pravi, da je ((organizacija atlantskega sveta svetovala portugalski in ameriški vladi, da bi dosegli sporazum v katerem bi označili olajšave, ki bi jih mogla dati prva vlada drugi na Azorih z namenom skupne obrambe in za obdrža-nje miru in varnosti. Zaradi tegsi sta obe vladi sklenili obrambni sporazum, v katerem sta določili te olajšave, vključene v okvir obrambnih načrtov NATO in določili Obojestranske obveznosti«.
Na podlagi tega sporazuma so nekatere olajšave ZDA na Azorih podaljšali v okviru sporazuma, ki so ga sklenile ZDA s Portugalsko med vojno. Portugalska je dovolila ZDA. da morejo še naprej uporabljati letališče Lagens, ki je eno izmed najvažnejših na letalski progi preko Atlantika. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so še izjavili da so dobile ZDA še nekaj novih pravic, vendar niso hoteli povedati kakšnih.
O letalskih oporiščih ZDA v tujini je govoril tudi tajnik za letalstvo Thomas Finletiter na zasedanju ameriškega kongresa za zaprtimi vrati. Dejal je, da je ameriško letalstvo žal zakasnilo v izvajanju svojega načrta za zgraditev oporišč in naprav v tujini. Ta načrt je bil že tako in tako v zakasnitvi z ozirom na proizvodnjo letal in izvežbanje letalcev.
Ameriške letalske sile, je izjavil, imajo sedaj 70 letalskih skupin in 800.000 mož. Potrebnih bo 309 novih važnih naprav za potrebe predvidenih 95 skupin. Od teh oporišič jih bodo 303 zgradili v tujni in sicer med drugim v Angliji, Franciji, Severni Afriki, Okinavi. v Zahodlni Nemčiji in na Tihem oceanu.
Vrv se je utrgala
MAURIAC. 6. Dva rudarja sta bila ubita in eden resn0 ranjen, ko se je pretrgala vrv dvigala v francoskem, rudniku Mauriac. Dvigalo je padlo na dno jaška, globokega 24o metrov.
Egipt noče izročiti
Abdullahovih morilcev
KAIRO, 6. — Na egipčanskem zunanjem ministrstvu so izjavili, da je Egipt danes odbil zahtevo Jordanije po kateri bi ji izročili polkovnika Abdullaha Tella in Mussa Ayu-bi, ki sta bila Obsojena na smrt zaradi sodelovanja pri umoru kralja Abdullaha.
Zahtevo so odbili, ker med Egiptom in Jordanije ni nobenega sporazuma glede izročitve obsojencev. Omenjajo, da pred dvema letoma Jordanija ni hotela izročiti Egipčana Hus. seina Tewlika glavnega obtoženca na procesu zaradi umora znane vafdistične osebnosti Amin Osman Paše,
Zopet mir
v Tajlandiji
PARIZ, 6. — Indijski radio je javil, da je z današnjim dnem prenenalo pripravno sta. nje v pokrajini Bangkok. Preki sod sp odredili 29. junija, potem ko se je ponesrečil poizkus, da bi zrušili tajlands-ko vlado.
Talal L
je prisegel
AMMAN, 6. — Iz Ženeve je danes prispel v jordansko prestolnico kralj Talal I. Medtem ko je prisegal parlamentu, so izstrelili iz topov 1Q1 salvo. Obiskal je tudi grob svojega očeta, pokojnega Abdullaha. Jutri bodo na posebnem sprejemu pozdravili novega jordanskega kralja člani diplomatske, ga zibora in višji častniki.
Talal je poročen z nekp turško princezo in ima dva sinova.
KINO
V TRSTI’
Excelsior. 16,30: (iMušktti^J zraku« S. M. Nally. C. Nazionale. Zaprt radi Pren J t Feriice. 16.30: «Dvoliten 5veu 0'Brien, J. Dru.	j,
Arcobaleno. 16.30: «E1 Pasw Russell, J. Payne.
Astra Rojan. 17.00: «JacK dač« Wallace Beery.	^
Alabarda. 16.00: «Pust®10„2 Kapitana Blooda« L. Haj"
D. Brave.
Armonia. 15.30: «DiVja Sto*1 Pečk, J. Bennett. j® j Azzurro. 16.00: «Triteden»' bežen« A. Faye, J.
Belvedcre. 16.C0: ((Izgnane« dolph Scott.	,	j t
Garibaldi. 15.00: «47. mrt»» govori« Toto, S. PaOT3?«, Ideale. 16.30: «Crni kontil#^ Impero. 17.00: »Vražja Maria Felix.	.	(jft
Italia. 16.00: Kaplarju »»Ur, plavolaske« J. Peter, «•
Kino ob morju. 16.00:
P. Fresnay, G. Lectere. -j.,# Marconi. 16.30: «Požar v * gu» T. Power, A. Faye. -nji Massimo. 16.00:	«Pob11
zvezd« E. Powell, W. . p Novo Cine. 16.00: «Vihar D* dijskem oceanu«.	wsB<
Odeon. 16,00: «Karneval v n rilci« D. Kaynes, V. ElW’ p Radio. 16.00: »Zapuščena ročnem potovanju«, F- “■ ray, C. Colbert.	. R
Savona. 16.00: «Na pločn1KB Andrevvs, G. Tierney.
Viale. 16.00: »Robinzon N, R. Buck, M. Clare. ||> Vittorio Veneto. 16.00: «*•’ sti«. G. Cooper, L. BacJ“’ POLETNI KINO:	„
Javni vrt. 20.30: «Mormor'sW ravan a«.
P. Se vero. 20.30: «Mamic% Rojan. 19.45 in 21.45: sta«.	h,žj(»
Broccbetta. 20.00: «SkUpaJ ;>
Skoljet.
ner».
20.30: ((Čudaški
Ginnastica, 20.30: ((Sreča
Mr.
. p«*
laska«. Vittoria. 20
oženil«.
in 22:
«Rad
RADIO
.1
CO X K. T K S 1 * PETEK 7.9.1031-Oddaja v slovenščini: „ .ojji’
Poročila ob 7.00, 13.30. D 23.05 — 6.45 Jutranja piM' 7.30. 13.45 Igrajo godbe la. 14,00 Slovanska labKa * j(ji 14.30 Od včeraj do Hindemith: Stikar Mattiis • jjl’ tura. 18.00 Klasični plfl' it Radijski vedež: Naprede* p* stoji na mestu... 18.30 « rf Nbvakord. 18,45 Poročila i ščini. 19.00 Nastop solistov. 23:10 Glasba za noe do 23.30.
Oddaja v italijanščini:	,
------ v
12.45 Verdi «Moč usede«, ki. 13.20 Glasbena medtfj1‘pl Ritmi na klavirju. glasba.
»1.0 V K SI •» A s tf
5.00 Jutranji pozdrav. ,-jjtj mi borbe m dela. 5.50 lovadba. 6.15 Pisana glaf“ . f Antonin Dvorak: Slova^, fr ; sodija št. 1. 12.40 Žaba'™ jirJJ : ba. 13.00 V pesmi in P*eJV2 ‘
Slovenije. Gspan:	Iz
knjige. 14.30
14,15 Prot- | zgodovine 'M Zabavna ir.
3 ili
glasba, 15.15 Zabavna «lanar<>5 Prireuitelji slovenskih 3g • pesmi: Matija Tomc. S",
‘l8,30 J.r
Suk: Pravljica. 19.10 Zel* poslušajte! 20.00 Tede^j v nje-politični pregled.
HU leti v slovenski 21.CO «Svet v satiri in,n Ivan Cankar: «Aleš *z ,, 21.20 Slovenska komorna ^
22.30 Noini koncert 1 pieS' simfonične glasbe. 23.15 baleti iz znanih oper.
II« ST H• d0 tl 7.30 Jutranja glasba ij.OOjf
11.30 Za vsakega nekaj. £jiu£,,. dobna Anglija. 12.10 W tfAU vi deli. 12.28 Grieg: Non	1,i,
Vi deli. 12.28 Grieg:	V
Glas
cert
si. 13.00 Glasba P°	Al"ji'
Plesna glasba. 18.00	za&
ke. 18.15 Liszt: KoncfJj p^
vir, št. 2 v A-duru sy: Morje, simfonik' a
19.00 Pogovor z ženo. glasba. 20.00 Klavirski „ y 20,20 V ritmu valčka.
škt kulturni razgledi- J j pč f la glasba. 21.00 Mojst,2,oO> 21.30 Operetna glasba. thoven: Simfonija št, ® « p
23.00 Notni motivi.
na glasba do 24.00.	j
T It H T •* t(f, jfj) 11.30 Angelinijcv 0I*Sl)l. 'cf Valčki. 12.20 Stare Sem ter tja po svt«. gram BBC. 18.30 Pl^o.33 19.15 Odlomki iz oper.
beni variete.
••«iii«iiiiiiitiiiia<*«iaiii>i*iitfiiiiiiti>iii**iiii*ii**i**i*i**t**i*>iiiitiiiiii*ii>i«*iiiiiaiii*iiaiiiiiiiiiti«fiiiiiiiiiicitiiii«aiif iintaaiiiiiif iitiiiiiiii«iifiiiiitai>iaiii*iBiitiiiMiii«i«ii«ii>»iiiitiil«l*aftiii«iliift«lt«tlai«lliliiitl>illl|lilllllallil«lvt*iaiiiitiiii*i>*tiiiiit<ti,i«,iii,a«iiiilMillllililliiiitiliilliliial|ll«lliliailliial)iBii,« itmatiaiiiiiniintKi iiaiiiaataaaiiaiiiiiiiiiiaaBiaaiiaiiiiiiiafiiataiiitifiiiiiniigaflf iimigiif iviiiiiiaiiiiiaBaifiiiiiiiiiiiaigiiiitaiiiiiiiif ■•■•■■aii***'**1"1
id"
Gospodar si je mislil: malto nosi pri zidarjih. Ko je sklonila slavo, si jo je ogledal, ali je oguljena od Škafa. Nak, visoko ima nafTirane lase.
Micka iz Ljubljane pa Je nadaljevala, da ima zdaj prav za prav drugačno službo. Ena gospodična — prija-J^ljica gospodična Fini — ta jo je za božjo voljo prosila, naj bo tako prijazna in ji hodi ob nedelja/h pomagat. Grozno jo je prosila, ne, res! — Gospodična Mici, je rekla ta gospodična, gospodična Mici, s povzdignjenimi rokami vas prosim, gospodična, ni drugače, hodite mi poma-gat, na kolenih vas prosim! Res... grozno! Saj se mi ponujajo, Je rekla, ampak vsake savre ne vzamem, v vas pa imam zaupanje, gospodič, na Mici, vem, da mi ne odrečete. Tako Je govorila gospodična Fini — res! Lahko Jo vprašajo. Kaj Je hotela! NI so mogla ubraniti, pa po.
maga gospodični Fini. Ob nedeljah in praznikih. Jako.., O, kaka gospoda tja zahaja! Celo župan, ki je jako... in en major, krono ima na cigaretni dozi... grozno! — gotovo je baron ali grof in je sploh jako... in vsi sa-mo njo kličejo: gospodična Mici in gospodična Mici in gospodična Mici — o, tega se sploh ne da dopovedati!
Gospodična Mici se je bila tako razvnela ob svoji važ-nosti in slavi, da Je pozabi, la na hladni sprejem, kar gorelo ji Je z lic in iz od.
Natakarica bo, je ugenil gospodar. — Ozrl se Je okoli mize, ali so vsi gotovi, odložil je žlico, se prekrižal in so molili.
«Se v župnišče lahko gremo,* je rekel, «naj še gospod pregleda vaSe spiske in krstno knjigo.*
Otroci so se razpršili vsak na svoje delo, mati se je šla obleč, oče je stopil se v hlev. Gospodična Mici pa je sedla pred hišo ln se skušala spri-
jazniti z najmlajšim, s Čekom, ki jo je hodil kukat pr) vratih; klical jo je: «Gospo. dična Mici!» — čim pa se Je ozrla, ji je hitro pomolil jezile in smuknil nazaj za du. rl. Pa se gospodični Mici ni zdelo vredno, kazati zamere.
Vmivši se iz hleva, Je go-spodar oblekel suknjič, ki Je visel ob hiši na oknu, in si odrgnil škornje ob travo. Po. klical Je ženo in pozval gosta. «ZdaJle gospoda ravno še ujamemo. Potem ima navado, da gre v uljnjak in ne sme nihče do njega. Kuhari. ca pravi, da študira pridigo. Pa ne vem če Jo: zastran mene jo lahko. Zdajle po ko. silu je še najbolj pri volji.*
Sli so. -
Postarnl gospod župnik Je sedel v kotu svoje oguljene zofe, ki je bila tudi že davno polnoletna, okoli nog se mu je smukala marogasta mačka, na mizi se Je kadila črna kava. Zdaj zdaj je napel zdravordeči lici in puh-inil predse; včasi je s po&as-
GOSPODIČNA MICI
j NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDO LIN ŽOLNA j
no roko zamahnil proti nosu in prepodil nadležno muho in ni bil nič slabše volje kakor po navadi. Prav do-bre seveda ni bil in kdo bi mogel biti .kateri ima oči m ima vest in gleda zanikr-nost tega sveta, ki na vseh koncih in krajih poganja svoj nečimrni cvet in ga ne moreš iztrebiti ob vsem neugnanem prizadevanju.
Zdajci mu je pozornost zbudil šunder po stopnicah. Sunder je prihajal bliže in bliže in nekdo je potrkal na duri, — «bum, burni* z o-komo pestjo, kakor pač trka trda kmetska roka.
«Le not!* je zaklical župnik in ko so se počasi odpirala vrata, je dostavil: «Pa si prej škornje obriši zunaj ob slami, kdor sl!*
«Sem si jih,* je odgovoril oče Menart, «hvaljen bodi Jezus Kristus!* — in je vsto. pivši v sobo spoštljivo klecnil s koleni. Za Menartom sta se porinili v sobo žena in gospodična Mici in se u-stavili pri durih — o nečimr. nost: gospodična Mici s fri-zuro in rdečim sončnikom! Začuden in dolg je bil po-gled in nič kaj prijazen, k! je švignil vanjo tamkaj od zofe.
Oče Menart je kratko in Jedrnato povedal, kako ln kaj in oddal listine.
Poslušal ga je župnik in ni zinil besede, gubal pa je čelo, Pogledaval je krstni list in delavsko knjižico, ali pogled se mu je po sili obračal od važnih teh listin proti durim, iz oči se mu je bli-
skalo in niso strele letele nikamor drugam nego na lastnico teh listin. In ko je oče Menart končal, se Je župnik oberoč uprl ob mizo in Je v vsem svojem veličastvu vstal. Dvignil je roko in z iztegnjenim kazalcem pokazal na gospodično Mlel in zagrmel: «Mule, mu. le, mule!*
Gospodična Mlel je bila iz nenadena. Komu Je to velja, lo? Kaj Je pomenilo? Vpra-šuJ6 Je uprla svoje oči v gospoda, vprašujš položila raz, prostrte prste na bele prsi s črnimi pikami.
«Ti, ti, da, ti!* Je z gromkim glasom potrjeval ogorčeni župnik. «Tako nafrfra-ne lase nosijo mule in ne poštena dekleta. In rdeč pa-
razol se tudi ne spodobi krščanskemu človeku!*
Gospodična Mici je bila u-žaljena. «Pardon!» je rekla...
Samo te besedice je bil še potreben gospod. «Ven,» je zagrmel, «ven, pohujšanje, zglavnik peklenski!*
Grozno! Ali bi mu jih bila povedala gospodična Mici, pošteno, brez strahu in brez ovinkov! Ali bi jih b.‘l slišal, kakršne je zaslužil: Jako... ln sploh... in vse Toda!-, pre. padena Menartovka je hitela odpirat vrata in pomagat gospodični Mici ven, in Je stala gospodična Mici zunaj, se predno Je bila zajela ono količino sape, kolikor je je potrebovala za nameravano izjavo.
Docela pa JI besede vendar niso zatrli. Stopala je po stopnicah navzdol in ko so jo stopinje prinesle mimo kuhinjskih vrat, se je ustavila in zabrusila v kuhinjo: «Sem že lepše gospode vide-la. kakor je vaš.» Zabrusila jih je, uničujoče besede, in.
sla, kuharica pa Je gledala, kdo je to, da je prišel k staremu njenemu gospodu Francu iskat lepote... Pred župniščem je bila senca. Go. spodična je navzlic senci neizprosno odprla sončnik, jezno je pogledala gor v ok. no —; «NaJ poči!* je rekla. Neugnana se je šetala pred hišo in čakala.
Zgoraj se je opravičeval Menart: «Gospod, jaz mi-sllm, da nimam pravice, ji ukazovati, kakšna naj bo.* Njegova žena je majala z glavo in sklepala roke, da si upa deklina in reče gospodu: Pardon — taka sramota!
Gospod župnik se Je pomiril. Stopil je k pultu, odprl veliko knjigo, gledal vanjo in jo primerjal s krstnim listom. Potem se je obrnil k Menartovki in jo vprašal za. stran babice, ki Je bila pri rojstvu hčere Mice. Pa je vprašana ženk proseče pogle. dala župnika in se s prstom doteknila ust In je župnik rekel Menartu, naj stopi v
j hlev in sl ogleda c* vola, kaj mu je, da
^re^.	i	jji *V
Menart Je ubogat t gledal žival in se ^ ^ la ješča in zdrava če če bi se hlinila-sukal okoli nje, ko J . ga kličejo gor. ub°f 0tA sel, niti si ni pozabi ^ škornjev, predno J ^ Zena Je stala Pr'
sekovala se je in
kane oči, gospod P» JC -e-y žli .Menartu, da zd ^ k more povedati KaLc», Kdt V hnkvnh 1p 0H& WjJ^I
V bukvah Je ona
poročena s Sm ,.mV0 na za pravo Mena ^ > Čudno pa Je venda^v) s
»r1
ta nova deklina Pr | krstni list in^Je n 9|tj listu vzad Pe' ^ denišnice- Na te vse & ^ nem svetu Je Pa nt«iilc če...Pisal bo na d resi tem bo že prJ?la dan, ali in kod ie ^ goljufija ali ka— mu bo žena san sl .f Zahvalila sta ^
(Na
.dalieV°'
#
UREDNIŠTVO: UtilCA MONTECCH1 št. 6, III. nad. — Telefon štev, 93-808 In 94-038. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV, FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 tn od 15-18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž,: Gorica, Ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32. Koper, Ul, Battisti 301a-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mes^n0	r
Poštni tekoči račun za STO. ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374, — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega mozem^ ,'ff’ Ljubljana TyršeVa 34 . tel, 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-2 •
!